Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32014R0702

Uredba Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije

OJ L 193, 1.7.2014, p. 1–75 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2014/702/oj

1.7.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 193/1


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 702/2014

z dne 25. junija 2014

o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 108(4) Pogodbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 994/98 z dne 7. maja 1998 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za določene vrste horizontalne državne pomoči (1) ter zlasti člena 1(1)(a) in (b) Uredbe,

po objavi osnutka te uredbe v skladu s členoma 6 in 8(2) Uredbe (ES) št. 994/98,

po posvetovanju s Svetovalnim odborom za državno pomoč,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Dodeljevanje državnih sredstev, ki izpolnjuje merila iz člena 107(1) Pogodbe, pomeni državno pomoč, ki jo je treba priglasiti Komisiji v skladu s členom 108(3) Pogodbe. Vendar lahko v skladu s členom 109 Pogodbe Svet določi vrste pomoči, ki so izvzete iz navedene obveznosti priglasitve. Komisija lahko v skladu s členom 108(4) Pogodbe sprejme uredbe glede navedenih vrst pomoči. Na podlagi Uredbe (ES) št. 994/98 je Komisija pooblaščena, da v skladu s členom 109 Pogodbe razglasi, da se lahko nekatere vrste pomoči izvzamejo iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe. Komisija je na podlagi navedene uredbe sprejela Uredbo Komisije (ES) št. 1857/2006 (2), ki se uporablja do 30. junija 2014.

(2)

Uredba (ES) št. 994/98 je bila 22. julija 2013 spremenjena z Uredbo Sveta (EU) št. 733/2013 (3), ki Komisijo pooblašča, da razširi skupinske izjeme na nove vrste pomoči, v zvezi s katerimi je mogoče določiti jasne pogoje združljivosti. Takšne nove vrste pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju bi morale vključevati pomoč za ohranjanje kulturne dediščine, pomoč za nadomestilo škode zaradi naravnih nesreč in pomoč gozdarstvu, ki je pod nekaterimi pogoji lahko izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe.

(3)

Člen 42 Pogodbe zagotavlja, da se pravila o konkurenci uporabljajo za proizvodnjo kmetijskih proizvodov in trgovino s kmetijskimi proizvodi le v obsegu, ki ga določita Evropski parlament in Svet. Člen 211(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) določa, da se pravila o državni pomoči ob upoštevanju nekaterih odstopanj uporabljajo za pomoč za proizvodnjo kmetijskih proizvodov in trgovino z njimi. Člen 211(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 določa, da se pravila o državni pomoči ne uporabljajo za plačila držav članic za ukrepe iz navedene uredbe, ki jih delno ali v celoti financira Unija, in za ukrepe iz členov od 213 do 218 navedene uredbe. Poleg tega se pravila o državni pomoči ne uporabljajo za plačila, ki jih države članice izvršijo v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5), ali za dodatno nacionalno financiranje iz področja uporabe člena 42 Pogodbe. Taka plačila, katerih namen je zagotoviti dodatno nacionalno financiranje, ki spada v področje uporabe člena 42 Pogodbe, morajo izpolnjevati merila iz Uredbe (EU) št. 1305/2013, da jih lahko Komisija odobri kot del programa razvoja podeželja v določeni državi članici. Kljub temu se pravila o državni pomoči uporabljajo za sofinancirani del v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in dodatno nacionalno financiranje za ukrepe, ki ne spadajo v področje uporabe člena 42 Pogodbe.

(4)

Ker so gospodarski učinki pomoči enaki ne glede na to, ali jo delno financira Unija ali ne oz. v celoti država članica, bi morala biti politika Komisije v zvezi z nadzorom državne pomoči dosledna in skladna s podporo, dodeljeno na podlagi skupne kmetijske politike in politike razvoja podeželja Unije.

(5)

Zato bi bilo treba področje uporabe te uredbe uskladiti s področjem uporabe Uredbe (EU) št. 1305/2013, zlasti v zvezi s pomočjo za gozdarski sektor ter pomočjo za mikro, mala in srednja podjetja (MSP), ki so dejavna na podeželju. Ta uredba bi se morala uporabljati za ukrepe pomoči za gozdarstvo ter MSP, ki so dejavna na podeželju in ne spadajo v področje uporabe člena 42 Pogodbe ter so zajeta v Uredbi (EU) št. 1305/2013, in sicer samo, kadar so navedeni ukrepi vključeni v programe razvoja podeželja ter sofinancirani v okviru EKSRP. Po drugi strani pa se ta uredba ne bi smela uporabljati za pomoč podjetjem na podeželju za dejavnosti, ki ne spadajo v področje uporabe člena 42 Pogodbe, ali za pomoč gozdarskemu sektorju, kadar ne obstajata neposredna povezava s programi razvoja podeželja in sofinanciranje v okviru EKSRP. Vendar bi morala obstajati možnost, da se pomoč za dejavnosti prenosa znanja in informiranja v gozdarskem sektorju in pomoč za storitve svetovanja v gozdarskem sektorju lahko dodeli zunaj okvira programov za razvoj podeželja, ki jih v celoti financirajo države članice, pod pogojem, da izpolnjujejo zadevne pogoje o združljivosti iz te uredbe.

(6)

Države članice bi morale imeti na voljo poenostavljen postopek, ko morajo pridobiti odobritev za državno pomoč za sofinancirani del in za dodatno financiranje svojih nacionalnih programov razvoja podeželja v skladu s členom 81(1) Uredbe (EU) št. 1305/2013. Glede na to bi morala biti takšna pomoč izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če izpolnjuje ustrezne pogoje o združljivosti iz te uredbe.

(7)

Komisija je s Sporočilom Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Posodobitev področja državnih pomoči EU z dne 8. maja 2012 (6) začela širši pregled pravil o državni pomoči. Glavni cilji te posodobitve so: (i) dosežek trajnostne, pametne in vključujoče rasti na konkurenčnem notranjem trgu ter hkrati prispevanje k prizadevanjem držav članic za učinkovitejšo porabo javnih financ; (ii) osredotočenje predhodnega preverjanja Komisije na primere pomoči z največjim vplivom na notranji trg in hkrati krepitev sodelovanja držav članic pri izvrševanju državne pomoči, ter (iii) racionaliziranje pravil in zagotovitev hitrejšega, bolje informiranega ter verodostojnejšega sprejemanja odločitev na podlagi jasnih ekonomskih razlogov, skupnega pristopa in jasnih obveznosti.

(8)

Ta uredba bi morala omogočati boljše določanje prednostnih nalog izvrševanja in večjo poenostavitev ter zagotoviti večjo preglednost, učinkovito ocenjevanje in nadzor skladnosti s pravili o državni pomoči na nacionalni ravni in na ravni Unije, pri tem pa ohraniti institucionalne pristojnosti Komisije in držav članic. V skladu z načelom sorazmernosti ta uredba ne presega tega, kar je potrebno za uresničitev navedenih ciljev.

(9)

Komisija je člena 107 in 108 Pogodbe v številnih primerih uporabila za MSP, ki so dejavna v proizvodnji, predelavi in trženju kmetijskih proizvodov, zlasti v okviru Uredbe (ES) št. 1857/2006, Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008 (7) in Smernic Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju 2007–2013 (8). Zato je na tem področju pridobila znatne izkušnje. Izkušnje so Komisiji po eni strani omogočile, da lahko bolje opredeli pogoje, pod katerimi se nekatere vrste pomoči lahko obravnavajo kot združljive z notranjim trgom, in razširi področje uporabe skupinskih izjem, po drugi strani pa je postalo jasno, da je treba okrepiti preglednost in spremljanje ter omogočiti ustrezno ocenjevanje velikih shem glede na njihov učinek na konkurenco na notranjem trgu.

(10)

Splošne pogoje za uporabo te uredbe bi bilo treba opredeliti na podlagi vrste skupnih načel, ki zagotavljajo, da je pomoč namenjena skupnemu interesu, ima jasen spodbujevalni učinek, je ustrezna in sorazmerna, povsem pregledno dodeljena, je predmet nadzornega mehanizma in rednega ocenjevanja ter ne škodi pogojem trgovanja v obsegu, ki je v nasprotju s skupnim interesom.

(11)

Pomoč, ki izpolnjuje vse pogoje iz te uredbe, tako splošne pogoje kot pogoje za posamezne zadevne vrste pomoči, bi bilo treba izvzeti iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe. Zaradi učinkovitega nadzora in poenostavitve upravnih postopkov, ne da bi Komisija pri tem oslabila spremljanje, bi se morala izvzeta pomoč (sheme pomoči in individualna pomoč) izrecno sklicevati na to uredbo.

(12)

Za državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe, ki je ta uredba ne vključuje, se še naprej uporablja obveznost priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe. Ta uredba ne posega v možnost držav članic, da priglasijo pomoč, katere cilji ustrezajo ciljem, ki jih zajema ta uredba.

(13)

Zaradi večje možnosti vpliva velikih shem na trgovino in konkurenco, bi morale sheme pomoči, katerih povprečni letni proračun državne pomoči presega prag, temelječ na absolutni vrednosti, načeloma biti predmet ocene državne pomoči. Vrednotenje bi moralo biti usmerjeno v preverjanje, ali so bile dosežene predpostavke in pogoji, ki so podlaga za združljivost sheme, kot tudi učinkovitost ukrepa pomoči glede na njegove splošne in posebne cilje, ter zagotoviti navedbe o učinku sheme na konkurenco in trgovino. Da bi se zagotovila enaka obravnava, je treba ocenjevanje državne pomoči izvesti na podlagi načrta ocenjevanja, ki ga odobri Komisija. Čeprav bi bilo tak načrt običajno treba pripraviti ob oblikovanju sheme in odobriti pravočasno, da shema lahko začne veljati, to morda ni mogoče v vseh primerih. Da zato ne bi prišlo do zamude pri začetku njihove veljavnosti, se bo ta uredba uporabljala za take sheme največ šest mesecev. Komisija se lahko odloči, da to obdobje podaljša na podlagi odobritve načrta ocenjevanja. V ta namen bi bilo treba načrt ocenjevanja priglasiti Komisiji v 20 delovnih dneh po začetku veljavnosti sheme. Komisija se lahko izjemoma tudi odloči, da ocena glede na posebnosti primera ni nujna. Komisija bi morala od države članice prejeti potrebne informacije, da bi lahko ocenila načrt ocenjevanja in zahtevala dodatne informacije brez nepotrebnega odlašanja, kar bi državi članici omogočilo, da dopolni manjkajoče elemente, da bi Komisija lahko sprejela odločitev. Glede na novost tega postopka bo Komisija v ločenem dokumentu zagotovila podrobne smernice o postopku, ki se uporablja v obdobju 6 mesecev, predvidenih za odobritev načrta ocenjevanja, in ustrezne predloge, na podlagi katerih bo treba predložiti načrte ocenjevanja. Spremembe shem, ki so predmet ocenjevanja, razen preoblikovanja, ki ne morejo vplivati na združljivost sheme pomoči na podlagi te uredbe ali ne morejo znatno vplivati na vsebino odobrenega načrta ocenjevanja, bi bilo treba oceniti ob upoštevanju rezultatov takega ocenjevanja ter jih izključiti iz področja uporabe te uredbe. Za spremembe, kot so povsem formalna preoblikovanja, upravna preoblikovanja ali spremembe, izvedene v okviru sofinanciranih ukrepov EU, načeloma ne bi smelo veljati, da znatno vplivajo na vsebino odobrenega načrta ocenjevanja.

(14)

Ta uredba se ne bi smela uporabljati za pomoč, ki je odvisna od uporabe domačih proizvodov v breme uvoženih proizvodov, ali pomoč dejavnostim, povezanim z izvozom. Zlasti se ne bi smela uporabljati za pomoč, s katero se financirata vzpostavitev in delovanje distribucijske mreže v drugi državi članici ali tretji državi. Pomoč za kritje stroškov sodelovanja na sejmih, stroškov študija ali svetovalnih storitev, potrebnih za uvajanje novega ali obstoječega proizvoda na novem trgu v drugi državi članici ali tretji državi, se običajno ne bi smelo šteti za pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom.

(15)

Komisija bi morala zagotoviti, da odobrena pomoč nima škodljivega vpliva na pogoje trgovanja, ki bi bili v nasprotju s skupnim interesom. Zato bi bilo treba iz področja uporabe te uredbe izključiti pomoč, dodeljeno upravičencu, ki je naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo zaradi predhodnega sklepa Komisije o razglasitvi pomoči za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom, z izjemo pomoči za odpravo škode zaradi nekaterih naravnih nesreč.

(16)

Pomoč, dodeljeno podjetjem v težavah, bi bilo treba izvzeti iz področja uporabe te uredbe, saj bi bilo takšno pomoč treba oceniti v skladu s Smernicami o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (9) ali smernicami, ki jih nadomeščajo, ter tako preprečiti, da bi se jim izogibali, kar pa v določenih pogojih ne velja za pomoč za nadomestilo škode zaradi naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah ter pomoč za odpravo škode v gozdovih zaradi požarov, naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer, škodljivih organizmov na rastlinah, bolezni, katastrofalnih dogodkov in dogodkov, povezanih s podnebnimi spremembami, kot je določeno v tej uredbi. Poleg tega se zaradi varovanja javnega zdravja in ob upoštevanju izrednih razmer v določenih pogojih ne bi smelo razlikovati med ekonomsko situacijo podjetja za pomoč za stroške izkoreninjenja bolezni živali ter za uničenje in odstranjevanje poginulih živali. Zaradi zagotovitve pravne varnosti je primerno za opredelitev, ali gre za podjetje v težavah za namene te uredbe, določiti jasna merila, ki ne zahtevajo ocene vseh posebnosti stanja podjetja.

(17)

Če so državna pomoč ali pogoji, ki veljajo zanjo, vključno z načinom financiranja, kadar je sestavni del pomoči, neločljivo povezani s kršitvijo zakonodaje Unije, pomoči ni mogoče razglasiti za združljivo z notranjim trgom. Ta uredba se torej ne bi smela uporabljati za pomoč, ki je neločljivo povezana s kršitvijo zakonodaje Unije.

(18)

Izvrševanje pravil o državni pomoči je zelo odvisno od sodelovanja držav članic. Zato bi morale države članice sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti s to uredbo, vključno s skladnostjo individualnih pomoči, dodeljenih v okviru shem skupinskih izjem.

(19)

Zaradi velikega tveganja, da bo to negativno vplivalo na pogoje trgovanja, bi morala Komisija po priglasitvi oceniti velike zneske pomoči, dodeljene individualno ali kumulativno. Zato bi bilo treba za nekatere vrste pomoči za naložbe določiti pragove najvišjega zneska pomoči, ki spadajo v področje uporabe te uredbe, in sicer na ravni, ki upošteva zadevno vrsto pomoči ter njen morebiten vpliv na pogoje trgovanja. Vsako pomoč, katere znesek presega navedene pragove, bi bilo treba obvezno priglasiti v skladu s členom 108(3) Pogodbe. Pragovi določeni v tej uredbi, se ne bi smeli zaobiti z umetno delitvijo shem ali projektov pomoči, na primer na več shem ali projektov pomoči, ki imajo podobne značilnosti, cilje ali upravičence. Pod pogojem, da se upoštevajo pogoji o združljivosti in največje vrednosti intenzivnosti pomoči ali najvišji zneski pomoči, opredeljeni v tej uredbi, se druge vrste pomoči ne bi smele šteti za pomoči z visokim tveganjem ali za pomoči s škodljivim vplivom na pogoje trgovanja.

(20)

Zaradi preglednosti, enakega obravnavanja in učinkovitega spremljanja bi bilo treba to uredbo uporabljati le za pomoč, za katero je mogoče vnaprej in brez ocene tveganja natančno izračunati bruto ekvivalent nepovratnih sredstev (v nadaljnjem besedilu: pregledna pomoč).

(21)

Za nekatere posebne instrumente pomoči, kot so posojila, jamstva, davčni ukrepi in zlasti vračljivi predujmi, bi morala ta uredba opredeliti, pod kakšnimi pogoji se lahko obravnavajo kot pregledni. Pomoč v obliki jamstev bi bilo treba šteti za pregledno, če je bil bruto ekvivalent nepovratnih sredstev izračunan na podlagi premij varnega pristana, določenih za ustrezno vrsto podjetja. Obvestilo Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev za MSP (10) na primer določa ravni letnih premij, nad katerimi se državno jamstvo ne šteje za državno pomoč. Kot pregledno bi bilo treba obravnavati tudi, če je bila metodologija, ki se uporablja za izračun intenzivnosti pomoči državnega jamstva, pred izvajanjem ukrepa priglašena Komisiji in jo je slednja odobrila v skladu z Obvestilom Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev. V tej uredbi se kot pregledna pomoč ne bi smela obravnavati pomoč v obliki ukrepov tveganega financiranja in kapitalskih injekcij.

(22)

Pomoč, ki bi sicer spadala v področje te uredbe, vendar ni pregledna, bi bilo treba vedno priglasiti Komisiji. Komisija bi priglasitve nepreglednih pomoči morala oceniti zlasti glede na merila iz Smernic Unije o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju 2014–2020 (11) ali drugih zadevnih zakonodajnih okvirov, smernic, sporočil in obvestil.

(23)

Za zagotovitev nujnosti pomoči in njenega spodbujevalnega delovanja na razvoj nadaljnjih dejavnosti ali projektov se ta uredba ne bi smela uporabljati v primeru pomoči za dejavnosti ali projektov, ki bi jih upravičenec izvajal v vsakem primeru, tudi če ne bi bilo pomoči. Pomoč se ne bi smela odobriti za nazaj za dejavnosti ali projekte, ki jih je upravičenec že izvedel. Pomoč bi se morala iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe v skladu s to uredbo izvzeti samo, kadar se dejavnost ali delo na projektu, ki prejema pomoč, začne po tem, ko je upravičenec predložil pisni zahtevek za pomoč.

(24)

Kar zadeva vsako ad hoc pomoč, ki jo zajema ta uredba in je dodeljena upravičencu, ki je veliko podjetje, bi morale države članice poleg pogojev glede spodbujevalnega učinka, ki se uporabljajo za MSP, zagotoviti tudi, da je upravičenec v notranjem dokumentu analiziral, ali je projekt oziroma dejavnost, ki prejema pomoč, izvedljiva s pomočjo in brez pomoči. Država članica bi morala preveriti, ali ta notranji dokument potrjuje bistveno povečanje obsega projekta ali dejavnosti ali bistveno povišanje skupnega zneska, ki ga je upravičenec porabil za projekt ali dejavnost, ki prejema pomoč, ali bistveno povečanje hitrosti zaključka zadevnega projekta ali dejavnosti. Spodbujevalni učinek bi prav tako moralo biti možno ugotoviti na podlagi dejstva, da se na zadevnem podeželskem območju naložbeni projekt ali dejavnost kot taka ne bi izvedla, če pomoč ne bi bila dodeljena.

(25)

Za samodejne sheme pomoči v obliki davčnih ugodnosti bi moral še naprej veljati poseben pogoj glede spodbujevalnega učinka, saj je pomoč, ki izhaja iz takih shem pomoči, dodeljena v okviru drugačnih postopkov kot pri drugih vrstah pomoči. Navedeni posebni pogoj pomeni, da bi morale biti navedene sheme pomoči sprejete pred začetkom izvajanja dejavnosti ali dela na projektu ali dejavnosti, ki prejema pomoč. Vendar se ta pogoj ne bi smel uporabljati v primeru naslednic davčnih shem, če je bila dejavnost zajeta že v prejšnjih davčnih shemah v obliki davčnih ugodnosti. Za oceno spodbujevalnega učinka takih shem pomoči je ključni trenutek takrat, ko je bil davčni ukrep prvič določen v prvotni shemi, ki jo nato nadomesti naslednica sheme.

(26)

Za pomoč za komasacijo zemljišč, spodbujevalne ukrepe v obliki publikacij, katerih cilj je ozaveščanje širše javnosti o kmetijskih proizvodih, pomoč za nadomestilo izgub zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, pomoč za nadomestilo stroškov izkoreninjenja bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah ter pomoč za nadomestilo izgub zaradi navedenih bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah, pomoč za kritje stroškov odstranitve in uničenja poginulih živali, pomoč za raziskave in razvoj, pomoč za odpravo škode zaradi naravnih nesreč in pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih se spodbujevalni učinek ne bi smel zahtevati ali pa bi se moral šteti za prisotnega, če so izpolnjeni posebni pogoji, določeni za navedene vrste pomoči iz te uredbe.

(27)

Da se zagotovi sorazmernost pomoči in njena omejenost na potrebni znesek, bi bilo treba najvišje zneske pomoči, kadar koli je to mogoče, opredeliti v obliki intenzivnosti pomoči glede na znesek upravičenih stroškov. Kadar največje intenzivnosti pomoči ni mogoče določiti, ker upravičenih stroškov ni mogoče opredeliti, ali da bi zagotovili enostavnejše instrumente za male zneske, bi bilo treba določiti najvišje zneske pomoči, opredeljene v nominalnem smislu, da bi zagotovili sorazmernost pomoči. Glede na izkušnje Komisije bi bilo treba intenzivnost pomoči in najvišje zneske pomoči določiti na ravni, na kateri je zagotovljeno najmanjše izkrivljanje konkurence v sektorju, ki prejema pomoč, pri čemer se ustrezno upošteva cilj v zvezi z olajšanjem razvoja gospodarskih dejavnosti upravičencev v kmetijskem sektorju, na podeželju ali v gozdarskem sektorju. Da bi se dosegla skladnost z ukrepi za razvoj podeželja, ki jih financira Unija, bi bilo treba zgornje meje harmonizirati s tistimi iz Uredbe (EU) št. 1305/2013, pod pogojem, da je to v skladu z načeli državne pomoči.

(28)

V izračun intenzivnosti pomoči bi bilo treba vključiti samo upravičene stroške. Uredba ne bi smela izvzemati pomoči, ki presega ustrezno intenzivnost pomoči, ker so vključeni neupravičeni stroški. Opredelitev upravičenih stroškov bi morala biti podprta z razumljivimi, podrobnimi in najnovejšimi dokumentarnimi dokazili. Upoštevati bi bilo treba vse zneske pred kakršnim koli odbitkom davkov ali drugih dajatev. Pomoč, ki se izplača v več obrokih, se diskontira na vrednost na dan dodelitve pomoči. Na vrednost na dan dodelitve pomoči bi bilo treba diskontirati tudi upravičene stroške. Obrestna mera, ki jo je treba uporabiti za diskontiranje in izračun zneska pomoči v primeru pomoči, ki ni v obliki nepovratnih sredstev, bi morala biti diskontna stopnja oziroma referenčna mera, veljavna na dan odobritve pomoči, kot je določeno v Sporočilu Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (12). Kadar pomoč ni dodeljena v obliki nepovratnih sredstev, bi moral biti znesek pomoči izražen kot bruto ekvivalent nepovratnih sredstev. Kadar je pomoč dodeljena v obliki davčnih ugodnosti, bi morali biti obroki pomoči diskontirani na podlagi diskontnih stopenj, veljavnih na različne dni začetka veljavnosti davčnih ugodnosti. Spodbujati bi bilo treba uporabo pomoči v obliki vračljivih predujmov, saj so taki instrumenti za porazdelitev tveganja ugodni za krepitev spodbujevalnega učinka pomoči. Zato je primerno določiti, da se lahko veljavne intenzivnosti pomoči iz te uredbe povečajo, kadar je pomoč dodeljena v obliki vračljivih predujmov.

(29)

V primeru davčnih ugodnosti za davke, ki jih je treba plačati v prihodnosti, veljavna diskontna stopnja in točni znesek obrokov pomoči morda nista znana vnaprej. Države članice bi morale v takem primeru ob upoštevanju veljavne intenzivnosti pomoči vnaprej določiti najvišjo diskontirano vrednost pomoči. Ko je znesek obroka pomoči na določen dan znan, se nato lahko diskontiranje opravi na podlagi diskontne stopnje, ki se takrat uporablja. Diskontirano vrednost vsakega obroka pomoči bi bilo treba odšteti od skupne zgornje meje (”zgornja mejna vrednost”).

(30)

Da bi ugotovili, ali se spoštujejo pragovi za individualno priglasitev in največje intenzivnosti pomoči ali najvišji zneski pomoči iz te uredbe, bi bilo treba upoštevati skupni znesek državne pomoči za dejavnost ali projekt, ki prejema pomoč. Poleg tega bi bilo treba v tej uredbi podrobno opredeliti okoliščine, v katerih se različne vrste pomoči lahko kumulirajo. Pomoči, ki so s to uredbo izvzete iz obveznosti priglasitve, in vse druge združljive pomoči, izvzete z drugo uredbo ali ki jih odobri Komisija, se lahko kumulirajo, dokler se navedeni podporni ukrepi nanašajo na različne opredeljive upravičene stroške. Kadar se različni viri pomoči nanašajo na iste – deloma ali v celoti prekrivajoče se – opredeljive upravičene stroške, bi morala biti kumulacija dovoljena do največje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za navedeno pomoč v skladu s to uredbo. S to uredbo bi bilo treba določiti tudi posebna pravila za kumulacijo pomoči z opredeljivimi upravičenimi stroški ali brez njih in za kumulacijo s pomočjo de minimis. Pomoč de minimis se pogosto ne dodeli za specifične opredeljive upravičene stroške in se jim pogosto tudi ne pripisuje. V takšnem primeru bi morala obstajati možnost proste kumulacije pomoči de minimis z državno pomočjo, ki je izvzeta v skladu s to uredbo. Če pa je pomoč de minimis dodeljena za iste opredeljive upravičene stroške kot državna pomoč, izvzeta v skladu s to uredbo, bi se morala kumulacija dovoliti samo do največje intenzivnosti pomoči, kot je določeno v poglavju III te uredbe.

(31)

Finančna sredstva Unije, ki jih centralno upravljajo institucije, agencije, skupna podjetja ali drugi organi Unije, ki niso pod neposrednim ali posrednim nadzorom držav članic, ne pomenijo državne pomoči. Kadar se takšna finančna sredstva Unije kombinirajo z državno pomočjo, je treba pri ugotavljanju, ali se upoštevajo pragovi za priglasitev in največje intenzivnosti ali najvišji zneski pomoči, upoštevati le slednjo, če skupni znesek javnih finančnih sredstev, ki je bil dodeljen v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ne presega najugodnejše stopnje financiranja, kot je določena z veljavnimi predpisi prava Unije.

(32)

Ker je državna pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe načeloma prepovedana, je pomembno, da lahko vse strani preverijo, ali je pomoč dodeljena v skladu z veljavnimi predpisi. Preglednost državne pomoči je zato ključnega pomena za pravilno uporabo pravil Pogodbe in prispeva k večji skladnosti, večji odgovornosti, medsebojnim strokovnim pregledom in nenazadnje k učinkovitejši javni porabi. Da se zagotovi preglednost, bi morale države članice vzpostaviti celovita spletišča o državnih pomočeh na regionalni ali nacionalni ravni s povzetki informacij o vsakem ukrepu pomoči, izvzetem v skladu s to uredbo. Navedena obveznost bi morala biti pogoj za združljivost individualne pomoči z notranjim trgom. V skladu s standardno prakso glede objavljanja informacij iz Direktive 2013/37/EU Evropskega parlamenta in Sveta (13) bi bilo treba uporabiti standardno obliko, ki omogoča iskanje po informacijah ter njihov prenos in enostavno objavo na internetu. Povezave na spletišča o državnih pomočeh vseh držav članic bi morale biti objavljene na spletišču Komisije. V skladu s členom 3(2) Uredbe (ES) št. 994/98, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 733/2013, bi bilo treba na spletišču Komisije objaviti povzetek informacij o vsakem ukrepu pomoči, izvzetem na podlagi te uredbe.

(33)

V zvezi z objavo informacij o dodeljenih individualnih pomočeh je primerno določiti mejne vrednosti, nad katerimi se takšna objava ob upoštevanju pomembnosti pomoči lahko šteje za sorazmerno. Na podlagi ocen shem pomoči za naložbe v primarni kmetijski sektor z najvišjimi letnimi odhodki, prijavljenimi v okviru letnih poročil iz leta 2013, ki lahko štejejo za bolj izkrivljajoče od preostalih vrst pomoči, je Komisija ugotovila, da je povprečni znesek pomoči na upravičenca znašal 59 596 EUR. Zaradi zmanjšanja upravnega bremena za države članice je zato primerno mejno vrednost za objavo informacij o dodeljenih individualnih pomočeh primarnim kmetijskim proizvajalcem določiti na 60 000 EUR. Ob upoštevanju dejstva, da sta predelava in trženje kmetijskih proizvodov podobna predelavi in trženju industrijskih proizvodov, je primerno, da se pragi za objavo informacij o individualnih pomočeh, dodeljenih upravičencem iz vsakega od navedenih podsektorjev in sektorja gozdarstva, ter za dejavnosti, ki spadajo izven področja uporabe člena 42 Pogodbe, uskladijo s tistimi iz Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 (14).

(34)

Da se zagotovi učinkovito spremljanje, je v skladu s členom 3(2) Uredbe (ES) št. 994/98 primerno uvesti standardno obliko, v kateri bi morale države članice Komisiji predložiti povzetek informacij vedno, ko se v skladu s to uredbo izvede shema pomoči ali dodeli individualna pomoč, ki ni v okviru katere koli sheme pomoči. Poleg tega je v skladu s členom 5 Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004 (15) in členom 3(4) Uredbe (ES) št. 994/98 primerno določiti pravila v zvezi z letnimi poročili o pomoči, izvzeti iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe v skladu s pogoji iz te uredbe, ki jih morajo države članice predložiti Komisiji, vključno s posebnimi zahtevami za nekatere vrste pomoči.

(35)

Zaradi široke razpoložljivosti potrebne tehnologije bi morali biti povzetki informacij in letno poročilo v računalniški obliki ter bi jih bilo treba poslati Komisiji prek elektronskih sistemov Komisije.

(36)

Poleg tega je v skladu s členom 3(3) Uredbe (ES) št. 994/98 in glede na zastaralni rok iz člena 15 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 (16) primerno oblikovati pravila v zvezi z evidencami, ki bi jih morale države članice voditi v zvezi s pomočjo, izvzeto iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe na podlagi te uredbe.

(37)

Za večjo učinkovitost pogojev združljivosti iz te uredbe bi morala imeti Komisija možnost, da odvzame ugodnosti skupinskih izjem za prihodnje ukrepe pomoči v primeru neizpolnjevanja teh zahtev. Komisija bi morala imeti možnost, da omeji odvzem ugodnosti skupinske izjeme na nekatere vrste pomoči, nekatere upravičence ali ukrepe pomoči, ki so jih sprejeli nekateri organi, kadar neizpolnjevanje zahtev iz te uredbe vpliva le na omejeno skupino ukrepov nekaterih organov. Takšen ciljno usmerjen odvzem bi moral zagotoviti sorazmerno odpravo težave, neposredno povezane z ugotovljenim neizpolnjevanjem zahtev iz te uredbe. V primeru neizpolnjevanja pogojev o združljivosti iz poglavij I in III dodeljena pomoč ni zajeta s to uredbo in posledično predstavlja nezakonito pomoč, ki jo bo Komisija proučila v okviru ustreznega postopka iz Uredbe (ES) št. 659/1999. V primeru neizpolnjevanja zahtev iz poglavja II odvzem ugodnosti skupinskih izjem za prihodnje ukrepe pomoči ne vpliva na dejstvo, da so za pretekle ukrepe, ki so izpolnjevali zahteve iz te uredbe, veljale skupinske izjeme.

(38)

Ob upoštevanju člena 107(3)(c) Pogodbe pomoč ne bi smela samo nenehno ali periodično zniževati stroškov poslovanja, ki bi jih običajno moral kriti upravičenec, in bi morala biti sorazmerna z ovirami, ki jih je treba premagati, da bi se zagotovile socialno-ekonomske ugodnosti, ki naj bi bile v interesu Unije. Enostransko državno pomoč, katere cilj je samo izboljšanje finančnega stanja proizvajalcev, vendar ne prispeva k razvoju sektorja, ter zlasti pomoč, ki je dodeljena samo na podlagi cene, količine, enote proizvodnje ali enote načina proizvodnje, bi bilo treba obravnavati kot pomoč za tekoče poslovanje, ki ni združljiva z notranjim trgom. Če je takšna pomoč dodeljena v kmetijskem sektorju, lahko vpliva tudi na mehanizme skupnih ureditev trgov. Zato je primerno omejiti področje uporabe te uredbe na nekatere vrste pomoči.

(39)

MSP imajo odločilno vlogo pri ustvarjanju delovnih mest ter so na splošno dejavnik družbene stabilnosti in gospodarskega zagona. Vendar lahko nedelovanje trga omejuje razvoj MSP, zaradi česar imajo ta podjetja značilne omejitve. MSP imajo pogosto težave pri pridobivanju kapitala ali posojil, saj nekateri finančni trgi niso naklonjeni tveganjem in lahko nudijo zavarovanje zgolj v omejenem obsegu. Njihovi omejeni viri lahko tudi omejijo dostop do informacij, zlasti glede nove tehnologije in potencialnih trgov. S to uredbo bi bilo zato za olajšanje razvoja gospodarskih dejavnosti MSP treba nekatere vrste pomoči za MSP izvzeti iz obveznosti priglasitve v skladu s členom 108(3) Pogodbe.

(40)

Da bi se odpravile razlike, ki bi lahko povzročile izkrivljanje konkurence, olajšalo usklajevanje med različnimi pobudami Unije in nacionalnimi pobudami v zvezi z MSP ter izboljšala jasnost upravnih postopkov in pravna varnost, bi morala opredelitev MSP v tej uredbi temeljiti na opredelitvah iz Priporočila Komisije 2003/361/ES (17).

(41)

Za zagotovitev skladnosti s politiko razvoja podeželja in poenostavitev pravil na podlagi izkušenj, ki jih je Komisija že pridobila pri uporabi Uredbe (EU) št. 1857/2006 in Uredbe (EU) št. 800/2008, je primerno, da se iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe izvzamejo različne vrste pomoči za MSP, ki so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, predelavi in trženju kmetijskih proizvodov.

(42)

Navedene vrste pomoči bi morale zlasti zajemati pomoč za naložbe, kot so naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva ali naložbe za premestitev kmetijskih poslopij, pomoč za zagon in poslovne priložnosti, kot so pomoč mladim kmetom in malim kmetijam, pomoč za skupine proizvajalcev ter pomoč za sodelovanje v shemah kakovosti, pomoč za lažji razvoj podjetij, kot so pomoč za dejavnosti prenosa znanja in informiranja, pomoč za storitve svetovanja, pomoč za promocijske dejavnosti in pomoč za storitve nadomeščanja na kmetijskem gospodarstvu, pomoč za obvladovanje tveganja in krizno upravljanje, kot so pomoč za nadomestilo škode zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, pomoč za nadomestilo stroškov preprečevanja in izkoreninjenja bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah ter pomoč za zavarovalne premije, ter pomoč za živinorejski sektor za doseganje skupnih javnih ciljev, kot sta ohranjanje genske kakovosti ter varovanje zdravja živali in ljudi. Navedene pomoči bi morale biti usmerjene predvsem h krepitvi konkurenčnosti in uspešnosti celotnega kmetijskega sektorja.

(43)

Poleg tega bi bilo treba po tej uredbi iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe izvzeti tudi pomoči za MSP, ki so dejavna na podeželju. V zvezi s tem ter da bi se zagotovila skladnost med ukrepi za razvoj podeželja, sofinanciranimi v okviru EKSRP, in ukrepi, financiranimi iz dodatnih nacionalnih virov, bi morala biti pravila iz te uredbe čim bolj skladna s pravili iz Uredbe (EU) št. 1305/2013 ter delegiranih in izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi navedene uredbe.

(44)

Druge vrste pomoči, kot so pomoč za raziskave in razvoj v kmetijskem in gozdarskem sektorju, pomoč v kmetijskem sektorju za odpravo škode zaradi naravnih nesreč, pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih in pomoč za gozdarstvo, dodeljene tako MSP kot velikim podjetjem, bi bilo treba izvzeti iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe. Zlasti v zvezi s pomočjo za gozdarstvo in da bi se zagotovila skladnost med ukrepi za razvoj podeželja, sofinanciranimi v okviru EKSRP, in ukrepi, financiranimi iz dodatnih nacionalnih virov, ali ukrepi, financiranimi izključno z državno pomočjo, bi morala biti pravila iz te uredbe čim bolj skladna s pravili iz Uredbe (EU) št. 1305/2013 ter delegiranih in izvedbenih aktov.

(45)

Pomoč, dodeljena MSP, dejavnim v primarni kmetijski proizvodnji, predelavi in trženju kmetijskih proizvodov, pomoč za raziskave in razvoj, pomoč za gozdarski sektor ali pomoč za MSP na podeželju za dejavnosti, ki ne spadajo v področje uporabe člena 42 Pogodbe, so prav tako lahko izvzete iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe v skladu s pogoji iz Uredbe (EU) št. 651/2014. Kadar države članice menijo, da je to primerneje, se lahko odločijo, da dodelijo zgoraj navedene vrste pomoči v skladu s pogoji iz Uredbe (EU) št. 651/2014. Zlasti se lahko države članice odločijo, da MSP, dejavnim v primarni kmetijski proizvodnji, dodelijo regionalno pomoč za tekoče poslovanje za kritje dodatnih stroškov, razen za stroške prevoza v najbolj oddaljenih regijah, pomoč za svetovanje v korist MSP, pomoč za tvegano financiranje, pomoč za raziskave in razvoj, pomoč za inovacije za MSP, okoljsko pomoč, pomoč za usposabljanje ter pomoč za prikrajšane delavce, v skladu s pogoji iz Uredbe (EU) št. 651/2014. V zvezi s tem in za pojasnitev povezave med področjema uporabe te uredbe in Uredbe (EU) št. 651/2014 bi bilo treba poudariti, da se cilji, vrste pomoči in pogoji za pomoč v obeh uredbah razlikujejo, čeprav so morda namenjeni isti vrsti upravičencev.

(46)

Za izboljšanje gospodarske in okoljske učinkovitosti ter uspešnosti MSP, dejavnih v kmetijskem sektorju, za zagotovitev potrebne infrastrukture za razvoj kmetijstva in spodbujanje naložb neprofitnega značaja, potrebnih za doseganje okoljskih ciljev, bi morala biti pomoč na voljo za naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva, ki prispevajo k navedenim ciljem. Navedene naložbe bi morale biti skladne z zakonodajo Unije in nacionalnimi predpisi zadevnih držav članic na področju varstva okolja. Poleg tega bi morala za pomoč za naložbe, v zvezi s katero mora biti opravljena presoja vplivov na okolje na podlagi Direktive 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta (18), pogojena s tem, da sta bila še pred datumom dodelitve individualne pomoči opravljena navedena presoja in pridobljeno soglasje za izvedbo zadevnega naložbenega projekta.

(47)

Zaradi tveganja izkrivljanja konkurence na podlagi ciljne pomoči za naložbe v sektor primarne kmetijske proizvodnje pomoč za naložbe, ki je po tej uredbi izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, ne bi smela biti omejena na posamezne kmetijske proizvode. Ta pogoj ne bi smel preprečevati državi članici, da bi nekatere kmetijske proizvode izločila iz področja uporabe določene pomoči, zlasti če normalne prodajne možnosti niso na voljo. Poleg tega pomoč za nekatere vrste naložb sama po sebi ne bi smela biti upravičena do izvzetja iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe v skladu s to uredbo.

(48)

Za zagotovitev primernega ravnovesja med zmanjšanjem izkrivljanja konkurence ter spodbujanjem energijske učinkovitosti in učinkovite rabe virov bi morala v primeru naložb na kmetijskih gospodarstvih, povezanih s primarno kmetijsko proizvodnjo, ta uredba določati, da bi se lahko pomoč dodelila samo za naložbe, ki so povezane s proizvodnjo biogoriv ali energije iz obnovljivih virov na ravni kmetije, in samo kadar proizvodnja ne presega povprečne letne porabe goriv ali energije na kmetiji. V takšnih primerih bi morala biti pomoč za biogoriva v to uredbo vključena samo, če je podeljena za trajnostna biogoriva v skladu z Direktivo 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta (19).

(49)

Za spodbuditev prehoda na proizvodnjo naprednejših oblik biogoriv, kot je predvideno v pravilih o horizontalni državni pomoči v zvezi z okoljem in energijo, bi morala biti pomoč za biogoriva na osnovi hrane v primeru pomoči za naložbe v zvezi s predelavo kmetijskih proizvodov izključena iz te uredbe.

(50)

Za spodbujanje mladih kmetov, ki prvič vzpostavljajo kmetijsko gospodarstvo, ter razvoja potencialno gospodarsko uspešnih malih kmetij je primerno, da se pomoč za zagon izvzame iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe. Za zagotovitev uspešnosti novoustanovljenih kmetijskih dejavnosti bi morala biti pomoč pogojena s predložitvijo poslovnega načrta. Pomoč za zagon bi morala kriti le začetno obdobje obstoja podjetja in ne bi smela postati pomoč za tekoče poslovanje.

(51)

Da bi se kmetijski sektor lažje spoprijemal z izzivi zaradi vse večje konkurence in krepitve podrejenih trgov v zvezi s trženjem kmetijskih proizvodov, vključno s tistimi na lokalnih trgih, bi bilo treba spodbujati oblikovanje skupin in organizacij proizvajalcev. Zato je iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe primerno izvzeti pomoč za ustanovitev skupin in organizacij proizvajalcev. Do pomoči bi morale biti upravičene le skupine in organizacije proizvajalcev, ki so opredeljene kot MSP. Za zagotovitev sposobnosti preživetja skupine in organizacije proizvajalcev je predložitev poslovnega načrta pristojnemu organu pogoj, da lahko države članice uradno priznajo skupino proizvajalcev. Da se prepreči zagotavljanje pomoči za tekoče poslovanje in ohrani spodbujevalni učinek pomoči, se ta lahko izplačuje največ pet let.

(52)

Za okrepitev tržnih priložnosti in za doseganje dodane vrednosti pri zadevnih kmetijskih proizvodih je primerno spodbujati MSP k sodelovanju v shemah kakovosti na ravni Unije ali na nacionalni ravni, zaradi česar bi morala biti pomoč za sodelovanje v shemah kakovosti izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe. Ker v trenutku vstopa v take sheme kakovosti in v prvih letih sodelovanja v njih trg dodatnih stroškov in obveznosti, ki jih imajo MSP v okviru tega sodelovanja, ne povrne v celoti, bi morala biti neposredna pomoč za upravičenca omejena na novo sodelovanje in zajemati obdobje največ petih let. Poleg tega bi morala biti pomoč v obliki subvencioniranih storitev dodeljena za stroške za obvezne nadzorne ukrepe v zvezi s shemami kakovosti ali za kritje stroškov za tržne raziskave ali za pripravo vloge za priznanje sheme kakovosti Unije.

(53)

Za okrepitev konkurenčnosti in učinkovite rabe virov ter za izboljšanje okoljske učinkovitosti, trajnostnega upravljanja in splošne učinkovitosti MSP je primerno pomoč za prenos znanja, dejavnosti informiranja, storitve kmetijskega svetovanja in spodbujevalne ukrepe izvzeti iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe.

(54)

Dobro obvladovanje tveganja in krizno upravljanje sta ključna za trajnostni in konkurenčen kmetijski sektor. Primarna kmetijska proizvodnja je izpostavljena posebnim naravnim, podnebnim in zdravstvenim tveganjem ter krizam. Zato bi morali biti pomoč za obvladovanje tveganja in krizno upravljanje ter pomoč za živinorejski sektor omejeni na MSP, ki so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji. Državna pomoč za nadomestilo izgub zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, pomoč za boj proti boleznim živali in škodljivim organizmom na rastlinah ter pomoč za plačilo zavarovalnih premij bi morale biti omejene na pomoč upravičencem, ki se spoprijemajo z določenimi težavami kljub ustreznemu prizadevanju, da bi ta tveganja čim bolj omejili. Državna pomoč ne bi smela spodbujati upravičencev k sprejemanju nepotrebnih tveganj. MSP, dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, bi morala sama nositi posledice nepreudarne izbire proizvodnih metod ali proizvodov.

(55)

Komisija je člena 107 in 108 Pogodbe uporabila v številnih primerih v zvezi s pomočjo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, zlasti v okviru Smernic Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju 2007–2013 in Uredbe (ES) št. 1857/2006. V obdobju 2007–2013 je bila pomoč za naložbe za varstvo tradicionalnih krajin in stavb za MSP izvzeta iz obveznosti priglasitve v okviru Uredbe (ES) št. 1857/2006, za pomoč za naložbe za varstvo tradicionalnih krajin in stavb za velika podjetja pa je veljala obveznost priglasitve in jo je Komisija odobrila v skladu s Smernicami Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju 2007–2013. V navedenem obdobju je Komisija ocenila več kot 87 pomoči za naložbe v zvezi z varstvom tradicionalnih krajin in stavb na kmetijskih gospodarstvih. Projekti ohranjanja naravne in kulturne dediščine, tudi če jih izvajajo večja podjetja, običajno ne povzročijo znatnega izkrivljanja konkurence. Zato je primerno, da bi morala Komisija uporabiti pooblastila, ki ji jih daje Uredba (ES) št. 994/98, na področju pomoči za ohranjanje naravne in kulturne dediščine.

(56)

Da se pomoč za ohranjanje kulturne in naravne dediščine izvzame iz obveznosti priglasitve iz te uredbe, bi bilo treba odobriti naložbe v opredmetena sredstva in investicijska dela, katerih cilj je ohranjanje kulturne ali naravne dediščine. Kulturna ali naravna dediščina bi morala biti na kmetijskem gospodarstvu upravičenca, pristojni javni organ v državi članici pa bi jo moral kot tako uradno priznavati. Glede na to, da je prag za priglasitev za to pomoč v skladu s to Uredbo določen na 500 000 EUR na naložbeni projekt, kar se na podlagi Smernic Unije o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju 2014–2020 šteje za malo infrastrukturo, je primerno, da se v okviru te uredbe intenzivnost pomoči določi na do 100 % upravičenih stroškov.

(57)

Izredne razmere zaradi naravnih nesreč zahtevajo hitro ukrepanje organov za dodeljevanje pomoči. Zato je pomembno zagotoviti hitro izvajanje predvidene pomoči. Komisija je uporabila člena 107 in 108 Pogodbe tudi pri znatnem številu sklepov v zvezi z nadomestilom škode kmetijskemu sektorju zaradi naravnih nesreč. V Smernicah Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem in gospodarskem sektorju 2007–2013 je bila že zajeta možnost odobritve shem pomoči kot nadomestila škode zaradi naravnih nesreč. Komisija je v obdobju med letoma 2007 in 2012 ter pri uporabi Smernic Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju 2007–2013 odobrila več kot 25 pomoči v zvezi z nadomestilom škode kmetijskemu sektorju zaradi naravnih nesreč. Izkušnje Komisije kažejo, da je učinkovitost takih ukrepov odvisna od hitrosti njihovega izvajanja. Zato je treba poenostaviti postopek priglasitve za takšne pomoči. Poleg tega ti ukrepi ne povzročajo znatnega izkrivljanja konkurence na notranjem trgu, saj gre za nadomestilo in obstajajo jasna merila za združljivost z notranjim trgom. Zato je primerno, da bi morala Komisija pooblastila, ki ji jih daje Uredba (ES) št. 994/98, uporabiti tudi pri pomoči za nadomestilo škode kmetijskemu sektorju zaradi naravnih nesreč.

(58)

Pomoč za odpravo škode zaradi naravnih nesreč bi zato morala biti na voljo podjetjem v celotnem kmetijskem sektorju ter dodeljena MSP in velikim podjetjem. Pogoji za izvzetje pomoči za odpravo škode zaradi naravnih nesreč so v skladu z že ustaljeno prakso in povezani z uradno potrditvijo organov držav članic, da se je zgodila naravna nesreča, ter obstojem neposredne vzročne povezave med naravno nesrečo in škodo, ki so jo utrpeli upravičenci, ter bi morali preprečiti prekomerna nadomestila. Zlasti bi se morale države članice izogibati prekomernim nadomestilom, ki so posledica kombinacije take pomoči z drugimi nadomestili, ki jih prejmejo upravičenci, vključno s plačili, prejetimi na podlagi zavarovalne sheme.

(59)

Pomoč za raziskave in razvoj lahko prispeva k trajnostni gospodarski rasti in okrepi konkurenčnost. Na podlagi izkušenj Komisije pri uporabi Smernic Komisije o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju 2007–2013, Okvira Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije (20) ter Uredbe (ES) št. 800/2008 v zvezi s pomočjo za raziskave in razvoj v kmetijskem in gozdarskem sektorju je pomoč za raziskave in razvoj, ki izpolnjuje pogoje iz te uredbe, primerno izvzeti iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe. Spodbujanje raziskav in razvoja je pomemben cilj skupnega interesa, zato bi morala ta uredba zahtevati, da je raziskovalni projekt v interesu vseh podjetij, dejavnih v določenem kmetijskem ali gozdarskem sektorju ali podsektorju. Informacije o raziskovalnem projektu in njegovih rezultatih bi morale biti objavljene na internetu. Poleg tega bi morali biti rezultati raziskave brezplačno na voljo zainteresiranim podjetjem.

(60)

Gozdarstvo je neločljivo povezano z razvojem podeželja. Komisija je člena 107 in 108 Pogodbe uporabila v številnih sklepih v zvezi s podjetji, dejavnimi v gozdarskem sektorju, zlasti v okviru Smernic Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju 2007–2013. Komisija je na podlagi navedenih smernic v obdobju med letoma 2007 in 2012 odobrila 140 pomoči za gozdarski sektor. Glede na znatne izkušnje Komisije pri uporabi navedenih smernic za podjetja, dejavna v gozdarskem sektorju, bi morala Komisija v zvezi s pomočjo za gozdarski sektor za poenostavitev postopkov ter hkratno zagotavljanje učinkovitega nadzora in spremljanja uporabiti tudi pooblastila, ki ji jih daje Uredba (ES) št. 994/98. Po izkušnjah Komisije pomoč v gozdarskem sektorju, dodeljena za ukrepe, ki so del programov razvoja podeželja in so sofinancirani v okviru EKSRP, ali dodeljena kot dodatno nacionalno financiranje k takim sofinanciranim ukrepom, ne izkrivlja znatno konkurence na notranjem trgu. Poleg tega pomoč za prenos znanja v gozdarskem sektorju in pomoč za svetovalne storitve v gozdarskem sektorju ne izkrivljata znatno konkurence na notranjem trgu, čeprav sta dodeljeni zunaj programov razvoja podeželja. V tej uredbi bi bilo treba določiti jasne pogoje za združljivost takih ukrepov z notranjim trgom. Navedeni pogoji bi morali biti čim bolj v skladu s pravili iz Uredbe (EU) št. 1305/2013 ter delegiranih in izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi navedene uredbe.

(61)

Navedene vrste pomoči bi morale zlasti zajemati pomoč za pogozdovanje in ustvarjanje gozdnega območja, pomoč za kmetijsko-gozdarske sisteme, pomoč za preprečevanje in odpravo škode v gozdovih zaradi gozdnih požarov, naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer, škodljivih organizmov na rastlinah ali katastrofalnih dogodkov, pomoč za naložbe za povečanje odpornosti in okoljske vrednosti gozdnih ekosistemov, pomoč za omejitve v zvezi z gozdnimi območji Natura 2000, kot so opredeljene v členu 3 Direktive Sveta 92/43/EGS (21) in členu 3 Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta (22), pomoč za gozdarsko-okoljske in podnebne storitve ter ohranjanje gozdov, pomoč za prenos znanja in dejavnosti informiranja, pomoč za storitve svetovanja, pomoč za infrastrukturne naložbe ter pomoč za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov. Pomoč gozdarskemu sektorju ne bi smela izkrivljati konkurence in bi morala biti tržno nevtralna.

(62)

Da se zagotovi skladnost z Uredbo (EU) št. 1305/2013 ter poenostavijo pravila za pridobitev odobritve za državno pomoč za sofinancirani del in dodatno financiranje nacionalnih programov razvoja podeželja, bi morala biti pomoč za gozdarski sektor, izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe v skladu s to uredbo, enaka zadevnim ukrepom za razvoj podeželja, izvzeta pomoč pa bi se morala dodeliti zgolj v skladu s programom razvoja podeželja zadevne države članice. Kljub temu bi intenzivnost pomoči in upravičeni stroški morali biti v skladu s splošnimi načeli in pravili Unije o državni pomoči, ki se uporabljajo za kmetijski sektor. Stroški, kot so obratna sredstva, povezana z novimi naložbami, zato ne bi smeli biti upravičeni za pomoč na podlagi te uredbe. V skladu z zadevnimi programi razvoja podeželja, kot jih odobri Komisija, bi morale naložbene dejavnosti, vključene v ukrepe na področju gozdarstva, vključevati tudi enkratno obdelavo gozda, ki je potrebna za pripravo naložbe, če je to skladno s cilji zadevne določbe o razvoju podeželja. Moralo bi biti možno, da se pomoč za dejavnosti prenosa znanja, pomoč za storitve svetovanja in pomoč za komasacijo gozdnih površin dodelijo ne glede na to, ali je takšna pomoč vključena v nacionalni program razvoja podeželja.

(63)

Gospodarska diverzifikacija in oblikovanje novih gospodarskih dejavnosti sta ključna za razvoj in konkurenčnost podeželja, zlasti za MSP, ki so glavna opora gospodarstva Unije na podeželju. V Uredbi (EU) št. 1305/2013 so zagotovljeni ukrepi za spodbujanje razvoja nekmetijskih podjetij na podeželju, katerih namen je spodbujanje zaposlovanja, ustvarjanje kakovostnih delovnih mest na podeželju, ohranjanje obstoječih delovnih mest, zmanjšanje sezonskih nihanj v zaposlovanju, razvoj nekmetijskih sektorjev zunaj kmetijstva in živilske predelave ob hkratnem spodbujanju poslovnega vključevanja in lokalnih medsektorskih povezav.

(64)

Da bi se zagotovila skladnost z Uredbo (EU) št. 1305/2013 ter da bi se poenostavila pravila za pridobitev odobritve za državno pomoč za sofinancirani del in dodatno nacionalno financiranje programov razvoja podeželja, bi bilo treba različne vrste pomoči za MSP, ki so dejavna na podeželju, izvzeti iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe v skladu s to uredbo. Navedene vrste pomoči bi morale zlasti zajemati pomoč za naložbe, ki zadevajo predelavo kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode ali proizvodnjo bombaža, pomoč za zagon nekmetijskih dejavnosti, pomoč za storitve svetovanja, pomoč za prenos znanja in dejavnosti informiranja, pomoč za novo sodelovanje kmetov v shemah kakovosti za bombaž in živila ter spodbujevalne ukrepe za živila. Pomoč, ki se izvzame iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe v skladu s to uredbo, bi morala biti enaka zadevnim ukrepom za razvoj podeželja, poleg tega pa bi se morala izvzeta pomoč dodeliti zgolj v skladu s programom razvoja podeželja zadevne države članice. Kljub temu bi intenzivnost pomoči in upravičeni stroški morali biti v skladu s splošnimi načeli Unije o državni pomoči in pravili Unije o horizontalni državni pomoči. Stroški, povezani z novimi naložbami, kot so obratna sredstva, zato ne bi smeli biti upravičeni za pomoč na podlagi te uredbe.

(65)

Glede pomoči za naložbe v zvezi s predelavo kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode bi moralo biti določeno, da naložbe, povezane s proizvodnjo biogoriva ali energije iz obnovljivih virov, ne bi smele biti upravičene do pomoči na podlagi te uredbe. Načeloma se za take naložbe uporabljajo pravila o horizontalni državni pomoči v zvezi z okoljem in energijo.

(66)

V primeru več vrst pomoči, kot so: (a) pomoč za kritje stroškov za tržne raziskave, zasnovo in oblikovanje proizvodov ter za pripravo vlog za priznanje shem kakovosti; (b) pomoč za kritje stroškov za obvezne nadzorne ukrepe v zvezi s shemami kakovosti; (c) pomoč za ukrepe za prenos znanja in informiranje; (d) pomoč za storitve svetovanja; (e) pomoč za storitve nadomeščanja na kmetijskem gospodarstvu; (f) pomoč za spodbujevalne ukrepe; (g) pomoč za nadomestilo stroškov preprečevanja in izkoreninjenja bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah ter (h) pomoč za živinorejski sektor, se pomoč končnim upravičencem dodeli posredno, in sicer naravi prek subvencioniranih storitev. V takih primerih bi bilo treba pomoč izplačati ponudniku zadevne storitve ali dejavnosti. Pri izbiri ponudnika bi bilo treba ustrezno upoštevati zadevna veljavna pravila o javnih naročilih ter načela preglednosti, odprtosti in nediskriminacije v izbirnem postopku.

(67)

V skladu z izkušnjami Komisije na tem področju bi bilo načeloma treba politiko državnih pomoči redno revidirati. Obdobje uporabe te uredbe bi bilo zato treba omejiti. Zato je primerno določiti prehodne določbe, vključno s pravili o prilagoditvenem obdobju na koncu obdobja veljavnosti te uredbe, ki se uporabljajo za izvzete sheme pomoči. Taka pravila naj bi dala državam članicam dovolj časa za prilagoditev na morebitne nove ureditve.

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

KAZALO

POGLAVJE I

SKUPNE DOLOČBE 13

POGLAVJE II

POSTOPKOVNE ZAHTEVE 25

POGLAVJE III

VRSTE POMOČI 26

Oddelek 1

Pomoč za MSP, ki so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, predelavi kmetijskih proizvodov in trženju kmetijskih proizvodov 26

Oddelek 2

Pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih 43

Oddelek 3

Pomoč za odpravo škode zaradi naravnih nesreč v kmetijskem sektorju 44

Oddelek 4

Pomoč za raziskave in razvoj v kmetijskem in gozdarskem sektorju 45

Oddelek 5

Pomoč za gozdarstvo 46

Oddelek 6

Pomoč MSP na podeželju, sofinancirana v okviru EKSRP ali dodeljena kot dodatno nacionalno financiranje k takim sofinanciranim ukrepom 59

POGLAVJE IV

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 65

POGLAVJE I

SKUPNE DOLOČBE

Člen 1

Področje uporabe

1.   Ta uredba se uporablja za naslednje vrste pomoči:

(a)

pomoč za mikro, mala in srednja podjetja (MSP):

(i)

ki so dejavna v kmetijskem sektorju, in sicer na področju primarne kmetijske proizvodnje, predelave kmetijskih proizvodov in trženja kmetijskih proizvodov, z izjemo členov 14, 15, 16, 18 in 23 ter členov od 25 do 28, ki se uporabljajo samo za MSP, ki so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji;

(ii)

za dejavnosti, ki ne spadajo v področje uporabe člena 42 Pogodbe, če se takšna pomoč dodeli v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 in je sofinancirana v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: EKSRP) ali dodeljena kot dodatno nacionalno financiranje za takšne sofinancirane ukrepe;

(b)

pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih;

(c)

pomoč za nadomestilo škode zaradi naravnih nesreč v kmetijskem sektorju;

(d)

pomoč za raziskave in razvoj v kmetijskem in ribiškem sektorju;

(e)

pomoč za gozdarstvo.

2.   Kadar države članice menijo, da je to primerno, se lahko odločijo za dodelitev pomoči iz odstavkov 1(a), 1(d) in 1(e) tega člena pod pogoji iz Uredbe (EU) št. 651/2014.

3.   Ta uredba se ne uporablja za pomoč za:

(a)

gozdarski sektor, ki ni sofinancirana v okviru EKSRP ali dodeljena kot dodatno nacionalno financiranje za takšne sofinancirane ukrepe, z izjemo členov 31, 38, 39 in 43;

(b)

MSP za dejavnosti, ki ne spadajo v področje uporabe člena 42 Pogodbe, ki ni sofinancirana v okviru EKSRP ali dodeljena kot dodatno nacionalno financiranje za takšne sofinancirane ukrepe.

4.   Ta uredba se ne uporablja za:

(a)

sheme pomoči iz členov 17, 32 in 33, člena 34(5)(a) do (c) ter členov 35, 40, 41 in 44 te uredbe, če povprečni letni proračun državne pomoči presega 150 milijonov EUR, po šestih mesecih od njihovega začetka veljavnosti. Komisija se lahko odloči, da se ta uredba še naprej uporablja za daljše obdobje za vsako od teh shem pomoči, potem ko preuči ustrezne načrte ocenjevanja, ki jih države članice priglasijo Komisiji, in sicer v 20 delovnih dneh od začetka veljavnosti sheme;

(b)

vse spremembe shem iz odstavka 4(a) tega člena, razen preoblikovanj, ki ne morejo vplivati na združljivost sheme pomoči na podlagi te uredbe ali ne morejo znatno vplivati na vsebino odobrenega načrta ocenjevanja;

(c)

pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer pomoč, neposredno povezano z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo;

(d)

pomoč, ki je odvisna od prednostne uporabe domačega blaga pred uporabo uvoženega blaga.

5.   Ta uredba se z izjemo člena 30 ne uporablja za:

(a)

sheme pomoči, ki ne izključujejo izrecno plačil individualne pomoči podjetju, ki je naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Komisije, v katerem je pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom;

(b)

ad hoc pomoč za podjetje, ki je naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Komisije, v katerem je pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom.

6.   Ta uredba se ne uporablja za pomoč podjetjem v težavah, z izjemo:

(a)

pomoči za odpravo škode, ki so jo povzročile naravne nesreče, v skladu s členom 30, pomoči za stroške izkoreninjenja bolezni živali v skladu s členom 26(8) in pomoči za odstranitev in uničenje poginulih živali v skladu s členom 27(1)(c), (d) in (e);

(b)

pomoči za naslednje dogodke, pod pogojem, da je podjetje zaradi izgub ali škode, ki jih je povzročil zadevni dogodek, postalo podjetje v težavah:

(i)

za nadomestilo izgub zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, v skladu s členom 25;

(ii)

pomoč za stroške izkoreninjenja škodljivih organizmov na rastlinah ter pomoč za odpravo škode zaradi bolezni živali in škodljivih organizmov na rastlinah v skladu s členom 26(8) in (9);

(iii)

pomoč za odpravo škode v gozdovih zaradi gozdnih požarov, naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, drugih slabih vremenskih razmer, škodljivih organizmov na rastlinah, katastrofalnih dogodkov in dogodkov, povezanih s podnebnimi spremembami, v skladu s členom 34(5)(d).

7.   Ta uredba se ne uporablja za ukrepe državne pomoči, ki so sami po sebi, zaradi z njimi povezanih pogojev ali zaradi metode njihovega financiranja, neločljivo povezani s kršitvijo prava Unije, zlasti za:

(a)

pomoč, pri kateri je dodelitev pomoči pogojena z obveznostjo upravičenca, da ima svoj sedež v zadevni državi članici ali da ima tam večino poslovnih enot;

(b)

pomoč, kadar je dodelitev pomoči pogojena z obveznostjo, da upravičenec uporabi doma proizvedeno blago ali storitve;

(c)

pomoč, ki upravičencem omejuje možnost za izkoriščanje rezultatov raziskav, razvoja in inovacij v drugih državah članicah.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

”pomoč” pomeni vsak ukrep, ki izpolnjuje vse pogoje iz člena 107(1) Pogodbe;

(2)

”MSP” ali ”mikro, mala in srednja podjetja” pomenijo podjetja, ki izpolnjujejo merila iz Priloge I;

(3)

”kmetijski sektor” pomeni vsa podjetja, ki so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, predelavi in trženju kmetijskih proizvodov;

(4)

”kmetijski proizvod” pomeni proizvode s seznama v Prilogi I k Pogodbi, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva s seznama v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (23);

(5)

”primarna kmetijska proizvodnja” pomeni proizvodnjo rastlinskih in živinorejskih proizvodov s seznama v Prilogi I k Pogodbi brez kakršnih koli nadaljnjih postopkov, ki bi spremenili naravo takih proizvodov;

(6)

”predelava kmetijskih proizvodov” pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetiji, potrebnih za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo;

(7)

”trženje kmetijskih proizvodov” pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponujati za prodajo, dobavljati ali na kateri koli drug način dajati na trg, razen prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu, ter vsake dejavnosti, s katero se proizvod pripravi za tako prvo prodajo; prodaja, ki jo opravi primarni proizvajalec končnemu potrošniku, se šteje za trženje kmetijskih proizvodov, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih;

(8)

”kmetijsko gospodarstvo” pomeni enoto, ki obsega zemljišče, objekte in naprave, ki se uporabljajo za primarno kmetijsko proizvodnjo;

(9)

”naravne nesreče” pomenijo potrese, snežne plazove, zemeljske plazove in poplave, tornade, hurikane, izbruhe vulkanov in požare v naravi naravnega izvora;

(10)

”shema pomoči” pomeni vsak akt, na podlagi katerega je mogoče brez nadaljnjih izvedbenih ukrepov dodeliti individualno pomoč podjetjem, opredeljenim v aktu na splošen in abstrakten način, ter vsak akt, na podlagi katerega je mogoče enemu ali več podjetjem dodeliti pomoč, ki ni povezana z določenim projektom, za nedoločen čas in/ali v nedoločenem znesku;

(11)

”načrt vrednotenja” pomeni dokument, ki vsebuje vsaj naslednje minimalne elemente: cilje sheme pomoči, ki jih je treba ovrednotiti; vprašanja za vrednotenje; kazalnike rezultatov; predvideno metodologijo, ki se bo uporabila za vrednotenje; zahteve v zvezi z zbiranjem podatkov; predlagani časovni razpored vrednotenja, vključno z datumom predložitve končnega poročila o vrednotenju; opis neodvisnega organa, ki bo opravil vrednotenje, ali merila, ki se bodo uporabila za izbor tega organa, ter način, na katerega se bo zagotovilo obveščanje javnosti o vrednotenju;

(12)

”individualna pomoč” pomeni:

(a)

ad hoc pomoč in

(b)

pomoč, ki je dodeljena posameznim upravičencem na podlagi sheme pomoči;

(13)

ad hoc pomoč” pomeni pomoč, ki ni dodeljena na podlagi sheme pomoči;

(14)

”podjetje v težavah” pomeni podjetje, za katerega velja vsaj ena od naslednjih okoliščin:

(a)

če je v primeru družbe z omejeno odgovornostjo (razen MSP, ki obstajajo manj kot tri leta) zaradi nakopičenih izgub izginila več kot polovica vpisanega osnovnega kapitala; To je v primeru, ko nakopičene izgube, ki se odštejejo od rezerv (in vseh drugih elementov, ki se na splošno štejejo kot del lastnih sredstev družbe), povzročijo negativen kumulativni znesek, ki presega polovico vpisanega osnovnega kapitala. V tej določbi se ”družba z omejeno odgovornostjo” nanaša zlasti na vrste družb, navedene v Prilogi I Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (24), ”osnovni kapital” pa po potrebi vključuje vplačani presežek kapitala;

(b)

če je v primeru družbe, v kateri imajo vsaj nekateri člani neomejeno odgovornost za dolg družbe (razen MSP, ki obstajajo manj kot tri leta), zaradi nakopičenih izgub izginila več kot polovica kapitala, prikazanega v računovodski bilanci. Za namene te določbe se ”družba, kjer vsaj nekaj članov nosi neomejeno odgovornost za dolg družbe” nanaša predvsem na vrste podjetij iz Priloge II Direktive 2013/34/EU;

(c)

če je podjetje v kolektivnem postopku zaradi insolventnosti ali če v skladu z nacionalno zakonodajo izpolnjuje merila za uvedbo kolektivnega postopka zaradi insolventnosti na zahtevo njegovih upnikov;

(d)

če je podjetje prejelo pomoč za reševanje in še ni vrnilo posojila ali prekinilo jamstva ali če je podjetje prejelo pomoč za reševanje in je še vedno predmet načrta prestrukturiranja;

(e)

če je v primeru podjetja, ki ni MSP, v zadnjih dveh letih:

(i)

knjigovodsko razmerje med dolgovi in lastnim kapitalom večje od 7,5 in

(ii)

razmerje med dobičkom podjetja pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA) ter kritjem obresti nižje od 1,0;

(15)

”poginule živali” pomenijo živali z določeno diagnozo ali brez nje, ki so bile usmrčene z evtanazijo ali so poginile, vključno z mrtvorojenimi in nerojenimi živalmi, na kmetiji ali v kakršnem koli drugem prostoru ali med prevozom, vendar niso bile zaklane za prehrano ljudi;

(16)

”slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami,” pomenijo neugodne vremenske pogoje, kot so zmrzal, nevihte in toča, led, močno ali obilno deževje ali huda suša, ki uničijo več kot 30 % povprečne proizvodnje, izračunane na podlagi:

(a)

predhodnega triletnega obdobja ali

(b)

triletnega povprečja, osnovanega na predhodnem petletnem obdobju, brez najvišjega in najnižjega vnosa;

(17)

”druge slabe vremenske razmere” pomenijo neugodne vremenske razmere, ki ne izpolnjujejo pogojev iz člena 2(16) te uredbe;

(18)

”škodljivi organizmi na rastlinah” pomenijo škodljive organizme, kot je opredeljeno v členu 2(1)(e) Direktive Sveta 2000/29/ES (25);

(19)

”katastrofalni dogodek” pomeni nepredviden dogodek biotske ali abiotske narave, ki je posledica človekove dejavnosti ter povzroči znatne motnje gozdnih struktur, zaradi česar lahko nastane znatna gospodarska škoda za gozdarski sektor;

(20)

”bruto ekvivalent nepovratnih sredstev” pomeni znesek pomoči, če je bila upravičencu dodeljena v obliki nepovratnih sredstev, pred kakršnim koli odbitkom davkov ali drugih dajatev;

(21)

”opredmetena sredstva” pomenijo sredstva, ki jih sestavljajo zemljišča, stavbe in obrati, stroji in oprema;

(22)

”neopredmetena sredstva” pomenijo sredstva, ki nimajo fizične ali finančne oblike, kot so patenti, licence, strokovno znanje ali druga intelektualna lastnina;

(23)

”kmetijsko-gozdarski sistemi” pomenijo sisteme rabe zemljišč, na katerih na istem zemljišču rastejo drevesa in se izvaja kmetijstvo;

(24)

”vračljiva predplačila” pomenijo posojilo za projekt, ki se izplača v enem ali več obrokih, pogoji za njegovo vračilo pa so odvisni od rezultata projekta;

(25)

”začetek izvajanja projekta ali dejavnosti” pomeni bodisi začetek dejavnosti ali gradbenih del, povezanih z naložbo, bodisi prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme ali uporabo storitev ali vsako drugo zavezo, zaradi katere projekta ali dejavnosti ni več mogoče preklicati, kar nastopi prej; nakup zemljišč in pripravljalna dela, kot je pridobivanje dovoljenj in opravljanje študij izvedljivosti, se ne štejejo za začetek izvajanja projekta ali dejavnosti;

(26)

”velika podjetja” pomeni podjetja, ki ne izpolnjujejo pogojev iz Priloge I;

(27)

”naslednica davčne sheme” pomeni shemo v obliki davčnih ugodnosti, ki je spremenjena različica predhodno obstoječe sheme v obliki davčnih ugodnosti in ki jo nadomešča;

(28)

”intenzivnost pomoči” pomeni bruto znesek pomoči, izražen kot odstotek upravičenih stroškov pred odbitkom davkov ali drugih dajatev;

(29)

”datum dodelitve pomoči” pomeni datum, ko se pravica do prejema pomoči prenese na upravičenca na podlagi veljavnega nacionalnega pravnega režima;

(30)

”standard Unije” pomeni obvezen standard, predpisan z zakonodajo EU, ki določa raven, ki jo morajo doseči posamezna podjetja, zlasti glede okolja, higiene in dobrobiti živali; posledično se standardi ali cilji, zastavljeni na ravni Unije, ki so zavezujoči za države članice, ne pa tudi za posamezna podjetja, ne štejejo za standarde Skupnosti;

(31)

”program razvoja podeželja” pomeni program razvoja podeželja, kot je določen v členu 6(1) Uredbe št. 1305/2013;

(32)

”neproizvodna naložba” pomeni naložbo, ki ne povzroči znatnega povečanja vrednosti ali donosnosti kmetijskega gospodarstva;

(33)

”naložbe za skladnost s standardom Unije” pomenijo naložbe, ki se izvedejo za doseganje skladnosti s standardom Unije po zaključku prehodnega obdobja, določenega z zakonodajo Unije;

(34)

”mladi kmet” pomeni osebo, ki na dan predložitve vloge za pomoč ni stara več kot 40 let, ima ustrezno poklicno znanje in kompetence ter prvič vzpostavlja kmetijsko gospodarstvo kot nosilec tega gospodarstva;

(35)

”najbolj oddaljene regije” pomenijo regije iz prvega odstavka člena 349 Pogodbe;

(36)

”manjši egejski otoki” pomenijo manjše otoke iz člena 1(2) Uredbe (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (26);

(37)

”manj razvite regije” pomenijo regije, kjer je bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca nižji od 75 % povprečnega BDP v EU-27;

(38)

”EU-25” pomeni 25 držav članic Unije, ki so bile članice Unije maja 2005;

(39)

”EU-27” pomeni 27 držav članic Unije, ki so bile članice Unije januarja 2007;

(40)

”investicijska dela” pomenijo dela, ki jih opravijo kmet osebno ali kmetovi delavci, da ustvarijo sredstva;

(41)

”biogorivo na osnovi hrane” pomeni biogorivo, proizvedeno iz žitaric in drugih poljščin z visoko vsebnostjo škroba, rastlin za pridelavo sladkorja in oljnic, kot je opredeljeno v predlogu Komisije za Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 98/70/ES o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi Direktive 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (27);

(42)

”aktivni kmet” pomeni aktivnega kmeta v smislu člena 9 Uredbe (EU) št. 1307/2013 (28) Evropskega parlamenta in Sveta;

(43)

”skupina in organizacija proizvajalcev” pomeni skupino ali organizacijo, ki je ustanovljena za:

(a)

prilagajanje proizvodnje in obsega proizvodnje proizvajalcev, ki so člani tovrstnih skupin ali organizacij proizvajalcev, zahtevam trga, ali

(b)

skupno trženje blaga, vključno s pripravo za prodajo, centralizacijo prodaje in dobavo grosistom, ali

(c)

oblikovanje skupnih pravil o informacijah o proizvodnji, predvsem glede spravila pridelka in razpoložljivosti, ali

(d)

druge dejavnosti, ki jih lahko izvajajo skupine ali organizacije proizvajalcev, na primer pridobivanje poslovnega znanja in izkušenj ter znanja in izkušenj na področju trženja ter organizacijo in olajšanje inovacijskih postopkov;

(44)

”stalni stroški, ki nastanejo zaradi sodelovanja v shemi kakovosti” pomenijo stroške, ki nastanejo zaradi vključitve v shemo kakovosti, in letni prispevek za sodelovanje v njej, po potrebi pa tudi odhodke za preglede, ki so potrebni za ugotavljanje skladnosti s specifikacijami sheme kakovosti;

(45)

”svetovanje” pomeni celotno svetovanje v okviru ene ali iste pogodbe;

(46)

”član kmetijskega gospodinjstva” pomeni fizično ali pravno osebo ali skupino fizičnih ali pravnih oseb, ne glede na pravni status skupine in njenih članov v skladu z nacionalno zakonodajo, razen delavcev na kmetiji;

(47)

”stroški za teste na transmisivno spongiformno encefalopatijo (TSE) in govejo spongiformno encefalopatijo (BSE)” pomenijo vse stroške, vključno s stroški za pribor za testiranje ter stroški za odvzem, prevoz, testiranje, shranjevanje in uničenje vzorcev, ki so potrebni za vzorčenje in laboratorijsko opravljanje testov skladno s poglavjem C Priloge X k Uredbi (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (29);

(48)

”rodovniška knjiga” pomeni vsako knjigo, register, datoteko ali podatkovni medij:

(a)

ki ga vodi organizacija ali združenje rejcev, ki ga je država članica ustanovitve organizacije ali združenja rejcev uradno priznala, in

(b)

v katerem so vpisane ali registrirane čistopasemske plemenske živali določene pasme z navedbo njihovih prednikov;

(49)

”zaščitena žival” pomeni katero koli žival, ki je zaščitena z zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo;

(50)

”organizacija za raziskave in širjenje znanja” pomeni subjekt (kot so univerze ali raziskovalni inštituti, agencije za prenos tehnologije, posredniki za inovacije ali v raziskave usmerjeni fizični ali virtualni skupni subjekti), ne glede na njegov pravni status (organiziran po javnem ali zasebnem pravu) ali način financiranja, katerega glavni cilj je neodvisna izvedba temeljnih raziskav, industrijskih raziskav ali eksperimentalnega razvoja ali obsežno razširjanje rezultatov teh dejavnosti prek izobraževanja, objav ali prenosa znanja. Kadar tak subjekt opravlja tudi gospodarske dejavnosti, je treba financiranje, stroške in prihodke navedenih gospodarskih dejavnosti knjižiti ločeno. Podjetja, ki imajo lahko vpliv na takšen subjekt, npr. v vlogi delničarjev ali članov, ne smejo imeti prednostnega dostopa do raziskovalnih zmogljivosti tega subjekta ali do njegovih rezultatov;

(51)

”običajni tržni pogoji” pomenijo, da se pogoji transakcij med pogodbenicami ne razlikujejo od tistih, ki bi bili določeni med neodvisnimi podjetji, in ne vsebujejo nobenega elementa nedovoljenega dogovarjanja. Vsaka transakcija, ki je rezultat odprtega, preglednega in nediskriminatornega postopka, izpolnjuje načelo običajnih tržnih pogojev;

(52)

”hitro rastoča drevesa” pomenijo hitro rastoči gozd, v katerem je obdobje do začetka sečnje najmanj 8 let in največ 20 let;

(53)

”panjevci s hitro obhodnjo” pomenijo drevesne vrste z oznako KN 06 02 9041, ki jih določijo države članice in vključujejo lesnate rastline trajnice, pri katerih korenike ali ostanki stebel po žetvi ostanejo v tleh, s poganjki, ki se pojavijo naslednjo sezono, in z najdaljšimi obhodnjami, ki jih določijo države članice;

(54)

”transakcijski stroški” pomenijo dodatne stroške, ki so povezani z izpolnjevanjem obveznosti, vendar jih ni mogoče neposredno pripisati izvajanju teh obveznosti ali vključiti v neposredno povrnjene stroške ali neposredno povrnjen izpad dohodka in ki se lahko izračunajo na podlagi standardnih stroškov;

(55)

”drugi upravljavec zemljišč” pomeni podjetje, ki upravlja zemljišče in ni dejavno v kmetijskem sektorju;

(56)

”predelava kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode” pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, katerega rezultat je proizvod, ki ni zajet v Prilogo I Pogodbe;

(57)

”območja ’a’” pomenijo območja, določena v karti regionalne pomoči, odobrena za obdobje od 1. julija 2014 do 31. decembra 2020, ob uporabi določb iz člena 107(3)(a) Pogodbe;

(58)

”območja ’c’” pomenijo območja, določena v karti regionalne pomoči, odobrena za obdobje od 1. julija 2014 do 31. decembra 2020, ob uporabi določb iz člena 107(3)(c) Pogodbe;

(59)

”redko poseljena območja” pomenijo območja, ki jih je Komisija sprejela/potrdila kot taka v posameznih sklepih o kartah regionalne pomoči za obdobje od 1. julija 2014 do 31. decembra 2020;

(60)

”območja NUTS 3” pomenijo območja, določena na ravni 3 po skupni klasifikaciji statističnih teritorialnih enot v skladu z Uredbo (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (30);

(61)

”Območja ’c’, ki niso predhodno opredeljena” pomenijo območja, ki jih države članice po lastni presoji določijo kot območja ”c” pod pogojem, da dokažejo, da ta območja izpolnjujejo nekatera socialno-ekonomska merila in da so določena v odobreni karti regionalne pomoči za obdobje od 1. julija 2014 do 31. decembra 2020 ob uporabi določb člena 107(3)(c) Pogodbe;

(62)

”nekdanja območja ’a’” pomenijo tista območja, ki so kot območja ”a” določena v karti regionalne pomoči za obdobje od 1. januarja 2011 do 30. junija 2014;

(63)

”živila” pomenijo živila, ki niso kmetijski proizvodi in so navedena v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (31).

Člen 3

Pogoji za izvzetje

Sheme pomoči, individualna pomoč, dodeljena v okviru shem pomoči, in ad hoc pomoč so združljive z notranjim trgom v smislu člena 107(2) ali (3) Pogodbe in so izvzete iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe pod pogojem, da taka pomoč izpolnjuje vse pogoje iz poglavja I te uredbe ter posebne pogoje za ustrezno vrsto pomoči iz poglavja III te uredbe.

Člen 4

Pragovi za priglasitev

1.   Ta uredba se ne uporablja za nobeno individualno pomoč, katere bruto ekvivalent nepovratnih sredstev presega naslednje pragove:

(a)

pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih, povezanih s primarno kmetijsko proizvodnjo, kot je navedeno v členu 14: 500 000 EUR na podjetje in na naložbeni projekt;

(b)

pomoč za naložbe v zvezi s premestitvijo kmetijskega poslopja z namenom modernizacije objektov in naprav ali povečanja proizvodne zmogljivosti, kot je navedeno v členu 16(4): 500 000 EUR na podjetje in na naložbeni projekt;

(c)

pomoč za naložbe v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov, kot je navedeno v členu 17: 7,5 milijona EUR na podjetje in na naložbeni projekt;

(d)

pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih, kot je navedeno v členu 29: 500 000 EUR na podjetje in na naložbeni projekt;

(e)

pomoč za raziskave in razvoj v kmetijskem in gozdarskem sektorju, kot je navedeno v členu 31: 7,5 milijona EUR na projekt;

(f)

pomoč za pogozdovanje in ustvarjanje gozdnega območja, kot je navedeno v členu 32: 7,5 milijona EUR na projekt vzpostavitve;

(g)

pomoč za kmetijsko-gozdarske sisteme, kot je določeno v členu 33: 7,5 milijona EUR na projekt vzpostavitve kmetijsko-gozdarskega sistema;

(h)

pomoč za naložbe za povečanje odpornosti in okoljske vrednosti gozdnih ekosistemov, kot je navedeno v členu 35: 7,5 milijona EUR na naložbeni projekt;

(i)

pomoč za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, modernizacijo in prilagajanjem gozdarskega sektorja, kot je navedeno v členu 40: 7,5 milijona EUR na naložbeni projekt;

(j)

pomoč za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov, kot je navedeno v členu 41: 7,5 milijona EUR na naložbeni projekt;

(k)

pomoč za naložbe v zvezi s predelavo kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode ali proizvodnjo bombaža, kot je navedeno v členu 44: 7,5 milijona EUR na naložbeni projekt.

2.   Pragom, določenim v odstavku 1, se ni mogoče izogniti z namerno delitvijo shem ali projektov pomoči.

Člen 5

Preglednost pomoči

1.   Ta uredba se uporablja le za pomoč, pri kateri je mogoče vnaprej in brez ocene tveganja natančno izračunati bruto ekvivalent nepovratnih sredstev (”pregledna pomoč”).

2.   Kot pregledne se obravnavajo naslednje vrste pomoči:

(a)

pomoč v obliki nepovratnih sredstev in subvencioniranih obrestnih mer;

(b)

pomoč v obliki posojil, kadar se bruto ekvivalent nepovratnih sredstev izračuna na podlagi referenčne mere, ki velja ob dodelitvi nepovratnih sredstev;

(c)

pomoč v obliki jamstev:

(i)

kadar je bruto ekvivalent nepovratnih sredstev izračunan na podlagi premij varnega pristana, določenih v obvestilu Komisije, ali

(ii)

kadar je bila pred izvajanjem pomoči metodologija za izračun jamstvenega bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev sprejeta na podlagi Obvestila Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev ali katerega koli naslednjega obvestila, po priglasitvi te metodologije Komisiji, na podlagi katere koli uredbe, ki jo je sprejela Komisija na področju državnih pomoči, ki so takrat veljale, in odobrena metodologija izrecno obravnava vrsto jamstva in vrsto zadevne osnovne transakcije v smislu uporabe te uredbe;

(d)

pomoč v obliki davčnih ugodnosti, kadar ukrep določa najvišjo vrednost, s katero se zagotovi, da veljavni prag ni presežen;

(e)

pomoč v obliki vračljivih predujmov, če skupni nominalni znesek vračljivih predujmov ne presega pragov, ki se uporabljajo v skladu s to uredbo, ali če je bila pred izvajanjem ukrepa metodologija za izračun bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev vračljivih predujmov sprejeta po priglasitvi Komisiji.

3.   V tej uredbi se naslednje vrste pomoči ne obravnavajo kot pregledne:

(a)

pomoč v obliki kapitalskih injekcij;

(b)

pomoč v obliki ukrepov za financiranje tveganja.

Člen 6

Spodbujevalni učinek

1.   Ta uredba se uporablja le za pomoč, ki ima spodbujevalni učinek.

2.   Šteje se, da ima pomoč spodbujevalni učinek, če upravičenec zadevni državi članici predloži pisno vlogo za pomoč pred začetkom izvajanja projekta ali dejavnosti. Vloga za pomoč mora vsebovati najmanj naslednje podatke:

(a)

ime in velikost podjetja;

(b)

opis projekta ali dejavnosti, vključno z datumom začetka in konca;

(c)

lokacijo projekta ali dejavnosti;

(d)

seznam upravičenih stroškov;

(e)

vrsto (nepovratna sredstva, posojilo, jamstvo, vračljivi predujem ali drugo) in znesek javnega financiranja, potrebnega za projekt ali dejavnost.

3.   Ad hoc pomoč za velika podjetja ima spodbujevalni učinek, če je država članica zagotovila, da je izpolnjen pogoj iz odstavka 2, in pred dodelitvijo zadevne ad hoc pomoči preverila, da dokumentacija, ki jo je pripravil upravičenec, potrjuje, da bo pomoč dosegla enega ali več naslednjih rezultatov:

(a)

bistveno razširitev obsega projekta ali dejavnosti zaradi pomoči;

(b)

bistveno povečanje skupnega zneska, ki ga je upravičenec porabil za projekt ali dejavnost zaradi pomoči;

(c)

bistveno povečanje hitrosti zaključka zadevnega projekta ali dejavnosti;

(d)

v primeru ad hoc pomoči za naložbe se na zadevnem podeželskem območju projekt ali dejavnost kot taka ne bi izvedla ali ne bi bila dovolj donosna za upravičenca, če pomoč ne bi bila dodeljena.

4.   Z odstopanjem od odstavkov 2 in 3 se za ukrepe v obliki davčnih ugodnosti domneva, da imajo spodbujevalni učinek, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

ukrep v skladu z objektivnimi merili vzpostavlja pravico do pomoči, ne da bi se država članica nadalje odločala po lastnem preudarku, in

(b)

ukrep je bil sprejet in je v veljavi, preden se je projekt ali dejavnost začel izvajati, razen za sheme, ki so naslednice davčnih shem, kadar je dejavnost že zajeta v prejšnjih shemah v obliki davčnih ugodnosti.

5.   Z odstopanjem od odstavkov 2, 3 in 4 se za naslednje vrste pomoči ne zahteva spodbujevalni učinek ali se zanje šteje, da imajo spodbujevalni učinek:

(a)

sheme pomoči za komasacijo zemljišč, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 15 ali člena 43 in kadar:

(i)

shema pomoči vzpostavlja pravico do pomoči v skladu z objektivnimi merili, ne da bi se država članica dodatno odločala po lastnem preudarku, in

(ii)

je bila shema pomoči sprejeta in veljavna, preden so upravičencu nastali upravičeni stroški v skladu s členom 15 ali členom 43;

(b)

pomoč za spodbujevalne ukrepe v obliki publikacij, katerih cilj je ozaveščanje širše javnosti o kmetijskih proizvodih, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 24(2)(b);

(c)

pomoč za nadomestilo izgub zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 25;

(d)

pomoč za nadomestilo stroškov izkoreninjenja bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah ter pomoč za nadomestilo izgub zaradi navedenih bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 26(9) in (10);

(e)

pomoč za kritje stroškov odstranitve in uničenja poginulih živali, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 27(1)(c), (d) in (e);

(f)

pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih v skladu s členom 29;

(g)

pomoč za odpravo škode zaradi naravnih nesreč, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 30;

(h)

pomoč za raziskave in razvoj v kmetijskem in gozdarskem sektorju, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 31;

(i)

pomoč za odpravo škode v gozdovih zaradi požarov, naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer, škodljivih organizmov na rastlinah, bolezni živali, katastrofalnih dogodkov in dogodkov, povezanih s podnebnimi spremembami, v skladu s členom 34(5)(d), kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 34.

Člen 7

Intenzivnost pomoči in upravičeni stroški

1.   Za izračun intenzivnosti pomoči in upravičenih stroškov se uporabijo samo zneski, od katerih niso bili odbiti nikakršni davki ali druge dajatve. Upravičeni stroški se podprejo z dokumentarnimi dokazili, ki morajo biti razumljiva, podrobna in posodobljena.

2.   Davek na dodano vrednost (DDV) ni upravičen za pomoč, razen kadar na podlagi nacionalne zakonodaje o DDV ni izterljiv.

3.   Če se pomoč ne dodeli v obliki nepovratnih sredstev, je znesek pomoči enak bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev.

4.   Pomoč, ki se izplača v več obrokih, se diskontira na vrednost na dan dodelitve pomoči. Na vrednost na dan dodelitve pomoči se diskontirajo tudi upravičeni stroški. Obrestna mera, ki se uporablja za diskontiranje, je diskontna stopnja, ki velja na dan dodelitve pomoči.

5.   Če je pomoč dodeljena v obliki davčnih ugodnosti, se diskontiranje obrokov pomoči opravi na osnovi diskontnih stopenj, ki se uporabljajo ob časih, ko davčne ugodnosti stopijo v veljavo.

6.   Kadar je pomoč dodeljena v obliki vračljivih predujmov, ki so v odsotnosti sprejete metodologije za izračun bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev izražena kot odstotek upravičenih stroškov in ukrep določa, da se predujmi v primeru uspešnega izida projekta, kot je opredeljen na podlagi razumne in preudarne domneve, povrnejo z obrestno mero, ki je vsaj enaka diskontni stopnji, ki velja na dan dodelitve pomoči, se lahko največja intenzivnost pomoči iz poglavja III poveča za 10 odstotnih točk.

Člen 8

Kumulacija

1.   Pri ugotavljanju, ali se spoštujejo pragovi za priglasitev iz člena 4 ter največje intenzivnosti pomoči in najvišji zneski pomoči iz poglavja III, se upošteva skupni znesek državne pomoči za dejavnost ali projekt ali podjetje, ki prejema pomoč.

2.   Kadar se finančna sredstva Unije, ki jih centralno upravljajo institucije, agencije, skupna podjetja ali drugi organi Unije, ki niso pod neposrednim ali posrednim nadzorom države članice, kombinirajo z državno pomočjo, se pri ugotavljanju, ali se upoštevajo pragovi za priglasitev in največje intenzivnosti pomoči ali najvišji zneski pomoči, upošteva le slednja, če skupni znesek javnih finančnih sredstev, ki je bil dodeljen v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ne presega najugodnejše stopnje financiranja, kot je določena z veljavnimi predpisi prava Unije.

3.   Pomoč z opredeljivimi upravičenimi stroški, ki je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe v skladu s to uredbo, se lahko kumulira:

(a)

z vsako drugo državno pomočjo, če se navedeni ukrepi nanašajo na različne opredeljive upravičene stroške;

(b)

z vsako drugo državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki se deloma ali v celoti prekrivajo, samo če se s tako kumulacijo ne preseže največje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za to pomoč v skladu s to uredbo.

4.   Pomoč brez opredeljivih upravičenih stroškov, ki je izvzeta v skladu s členoma 18 in 45 te uredbe, se lahko kumulira z vsako drugo državno pomočjo z opredeljivimi upravičenimi stroški.

Pomoč brez opredeljivih upravičenih stroškov se lahko na podlagi te ali katere koli druge uredbe ali sklepa o skupinskih izjemah, ki jo oz. ga je sprejela Komisija, glede na posebne okoliščine posameznega primera kumulira z drugimi državnimi pomočmi brez opredeljivih upravičenih stroškov do najvišjega ustreznega praga skupnega financiranja.

5.   Državna pomoč, ki je izvzeta na podlagi oddelkov 1, 2 in 3 poglavja III, se ne kumulira s plačili iz člena 81(2) in člena 82 Uredbe (EU) št. 1305/2013 v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v tej uredbi.

6.   Državna pomoč, izvzeta v skladu s to uredbo, se ne kumulira z nobeno pomočjo de minimis v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v poglavju III.

7.   Pomoč za naložbe, katerih cilj je obnova kmetijskega proizvodnega potenciala iz člena 14(3)(e) te uredbe, se ne kumulira s pomočjo za nadomestilo materialne škode iz členov 25, 26 in 30 te uredbe.

8.   Pomoč za zagon za skupine in organizacije proizvajalcev v kmetijskem sektorju, kot je določeno v členu 19 te uredbe, se ne kumulira s pomočjo za ustanovitev skupin in organizacij proizvajalcev v kmetijskem sektorju, kot je določeno v členu 27 Uredbe (EU) št. 1305/2013.

Pomoč za zagon za mlade kmete in pomoč za zagon za razvoj malih kmetij, kot je določeno v členu 18 te uredbe, se ne kumulira z drugo pomočjo za zagon podjetja za mlade kmete ali za razvoj malih kmetij, kot je določeno v členu 19(1)(a)(i) in (iii) Uredbe (EU) št. 1305/2013, če bi bil s tako kumulacijo presežen znesek pomoči, ki je določen v tej uredbi.

Člen 9

Objave in informacije

1.   Države članice Komisiji prek spletne aplikacije Komisije za priglasitev v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 794/2004 najmanj 10 delovnih dni pred vstopom v veljavo sheme pomoči, ki je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe v skladu s to uredbo, ali dodelitvijo ad hoc pomoči, izvzete v skladu s to uredbo, pošljejo povzetek informacij o takšni pomoči v standardizirani obliki, določeni v Prilogi II k tej Uredbi.

Komisija v 10 delovnih dneh po prejemu navedenega povzetka informacij državi članici pošlje potrdilo o prejemu z identifikacijsko številko pomoči.

2.   Zadevna država članica zagotovi, da se na celovitem spletišču za državne pomoči na nacionalni ali regionalni ravni objavi:

(a)

povzetek informacij iz odstavka 1 ali povezava nanj;

(b)

celotno besedilo vsake pomoči iz odstavka 1, vključno z njegovimi spremembami, ali povezavo, ki zagotavlja dostop do celotnega besedila;

(c)

informacije iz Priloge III k tej uredbi o vsaki dodelitvi individualne pomoči, ki presega spodnje zneske:

(i)

60 000 EUR za upravičence, dejavne v primarni kmetijski proizvodnji;

(ii)

500 000 EUR za upravičence, dejavne v sektorju predelave kmetijskih proizvodov, sektorju trženja kmetijskih proizvodov, gozdarskem sektorju ali sektorju dejavnosti, ki ne spadajo v področje uporabe člena 42 Pogodbe.

3.   Za sheme pomoči v obliki davčnih ugodnosti se navedeni pogoji štejejo za izpolnjene, če države članice objavijo zahtevane informacije o zneskih individualnih pomoči v naslednjih razponih (v milijonih EUR):

(a)

0,06–0,5 izključno za primarno kmetijsko proizvodnjo;

(b)

0,5–1;

(c)

1 do 2;

(d)

2 do 5;

(e)

5 do 10;

(f)

10 do 30 ter

(g)

30 in več.

4.   Informacije iz zgornjega odstavka 2(c) so organizirane in dostopne v standardizirani obliki, kot je opisano v Prilogi III, ter omogočajo učinkoviti funkciji iskanja in prenosa. Informacije iz odstavka 2 se objavijo v šestih mesecih od datuma dodelitve pomoči, za pomoč v obliki davčnih ugodnosti pa v enem letu od roka za oddajo davčne napovedi, in so na voljo vsaj 10 let od datuma dodelitve pomoči.

5.   Celotno besedilo sheme pomoči ali ad hoc pomoči iz odstavka 1 vsebuje zlasti izrecen sklic na to uredbo, tako da navaja njen naslov ter se sklicuje na objavo v Uradnem listu Evropske unije in posebne določbe poglavja III, ki se nanašajo na navedeni akt, ali po potrebi na nacionalno zakonodajo, ki zagotavlja upoštevanje ustreznih določb te uredbe. Besedilu so priložene izvedbene določbe in spremembe.

6.   Komisija na svojem spletišču objavi:

(a)

povzetek informacij iz odstavka 1;

(b)

povezave do spletišč vseh držav članic o državni pomoči iz odstavka 2.

7.   Države članice določbe iz odstavkov 2, 3 in 4 izpolnijo najpozneje v dveh letih po datumu začetka veljavnosti te uredbe.

Člen 10

Izogibanje dvojnim objavam

Če je individualna pomoč dodeljena v okviru Uredbe (EU) št. 1305/2013 in se bodisi sofinancira iz EKSRP ali je dodeljena kot dodatno nacionalno financiranje za takšne sofinancirane ukrepe, se države članice lahko odločijo, da je ne objavijo na spletišču za državne pomoči iz člena 9(2) te uredbe, pod pogojem, da je bila dodelitev individualne pomoči že objavljena v skladu s členi 111, 112 in 113 Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (32). V tem primeru država članica na spletišču za državne pomoči iz člena 9(2) te uredbe navede sklic na spletišče iz člena 111 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

POGLAVJE II

POSTOPKOVNE ZAHTEVE

Člen 11

Odvzem ugodnosti skupinskih izjem

Kadar država članica dodeli pomoč, ki je domnevno izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe v skladu s to uredbo, ne da bi izpolnila pogoje iz poglavij I do III, lahko Komisija, po tem ko zadevni državi članici omogoči, da izrazi svoja stališča, sprejme sklep, da je treba vse ali nekatere prihodnje ukrepe pomoči, ki jih sprejme zadevna država članica in ki bi sicer izpolnjevali zahteve iz te uredbe, priglasiti Komisiji v skladu s členom 108(3) Pogodbe. Ukrepi, ki jih je treba priglasiti, se lahko omejijo na nekatere vrste ukrepov, na pomoči v korist določenih upravičencev ali na pomoči, ki jih sprejmejo določeni organi zadevne države članice.

Člen 12

Poročanje

1.   Države članice v skladu s poglavjem III Uredbe (ES) št. 794/2004 Komisiji pošljejo letno poročilo v elektronski obliki o uporabi te uredbe za vsako celotno leto ali vsak del leta, v katerem se ta uredba uporablja.

2.   Letno poročilo zajema tudi informacije o:

(a)

boleznih živali ali škodljivih organizmih na rastlinah iz člena 26;

(b)

meteorološke informacije o vrsti, času, relativni obsežnosti in lokaciji vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, iz člena 25 ali naravnih nesreč v kmetijskem sektorju iz člena 30.

Člen 13

Spremljanje

Države članice vodijo natančne evidence z informacijami in dokazili, ki so potrebni za ugotovitev, ali so izpolnjeni vsi pogoji iz te uredbe. Take evidence se hranijo 10 let od dneva dodelitve ad hoc pomoči ali od dneva zadnje dodelitve pomoči v okviru sheme pomoči. Zadevna država članica Komisiji v 20 delovnih dneh ali daljšem obdobju, če je tako določeno v vlogi, predloži vse informacije in dokazila, ki so po mnenju Komisije potrebni za spremljanje uporabe te uredbe.

POGLAVJE III

VRSTE POMOČI

ODDELEK 1

Pomoč za MSP, ki so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, predelavi kmetijskih proizvodov in trženju kmetijskih proizvodov

Člen 14

Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo

1.   Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, kadar izpolnjuje pogoje iz odstavkov od 2 do 14 tega člena in iz poglavja I.

2.   Naložbo lahko izvede eden ali več upravičencev ali pa se naložba nanaša na opredmeteno ali neopredmeteno sredstvo, ki ga uporablja eden ali več upravičencev.

3.   Z naložbo se skuša doseči vsaj enega od naslednjih ciljev:

(a)

izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskega gospodarstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljšanjem in preusmeritvijo proizvodnje;

(b)

izboljšanje naravnega okolja, higienskih razmer ali standardov za dobrobit živali, če zadevna naložba presega veljavne standarde Unije;

(c)

vzpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvojem, prilagajanjem in modernizacijo kmetijstva, vključno z dostopom do kmetijskih zemljišč, komasacijo in izboljšanjem zemljišč, oskrbo in varčevanjem z energijo in vodo;

(d)

doseganje kmetijsko-okoljsko-podnebnih ciljev, vključno s stanjem ohranjenosti biotske raznovrstnosti vrst in habitatov ter povečevanjem javne uporabnosti območja Natura 2000 ali drugih sistemov visoke naravne vrednosti, opredeljenih v nacionalnih ali regionalnih programih razvoja podeželja držav članic, če so naložbe neproizvodne;

(e)

obnova proizvodnega potenciala, prizadetega zaradi naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, bolezni živali in škodljivih organizmov na rastlinah, ter preprečevanje škode zaradi navedenih dogodkov.

4.   Naložba je lahko povezana s proizvodnjo biogoriv ali energije iz obnovljivih virov na ravni kmetije, če taka proizvodnja ne presega povprečne letne porabe goriv ali energije na zadevni kmetiji.

Pri naložbah v proizvodnjo biogoriv proizvodna zmogljivost proizvodnih obratov ni večja od povprečne letne porabe goriva na kmetijskem gospodarstvu, proizvedeno biogorivo pa se ne sme prodati na trgu.

Pri naložbah v proizvodnjo toplotne energije in električne energije iz obnovljivih virov na kmetijskih gospodarstvih so proizvodni obrati namenjeni izključno pokrivanju lastnih potreb upravičenca po energiji, njihova proizvodna zmogljivost pa ni večja od kombinirane povprečne letne porabe toplotne in električne energije na kmetijskem gospodarstvu, vključno s kmetijskim gospodinjstvom. Prodaja električne energije v omrežje je dovoljena, če se upošteva letna omejitev lastne porabe.

Če naložbo izvede več upravičencev z namenom pokrivanja lastnih potreb po biogorivu in energiji, je letna povprečna letna poraba enaka povprečni letni porabi vseh upravičencev.

Naložbe v infrastrukturo za izkoriščanje obnovljivih virov energije, ki porablja ali proizvaja energijo, so skladne z minimalnimi standardi za energijsko učinkovitost, kadar taki standardi obstajajo na nacionalni ravni.

Naložbe v obrate, katerih glavni namen je proizvodnja električne energije iz biomase, niso upravičene do pomoči, razen če se izkoristi minimalni delež toplotne energije, ki ga določijo države članice.

Države članice določijo prage za največje deleže žit in drugih poljščin z visoko vsebnostjo škroba, rastlin za pridelavo sladkorja in oljnic, ki se uporabljajo za proizvodnjo energije iz biomase, vključno z biogorivi, za posamezne vrste obratov. Pomoč za naložbene projekte s področja energije iz biomase je omejena na energijo iz biomase, ki izpolnjuje veljavna trajnostna merila, določena v zakonodaji Unije, vključno s členom 17(2) do (6) Direktive 2009/28/ES.

5.   Naložba mora biti v skladu z zakonodajo Unije in nacionalnimi predpisi zadevne države članice s področja varstva okolja. Pomoč za naložbe, v zvezi s katerimi mora biti opravljena presoja vplivov na okolje na podlagi Direktive 2011/92/EU, je pogojena s tem, da sta bila še pred datumom dodelitve individualne pomoči opravljena navedena presoja in pridobljeno soglasje za izvedbo zadevnega naložbenega projekta.

6.   Pomoč krije naslednje upravičene stroške:

(a)

stroške gradnje, nakupa, vključno z zakupom, ali izboljšanja nepremičnin, pri čemer so zemljišča upravičena le v obsegu, ki ne presega 10 % skupnih upravičenih stroškov zadevne dejavnosti;

(b)

nakup ali zakup strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva;

(c)

splošne stroške v zvezi z izdatki iz točk (a) in (b), kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev ter honorarji, povezani s svetovanjem o okoljski in gospodarski trajnostnosti, vključno s študijami izvedljivosti; študije izvedljivosti ostanejo upravičen izdatek tudi, kadar na podlagi njihovih rezultatov niso nastali izdatki na podlagi točk (a) in (b);

(d)

pridobitev ali razvoj računalniške programske opreme ter pridobitev patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk;

(e)

stroške za neproizvodne naložbe v zvezi s cilji iz odstavka 3(d);

(f)

v primeru namakanja stroške, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

(i)

načrt upravljanja povodij, kot ga zahteva člen 13 Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (33), se priglasi Komisiji za celotno območje, na katerem bo potekala naložba, in za vsa druga območja, na okolja katerih bi naložba lahko vplivala. Ukrepi, ki veljajo v okviru načrta upravljanja povodij v skladu s členom 11 navedene direktive in zadevajo kmetijski sektor, morajo biti določeni v zadevnem programu ukrepov. Vodni števci za merjenje porabe vode morajo biti nameščeni na ravni podprte naložbe ali pa jih je treba namestiti v okviru naložbe;

(ii)

z naložbo se količina porabljene vode zmanjša za najmanj 25 %.

Vendar v povezavi s točko (f) naložbe, ki vplivajo na podtalnico ali površinsko vodo, katerih status je bil v zadevnem načrtu upravljanja povodij iz razlogov, povezanih s količino vode, opredeljen kot manj kot dober, in naložbe, katerih posledica je neto povečanje namakalnega območja, ki vpliva na podtalnico ali površinsko vodo, niso upravičene do pomoči v skladu s tem členom.

Pogoji iz zgornje točke (f)(i) in (ii) se ne uporabljajo za naložbe v obstoječe objekte in pripadajočo opremo za namakanje, ki vplivajo le na energijsko učinkovitost, naložbe v izgradnjo vodnih zbiralnikov ali naložbe v uporabo reciklirane vode, ki ne vplivajo na telo podzemnih ali površinskih voda;

(g)

v primeru naložb, katerih cilj je obnova kmetijskega proizvodnega potenciala, prizadetega zaradi naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah, so upravičeni stroški lahko stroški za obnovo kmetijskega proizvodnega potenciala do ravni, kakršna je bila pred pojavom navedenih dogodkov;

(h)

v primeru naložb, katerih cilj je preprečevanje škode zaradi naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah, so upravičeni stroški lahko stroški posebnih preventivnih ukrepov.

7.   Stroški, ki ne spadajo med tiste iz odstavka 6(a) in (b) ter so povezani z zakupnimi pogodbami, kot so marža zakupodajalca, stroški refinanciranja obresti, režijski stroški in stroški zavarovanja, se ne štejejo za upravičene stroške.

Obratna sredstva se ne štejejo za upravičene stroške.

8.   V zvezi z namakanjem od 1. januarja 2017 pomoč izplačujejo samo tiste države članice, ki glede na vodno območje, v katerem se izvaja investicija, zagotavljajo prispevek različnih rab vode k povračilu stroškov vodnih storitev s strani kmetijskega sektorja v skladu s prvo alineo člena 9(1) Direktive 2000/60/ES ob upoštevanju, če je ustrezno, socialnih, okoljskih in ekonomskih učinkov povračila ter geografskih in podnebnih pogojev v prizadetih regijah.

9.   Pomoč se ne dodeli za:

(a)

nakup proizvodnih pravic, pravic do plačila in letnih rastlin;

(b)

zasaditev letnih rastlin;

(c)

dela v zvezi z odvodnjavanjem;

(d)

naložbe za skladnost s standardi Unije, z izjemo pomoči, dodeljene mladim kmetom v 24 mesecih od začetka njihovega delovanja;

(e)

nakup živali, z izjemo pomoči, dodeljene za naložbe v skladu z odstavkom 3(e).

10.   Pomoč ni omejena na določene kmetijske proizvode in mora biti zato na voljo za vse sektorje primarne kmetijske proizvodnje ali za celotni sektor pridelave rastlin ali za celotni živinorejski sektor. Vendar lahko države članice izključijo nekatere proizvode zaradi presežkov na notranjem trgu ali pomanjkanja prodajnih možnosti.

11.   Pomoč iz odstavka 1 se ne dodeli ob kršenju kakršnih koli prepovedi ali omejitev, določenih v Uredbi (EU) št. 1308/2013, tudi če se take prepovedi ali omejitve nanašajo le na podporo Unije, določeno v navedeni uredbi.

12.   Intenzivnost pomoči je omejena na:

(a)

75 % zneska upravičenih stroškov v najbolj oddaljenih regijah;

(b)

75 % zneska upravičenih stroškov na manjših egejskih otokih;

(c)

50 % zneska upravičenih stroškov v manj razvitih regijah in vseh regijah, v katerih je bil BDP na prebivalca v obdobju od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013 manjši od 75 % povprečja EU-25 za referenčno obdobje, vendar je njihov BDP na prebivalca večji od 75 % povprečnega BDP v EU-27;

(d)

40 % zneska upravičenih stroškov v drugih regijah.

13.   Stopnje, določene v odstavku 12, se lahko povečajo za 20 odstotnih točk, če največja intenzivnost pomoči ne presega 90 % za:

(a)

mlade kmete, ki so bili vzpostavljeni v petih letih pred zahtevkom za pomoč;

(b)

kolektivne naložbe, kot so na primer skladišča, ki jih uporablja skupina kmetov, ali objekti in naprave za pripravo kmetijskih proizvodov pred trženjem, in integrirane projekte, ki vključujejo več ukrepov iz Uredbe (EU) št. 1305/2013, vključno s tistimi, ki so povezane z združitvijo organizacij proizvajalcev;

(c)

naložbe na območjih z naravnimi in drugimi posebnimi omejitvami;

(d)

dejavnosti, ki se podpirajo v okviru evropskega partnerstva za inovacije (EIP), na primer naložba v nov hlev, ki omogoča preizkušanje nove prakse za uhlevitev živali, ki jo je razvila operativna skupina, v kateri sodelujejo kmetje, znanstveniki in nevladne organizacije za dobrobit živali;

(e)

naložbe za izboljšanje naravnega okolja, higienskih razmer ali standardov za dobrobit živali, kot je določeno v odstavku 3(b); v tem primeru se povečana stopnja iz tega odstavka uporablja le za dodatne stroške, ki so potrebni za preseganje ravni veljavnih standardov Unije in ki ne povzročijo povečanja proizvodne zmogljivosti.

14.   Največja intenzivnost pomoči za neproizvodne naložbe iz odstavka 3(d) in naložbe za obnovo proizvodnega potenciala iz odstavka 3(e) ne presega 100 %.

Največja intenzivnost pomoči za naložbe v zvezi s preventivnimi ukrepi iz odstavka 3(e) ne presega 80 %. Vendar se lahko poveča na do 100 %, če naložbo skupaj opravi več upravičencev.

Člen 15

Pomoč za komasacijo kmetijskih zemljišč

Pomoč za komasacijo kmetijskih zemljišč je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, kadar izpolnjuje pogoje iz poglavja I ter se dodeli za in omeji na stroške pravnih in upravnih postopkov, vključno s stroški pregleda, in sicer za do 100 % dejanskih nastalih stroškov.

Člen 16

Pomoč za naložbe v zvezi s premestitvijo kmetijskih poslopij

1.   Pomoč za naložbe v zvezi s premestitvijo kmetijskih poslopij je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz odstavkov od 2 do 5 tega člena in iz poglavja I.

2.   Premestitev kmetijskega poslopja je povezana z doseganjem cilja javnega interesa.

Sklicevanje na javni interes, da se utemelji dodeljevanje pomoči iz tega člena, se opredeli v ustreznih določbah zadevne države članice.

3.   Kadar premestitev kmetijskega poslopja zajema razstavljanje, odstranitev in ponovno izgradnjo obstoječih objektov, je intenzivnost pomoči omejena na 100 % dejanskih nastalih stroškov za takšne dejavnosti.

4.   Kadar ima premestitev poleg razstavljanja, odstranitve in ponovne izgradnje obstoječih objektov iz odstavka 3 za posledico modernizacijo teh objektov ali povečanje proizvodne zmogljivosti, se v zvezi s stroški, povezanimi z modernizacijo objektov ali povečanjem proizvodne zmogljivosti, uporabljajo intenzivnosti pomoči za naložbe iz člena 14(12) in (13).

Za namene tega odstavka se za samo zamenjavo obstoječe zgradbe ali objekta z novo sodobno zgradbo ali objektom, ki ne vključuje bistvene spremembe zadevne proizvodnje ali tehnologije, ne šteje, da je povezana z modernizacijo.

5.   Največja intenzivnost pomoči se lahko poveča na do 100 % upravičenih stroškov, če se premestitev nanaša na dejavnosti blizu podeželskih naselij, katerih namen je izboljšati kakovost življenja ali povečati okoljsko učinkovitost podeželskega naselja.

Člen 17

Pomoč za naložbe v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov

1.   Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva v zvezi s predelavo kmetijskih proizvodov in trženjem kmetijskih proizvodov je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz odstavkov od 2 do 10 tega člena in iz poglavja I.

2.   Naložba se nanaša na predelavo ali trženje kmetijskih proizvodov.

3.   Naložbe v zvezi s proizvodnjo biogoriv na osnovi hrane niso upravičene do pomoči v skladu s tem členom.

4.   Naložba je skladna z zakonodajo Unije in nacionalnimi predpisi zadevne države članice s področja varstva okolja. Pomoč za naložbe, v zvezi s katerimi mora biti opravljena presoja vplivov na okolje na podlagi Direktive 2011/92/EU, je pogojena s tem, da sta bila še pred datumom dodelitve individualne pomoči opravljena navedena presoja in pridobljeno soglasje za izvedbo zadevnega naložbenega projekta.

5.   Pomoč krije naslednje upravičene stroške:

(a)

gradnjo, nakup, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin, pri čemer so zemljišča upravičena le v obsegu, ki ne presega 10 % skupnih upravičenih stroškov zadevne dejavnosti;

(b)

nakup ali zakup strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva;

(c)

splošne stroške v zvezi z odhodki iz točk (a) in (b), kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev ter honorarji, povezani s svetovanjem o okoljski in gospodarski trajnostnosti, vključno s študijami izvedljivosti; študije izvedljivosti so upravičeni odhodki tudi, kadar na podlagi njihovih rezultatov niso nastali odhodki na podlagi točk (a) in (b);

(d)

nakup ali razvoj računalniške programske opreme ter nakupi patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk.

6.   Stroški, ki ne spadajo med tiste iz odstavka 5(a) in (b) ter so povezani z zakupnimi pogodbami, kot so marža zakupodajalca, stroški refinanciranja obresti, režijski stroški in stroški zavarovanja, se ne štejejo za upravičene stroške.

Obratna sredstva se ne štejejo za upravičene stroške.

7.   Pomoč se ne dodeli za naložbe za skladnost z veljavnimi standardi Unije.

8.   Pomoč se ne dodeli ob kršenju kakršnih koli prepovedi ali omejitev, določenih v Uredbi (EU) št. 1308/2013, tudi kadar se take prepovedi ali omejitve nanašajo le na podporo Unije, določeno v navedeni uredbi.

9.   Intenzivnost pomoči ne presega:

(a)

75 % zneska upravičenih stroškov v najbolj oddaljenih regijah;

(b)

75 % zneska upravičenih stroškov na manjših egejskih otokih;

(c)

50 % zneska upravičenih stroškov v manj razvitih regijah in vseh regijah, v katerih je bil BDP na prebivalca v obdobju 2007–2013 manjši od 75 % povprečja EU-25 za referenčno obdobje, vendar je njihov BDP na prebivalca večji od 75 % povprečnega BDP v EU-27;

(d)

40 % zneska upravičenih stroškov v drugih regijah.

10.   Stopnje iz odstavka 9, se lahko povečajo za 20 odstotnih točk, če največja intenzivnost pomoči ne presega 90 % za operacije:

(a)

povezane z združitvijo organizacij proizvajalcev ali

(b)

ki se podpirajo v okviru programa za podjetništvo in inovativnost.

Člen 18

Pomoč za zagon za mlade kmete in razvoj malih kmetij

1.   Pomoč za zagon za mlade kmete in pomoč za zagon za razvoj malih kmetij je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, kadar izpolnjuje pogoje iz odstavkov od 2 do 7 tega člena in iz poglavja I.

2.   Pomoč se dodeli mladim kmetom, kot so opredeljeni v členu 2(34) te uredbe, ali malim kmetijam, kot jih opredelijo države članice.

Opredelitev malih kmetij, ki jo določijo države članice, je tista opredelitev, ki je vključena v ustrezne programe razvoja podeželja in ki jo je odobrila Komisija.

Države članice določijo zgornje in spodnje mejne vrednosti za dostop mladih kmetov do pomoči za zagon in za razvoj malih kmetij v smislu proizvodnega potenciala kmetijskega gospodarstva, merjenega kot standardni rezultat, kot je opredeljen v členu 5 Uredbe Komisije (ES) št. 1242/2008 (34), ali enakovredna vrednost. Spodnji prag za dostop do pomoči za zagon za mlade kmete mora biti višji od zgornjega praga za dostop do pomoči za razvoj malih kmetij.

Pomoč je omejena na mikro in mala podjetja.

3.   Kadar se pomoč dodeli mlademu kmetu, ki vzpostavlja kmetijsko gospodarstvo v obliki pravne osebe, ima mladi kmet dejanski in trajni nadzor nad to pravno osebo v smislu sprejemanja odločitev glede upravljanja, dobičkov in finančnih tveganj. Kadar je pri sredstvih ali upravljanju te pravne osebe udeleženih več fizičnih oseb, vključno z osebami, ki niso mladi kmetje, mora biti mladi kmet takšen dejanski in trajni nadzor zmožen izvajati sam ali skupaj z drugimi osebami. Kadar pravno osebo nadzoruje druga pravna oseba, bodisi sama ali skupaj z drugimi osebami, se navedene zahteve uporabljajo za katero koli fizično osebo, ki izvaja nadzor nad to drugo pravno osebo.

4.   Pogoj za pomoč je predložitev poslovnega načrta pristojnemu organu zadevne države članice, ki ga je treba začeti izvajati v devetih mesecih od datuma odločitve o dodelitvi pomoči.

Poslovni načrt opisuje vsaj:

(a)

v primeru pomoči za zagon za mlade kmete:

(i)

začetno stanje kmetijskega gospodarstva;

(ii)

mejnike in cilje za razvoj dejavnosti kmetijskega gospodarstva;

(iii)

podrobnosti o ukrepih, ki so potrebni za razvoj dejavnosti kmetijskega gospodarstva, kot so naložbe, usposabljanje in svetovanje, vključno z ukrepi v zvezi z okoljsko trajnostnostjo in učinkovito rabo virov;

(b)

v primeru pomoči za zagon za razvoj malih kmetij:

(i)

začetno stanje kmetijskega gospodarstva;

(ii)

podrobnosti o ukrepih, ki bi lahko zagotovili podporo doseganju ekonomske sposobnosti preživetja, kot so naložbe, usposabljanje in svetovanje, vključno z ukrepi v zvezi z okoljsko trajnostnostjo in učinkovito rabo virov.

5.   Za mlade kmete poslovni načrt iz odstavka 4(a) tega člena določa, da mora upravičenec v 18 mesecih od začetka delovanja ustrezati opredelitvi aktivnega kmeta iz člena 2(42). Kadar pa upravičenec nima ustreznega poklicnega znanja in sposobnosti, da bi ustrezal tej opredelitvi, je upravičenec upravičen do prejema pomoči, če se zaveže, da bo pridobil ta poklicna znanja in sposobnosti v 36 mesecih od datuma sprejetja odločitve o dodelitvi pomoči. Navedena zaveza mora biti vključena v poslovni načrt.

6.   Pomoč se zagotovi ali izplača v vsaj dveh obrokih prek obdobja največ pet let.

V zvezi z mladimi kmeti je pogoj za zadnji obrok pomoči pravilno izvajanje poslovnega načrta iz odstavka 4(a).

7.   Znesek pomoči za posameznega mladega kmeta se določi na podlagi socialno-ekonomskih razmer v zadevni državi članici in je omejen na 70 000 EUR.

Znesek pomoči za posamezno malo kmetijo je omejen na 15 000 EUR.

Člen 19

Pomoč za zagon za skupine in organizacije proizvajalcev v kmetijskem sektorju

1.   Začetna pomoč za skupine in organizacije proizvajalcev je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, kadar izpolnjuje pogoje iz odstavkov od 2 do 9 tega člena in iz poglavja I.

2.   Do pomoči so upravičene le skupine ali organizacije proizvajalcev, ki jih na podlagi predloženega poslovnega načrta uradno prizna pristojni organ zadevne države članice.

3.   Pomoč se dodeli v skladu z obveznostjo zadevne države članice, da preveri, ali so bili v petih letih od dne uradnega priznanja skupine ali organizacije proizvajalcev izpolnjeni cilji poslovnega načrta iz odstavka 2.

4.   Dogovori, odločitve in usklajena ravnanja, sprejeti v okviru skupine ali organizacije proizvajalcev, so skladni s pravili o konkurenci, kakor se uporabljajo v skladu s členi od 206 do 210 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

5.   Pomoč se ne dodeli:

(a)

organizacijam proizvajalcev, subjektom ali organom, kot so podjetja ali zadruge, katerih cilj je upravljanje enega ali več kmetijskih gospodarstev, pri čemer so navedene organizacije dejansko samostojni proizvajalci;

(b)

kmetijskim združenjem, ki opravljajo naloge, kot so vzajemna pomoč, zagotavljanje nadomeščanja na kmetiji in pomoč pri upravljanju kmetij, ki so namenjene članom, če se ne ukvarjajo s skupnim prilagajanjem oskrbe trga;

(c)

skupinam proizvajalcev, organizacijam ali združenjem, katerih cilji so nezdružljivi s členom 152(1)(c) in (3) ter členom 156 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

6.   Pomoč krije naslednje upravičene stroške: stroške najema ustreznih prostorov, pridobitev pisarniške opreme, vključno s strojno in programsko opremo, stroške upravnega osebja, režijske stroške in stroške za pravne in upravne postopke.

Če se prostori kupijo, so upravičeni stroški za prostore omejeni na tržno vrednost najemnine.

7.   Pomoč se izplača v obliki pavšalne pomoči v letnih obrokih za prvih pet let od datuma, ko je pristojni organ uradno priznal skupino ali organizacijo proizvajalcev na podlagi poslovnega načrta iz odstavka 2.

Države članice zadnji obrok izplačajo šele, ko preverijo pravilno izvajanje navedenega poslovnega načrta.

Pomoč se postopno znižuje.

8.   Intenzivnost pomoči je omejena na 100 % upravičenih stroškov.

9.   Znesek pomoči je omejen na 500 000 EUR.

Člen 20

Pomoč za sodelovanje proizvajalcev kmetijskih proizvodov v shemah kakovosti

1.   Naslednje vrste pomoči proizvajalcem kmetijskih proizvodov so združljive z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in so izvzete iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe:

(a)

pomoč za novo sodelovanje v shemah kakovosti, kadar izpolnjuje pogoje iz odstavkov od 2 do 6 tega člena in iz poglavja I;

(b)

pomoč za kritje stroškov za obvezne nadzorne ukrepe v zvezi s shemami kakovosti, ki jih je sprejel pristojni organ v skladu z zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo ali so bili sprejeti v njegovem imenu, kadar takšna pomoč izpolnjuje pogoje iz odstavkov 2, 4, 6, 7 in 8 tega člena in iz poglavja I;

(c)

pomoč za kritje stroškov za tržne raziskave, zasnovo in oblikovanje proizvodov ter za pripravo vlog za priznanje shem kakovosti, kadar takšna pomoč izpolnjuje pogoje iz odstavkov 2, 6, 7 in 8 tega člena in iz poglavja I.

2.   Pomoč iz odstavka 1 se dodeli v zvezi z naslednjimi shemami kakovosti:

(a)

sheme kakovosti, vzpostavljene na podlagi naslednjih uredb in določb:

(i)

oddelka 2 poglavja I naslova II dela II Uredbe Sveta (EU) št. 1308/2013, kar zadeva vino;

(ii)

Uredbe (EU) št. 1151/2012;

(iii)

Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (35);

(iv)

Uredbe (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (36);

(v)

Uredbe (EU) št. 251/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (37);

(b)

sheme kakovosti za kmetijske proizvode, vključno s shemami certificiranja kmetij, za katere države članice priznavajo, da so v skladu z naslednjimi merili:

(i)

poseben značaj končnega proizvoda, proizvedenega v skladu s takimi shemami kakovosti, izhaja iz jasnih obveznosti glede zagotovitve:

posebnih značilnosti proizvoda ali

posebnih načinov kmetovanja ali proizvodnje ali

kakovosti končnega proizvoda, ki glede varstva zdravja ljudi, živali ali rastlin, dobrobiti živali ali varstva okolja znatno presega trgovinske standarde za proizvode;

(ii)

shema kakovosti mora biti dostopna vsem proizvajalcem;

(iii)

shema kakovosti mora vključevati zavezujoče specifikacije končnih proizvodov, pri čemer morajo skladnost s temi specifikacijami preveriti javni organi ali neodvisni inšpekcijski organ;

(iv)

shema kakovosti mora biti pregledna in mora zagotavljati popolno sledljivost kmetijskih proizvodov;

(c)

prostovoljne sheme certificiranja za kmetijske proizvode, za katere zadevna država članica priznava, da upoštevajo zahteve iz Sporočila Komisije – Smernice EU o najboljši praksi za prostovoljne sheme certificiranja za kmetijske proizvode in živila (38).

3.   Pomoč iz odstavka 1(a) se dodeli proizvajalcem kmetijskih proizvodov, in sicer v obliki letnega spodbujevalnega plačila, katerega stopnja se določi glede na stopnjo stalnih stroškov, ki nastanejo zaradi sodelovanja v shemah kakovosti.

4.   Pomoč iz odstavka 1(a) in (b) se ne sme dodeliti za kritje stroškov nadzora, ki ga izvajajo upravičenci sami, ali če zakonodaja Unije določa, da stroške nadzora nosijo proizvajalci kmetijskih proizvodov ali skupine teh proizvajalcev, ne da bi bila opredeljena dejanska višina stroškov.

5.   Pomoč iz odstavka 1(a) se dodeli za največ pet let in je omejena na 3 000 EUR na upravičenca na leto.

6.   Pomoč je na podlagi objektivno opredeljenih pogojev dostopna vsem upravičenim podjetjem na zadevnem območju.

7.   Pomoč iz odstavka 1(b) in (c) ne vključuje neposrednih plačil upravičencem.

Pomoč iz odstavka 1(b) in (c) se izplača subjektu, odgovornemu za nadzorne ukrepe, ponudniku raziskav ali ponudniku svetovalnih storitev.

8.   Pomoč iz odstavka 1(b) in (c) je omejena na 100 % dejanskih nastalih stroškov.

Člen 21

Pomoč za dejavnosti prenosa znanja in informiranja

1.   Pomoč za dejavnosti prenosa znanja in informiranja je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz odstavkov od 2 do 8 tega člena in iz poglavja I.

2.   Pomoč krije dejavnosti poklicnega usposabljanja in pridobivanja strokovnih znanj, vključno z usposabljanji, delavnicami in inštruiranjem, ter predstavitvene dejavnosti in dejavnosti informiranja.

Pomoč lahko krije tudi kratkoročne izmenjave upravnikov kmetij in obiske kmetij.

Pomoč za predstavitvene dejavnosti lahko krije ustrezne naložbene stroške.

3.   Pomoč krije naslednje upravičene stroške:

(a)

stroške organizacije poklicnega usposabljanja, dejavnosti pridobivanja strokovnih znanj, vključno z usposabljanji, delavnicami in inštruiranjem, ter stroške predstavitvenih dejavnosti ali dejavnosti informiranja;

(b)

stroške potovanja, nastanitve in dnevnic udeležencev;

(c)

stroške zagotavljanja storitev nadomeščanja med odsotnostjo udeležencev;

(d)

v primeru predstavitvenih projektov v zvezi z naložbami:

(i)

gradnjo, nakup, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin, pri čemer so zemljišča upravičena le v obsegu, ki ne presega 10 % skupnih upravičenih stroškov zadevne dejavnosti;

(ii)

nakup ali zakup strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva;

(iii)

splošne stroške, povezane z izdatki iz točk (i) in (ii), kot so plačila za storitve arhitektov, inženirjev in svetovalcev, plačila za storitve svetovanja v zvezi z okoljsko in ekonomsko trajnostnostjo, vključno s stroški za študije izvedljivosti; študije izvedljivosti ostanejo upravičen izdatek tudi takrat, ko glede na njihove rezultate niso nastali nobeni izdatki v okviru točk (i) in (ii);

(iv)

pridobitev ali razvoj računalniške programske opreme ter pridobitev patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk.

4.   Stroški iz odstavka 3(d) so upravičeni samo v obsegu, v katerem se uporabljajo za predstavitveni projekt, in za obdobje trajanja predstavitvenega projekta.

Za upravičene se štejejo le stroški amortizacije, ki ustrezajo trajanju projekta in so izračunani na podlagi splošno sprejetih računovodskih načel.

5.   Pomoč iz odstavka 3(a) in (c) ne vključuje neposrednih plačil upravičencem.

Pomoč iz odstavkov 3(a) in (c) se izplača izvajalcu dejavnosti prenosa znanja in informiranja.

6.   Subjekti, ki izvajajo dejavnosti prenosa znanja in informiranja, zagotovijo ustrezno zmogljivost v obliki usposobljenosti in rednega izobraževanja osebja za opravljanje navedenih nalog.

Dejavnosti iz odstavka 2 lahko opravljajo skupine proizvajalcev ali druge organizacije, ne glede na njihovo velikost.

7.   Pomoč je na podlagi objektivno opredeljenih pogojev dostopna vsem upravičenim podjetjem na zadevnem območju.

Če dejavnosti iz odstavka 2 zagotavljajo skupine in organizacije proizvajalcev, članstvo v takih skupinah ali organizacijah ni pogoj za dostop do navedenih dejavnosti.

Vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih stroškov zadevne skupine ali organizacije proizvajalcev je omejen na stroške zagotavljanja dejavnosti iz odstavka 2.

8.   Intenzivnost pomoči je omejena na 100 % upravičenih stroškov.

V primeru predstavitvenih projektov iz odstavka 3(d) je najvišji znesek pomoči omejen na 100 000 EUR prek treh obračunskih let.

Člen 22

Pomoč za storitve svetovanja

1.   Pomoč za storitve svetovanja je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz odstavkov od 2 do 8 tega člena in iz poglavja I.

2.   Namen pomoči je podjetjem, dejavnim v kmetijskem sektorju, in mladim kmetom pomagati pri uporabi storitev svetovanja za izboljšanje gospodarske in okoljske učinkovitosti ter zmanjšanje negativnega vpliva njihovega podjetja ali naložbe na podnebje in povečanje odpornosti teh podjetij ali naložb na podnebne spremembe.

3.   Storitev svetovanja je povezana z vsaj eno prednostno nalogo Unije za razvoj podeželja v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 1305/2013 in obsega vsaj enega od naslednjih elementov:

(a)

obveznosti, ki izhajajo iz ene ali več predpisanih zahtev ravnanja ali standardov za ohranjanje dobrega kmetijskega in okoljskega stanja iz poglavja I naslova VI Uredbe (EU) št. 1306/2013;

(b)

po potrebi kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, kot so določene v poglavju 3 naslova III Uredbe (EU) št. 1307/2013, ter vzdrževanje kmetijske površine iz člena 4(1)(c) navedene uredbe;

(c)

ukrepe, katerih cilj so modernizacija, večanje konkurenčnosti, sektorsko vključevanje, inovacije, tržna naravnanost in spodbujanje podjetništva;

(d)

zahteve, kot jih opredelijo države članice, za izvajanje člena 11(3) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES;

(e)

zahteve, kot jih opredelijo države članice, za izvajanje člena 55 Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (39), zlasti za skladnost s splošnimi načeli integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi, kot je določeno v členu 14 Direktive 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta (40);

(f)

po potrebi standarde varstva pri delu ali standarde varstva v zvezi s kmetijo;

(g)

posebno svetovanje kmetom, ki prvič vzpostavljajo kmetijsko gospodarstvo, vključno s svetovanjem o ekonomski in okoljski trajnostnosti.

4.   Storitve svetovanja lahko zajemajo tudi vprašanja, ki ne spadajo med tista iz odstavka 3 tega člena in so povezana z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem tem spremembam, biotsko raznovrstnostjo in varstvom voda, kakor je določeno v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1307/2013, ter vprašanja, povezana z gospodarsko in okoljsko učinkovitostjo kmetijskega gospodarstva, vključno z vidiki v zvezi s konkurenčnostjo. To lahko vključuje storitve svetovanja za razvoj kratkih oskrbovalnih verig, ekološkega kmetovanja in zdravstvenih vidikov živinoreje.

5.   Pomoč ne vključuje neposrednih plačil upravičencem. Pomoč se izplača ponudniku storitve svetovanja.

6.   Organi, izbrani za zagotavljanje storitev svetovanja, zagotovijo zadostne vire v obliki osebja, ki se redno usposablja in izobražuje, ima izkušnje s svetovanjem ter je zanesljivo na področju, v zvezi s katerim svetuje.

Storitve svetovanja lahko opravljajo skupine proizvajalcev ali druge organizacije ne glede na njihovo velikost.

Ponudnik storitev svetovanja pri svetovanju upošteva obveznosti glede nerazkritja iz člena 13(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

7.   Pomoč je na podlagi objektivno opredeljenih pogojev dostopna vsem upravičenim podjetjem na zadevnem območju.

Kadar storitve svetovanja zagotavljajo skupine in organizacije proizvajalcev, članstvo v takih skupinah ali organizacijah ni pogoj za dostop do storitev.

Vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih stroškov zadevne skupine ali organizacije je omejen na stroške zagotavljanja storitev svetovanja.

8.   Znesek pomoči je omejen na 1 500 EUR na posamezno storitev svetovanja.

Člen 23

Pomoč za storitve nadomeščanja na kmetijskem gospodarstvu

1.   Pomoč za storitve nadomeščanja na kmetijskem gospodarstvu je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz odstavkov od 2 do 5 tega člena in iz poglavja I.

2.   Pomoč krije dejanske stroške, ki so nastali zaradi nadomeščanja kmeta, fizične osebe, ki je član kmetijskega gospodinjstva, ali delavca na kmetiji med odsotnostjo zaradi bolezni, vključno z boleznijo otroka, dopusta, porodniškega dopusta in starševskega dopusta ali v primeru smrti.

3.   Skupno trajanje nadomeščanja je omejeno na 3 mesece letno na upravičenca, razen za nadomeščanje porodniškega in starševskega dopusta, v primeru katerih je omejeno na 6 mesecev.

4.   Pomoč ne vključuje neposrednih plačil upravičencem.

Pomoč se izplača ponudniku storitve nadomeščanja.

Storitve nadomeščanja na kmetijskem gospodarstvu lahko opravljajo skupine in organizacije proizvajalcev, ne glede na njihovo velikost. V tem primeru članstvo v takih skupinah ali organizacijah ni pogoj za dostop do storitev.

5.   Intenzivnost pomoči je omejena na 100 % dejanskih nastalih stroškov.

Člen 24

Pomoč za spodbujevalne ukrepe za kmetijske proizvode

1.   Pomoč za spodbujevalne ukrepe za kmetijske proizvode je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, kadar izpolnjuje pogoje iz odstavkov od 2 do 8 tega člena in iz poglavja I.

2.   Pomoč krije stroške:

(a)

organizacije tekmovanj, sejmov ali razstav ter udeležbe na njih;

(b)

publikacij, katerih cilj je ozaveščanje širše javnosti o kmetijskih proizvodih.

3.   Publikacije iz odstavka 2(b) ne vsebujejo navedb o posameznem podjetju, blagovni znamki ali poreklu.

Vendar se ta omejitev ne uporablja za navedbe o poreklu kmetijskih proizvodov, ki jih zajemajo:

(a)

sheme kakovosti iz člena 20(2)(a), če takšna navedba natanko ustreza označbi, zaščiteni v Uniji;

(b)

sheme kakovosti iz člena 20(2)(b) in (c), če je takšna navedba sekundarna v sporočilu.

4.   Pomoč krije naslednje upravičene stroške za organizacijo tekmovanj, sejmov in razstav iz odstavka 2(a) ter udeležbo na njih:

(a)

stroške udeležbe;

(b)

potne stroške in stroške prevoza živali;

(c)

stroške publikacij in spletnih mest, v katerih je dogodek napovedan;

(d)

najemnine razstavnih prostorov in stojnic ter stroške njihove postavitve in razstavljanja;

(e)

simbolične nagrade do vrednosti 1 000 EUR na nagrado in zmagovalca tekmovanja.

5.   Pomoč krije naslednje upravičene stroške za publikacije iz odstavka 2(b), katerih cilj je ozaveščanje širše javnosti o kmetijskih proizvodih:

(a)

stroške tiskanih in elektronskih publikacij, spletišč in spotov v elektronskih medijih, na radiu ali televiziji, namenjenih predstavljanju dejanskih informacij o upravičencih iz določene regije ali proizvajalcih določenega kmetijskega proizvoda, če so informacije nevtralne in imajo zadevni upravičenci enake možnosti, da so predstavljeni v publikaciji;

(b)

stroške širjenja znanstvenih spoznanj in dejanskih informacij o:

(i)

shemah kakovosti iz člena 20(2), odprtih za kmetijske proizvode iz drugih držav članic in tretjih držav;

(ii)

generičnih kmetijskih proizvodih, njihovi hranilni vrednosti in njihovi priporočeni uporabi.

6.   Pomoč se dodeli:

(a)

v naravi ali

(b)

na podlagi vračila dejanskih stroškov, ki jih je imel upravičenec.

Kadar se pomoč dodeli v naravi, pomoč ne vključuje neposrednih plačil upravičencem, temveč se izplača ponudniku spodbujevalnih ukrepov.

Spodbujevalne ukrepe lahko izvajajo skupine proizvajalcev ali druge organizacije ne glede na njihovo velikost.

Pomoč za simbolične nagrade iz odstavka 4(e) se izplača ponudniku spodbujevalnih ukrepov le, če je bila nagrada dejansko dodeljena in je bil predložen dokaz o tem.

7.   Pomoč za spodbujevalne ukrepe je na podlagi objektivno opredeljenih pogojev dostopna vsem upravičenim podjetjem na zadevnem območju.

Kadar spodbujevalni ukrep izvajajo skupine in organizacije proizvajalcev, članstvo v teh skupinah ali organizacijah ni pogoj za udeležbo, vsak prispevek v smislu upravnih stroškov skupine ali organizacije pa je omejen na stroške izvajanja spodbujevalnih ukrepov.

8.   Intenzivnost pomoči je omejena na 100 % upravičenih stroškov.

Člen 25

Pomoč za nadomestilo škode zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami

1.   Pomoč MSP, dejavnim v primarni kmetijski proizvodnji, za nadomestilo škode zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, kadar izpolnjuje pogoje iz odstavkov od 2 do 10 tega člena in iz poglavja I.

2.   Pomoč, dodeljena v skladu s tem členom, izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)

pristojni organ države članice je uradno potrdil značaj razmer kot slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, in

(b)

obstaja neposredna vzročna zveza med slabimi vremenskimi razmerami, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, in škodo, ki je nastala podjetju.

3.   Pomoč se izplača neposredno zadevnemu podjetju ali skupini ali organizaciji proizvajalcev, katere član je to podjetje.

Kadar je pomoč plačana skupini ali organizaciji proizvajalcev, znesek pomoči ne presega zneska pomoči, do katerega je navedeno podjetje upravičeno.

4.   Sheme pomoči se uvedejo v treh letih po datumu nastanka slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami.

Pomoč se plača v štirih letih po navedenem datumu.

5.   Upravičeni so stroški, povezani s škodo, ki je neposredna posledica slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, kot jo je ocenil javni organ, neodvisni strokovnjak, ki ga priznava organ, ki dodeljuje pomoč, ali zavarovalnica.

Navedena škoda vključuje naslednje:

(a)

izpad dohodka zaradi popolnega ali delnega uničenja kmetijske proizvodnje in proizvodnih sredstev, kot je opisan v odstavku 6;

(b)

materialno škodo, kot je opisana v odstavku 7.

6.   Izpad dohodka se izračuna tako, da se:

(a)

količine kmetijskih proizvodov, proizvedenih v letu slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, ali v vsakem naslednjem letu, v katerem so prisotne posledice popolnega ali delnega uničenja proizvodnih sredstev, pomnožene s povprečno prodajno ceno v navedenem letu,

odšteje od

(b)

povprečne letne količine kmetijskih proizvodov, proizvedene v triletnem obdobju pred slabimi vremenskimi razmerami, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, ali triletnega povprečja, osnovanega na petletnem obdobju pred slabimi vremenskimi razmerami, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, brez najvišjega in najnižjega vnosa, pomnožene s povprečno prodajno ceno.

Ta razlika se lahko izračuna na ravni letne proizvodnje kmetijskega gospodarstva ali na ravni posameznega pridelka ali živine.

Navedeni znesek se lahko poveča za druge stroške, ki so upravičencu nastali zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami.

Navedeni znesek se zmanjša za kakršne koli stroške, ki niso nastali zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami.

Za izračun kmetijske proizvodnje upravičenca se lahko uporabijo indeksi, če uporabljena metoda izračuna omogoča določitev dejanske izgube upravičenca v določenem letu.

7.   Materialna škoda na sredstvih, kot so stavbe, oprema in stroji, sestoj in proizvodna sredstva, nastalo zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, se izračuna na podlagi stroškov popravila ali ekonomski vrednosti, ki jo je zadevno sredstvo imelo pred slabimi vremenskimi razmerami, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami.

Ne sme presegati stroškov popravila ali zmanjšanja poštene tržne vrednosti zaradi nesreče, to je razlike med vrednostjo sredstva tik pred in tik po slabih vremenskih razmerah, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami.

Kadar se zmanjšanje dohodka upravičenca iz odstavka 6 izračuna na ravni posameznega pridelka ali živine, se upošteva samo materialno škodo v zvezi z navedenim pridelkom ali živino.

8.   Škoda zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, se izračuna na ravni posameznega upravičenca.

9.   Pomoč, dodeljena na podlagi tega člena, se zmanjša za 50 %, razen če se dodeli upravičencem, ki so sklenili zavarovanje, ki krije najmanj 50 % njihove povprečne letne proizvodnje ali dohodka od proizvodnje in statistično najpogostejša podnebna tveganja v zadevni državi članici ali regiji, za katera je zagotovljeno zavarovalno kritje.

10.   Pomoč in druga prejeta plačila za nadomestilo za izgube, vključno s plačili na podlagi drugih nacionalnih ukrepov ali ukrepov Unije ali zavarovalnih shem za škodo, ki prejemajo pomoč, so omejeni na 80 % upravičenih stroškov.

Intenzivnost pomoči se na območjih z naravnimi omejitvami lahko poveča na 90 %.

Člen 26

Pomoč za nadomestilo stroškov preprečevanja, obvladovanja in izkoreninjenja bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah ter pomoč za odpravo škode zaradi bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah

1.   Pomoč MSP, dejavnim v primarni kmetijski proizvodnji, za stroške preprečevanja, obvladovanja in izkoreninjenja bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah ter pomoč za nadomestilo tem podjetjem za izgube zaradi navedenih bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah sta združljivi z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in sta izvzeti iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, kadar izpolnjujeta pogoje iz odstavkov od 2 do 13 tega člena in iz poglavja I.

2.   Pomoč se izplača samo:

(a)

v zvezi z boleznimi živali ali škodljivimi organizmi na rastlinah, za katere na ravni Unije ali na nacionalni ravni obstajajo pravila, ki so določena v zakonih ali drugih predpisih, in

(b)

kot del:

(i)

javnega programa na ravni Unije, nacionalni ali regionalni ravni za preprečevanje, nadzor ali izkoreninjenje zadevne bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah ali

(ii)

izrednega ukrepa, ki ga je sprejel pristojni organ, ali

(iii)

ukrepov za izkoreninjenje ali preprečitev širjenja škodljivih organizmov na rastlinah, ki se izvedejo v skladu z Direktivo Sveta 2000/29/ES.

Program in ukrepi iz točke (b) vključujejo opis zadevnih ukrepov preprečevanja, nadzora ali izkoreninjenja.

3.   Pomoč se ne nanaša na ukrepe, za katere zakonodaja Unije določa, da njihovi stroški bremenijo upravičenca, razen če se stroški takih ukrepov v celoti nadomestijo z obveznimi dajatvami upravičencev.

4.   V zvezi z boleznimi živali se pomoč dodeli samo za bolezni živali s seznama bolezni živali, ki ga je pripravila Svetovna organizacija za zdravje živali, ali seznama živalskih bolezni in zoonoz iz prilog I in II k Uredbi (EU) št. 652/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (41).

5.   Pomoč se izplača neposredno zadevnemu podjetju ali skupini ali organizaciji proizvajalcev, katere član je to podjetje.

Kadar je pomoč plačana skupini ali organizaciji proizvajalcev, znesek pomoči ne presega zneska pomoči, do katerega je navedeno podjetje upravičeno.

6.   Sheme pomoči se uvedejo v treh letih po datumu nastanka stroškov ali izgube zaradi bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah.

Pomoč se plača v štirih letih po navedenem datumu.

7.   V zvezi z ukrepi preprečevanja pomoč krije naslednje upravičene stroške:

(a)

zdravstvene preglede;

(b)

analize, vključno z in vitro diagnostiko;

(c)

testiranja in druge ukrepe sistematičnega pregledovanja, vključno s testiranji na TSE in BSE;

(d)

nakup, hrambo, uporabo in distribucijo cepiv, zdravil, snovi za zdravljenje živali in fitofarmacevtskih sredstev;

(e)

preventivni zakol ali izločitev živali ali uničenje živalskih proizvodov in rastlin ter čiščenje in dezinfekcija poslopij in opreme.

8.   V zvezi z ukrepi obvladovanja in izkoreninjenja pomoč krije naslednje upravičene stroške:

(a)

testiranja in druge ukrepe sistematičnega pregledovanja v primerih bolezni živali, vključno s testiranji na TSE in BSE;

(b)

nakup, hrambo, uporabo in distribucijo cepiv, zdravil, snovi za zdravljenje živali in fitofarmacevtskih sredstev;

(c)

zakol ali izločitev in uničenje živali ter uničenje z njimi povezanih proizvodov ali uničenje rastlin, vključno s tistimi, ki odmrejo ali so uničene kot posledica vakcinacije ali drugih ukrepov, ki jih predpišejo pristojni organi, ter čiščenje in dezinfekcija poslopij in opreme.

9.   V primeru pomoči za odpravo škode zaradi bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah se nadomestilo izračuna le na podlagi:

(a)

tržne vrednosti živali, ki so bile zaklane ali izločene ali so poginile, ali z njimi povezanih proizvodov ali rastlin, ki so bile uničene:

(i)

zaradi bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah;

(ii)

v okviru javnega programa ali ukrepa iz odstavka 2(b).

Tržna vrednost se določi na podlagi vrednosti živali, proizvodov in rastlin tik pred pojavom kakršnega koli suma ali potrditvijo bolezni živali ali prisotnosti škodljivega organizma na rastlinah;

(b)

izpad dohodka zaradi obveznosti karantene, težav pri obnovi sestoja ali ponovnem sajenju in obveznega kolobarjenja, ki so bile uvedene v okviru javnega programa ali ukrepa iz odstavka 2(b).

Navedeni znesek se zmanjša za kakršne koli stroške, ki niso nastali neposredno zaradi bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah, in bi upravičencu nastali tudi v drugačnih okoliščinah.

10.   Pomoč za odpravo škode zaradi bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah je omejena na stroške in škodo, nastale zaradi bolezni živali in škodljivih organizmov na rastlinah, za katere je pristojni organ:

(a)

uradno potrdil izbruh v primeru bolezni živali ali

(b)

uradno potrdil njihovo navzočnost v primeru škodljivih organizmov na rastlinah.

11.   Pomoč v zvezi z upravičenimi stroški iz odstavkov 7 in 8 se dodeli v naravi in se izplača izvajalcu ukrepov preprečevanja in izkoreninjenja.

Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka se lahko pomoč v zvezi z upravičenimi stroški iz naslednjih odstavkov dodeli neposredno upravičencu na osnovi povračila dejanskih stroškov, ki jih je imel upravičenec:

(a)

odstavkov 7(d) in 8(b) v primeru bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah ter

(b)

odstavkov 7(e) in 8(c) v primeru škodljivih organizmov na rastlinah ter za čiščenje in dezinfekcijo poslopij in opreme.

12.   Kadar se ugotovi, da so bolezen živali ali napad škodljivih organizmov na rastlinah povzročila namerna dejanja ali malomarnost upravičenca, se individualna pomoč ne dodeli.

13.   Pomoč in druga plačila, ki jih prejme upravičenec, vključno s plačili na podlagi drugih nacionalnih ukrepov ali ukrepov Unije ali zavarovalnih shem, za iste upravičene stroške, kot so tisti iz odstavkov 7, 8 in 9, so omejena na 100 % upravičenih stroškov.

Člen 27

Pomoč za živinorejski sektor in pomoč za poginule živali

1.   V nadaljevanju navedena pomoč živinorejcem, ki delujejo v živinorejskem sektorju, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, kadar izpolnjuje pogoje iz odstavkov 2 in 3 tega člena in iz poglavja I:

(a)

pomoč v višini do 100 % upravnih stroškov za uvedbo in vodenje rodovniških knjig;

(b)

pomoč v višini do 70 % stroškov testov za ugotavljanje genske kakovosti ali donosa živine, ki jih opravijo tretje strani ali se opravijo v njihovem imenu, razen nadzora, ki ga izvede lastnik živine, in razen rednega nadzora nad kakovostjo mleka;

(c)

pomoč v višini do 100 % stroškov za odstranitev poginulih živali in 75 % stroškov za uničenje takšnih poginulih živali ali pomoč do enakovredne intenzivnosti pomoči za kritje stroškov premij, ki jih kmetje plačajo za zavarovanje, ki krije stroške odstranitve in uničenja poginulih živali;

(d)

pomoč v višini do 100 % za stroške odstranitve in uničenja poginulih živali, če je pomoč financirana s pristojbinami ali obveznimi prispevki, določenimi za financiranje uničenja takšnih poginulih živali, pod pogojem, da so takšne pristojbine ali prispevki omejeni na sektor mesa in neposredno naloženi sektorju mesa;

(e)

pomoč v višini 100 % za stroške odstranitve in uničenja poginulih živali, če velja obveznost izvajanja testiranja zadevnih poginulih živali na TSE ali v primeru izbruha bolezni živali iz člena 26(4).

2.   Pogoj za pomoč iz odstavka 1(c), (d) in (e) je obstoj doslednega programa spremljanja, ki zagotavlja varno odstranjevanje vseh poginulih živali v državi članici.

Pomoč za kritje stroškov premij, ki jih kmetje plačajo za zavarovanje, ki krije stroške odstranitve in uničenja poginulih živali, iz odstavka 1(c) tega člena izpolnjuje pogoje iz člena 28(2).

3.   Pomoč se zagotovi v naravi in ne vključuje neposrednih plačil upravičencem.

Da se olajša upravljanje pomoči iz odstavka 1(c), (d) in (e), se pomoč lahko izplača gospodarskim subjektom ali organom, ki:

(a)

si sledijo po podjetju, dejavnem v živinorejskem sektorju, in

(b)

opravljajo storitve v zvezi z odstranitvijo in uničenjem poginulih živali.

Člen 28

Pomoč za plačilo zavarovalnih premij

1.   Pomoč MSP, dejavnim v primarni kmetijski proizvodnji, za plačilo zavarovalnih premij je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz odstavkov 2 do 6 tega člena in iz poglavja I.

2.   Pomoč:

(a)

ne ovira delovanja notranjega trga zavarovalniških storitev;

(b)

ni omejena na zavarovanje, ki ga ponuja eno samo zavarovalniško podjetje ali skupina podjetij;

(c)

ni pogojena s tem, da se zavarovalna pogodba sklene z zavarovalnico, ki ima sedež v zadevni državi članici.

3.   Zavarovanje je namenjeno kritju izgub zaradi katerega koli od naslednjih dejavnikov:

(a)

naravnih nesreč;

(b)

slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, in drugih slabih vremenskih razmer;

(c)

bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah;

(d)

zaščitenih živali.

4.   Zavarovanje:

(a)

krije le stroške za nadomestitev izgub iz odstavka 3;

(b)

ne zahteva ali določa vrste ali količine prihodnje kmetijske proizvodnje.

5.   Države članice lahko omejijo znesek zavarovalne premije, ki je upravičen do pomoči, z uporabo ustreznih zgornjih mej.

6.   Intenzivnost pomoči je omejena na 65 % stroškov zavarovalne premije.

ODDELEK 2

Pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih

Člen 29

Pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih

1.   Pomoč za naložbe, katerih cilj je varovanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, kadar izpolnjuje pogoje iz odstavkov od 2 do 6 tega člena in iz poglavja I.

2.   Naložba je skladna z zakonodajo Unije in nacionalnimi predpisi zadevne države članice.

3.   Pomoč se dodeli za kulturno in naravno dediščino v obliki krajin in stavb, ki so jo pristojni javni organi zadevne države članice uradno potrdili za kulturno ali naravno dediščino.

4.   Pomoč krije naslednje upravičene stroške ohranjanja kulturne in naravne dediščine:

(a)

stroški naložbe v opredmetena sredstva;

(b)

investicijska dela.

5.   Intenzivnost pomoči je omejena na 100 % upravičenih stroškov.

6.   Pomoč za investicijska dela je omejena na 10 000 EUR letno.

ODDELEK 3

Pomoč za odpravo škode zaradi naravnih nesreč v kmetijskem sektorju

Člen 30

Pomoč za odpravo škode zaradi naravnih nesreč v kmetijskem sektorju

1.   Sheme pomoči za odpravo škode zaradi naravnih nesreč je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(2)(b) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, kadar izpolnjuje pogoje iz odstavkov od 2 do 8 tega člena in iz poglavja I.

2.   Pomoč, dodeljena v skladu s tem členom, izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)

pristojni organ države članice je uradno potrdil značaj razmer kot naravno nesrečo ter

(b)

obstaja neposredna vzročna zveza med naravno nesrečo in škodo, ki je nastala podjetju.

3.   Pomoč se izplača neposredno zadevnemu podjetju ali skupini ali organizaciji proizvajalcev, katere član je to podjetje.

Kadar je pomoč plačana skupini ali organizaciji proizvajalcev, znesek pomoči ne presega zneska pomoči, do katerega je navedeno podjetje upravičeno.

4.   Sheme pomoči, povezane z določeno naravno nesrečo, se uvedejo v treh letih od datuma pojava naravne nesreče.

Pomoč se plača v štirih letih po navedenem datumu.

5.   Upravičeni stroški so stroški za škodo, ki nastane kot neposredna posledica naravne nesreče, v skladu z oceno javnega organa, neodvisnega strokovnjaka, ki ga priznava organ, ki dodeli pomoč, ali zavarovalnice.

Navedena škoda lahko vključuje naslednje:

(a)

materialno škodo na sredstvih, kot so stavbe, oprema, stroji, stalež ali proizvodna sredstva;

(b)

izpad dohodka zaradi popolnega ali delnega uničenja kmetijske proizvodnje in sredstev za kmetijsko proizvodnjo.

Škoda se izračuna na ravni posameznega upravičenca.

6.   Izračun materialne škode temelji na stroških popravila ali ekonomski vrednosti, ki jo je zadevno sredstvo imelo pred nesrečo. Ne presega stroškov popravila ali znižanja poštene tržne vrednosti, ki ga je povzročila nesreča, tj. razlike med vrednostjo premoženja tik pred nesrečo in tik po njej.

7.   Izpad dohodka se izračuna tako, da se:

(a)

količine kmetijskih proizvodov, proizvedenih v letu naravne nesreče, ali v vsakem naslednjem letu, v katerem so prisotne posledice popolnega ali delnega uničenja proizvodnih sredstev, pomnožene s povprečno prodajno ceno v navedenem letu,

odšteje od

(b)

povprečne letne količine kmetijskih proizvodov, proizvedene v triletnem obdobju pred naravno nesrečo, ali triletnega povprečja, osnovanega na petletnem obdobju pred naravno nesrečo, brez najvišjega in najnižjega vnosa, pomnožene s povprečno prodajno ceno.

Navedeni znesek se lahko poveča za druge stroške, ki so upravičencu nastali zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami.

Navedeni znesek se zmanjša za stroške, ki niso nastali zaradi naravne nesreče.

Za izračun letne kmetijske proizvodnje upravičenca se lahko uporabijo indeksi, če uporabljena metoda izračuna omogoča določitev dejanske izgube upravičenca v določenem letu.

8.   Pomoč in druga prejeta plačila za nadomestilo škode, vključno s plačili na podlagi zavarovalnih shem, so omejena na 100 % upravičenih stroškov.

ODDELEK 4

Pomoč za raziskave in razvoj v kmetijskem in gozdarskem sektorju

Člen 31

Pomoč za raziskave in razvoj v kmetijskem in gozdarskem sektorju

1.   Pomoč za raziskave in razvoj v kmetijskem in gozdarskem sektorju je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, kadar izpolnjuje pogoje iz odstavkov od 2 do 7 tega člena in iz poglavja I.

2.   Projekt, ki prejema pomoč, je v interesu vseh podjetij, dejavnih v posameznem zadevnem kmetijskem ali gozdarskem sektorju ali podsektorju.

3.   Pred datumom začetka projekta, ki prejema pomoč, se na spletu objavijo naslednje informacije:

(a)

da se bo projekt, ki prejema pomoč, izvedel;

(b)

namen projekta, ki prejema pomoč;

(c)

približen datum objave pričakovanih rezultatov projekta, ki prejema pomoč;

(d)

spletno mesto, na katerem bodo objavljeni pričakovani rezultati projekta, ki prejema pomoč;

(e)

navedba, da bodo rezultati projekta, ki prejema pomoč, brezplačno na voljo vsem podjetjem, dejavnim v določenem zadevnem kmetijskem ali gozdarskem sektorju ali podsektorju.

4.   Rezultati projekta, ki prejema pomoč, so na voljo na spletu od datuma zaključka projekta, ki prejema pomoč, ali pa od datuma, na katerega se članom katere koli organizacije posreduje katera koli informacija o navedenih rezultatih, pri čemer se upošteva zgodnejši datum. Rezultati ostanejo na voljo na internetu za obdobje najmanj 5 let od konca projekta, ki prejema pomoč.

5.   Pomoč se dodeli neposredno organizaciji za raziskave in razširjanje znanja.

Pomoč ne vključuje plačil podjetjem, dejavnim v kmetijskem sektorju, na podlagi cen kmetijskih proizvodov.

6.   Upravičeni stroški so naslednji:

(a)

stroški osebja v zvezi z raziskovalci, tehniki in drugim podpornim osebjem v obsegu njihove zaposlitve v raziskovalnem projektu;

(b)

stroški instrumentov in opreme v obsegu in za obdobje uporabe v projektu. Kadar se ti instrumenti in oprema ne uporabljajo samo za projekt skozi njihovo celotno življenjsko dobo, se štejejo za upravičene samo stroški amortizacije, izračunani na podlagi splošno sprejetih računovodskih načel, ki ustrezajo trajanju projekta;

(c)

stroški stavb in zemljišča v obsegu in za obdobje, kot se uporabljajo za projekt. Pri stavbah veljajo za upravičene samo stroški amortizacije, ki ustrezajo obdobju trajanja projekta, kot so izračunani na podlagi splošno sprejetih računovodskih načel. Pri zemljiščih se štejejo za upravičene stroški komercialnega prenosa ali dejanski stroški kapitala;

(d)

stroški pogodbenih raziskav, znanja in patentov, ki so bili kupljeni ali je bilo zanje pridobljeno licenčno dovoljenje od zunanjih virov po običajnih tržnih pogojih, ter stroški svetovalnih in drugih ustreznih storitev, uporabljenih izključno za projekt;

(e)

dodatni režijski stroški in drugi operativni stroški, vključno s stroški materiala, zalog in podobnih izdelkov, nastali neposredno kot posledica projekta.

7.   Intenzivnost pomoči je omejena na 100 % upravičenih stroškov.

ODDELEK 5

Pomoč za gozdarstvo

Člen 32

Pomoč za pogozdovanje in ustvarjanje gozdnega območja

1.   Pomoč za pogozdovanje in ustvarjanje gozdnega območja, ki je bila dodeljena lastnikom javnih in zasebnih zemljišč ter združenjem, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, kadar izpolnjuje pogoje iz odstavkov od 2 do 16 tega člena in iz poglavja I.

2.   Pomoč:

(a)

se dodeli v okviru programa razvoja podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 ter delegiranimi in izvedbenimi akti, ki jih Komisija sprejme na podlagi navedene uredbe:

(i)

kot pomoč, sofinancirana v okviru EKSRP, ali

(ii)

kot dodatno nacionalno financiranje k pomoči iz točke (i);

in

(b)

je enaka zadevnemu ukrepu za razvoj podeželja, predvidenem v programu razvoja podeželja iz točke (a).

3.   Pravna podlaga za pomoč določa, da se pomoč ne začne izvajati, dokler Komisija ne odobri ustreznega programa razvoja podeželja.

4.   V primeru pogozdovanja zemljišč v državni lasti se pomoč dodeli le, če je organ, ki upravlja tako zemljišče, zasebni organ ali občina.

5.   Omejitve glede lastništva gozdov iz odstavka 4 se ne uporabljajo za tropske ali subtropske gozdove ter za gozdnata območja na ozemlju Azorov, Madeire, Kanarskih otokov, manjših egejskih otokov in francoskih čezmorskih departmajev.

6.   Pomoč se dodeli za pogozdovanje in ustvarjanje gozdnega območja na kmetijskih in nekmetijskih zemljiščih.

7.   Pomoč za pogozdovanje in ustvarjanje gozdnega območja krije stroške vzpostavitve in letno premijo na hektar.

Pomoč za pogozdovanje in ustvarjanje gozdnega območja lahko krije naložbene dejavnosti.

Pomoč za pogozdovanje zemljišč v lasti javnih organov ali za hitro rastoča drevesa krije le stroške vzpostavitve.

8.   Pomoč za pogozdovanje in ustvarjanje gozdnega območja, povezana z naložbenimi dejavnostmi, krije naslednje upravičene stroške:

(a)

gradnjo, nakup, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin, pri čemer je zemljišče upravičeno le do 10 % skupnih upravičenih stroškov zadevne dejavnosti;

(b)

nakup ali zakup strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva;

(c)

splošne stroške v zvezi z izdatki iz točk (a) in (b), kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev ter honorarji, povezani s svetovanjem o okoljski in gospodarski trajnostnosti, vključno s študijami izvedljivosti; študije izvedljivosti so upravičeni izdatki tudi, kadar na podlagi njihovih rezultatov ne nastanejo izdatki na podlagi točk (a) in (b);

(d)

pridobitev ali razvoj računalniške programske opreme ter pridobitev patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk;

(e)

stroške oblikovanja načrtov za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednih instrumentov.

Obratna sredstva se ne štejejo za upravičene stroške.

9.   Naložbene dejavnosti so v skladu z zakonodajo Unije in nacionalnimi predpisi zadevne države članice s področja varstva okolja. Pomoč za naložbene dejavnosti, v zvezi s katerimi mora biti opravljena presoja vplivov na okolje na podlagi Direktive 2011/92/EU, je pogojena s tem, da sta bila še pred datumom dodelitve individualne pomoči opravljena navedena presoja in pridobljeno soglasje za izvedbo zadevnega naložbenega projekta.

10.   Upravičeni so naslednji stroški vzpostavitve:

(a)

stroški sadik in razmnoževalnega materiala;

(b)

stroški nasada in stroški, ki so neposredno povezani z nasadom;

(c)

stroški drugih povezanih dejavnosti, kot so shranjevanje in obdelava sadik s potrebnimi zaščitnimi sredstvi in sredstvi za preprečevanje;

(d)

stroški potrebnega ponovnega sajenja v prvem letu pogozdovanja.

11.   Letna premija na hektar krije stroške izpada kmetijskega dohodka in vzdrževanja, vključno z zgodnjimi in poznimi čiščenji, ter se plača za obdobje največ 12 let od datuma dodelitve pomoči.

12.   Pomoč se ne dodeli za sajenje naslednjih dreves:

(a)

panjevcev s hitro obhodnjo;

(b)

božičnih drevesc ali

(c)

hitro rastočih dreves za proizvodnjo energije.

13.   Posajene rastlinske vrste so prilagojene okoljskim in podnebnim pogojem na območju in ustrezajo minimalnim okoljskim zahtevam.

14.   Na območjih, na katerih je pogozdovanje oteženo zaradi talnih in podnebnih pogojev, se lahko pomoč dodeli za sajenje trajnih lesnatih vrst, kot je grmičevje ali grmovje, primerno glede na lokalne pogoje.

15.   Za upravičence nad določeno velikostjo, ki jo določijo države članice v programih razvoja podeželja, je pogoj za pomoč predstavitev zadevnih informacij iz načrta za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednega instrumenta v skladu s trajnostnim gospodarjenjem z gozdovi, kakor je bilo opredeljeno na Drugi ministrski konferenci o zaščiti gozdov v Evropi leta 1993.

16.   Intenzivnost pomoči je omejena na 100 % upravičenih stroškov.

Člen 33

Pomoč za kmetijsko-gozdarske sisteme

1.   Pomoč za kmetijsko-gozdarske sisteme, ki je bila dodeljena lastnikom zasebnih zemljišč, občinam in njihovim združenjem, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, kadar izpolnjuje pogoje iz odstavkov od 2 do 11 tega člena in iz poglavja I.

2.   Pomoč:

(a)

se dodeli v okviru programa razvoja podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 ter delegiranimi in izvedbenimi akti, ki jih Komisija sprejme na podlagi navedene uredbe:

(i)

kot pomoč, sofinancirana v okviru EKSRP, ali

(ii)

kot dodatno nacionalno financiranje k pomoči iz točke (i);

in

(b)

je enaka zadevnemu ukrepu za razvoj podeželja, predvidenem v programu razvoja podeželja iz točke (a).

3.   Pravna podlaga za pomoč določa, da se pomoč ne začne izvajati, dokler Komisija ne odobri ustreznega programa razvoja podeželja.

4.   Pomoč za kmetijsko-gozdarske sisteme krije stroške vzpostavitve in letno premijo na hektar.

Pomoč za kmetijsko-gozdarske sisteme lahko krije naložbene dejavnosti.

5.   Pomoč za kmetijsko-gozdarske sisteme, povezana z naložbenimi dejavnostmi, krije naslednje upravičene stroške:

(a)

gradnjo, nakup, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin, pri čemer je zemljišče upravičeno le do 10 % skupnih upravičenih stroškov zadevne dejavnosti;

(b)

nakup ali zakup strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva;

(c)

splošne stroške v zvezi z izdatki iz točk (a) in (b), kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev ter honorarji, povezani s svetovanjem o okoljski in gospodarski trajnostnosti, vključno s študijami izvedljivosti; študije izvedljivosti so upravičeni izdatki tudi, kadar na podlagi njihovih rezultatov ne nastanejo izdatki na podlagi točk (a) in (b);

(d)

pridobitev ali razvoj računalniške programske opreme ter pridobitev patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk;

(e)

stroške oblikovanja načrtov za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednih instrumentov.

Obratna sredstva se ne štejejo za upravičene stroške.

6.   Naložbene dejavnosti so v skladu z zakonodajo Unije in nacionalnimi predpisi zadevne države članice s področja varstva okolja. Pomoč za naložbene dejavnosti, v zvezi s katerimi mora biti opravljena presoja vplivov na okolje na podlagi Direktive 2011/92/EU, je pogojena s tem, da sta bila še pred datumom dodelitve individualne pomoči opravljena navedena presoja in pridobljeno soglasje za izvedbo zadevnega naložbenega projekta.

7.   Upravičeni so lahko naslednji stroški za vzpostavitev:

(a)

stroški vzpostavitve kmetijsko-gozdarskega sistema s sajenjem dreves, vključno s stroški sadik in razmnoževalnega materiala, sajenjem, shranjevanjem in obdelavo sadik s potrebnimi zaščitnimi sredstvi in sredstvi za preprečevanje;

(b)

stroški vzpostavitve kmetijsko-gozdarskega sistema s preoblikovanjem obstoječih gozdov ali gozdnih površin, vključno s sekanjem dreves, redčenjem in obrezovanjem ter zaščito pred pašnimi živalmi;

(c)

drugi stroški, ki so neposredno povezani z vzpostavitvijo kmetijsko-gozdarskega sistema, kot so stroški študij izvedljivosti, načrta za vzpostavitev, raziskav stanja tal ter priprava in zaščita tal;

(d)

stroški namakanja in zaščitnih objektov v silvopastoralnih, tj. pašnih sistemih;

(e)

stroški nujne obdelave, povezane z vzpostavitvijo kmetijsko-gozdarskega sistema, vključno z namakanjem in sečnjo;

(f)

stroški ponovnega sajenja v prvem letu po vzpostavitvi kmetijsko-gozdarskega sistema.

8.   Letna premija na hektar krije stroške vzdrževanja kmetijsko-gozdarskega sistema in se plača za obdobje največ pet let od datuma dodelitve pomoči.

Upravičeni stroški vzdrževanja se lahko navezujejo na že vzpostavljene pasove dreves, odstranjevanje plevela, obrezovanje in redčenje ter zaščitne ukrepe in naložbe, kot so postavitev ograj ali posamičnih zaščitnih tulcev.

9.   Države članice določijo največje število dreves, ki se lahko posadi na hektar, pri čemer upoštevajo naslednje:

(a)

lokalne pedoklimatske in okoljske pogoje;

(b)

gozdne vrste in

(c)

potrebo po zagotavljanju trajnostne rabe zemljišč v kmetijske namene.

10.   Za upravičence nad določeno velikostjo, ki jo določijo države članice, je pogoj za pomoč predstavitev zadevnih informacij iz načrta za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednega instrumenta v skladu s trajnostnim gospodarjenjem z gozdovi, kakor je bilo opredeljeno na Drugi ministrski konferenci o zaščiti gozdov v Evropi leta 1993.

11.   Največja intenzivnost pomoči je omejena na:

(a)

80 % upravičenih stroškov za naložbene dejavnosti in stroškov za vzpostavitev iz odstavkov 5 in 7; in

(b)

100 % letne premije iz odstavka 8.

Člen 34

Pomoč za preprečevanje in odpravo škode v gozdovih zaradi gozdnih požarov, naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, drugih slabih vremenskih razmer, škodljivih organizmov na rastlinah in katastrofalnih dogodkov

1.   Pomoč za preprečevanje in odpravo škode v gozdovih zaradi gozdnih požarov, naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, drugih slabih vremenskih razmer, škodljivih organizmov na rastlinah ter katastrofalnih dogodkov in dogodkov, povezanih s podnebnimi spremembami, v skladu s členom 24 Uredbe (EU) št. 1305/2013, ki se dodeli lastnikom gozdov v zasebni in javni lasti ter drugim subjektom zasebnega prava in javnim organom in njihovim združenjem, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(2)(b) ali, odvisno od primera, člena 107(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, kadar izpolnjuje pogoje iz odstavkov od 2 do 12 tega člena in iz poglavja I.

2.   Pomoč:

(a)

se dodeli v okviru programa razvoja podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 ter delegiranimi in izvedbenimi akti, ki jih Komisija sprejme na podlagi navedene uredbe:

(i)

kot pomoč, sofinancirana v okviru EKSRP, ali

(ii)

kot dodatno nacionalno financiranje k pomoči iz točke (i);

in

(b)

je enaka zadevnemu ukrepu za razvoj podeželja, predvidenem v programu razvoja podeželja iz točke (a).

3.   Pravna podlaga za pomoč določa, da se pomoč ne začne izvajati, dokler Komisija ne odobri ustreznega programa razvoja podeželja.

4.   Do pomoči za preprečevanje požarov so upravičena le gozdna območja, ki se v skladu z načrtom za varstvo gozdov, kot ga oblikuje zadevna država članica, uvrščajo med območja s srednjo ali veliko požarno ogroženostjo.

5.   Pomoč krije naslednje upravičene stroške:

(a)

vzpostavitev zaščitne infrastrukture;

(b)

lokalne dejavnosti majhnega obsega za preprečevanje požarov ali drugih naravnih nesreč, vključno z uporabo pašne živine;

(c)

ustanovitev in izboljšanje zmogljivosti za spremljanje gozdnih požarov, škodljivih organizmov na rastlinah in bolezni ter opremo za obveščanje;

(d)

obnovitev potenciala gozdov, ki so bili poškodovani v požarih, naravnih nesrečah, slabih vremenskih razmerah, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, drugih slabih vremenskih razmerah, zaradi škodljivih organizmov na rastlinah, katastrofalnih dogodkov in dogodkov, povezanih s podnebnimi spremembami.

6.   V primeru protipožarnih presek lahko pomoč krije stroške vzdrževanja.

7.   Pomoč se ne dodeli za povezane kmetijske dejavnosti na območjih, vključenih v kmetijsko-okoljske obveznosti.

8.   V primeru obnove potenciala gozdov iz odstavka 5(d) pristojni organi zadevne države članice za dodelitev pomoči uradno potrdijo, da:

(a)

se je zgodil požar, naravna nesreča, slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravno nesrečo, druge slabe vremenske razmere, napad škodljivih organizmov na rastlinah, katastrofalni dogodek ali dogodek, povezan s podnebnimi spremembami, ter

(b)

da je bilo zaradi dogodka iz točke (a) tega odstavka, vključno z ukrepi za izkoreninjenje ali preprečitev širjenja škodljivega organizma na rastlinah, sprejetimi v skladu z Direktivo 2000/29/ES, uničenih vsaj 20 % zadevnega potenciala gozdov.

9.   V primeru pomoči za preprečevanje škode v gozdu zaradi škodljivih organizmov na rastlinah mora biti tveganje napada škodljivih organizmov na rastlinah podprto z znanstvenimi dokazi in priznano s strani javne znanstvene organizacije.

Seznam vrst škodljivih organizmov, ki lahko povzročijo napad škodljivih organizmov na rastlinah, se navede v programu razvoja podeželja zadevne države članice.

10.   Dejavnosti ali projekti, ki prejemajo pomoč, so skladni z načrtom za varstvo gozdov, ki ga oblikujejo države članice.

Za upravičence nad določeno velikostjo, ki jo določijo države članice, je pogoj za pomoč predstavitev zadevnih informacij iz načrta za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednega instrumenta v skladu s trajnostnim gospodarjenjem z gozdovi, kakor je bilo opredeljeno na Drugi ministrski konferenci o zaščiti gozdov v Evropi leta 1993, na kateri so bili podrobno določeni cilji preprečevanja.

Stroški, ki ne spadajo med stroške iz odstavka 5 in so povezani s posebnostmi gozdarskega sektorja, se lahko štejejo za upravičene.

11.   Pomoč se ne dodeli za izpad dohodka zaradi požarov, naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, drugih slabih vremenskih razmer, škodljivih organizmov na rastlinah in katastrofalnih dogodkov.

12.   Intenzivnost pomoči je omejena na 100 % upravičenih stroškov.

Pomoč, dodeljena za upravičene stroške iz odstavka 5(d), in druga plačila, ki jih prejme upravičenec, vključno s plačili na podlagi drugega nacionalnega ukrepa ali ukrepa Unije ali zavarovalnih polic za iste upravičene stroške, so omejeni na 100 % upravičenih stroškov.

Člen 35

Pomoč za naložbe za povečanje odpornosti in okoljske vrednosti gozdnih ekosistemov

1.   Pomoč za naložbe za povečanje odpornosti in okoljske vrednosti gozdnih ekosistemov, ki se dodeli fizičnim osebam, lastnikom gozdov v zasebni in javni lasti ter drugim subjektom zasebnega prava in javnim organom in njihovim združenjem je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe ter je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, kadar izpolnjuje pogoje iz odstavkov od 2 do 8 tega člena in poglavja I.

2.   Pomoč:

(a)

se dodeli v okviru programa razvoja podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 ter delegiranimi in izvedbenimi akti, ki jih Komisija sprejme na podlagi navedene uredbe:

(i)

kot pomoč, sofinancirana v okviru EKSRP, ali

(ii)

kot dodatno nacionalno financiranje k pomoči iz točke (i);

in

(b)

je enaka zadevnemu ukrepu za razvoj podeželja, predvidenem v programu razvoja podeželja iz točke (a).

3.   Pravna podlaga za pomoč določa, da se pomoč ne začne izvajati, dokler Komisija ne odobri ustreznega programa razvoja podeželja.

4.   Naložbe so namenjene izpolnjevanju obveznosti, prevzetih za doseganje okoljskih ciljev ali za zagotavljanje ekosistemskih storitev ali za povečevanje javne uporabnosti gozda in površin z drugim gozdnim rastjem na zadevnem območju ali za izboljšanje zmožnosti ekosistemov za ublažitev podnebnih sprememb, pri čemer niso izključene dolgoročne gospodarske koristi.

5.   Naložbe so v skladu z zakonodajo Unije in nacionalnimi predpisi zadevne države članice s področja varstva okolja. Pomoč za naložbe, v zvezi s katerimi mora biti opravljena presoja vplivov na okolje na podlagi Direktive 2011/92/EU, je pogojena s tem, da sta bila še pred datumom dodelitve individualne pomoči opravljena navedena presoja in pridobljeno soglasje za izvedbo zadevnega naložbenega projekta.

6.   Pomoč krije naslednje upravičene stroške:

(a)

gradnjo, nakup, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin, pri čemer je zemljišče upravičeno le do 10 % skupnih upravičenih stroškov zadevne dejavnosti;

(b)

nakup ali zakup strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva;

(c)

splošne stroške v zvezi z izdatki iz točk (a) in (b), kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev ter honorarji, povezani s svetovanjem o okoljski in gospodarski trajnosti, vključno s študijami izvedljivosti; študije izvedljivosti ostanejo upravičen izdatek tudi, kadar na podlagi njihovih rezultatov niso nastali izdatki na podlagi točk (a) in (b);

(d)

pridobitev ali razvoj računalniške programske opreme ter pridobitev patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk;

(e)

stroške oblikovanja načrtov za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednih instrumentov.

7.   Stroški, ki ne spadajo med tiste iz odstavka 6(a) in (b) ter so povezani z zakupnimi pogodbami, kot so marža zakupodajalca, stroški refinanciranja obresti, režijski stroški in stroški zavarovanja, se ne štejejo za upravičene stroške.

Obratna sredstva se ne štejejo za upravičene stroške.

8.   Intenzivnost pomoči je omejena na 100 % upravičenih stroškov.

Člen 36

Pomoč za omejitve v zvezi z gozdnimi območji Natura 2000

1.   Pomoč za omejitve v zvezi z gozdnimi območji Natura 2000, kot so opredeljena v členu 3 Direktive 92/43/EGS in členu 3 Direktive 2009/147/ES, ki je bila dodeljena zasebnim lastnikom gozdov in združenjem zasebnih lastnikov gozdov, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, kadar izpolnjuje pogoje iz odstavkov od 2 do 6 tega člena in iz poglavja I.

2.   Pomoč:

(a)

se dodeli v okviru programa razvoja podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 ter delegiranimi in izvedbenimi akti, ki jih Komisija sprejme na podlagi navedene uredbe:

(i)

kot pomoč, sofinancirana v okviru EKSRP, ali

(ii)

kot dodatno nacionalno financiranje k pomoči iz točke (i);

in

(b)

je enaka zadevnemu ukrepu za razvoj podeželja, predvidenem v programu razvoja podeželja iz točke (a).

3.   Pravna podlaga za pomoč določa, da se pomoč ne začne izvajati, dokler Komisija ne odobri ustreznega programa razvoja podeželja.

4.   Pomoč se dodeli letno na hektar gozda za dodatne stroške in izpad dohodka upravičencev, ki so posledica omejitev na gozdnih površinah iz odstavka 5 tega člena zaradi izvajanja Direktive 92/43/EGS in Direktive 2009/147/ES.

5.   Do pomoči so upravičena naslednje gozdne površine:

(a)

gozdna območja Natura 2000 v skladu s členom 3 Direktive 92/43/EGS in členom 3 Direktive 2009/147/ES;

(b)

značilnosti krajine, ki prispevajo k izvajanju člena 10 Direktive 92/43/EGS; navedena območja ne presegajo 5 % območij, ki so vključena v omrežje Natura 2000 in jih pokriva ozemlje, na katerem se uporablja zadevni program razvoja podeželja.

6.   Pomoč je omejena na najvišji znesek v višini 500 EUR na hektar na leto v začetnem obdobju, ki ne presega pet let, za tem pa na 200 EUR na hektar na leto.

Navedeni zneski se v izjemnih primerih lahko povečajo ob upoštevanju posebnih okoliščin, ki jih je treba utemeljiti v programih razvoja podeželja.

Države članice od pomoči odštejejo znesek pomoči, ki je potreben, da se izključi dvojno financiranje praks iz člena 29 Uredbe (EU) št. 1307/2013.

Člen 37

Pomoč za gozdarsko-okoljske in podnebne storitve ter ohranjanje gozdov

1.   Pomoč za gozdarsko-okoljske in podnebne storitve ter ohranjanje gozdov, ki je bila dodeljena lastnikom gozdov v javni ali zasebni lasti ter drugim subjektom zasebnega prava ali javnim organom in njihovim združenjem, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, kadar izpolnjuje pogoje iz odstavkov od 2 do 9 tega člena in iz poglavja I.

2.   Pomoč:

(a)

se dodeli v okviru programa razvoja podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 ter delegiranimi in izvedbenimi akti, ki jih Komisija sprejme na podlagi navedene uredbe:

(i)

kot pomoč, sofinancirana v okviru EKSRP, ali

(ii)

kot dodatno nacionalno financiranje k pomoči iz točke (i);

in

(b)

je enaka zadevnemu ukrepu za razvoj podeželja, predvidenem v programu razvoja podeželja iz točke (a).

3.   Pravna podlaga za pomoč določa, da se pomoč ne začne izvajati, dokler Komisija ne odobri ustreznega programa razvoja podeželja.

4.   V primeru gozdarsko-okoljskih in podnebnih storitev ter ohranjanja gozdov v državni lasti se pomoč dodeli le, če je organ, ki upravlja tako zemljišče, zasebni organ ali občina.

5.   Za gozdarska gospodarstva nad določenim pragom, ki ga določijo države članice, je pogoj za pomoč predstavitev zadevnih informacij iz načrta za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednega instrumenta v skladu s trajnostnim gospodarjenjem z gozdovi, kakor je bilo opredeljeno na Drugi ministrski konferenci o zaščiti gozdov v Evropi leta 1993.

6.   Pomoč se dodeli na hektar gozdne površine.

7.   Pomoč krije samo obveznosti, ki presegajo obvezne zahteve, določene v skladu z nacionalnim zakonom o gozdarstvu ali s katero drugo ustrezno nacionalno zakonodajo ali zakonodajo Unije. Obvezne nacionalne zahteve so jasno opredeljene.

Obveznosti se prevzamejo za obdobje od pet do sedem let. Vendar lahko države članice za posebne vrste obveznosti določijo daljše obdobje, če je to potrebno in ustrezno utemeljeno.

8.   Pomoč krije celoto ali del dodatnih stroškov in izpad dohodka upravičencev zaradi prevzetih obveznosti iz odstavka 7.

Po potrebi lahko pomoč krije transakcijske stroške v vrednosti največ 20 % pomoči.

V ustrezno utemeljenih primerih za dejavnosti v zvezi z ohranjanjem okolja se pomoč za obveznosti do odpovedi tržni uporabi dreves in gozdov lahko dodeli kot pavšalni znesek ali enkratno plačilo na enoto, izračunano na podlagi dodatnih stroškov in izpada dohodka.

9.   Najvišji znesek pomoči je omejen na 200 EUR letno na hektar.

Navedeni najvišji znesek se v izjemnih primerih lahko poveča ob upoštevanju posebnih okoliščin, ki jih je treba utemeljiti v programih razvoja podeželja.

Člen 38

Pomoč za dejavnosti prenosa znanja in informiranja v gozdarskem sektorju

1.   Pomoč za dejavnosti prenosa znanja in informiranja, dodeljena podjetjem, dejavnim v gozdarskem sektorju, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, kadar izpolnjuje pogoje iz odstavkov od 2 do 6 tega člena in poglavja I.

2.   Pomoč krije dejavnosti poklicnega usposabljanja in pridobivanja strokovnih znanj, vključno s tečaji usposabljanja, delavnicami in inštruiranjem, ter predstavitvene dejavnosti in dejavnosti informiranja.

Pomoč lahko krije tudi kratkoročne izmenjave upravnikov gozdov ali obiske gozdov.

Pomoč za predstavitvene dejavnosti lahko krije ustrezne naložbene stroške.

3.   Pomoč krije naslednje upravičene stroške:

(a)

stroške organizacije in izvajanja dejavnosti prenosa znanja ali informiranja;

(b)

v primeru predstavitvenih projektov v zvezi z naložbami:

(i)

gradnjo, nakup, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin, pri čemer so zemljišča upravičena le v obsegu, ki ne presega 10 % skupnih upravičenih stroškov zadevne dejavnosti;

(ii)

nakup ali zakup strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva;

(iii)

splošne stroške, povezane z izdatki iz točk (i) in (ii), kot so plačila za storitve arhitektov, inženirjev in svetovalcev, plačila za storitve svetovanja v zvezi z okoljsko in ekonomsko trajnostnostjo, vključno s stroški za študije izvedljivosti; študije izvedljivosti ostanejo upravičen izdatek tudi takrat, ko glede na njihove rezultate niso nastali nobeni izdatki v okviru točk (i) in (ii);

(iv)

pridobitev ali razvoj računalniške programske opreme ter pridobitev patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk;

(c)

stroške potovanja, nastanitve in dnevnic udeležencev.

4.   Pomoč iz odstavka 3(a) in (b) ne vključuje neposrednih plačil upravičencem. Navedena pomoč se izplača ponudniku dejavnosti prenosa znanja in informiranja.

5.   Subjekti, ki izvajajo dejavnosti prenosa znanja in informiranja, zagotovijo ustrezno zmogljivost v obliki usposobljenosti in rednega izobraževanja osebja za opravljanje takih nalog.

6.   Intenzivnost pomoči je omejena na 100 % upravičenih stroškov.

Člen 39

Pomoč za storitve svetovanja v gozdarskem sektorju

1.   Pomoč za storitve svetovanja, dodeljena lastnikom gozdov in drugim upravljavcem zemljišč, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, kadar izpolnjuje pogoje iz odstavkov od 2 do 7 tega člena in iz poglavja I.

2.   Pomoč se dodeli za pomoč lastnikom gozdov in drugim upravljavcem zemljišč pri uporabi storitev svetovanja za izboljšanje gospodarske in okoljske učinkovitosti ter zmanjšanje negativnega vpliva njihovega kmetijskega gospodarstva, podjetja ali naložbe na podnebje in povečanje odpornosti njihovih gospodarstev, podjetij ali naložb na podnebne spremembe.

3.   Storitev svetovanja zajema vsaj vprašanja, povezana z izvajanjem Direktive 92/43/EGS, Direktive 2000/60/ES in Direktive 2009/147/ES.

Svetovanje lahko zajema tudi vprašanja, povezana z gospodarsko in okoljsko učinkovitostjo gozdarskih gospodarstev.

4.   Pomoč ne vključuje neposrednih plačil upravičencem. Pomoč se izplača ponudniku storitev svetovanja.

Ponudnik storitev svetovanja zagotovi zadostne vire v obliki osebja, ki se redno usposablja in izobražuje, ima izkušnje s svetovanjem ter je zanesljivo na področju, v zvezi s katerim svetuje.

5.   Ponudnik storitev svetovanja pri svetovanju upošteva obveznosti glede nerazkritja iz člena 13(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

6.   Kadar je utemeljeno in ustrezno, se lahko storitve svetovanja zagotavljajo v skupini, ob upoštevanju položaja posameznih upravičencev, ki uporabljajo storitve svetovanja.

7.   Pomoč je omejena na 1 500 EUR na posamezno storitev svetovanja.

Člen 40

Pomoč za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, modernizacijo in prilagajanjem gozdarskega sektorja

1.   Pomoč za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, modernizacijo in prilagajanjem gozdarskega sektorja, dodeljena podjetjem, dejavnim v gozdarskem sektorju, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, kadar izpolnjuje pogoje iz odstavkov od 2 do 9 tega člena in iz poglavja I.

2.   Pomoč:

(a)

se dodeli v okviru programa razvoja podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 ter delegiranimi in izvedbenimi akti, ki jih Komisija sprejme na podlagi navedene uredbe:

(i)

kot pomoč, sofinancirana v okviru EKSRP, ali

(ii)

kot dodatno nacionalno financiranje k pomoči iz točke (i);

in

(b)

je enaka zadevnemu ukrepu za razvoj podeželja, predvidenem v programu razvoja podeželja iz točke (a).

3.   Pravna podlaga za pomoč določa, da se pomoč ne začne izvajati, dokler Komisija ne odobri ustreznega programa razvoja podeželja.

4.   Naložbe so v skladu z zakonodajo Unije in nacionalnimi predpisi zadevne države članice s področja varstva okolja. Pomoč za naložbe, v zvezi s katerimi mora biti opravljena presoja vplivov na okolje na podlagi Direktive 2011/92/EU, je pomoč pogojena s tem, da sta bila še pred datumom dodelitve individualne pomoči opravljena navedena presoja in pridobljeno soglasje za izvedbo zadevnega naložbenega projekta.

5.   Pomoč krije naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva, ki zadevajo infrastrukturo, povezano z razvojem, modernizacijo ali prilagajanjem gozdov, vključno z:

(a)

dostopom do gozdnih zemljišč;

(b)

komasacijo in izboljšanjem zemljišč;

(c)

oskrbo z energijo in vodo.

6.   Pomoč krije naslednje upravičene stroške:

(a)

gradnjo, nakup, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin, pri čemer je zemljišče upravičeno le do 10 % skupnih upravičenih stroškov zadevne dejavnosti;

(b)

nakup ali zakup strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva;

(c)

splošne stroške v zvezi z izdatki iz točk (a) in (b), kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev ter honorarji, povezani s svetovanjem o okoljski in gospodarski trajnostnosti, vključno s študijami izvedljivosti; študije izvedljivosti ostanejo upravičen izdatek tudi, kadar na podlagi njihovih rezultatov niso nastali izdatki na podlagi točk (a) in (b);

(d)

pridobitev ali razvoj računalniške programske opreme ter pridobitev patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk;

(e)

stroške oblikovanja načrtov za gospodarjenje z gozdovi in enakovrednih instrumentov.

7.   Stroški, ki ne spadajo med tiste iz odstavka 6(a) in (b) ter so povezani z zakupnimi pogodbami, kot so marža zakupodajalca, stroški refinanciranja obresti, režijski stroški in stroški zavarovanja, se ne štejejo za upravičene stroške.

Obratna sredstva se ne štejejo za upravičene stroške.

8.   V primeru neproizvodnih naložb, katerih izključni cilj je povečanje okoljske vrednosti gozdov, ter naložb za gozdne ceste, ki so brezplačno odprte za javnost in služijo večnamenskim vidikom gozdov, je intenzivnost pomoči omejena na 100 % upravičenih stroškov.

9.   Za naložbe, ki izboljšujejo kratko- ali dolgoročni gospodarski potencial gozdov, je intenzivnost pomoči omejena na:

(a)

75 % zneska upravičenih stroškov naložb v najbolj oddaljenih regijah;

(b)

75 % zneska upravičenih stroškov naložb na manjših egejskih otokih;

(c)

50 % zneska upravičenih stroškov naložb v manj razvitih regijah in vseh regijah, v katerih je bil BDP na prebivalca v obdobju od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013 manjši od 75 % povprečja EU-25 za referenčno obdobje, vendar je njihov BDP na prebivalca večji od 75 % povprečnega BDP v EU-27;

(d)

40 % zneska upravičenih stroškov naložb v drugih regijah.

Člen 41

Pomoč za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov

1.   Pomoč za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov, dodeljena zasebnim lastnikom gozdov, občinam in njihovim združenjem ter MSP, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, kadar izpolnjuje pogoje iz odstavkov od 2 do 11 tega člena in iz poglavja I.

2.   Pomoč:

(a)

se dodeli v okviru programa razvoja podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 ter delegiranimi in izvedbenimi akti, ki jih Komisija sprejme na podlagi navedene uredbe:

(i)

kot pomoč, sofinancirana v okviru EKSRP, ali

(ii)

kot dodatno nacionalno financiranje k pomoči iz točke (i);

in

(b)

je enaka zadevnemu ukrepu za razvoj podeželja, predvidenem v programu razvoja podeželja iz točke (a).

3.   Pravna podlaga za pomoč določa, da se pomoč ne začne izvajati, dokler Komisija ne odobri ustreznega programa razvoja podeželja.

4.   Naložbe so v skladu z zakonodajo Unije in nacionalnimi predpisi zadevne države članice s področja varstva okolja. Pomoč za naložbe, v zvezi s katerimi mora biti opravljena presoja vplivov na okolje na podlagi Direktive 2011/92/EU, je pomoč pogojena s tem, da sta bila še pred datumom dodelitve individualne pomoči opravljena navedena presoja in pridobljeno soglasje za izvedbo zadevnega naložbenega projekta.

5.   Na območjih Azorov, Madeire, Kanarskih otokov, manjših egejskih otokov in francoskih čezmorskih departmajev se lahko pomoč dodeli tudi podjetjem, ki niso MSP.

6.   Pomoč krije naslednje upravičene stroške:

(a)

gradnjo, nakup, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin, pri čemer je zemljišče upravičeno le do 10 % skupnih upravičenih stroškov zadevne dejavnosti;

(b)

nakup ali zakup strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva;

(c)

splošne stroške v zvezi z izdatki iz točk (a) in (b), kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev ter honorarji, povezani s svetovanjem o okoljski in gospodarski trajnostnosti, vključno s študijami izvedljivosti; študije izvedljivosti ostanejo upravičen izdatek tudi, kadar na podlagi njihovih rezultatov niso nastali izdatki na podlagi točk (a) in (b);

(d)

pridobitev ali razvoj računalniške programske opreme ter pridobitev patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk;

(e)

stroške oblikovanja načrtov za gospodarjenje z gozdovi in enakovrednih dokumentov.

7.   Stroški, ki ne spadajo med tiste iz odstavka 6(a) in (b) ter so povezani z zakupnimi pogodbami, kot so marža zakupodajalca, stroški refinanciranja obresti, režijski stroški in stroški zavarovanja, se ne štejejo za upravičene stroške.

Obratna sredstva se ne štejejo za upravičene stroške.

8.   Naložbe, povezane z izboljšanjem gospodarske vrednosti gozdov, se utemeljijo v zvezi s pričakovanimi izboljšavami gozdov na enem ali več gospodarstvih ter lahko vključujejo naložbe za tlom in virom prijazne stroje in prakse za sečnjo.

9.   Naložbe v zvezi z uporabo lesa kot surovine ali vira energije so omejene na vse delovne operacije pred industrijsko predelavo.

Naložbe v infrastrukturo za izkoriščanje obnovljivih virov energije, ki porablja ali proizvaja energijo, so skladne z minimalnimi standardi za energijsko učinkovitost, kadar taki standardi obstajajo na nacionalni ravni.

Naložbe v obrate, katerih glavni namen je proizvodnja električne energije iz biomase, niso upravičene do pomoči, razen če se izkoristi minimalni delež toplotne energije, ki ga določijo države članice.

Pomoč za naložbene projekte s področja energije iz biomase je omejena na energijo iz biomase, ki izpolnjuje veljavna trajnostna merila, določena v zakonodaji Unije, vključno s členom 17(2) do (6) Direktive 2009/28/ES.

10.   Za gozdarska gospodarstva nad določenim pragom, ki ga določijo države članice, je pogoj za pomoč predstavitev zadevnih informacij iz načrta za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednega instrumenta v skladu s trajnostnim gospodarjenjem z gozdovi, kakor je bilo opredeljeno na Drugi ministrski konferenci o zaščiti gozdov v Evropi leta 1993.

11.   Intenzivnost pomoči je omejena na naslednje:

(a)

75 % zneska upravičenih stroškov naložb v najbolj oddaljenih regijah;

(b)

75 % zneska upravičenih stroškov naložb na manjših egejskih otokih;

(c)

50 % zneska upravičenih stroškov naložb v manj razvitih regijah in vseh regijah, v katerih je bil BDP na prebivalca v obdobju od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013 manjši od 75 % povprečja EU-25 za referenčno obdobje, vendar je njihov BDP na prebivalca večji od 75 % povprečnega BDP v EU-27;

(d)

40 % zneska upravičenih stroškov naložb v drugih regijah.

Člen 42

Ohranjanje genskih virov v gozdarstvu

1.   Pomoč za ohranjanje genskih virov v gozdarstvu, povezana z gozdarsko-okoljskimi in podnebnimi storitvami ter ohranjanjem gozdov, ki se dodeli javnim ali zasebnim subjektom, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz odstavkov od 2 do 6 tega člena in iz poglavja I.

2.   Pomoč:

(a)

se dodeli v okviru programa razvoja podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 ter delegiranimi in izvedbenimi akti, ki jih Komisija sprejme na podlagi navedene uredbe:

(i)

kot pomoč, sofinancirana v okviru EKSRP, ali

(ii)

kot dodatno nacionalno financiranje k pomoči iz točke (i);

in

(b)

je enaka zadevnemu ukrepu za razvoj podeželja, predvidenem v programu razvoja podeželja iz točke (a).

3.   Pravna podlaga za pomoč določa, da se pomoč ne začne izvajati, dokler Komisija ne odobri ustreznega programa razvoja podeželja.

4.   Za namene tega člena se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

”ohranjanje in situ” pomeni ohranjanje genskega materiala v ekosistemih in naravnih habitatih ter ohranjanje in obnavljanje za preživetje sposobnih populacijskih vrst v njihovem naravnem okolju;

(b)

”ohranjanje na gozdarskih gospodarstvih” pomeni ohranjanje in situ in razvoj na ravni gozdarskega gospodarstva;

(c)

”ohranjanje ex situ” pomeni ohranjanje genskega materiala za gozdarstvo zunaj njegovega naravnega habitata;

(d)

”zbirka ex situ” pomeni zbirko genskega materiala za gozdarstvo, ki se ohranja zunaj njegovega naravnega habitata.

5.   Pomoč krije stroške naslednjih dejavnosti:

(a)

usmerjeni ukrepi: ukrepi za spodbujanje ohranjanja in situ in ex situ, karakterizacijo, zbiranje in uporabo genskih virov v gozdarstvu, vključno s spletnimi popisi genskih virov, ki so trenutno ohranjeni in situ, vključno z ohranjanjem na gozdnih posestvih, ter z zbirkami in bazami podatkov ex situ;

(b)

usklajeni ukrepi: ukrepi za spodbujanje izmenjave informacij za ohranjanje, karakterizacijo, zbiranje in uporabo genskih virov v gozdarstvu Unije med pristojnimi organizacijami v državah članicah;

(c)

spremljevalni ukrepi: ukrepi informiranja, razširjanja in svetovanja, ki vključujejo nevladne organizacije in druge ustrezne deležnike, usposabljanja in priprava tehničnih poročil.

6.   Pomoč je omejena na 100 % upravičenih stroškov.

Člen 43

Pomoč za komasacijo gozdnih zemljišč

Pomoč za komasacijo gozdnih zemljišč je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz odstavkov iz poglavja I, ter se dodeli:

(a)

zasebnim lastnikom gozdov, ki so MSP, ter

(b)

za in samo za pravne in upravne stroške, vključno z stroški geodetskih pregledov, ter

(c)

do 100 % dejanskih nastalih stroškov.

ODDELEK 6

Pomoč MSP na podeželju, sofinancirana v okviru EKSRP ali dodeljena kot dodatno nacionalno financiranje k takim sofinanciranim ukrepom

Člen 44

Pomoč za naložbe v zvezi s predelavo kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode ali proizvodnjo bombaža

1.   Pomoč za naložbe v zvezi s predelavo kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode ali proizvodnjo bombaža, vključno z odzrnjevanjem, ki se dodeli MSP, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, kadar izpolnjuje pogoje iz odstavkov od 2 do 10 tega člena in iz poglavja I.

2.   Pomoč:

(a)

se dodeli v okviru programa razvoja podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 ter delegiranimi in izvedbenimi akti, ki jih Komisija sprejme na podlagi navedene uredbe:

(i)

kot pomoč, sofinancirana v okviru EKSRP, ali

(ii)

kot dodatno nacionalno financiranje k pomoči iz točke (i);

in

(b)

je enaka zadevnemu ukrepu za razvoj podeželja, predvidenem v programu razvoja podeželja iz točke (a).

3.   Pravna podlaga za pomoč določa, da se pomoč ne začne izvajati, dokler Komisija ne odobri ustreznega programa razvoja podeželja.

4.   Naložbe v zvezi s proizvodnjo biogoriva ali pridobivanjem energije iz obnovljivih virov niso upravičene do pomoči v skladu s tem členom.

5.   Naložbe so v skladu z zakonodajo Unije in nacionalnimi predpisi zadevne države članice s področja varstva okolja. Pomoč za naložbe, v zvezi s katerimi mora biti opravljena presoja vplivov na okolje na podlagi Direktive 2011/92/EU, je pogojena s tem, da sta bila še pred datumom dodelitve individualne pomoči opravljena navedena presoja in pridobljeno soglasje za izvedbo zadevnega naložbenega projekta.

6.   Pomoč krije naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva.

7.   Pomoč krije naslednje upravičene stroške:

(a)

gradnjo, nakup, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin, pri čemer so zemljišča upravičena le v obsegu, ki ne presega 10 % skupnih upravičenih stroškov zadevne dejavnosti;

(b)

nakup ali zakup strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva;

(c)

splošne stroške v zvezi z izdatki iz točk (a) in (b), kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev ter honorarji, povezani s svetovanjem o okoljski in gospodarski trajnosti, vključno s študijami izvedljivosti; študije izvedljivosti ostanejo upravičen izdatek tudi, kadar na podlagi njihovih rezultatov niso nastali izdatki na podlagi točk (a) in (b);

(d)

pridobitev ali razvoj računalniške programske opreme ter pridobitev patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk.

8.   Stroški, ki ne spadajo med tiste iz odstavka 7(a) in (b) ter so povezani z zakupnimi pogodbami, kot so marža zakupodajalca, stroški refinanciranja obresti, režijski stroški in stroški zavarovanja, se ne štejejo za upravičene stroške.

Obratna sredstva se ne štejejo za upravičene stroške.

9.   Intenzivnost pomoči je omejena na naslednje:

(a)

v najbolj oddaljenih regijah:

(i)

80 % zneska upravičenih stroškov naložb v regijah, v katerih BDP na prebivalca znaša 45 % povprečja EU-27 ali manj;

(ii)

65 % zneska upravičenih stroškov naložb v regijah, v katerih BDP na prebivalca znaša med 45 % in vključno 60 % povprečja EU-27;

(iii)

55 % zneska upravičenih stroškov naložb v regijah, v katerih BDP na prebivalca znaša med 60 % in vključno 75 % povprečja EU-27;

(iv)

45 % zneska upravičenih stroškov naložb v drugih najbolj oddaljenih regijah;

(b)

v manj razvitih regijah:

(i)

60 % zneska upravičenih stroškov naložb v regijah, v katerih BDP na prebivalca znaša 45 % povprečja EU-27 ali manj;

(ii)

45 % zneska upravičenih stroškov naložb v regijah, v katerih BDP na prebivalca znaša med 45 % in vključno 60 % povprečja EU-27;

(iii)

35 % zneska upravičenih stroškov za naložbe v regijah, v katerih BDP na prebivalca znaša več kot 60 % povprečja EU-27;

(c)

na območjih ”c”:

(i)

25 % zneska upravičenih stroškov naložb na redko poseljenih območjih in regijah NUTS 3 ali delih regij NUTS 3, ki mejijo na državo, ki ni v Evropskem gospodarskem prostoru ali Evropskem združenju za prosto trgovino;

(ii)

20 % zneska upravičenih stroškov naložb na območjih ”c”, ki niso predhodno opredeljena;

(iii)

na nekdanjih območjih ”a” se lahko intenzivnost pomoči v obdobju od 1. julija 2014 do 31. decembra 2017 poveča za do 5 odstotnih točk;

(iv)

kadar območje ”c” meji na območje ”a”, se največja dovoljena intenzivnost pomoči na območjih NUTS 3 ali delih območij NUTS 3 znotraj navedenih območij ”c”, ki mejijo na območje ”a”, lahko poveča, kolikor je treba, da razlika v intenzivnosti pomoči med območjema ne presega 15 odstotnih točk;

(d)

10 % zneska upravičenih stroškov naložb v drugih regijah.

10.   Največja intenzivnost pomoči iz odstavka 9 se lahko poveča za do 10 odstotnih točk za mikro in mala podjetja.

Člen 45

Pomoč za zagon podjetja za nekmetijske dejavnosti na podeželju

1.   Pomoč za zagon podjetja za nekmetijske dejavnosti na podeželju, ki se dodeli MSP, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, kadar izpolnjuje pogoje iz odstavkov od 2 do 9 tega člena in iz poglavja I.

2.   Pomoč:

(a)

se dodeli v okviru programa razvoja podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 ter delegiranimi in izvedbenimi akti, ki jih Komisija sprejme na podlagi navedene uredbe:

(i)

kot pomoč, sofinancirana v okviru EKSRP, ali

(ii)

kot dodatno nacionalno financiranje k pomoči iz točke (i);

in

(b)

je enaka zadevnemu ukrepu za razvoj podeželja, predvidenem v programu razvoja podeželja iz točke (a).

3.   Pravna podlaga za pomoč določa, da se pomoč ne začne izvajati, dokler Komisija ne odobri ustreznega programa razvoja podeželja.

4.   Pomoč se dodeli naslednjim kategorijam upravičencev:

(a)

kmetom ali članom kmetijskega gospodinjstva na podeželju za diverzifikacijo v nekmetijske dejavnosti;

(b)

mikro in malim podjetjem na podeželju in

(c)

fizičnim osebam na podeželju.

5.   Kadar je član kmetijskega gospodinjstva iz odstavka 4(a) pravna oseba ali skupina pravnih oseb, mora ta član v času predložitve vloge za pomoč na kmetiji opravljati kmetijsko dejavnost.

6.   Pogoj za pomoč je predložitev poslovnega načrta pristojnemu organu zadevne države članice. Izvajanje navedenega poslovnega načrta se začne v devetih mesecih od datuma sklepa o dodelitvi pomoči.

Poslovni načrt opisuje vsaj naslednje:

(a)

začetni gospodarski položaj upravičenca;

(b)

mejnike in cilje za razvoj novih dejavnosti upravičenca;

(c)

podrobnosti o ukrepih, ki so potrebni za razvoj dejavnosti upravičenca, kot so podrobnosti o naložbah, usposabljanju in svetovanju.

7.   Pomoč se izplača v vsaj dveh obrokih prek obdobja največ pet let.

Obroki se lahko postopno manjšajo.

Pogoj za izplačilo zadnjega obroka je pravilno izvajanje poslovnega načrta iz odstavka 6.

8.   Države članice določijo znesek pomoči, pri čemer upoštevajo tudi socialno-ekonomske razmere na območju, vključenem v program razvoja podeželja.

9.   Pomoč je omejena na 70 000 EUR na upravičenca.

Člen 46

Pomoč za storitve svetovanja MSP na podeželju

1.   Pomoč za storitve svetovanja MSP na podeželju je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, kadar izpolnjuje pogoje iz odstavkov od 2 do 9 tega člena in iz poglavja I.

2.   Pomoč:

(a)

se dodeli v okviru programa razvoja podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 ter delegiranimi in izvedbenimi akti, ki jih Komisija sprejme na podlagi navedene uredbe:

(i)

kot pomoč, sofinancirana v okviru EKSRP, ali

(ii)

kot dodatno nacionalno financiranje k pomoči iz točke (i);

in

(b)

je enaka zadevnemu ukrepu za razvoj podeželja, predvidenem v programu razvoja podeželja iz točke (a).

3.   Pomoč se dodeli za pomoč MSP na podeželju pri uporabi storitev svetovanja za izboljšanje gospodarske in okoljske učinkovitosti ter zmanjšanje negativnega vpliva njihovega podjetja ali naložbe na podnebje in povečanje odpornosti njihovih podjetij ali naložb na podnebne spremembe.

4.   Svetovanje lahko zajema vprašanja, povezana z gospodarsko in okoljsko učinkovitostjo upravičenca.

5.   Pomoč ne vključuje neposrednih plačil upravičencem. Pomoč se izplača ponudniku storitev svetovanja.

6.   Ponudnik storitev svetovanja zagotovi zadostne vire v obliki osebja, ki se redno usposablja in izobražuje, ima izkušnje s svetovanjem ter je zanesljivo na področju, v zvezi s katerim svetuje.

7.   Ponudnik storitev svetovanja pri svetovanju upošteva obveznosti glede nerazkritja iz člena 13(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

8.   Kadar je ustrezno, se lahko storitve svetovanja delno zagotavljajo v skupinah, ob upoštevanju položaja posameznih uporabnikov storitev svetovanja.

9.   Znesek pomoči je omejen na 1 500 EUR na posamezno storitev svetovanja.

Člen 47

Pomoč za dejavnosti prenosa znanja in informiranja v korist MSP na podeželju

1.   Pomoč za dejavnosti prenosa znanja in informiranja v korist MSP na podeželju je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz odstavkov od 2 do 7 tega člena in iz poglavja I.

2.   Pomoč:

(a)

se dodeli v okviru programa razvoja podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 ter delegiranimi in izvedbenimi akti, ki jih Komisija sprejme na podlagi navedene uredbe:

(i)

kot pomoč, sofinancirana v okviru EKSRP, ali

(ii)

kot dodatno nacionalno financiranje k pomoči iz točke (i);

in

(b)

je enaka zadevnemu ukrepu za razvoj podeželja, predvidenem v programu razvoja podeželja iz točke (a).

3.   Pomoč krije dejavnosti poklicnega usposabljanja in pridobivanja strokovnih znanj, vključno z usposabljanji, delavnicami in inštruiranjem, ter predstavitvene dejavnosti in dejavnosti informiranja.

Pomoč za predstavitvene dejavnosti lahko krije ustrezne naložbene stroške.

4.   Pomoč krije naslednje upravičene stroške:

(a)

stroške organizacije in izvajanja dejavnosti prenosa znanja ali informiranja;

(b)

v primeru predstavitvenih projektov v zvezi z naložbami:

(i)

gradnjo, nakup, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin, pri čemer so zemljišča upravičena le v obsegu, ki ne presega 10 % skupnih upravičenih stroškov zadevne dejavnosti;

(ii)

nakup ali zakup strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva;

(iii)

splošne stroške, povezane z izdatki iz točk (i) in (ii), kot so plačila za storitve arhitektov, inženirjev in svetovalcev, plačila za storitve svetovanja v zvezi z okoljsko in ekonomsko trajnostnostjo, vključno s stroški za študije izvedljivosti; študije izvedljivosti ostanejo upravičen izdatek tudi takrat, ko glede na njihove rezultate niso nastali nobeni izdatki v okviru točk (i) in (ii);

(iv)

pridobitev ali razvoj računalniške programske opreme ter pridobitev patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk;

(c)

stroške potovanja, nastanitve in dnevnic udeležencev.

5.   Pomoč ne vključuje neposrednih plačil upravičencem.

Navedena pomoč se izplača ponudniku dejavnosti prenosa znanja in informiranja.

Subjekti, ki izvajajo dejavnosti prenosa znanja in informiranja, zagotovijo ustrezno zmogljivost v obliki usposobljenosti in rednega izobraževanja osebja za opravljanje navedenih nalog.

6.   Pomoč je dostopna vsem upravičencem, dejavnim na podeželju, in sicer na podlagi objektivno opredeljenih pogojev.

7.   Intenzivnost pomoči je omejena na naslednje:

(a)

60 % upravičenih stroškov v primeru srednjih podjetij;

(b)

70 % upravičenih stroškov v primeru mikro in malih podjetij.

Člen 48

Pomoč za novo sodelovanje aktivnih kmetov v shemah kakovosti za bombaž in živila

1.   Pomoč za novo sodelovanje aktivnih kmetov in skupin kmetov, ki so MSP, v shemah kakovosti za bombaž in živila je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe ter je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, kadar izpolnjuje pogoje iz odstavkov od 2 do 7 tega člena in poglavja I.

2.   Pomoč:

(a)

se dodeli v okviru programa razvoja podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 ter delegiranimi in izvedbenimi akti, ki jih Komisija sprejme na podlagi navedene uredbe:

(i)

kot pomoč, sofinancirana v okviru EKSRP, ali

(ii)

kot dodatno nacionalno financiranje k pomoči iz točke (i);

in

(b)

je enaka zadevnemu ukrepu za razvoj podeželja, predvidenem v programu razvoja podeželja iz točke (a).

3.   Pravna podlaga za pomoč določa, da se pomoč ne začne izvajati, dokler Komisija ne odobri ustreznega programa razvoja podeželja.

4.   Pomoč se dodeli za novo sodelovanje v eni od naslednjih vrst shem kakovosti:

(a)

shemah kakovosti za bombaž in živila iz Uredbe (EU) št. 1151/2012;

(b)

shemah kakovosti za bombaž ali živila, vključno s shemami certificiranja, za katere države članice priznavajo, da so v skladu z naslednjimi merili:

(i)

poseben značaj končnega proizvoda, proizvedenega v skladu s takimi shemami kakovosti, izhaja iz jasnih obveznosti glede zagotovitve:

posebnih značilnosti proizvoda,

posebnih načinov kmetovanja ali proizvodnje ali

kakovosti končnega proizvoda, ki glede varstva zdravja ljudi, živali ali rastlin, dobrobiti živali ali varstva okolja znatno presega trgovinske standarde za proizvode;

(ii)

shema je namenjena vsem proizvajalcem;

(iii)

shema vključuje zavezujoče specifikacije končnih proizvodov, pri čemer skladnost s temi specifikacijami preverjajo javni organi ali neodvisni inšpekcijski organ;

(iv)

shema je pregledna in zagotavlja popolno sledljivost kmetijskih proizvodov;

(c)

prostovoljnih shemah certificiranja za živila, za katere zadevna država članica priznava, da upoštevajo zahteve iz Sporočila Komisije – Smernice EU o najboljši praksi za prostovoljne sheme certificiranja za kmetijske proizvode in živila.

5.   Pomoč se dodeli v obliki letnega spodbujevalnega plačila, katerega stopnja se določi glede na stopnjo stalnih stroškov, ki nastanejo zaradi sodelovanja v shemah kakovosti.

6.   Pomoč se dodeli za obdobje največ pet let.

7.   Pomoč je omejena na 3 000 EUR letno na upravičenca.

Člen 49

Pomoč za dejavnosti informiranja in promocijske dejavnosti v zvezi z bombažem in živili, ki jih zajemajo sheme kakovosti

1.   Pomoč za dejavnosti informiranja in promocijske dejavnosti v zvezi z bombažem in živili, ki jih zajemajo sheme kakovosti, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, kadar izpolnjuje pogoje iz odstavkov od 2 do 11 tega člena in iz poglavja I.

2.   Pomoč:

(a)

se dodeli v okviru programa razvoja podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 ter delegiranimi in izvedbenimi akti, ki jih Komisija sprejme na podlagi navedene uredbe:

(i)

kot pomoč, sofinancirana v okviru EKSRP, ali

(ii)

kot dodatno nacionalno financiranje k pomoči iz točke (i);

in

(b)

je enaka zadevnemu ukrepu za razvoj podeželja, predvidenem v programu razvoja podeželja iz točke (a).

3.   Pravna podlaga za pomoč določa, da se pomoč ne začne izvajati, dokler Komisija ne odobri ustreznega programa razvoja podeželja.

4.   Pomoč se dodeli skupinam proizvajalcev, ki izvajajo dejavnosti informiranja in promocijske dejavnosti.

5.   Do pomoči so upravičene le dejavnosti informiranja in promocijske dejavnosti, ki se izvajajo na notranjem trgu.

6.   Pomoč se dodeli za dejavnosti informiranja in promocijske dejavnosti v zvezi z bombažem in živili, ki jih zajemajo sheme kakovosti in za katere se dodeli pomoč v skladu s členom 48 te uredbe.

7.   Pomoč krije stroške za ukrepe, ki imajo naslednje značilnosti:

(a)

oblikovani so za spodbujanje potrošnikov k nakupu živil ali bombaža, vključenih v shemo kakovosti iz člena 48(4) te uredbe;

(b)

usmerjajo pozornost na posebne lastnosti ali prednosti živila ali bombaža, povezane z zadevno shemo kakovosti, predvsem na kakovost, posebne metode proizvodnje, visoke standarde glede dobrobiti živali in spoštovanje okolja.

8.   Dejavnosti iz odstavka 6 tega člena potrošnikov ne spodbujajo k nakupu živila ali bombaža zaradi njihovega porekla, razen v primeru živil in bombaža, ki jih zajemajo sheme kakovosti iz naslova II Uredbe (EU) št. 1151/2012.

9.   Poreklo živila ali bombaža se lahko kljub temu navede, pod pogojem, da je navedba porekla podrejena glavnemu sporočilu.

10.   Dejavnosti informiranja in promocijske dejavnosti, vezane na določena podjetja ali blagovne znamke, niso upravičene do pomoči.

11.   Intenzivnost pomoči je omejena na 70 % upravičenih stroškov.

POGLAVJE IV

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 50

Razveljavitev

1.   Uredba (ES) št. 1857/2006 se razveljavi.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena se Uredba (ES) št. 1857/2006 do 31. decembra 2015 še naprej uporablja za pomoč, dodeljeno v zvezi z Uredbo Sveta (ES) št. 1698/2005 (42) in njenimi izvedbenimi pravili.

Člen 51

Prehodne določbe

1.   Ta uredba se z izjemo členov 9 in 10 uporablja za individualno pomoč, dodeljeno pred datumom začetka veljavnosti te uredbe, če navedena pomoč izpolnjuje vse pogoje iz te uredbe.

2.   Vsako pomoč, ki ni izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe v skladu s to uredbo ali drugimi prej veljavnimi uredbami, sprejetimi na podlagi člena 1 Uredbe 994/98, Komisija oceni v skladu s Smernicami Unije o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju 2014–2020 in drugimi ustreznimi okviri, smernicami, sporočili in obvestili.

3.   Vsaka individualna pomoč, dodeljena pred 1. januarjem 2015 na podlagi katere koli uredbe, sprejete na podlagi člena 1 Uredbe 994/98 in veljavne v času dodelitve pomoči, je združljiva z notranjim trgom in izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe.

4.   Ob koncu obdobja veljavnosti te uredbe so vse sheme pomoči, ki so bile izvzete v skladu s to uredbo, še naprej izvzete v prilagoditvenem obdobju šestih mesecev.

Z odstopanjem od prvega pododstavka so ob koncu obdobja veljavnosti te uredbe sheme pomoči, ki spadajo v področje uporabe Uredbe (EU) št. 1305/2013 in so sofinancirane v okviru EKSRP ali dodeljene kot dodatno nacionalno financiranje k takim sofinanciranim ukrepom, še naprej izvzete do konca programskega obdobja v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 in njenimi izvedbenimi pravili.

Člen 52

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati 1. julija 2014.

Uporablja se do 31. decembra 2020.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 25. junija 2014

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 142, 14.5.1998, str. 1.

(2)  Uredba Komisije (ES) št. 1857/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001 (UL L 358, 16.12.2006, str. 3), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 1114/2013 z dne 7. novembra 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 1857/2006 glede njenega obdobja uporabe (UL L 298, 8.11.2013, str. 34).

(3)  Uredba Sveta (EU) št. 733/2013 z dne 22. julija 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 994/98 o uporabi členov 92 in 93 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za določene vrste horizontalne državne pomoči (UL L 204, 31.7.2013, str. 11).

(4)  Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).

(5)  Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 347, 20.12.2013, str. 487).

(6)  COM(2012) 209 final.

(7)  Uredba Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) (UL L 214, 9.8.2008, str. 3).

(8)  UL C 319, 27.12.2006, str. 1.

(9)  UL C 244, 1.10.2004, str. 2.

(10)  UL C 155, 20.6.2008, str. 10.

(11)  UL C 204, 1.7.2014, str. 1.

(12)  UL C 14, 19.1.2008, str. 6.

(13)  Direktiva 2013/37/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o spremembi Direktive 2003/98/ES o ponovni uporabi informacij javnega sektorja (UL L 175 27.6.2013, str. 1).

(14)  Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 187, 26.6.2014, str. 1).

(15)  Uredba Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL L 140, 30.4.2004, str. 1).

(16)  Uredba Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL L 83, 27.3.1999, str. 1).

(17)  Priporočilo Komisije 2003/361/ES o opredelitvi mikro, majhnih in srednje velikih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

(18)  Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 26, 28.1.2012, str. 1).

(19)  Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES (UL L 140, 5.6.2009, str. 16).

(20)  UL C 323, 30.12.2006, str. 1.

(21)  Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).

(22)  Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7).

(23)  Uredba (EU) št. 1379/2013 z dne 11. decembra 2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L 354, 28.12.2013, str. 1).

(24)  Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str 19).

(25)  Direktiva Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (UL L 169, 10.7.2000, str. 1).

(26)  Uredba (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1405/2006 (UL L 78, 20.3.2013, str. 41).

(27)  COM(2012) 595, 17.10.2012.

(28)  Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L 347, 20.12.2013, str. 608).

(29)  Uredba (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (UL L 147, 31.5.2001, str. 1).

(30)  Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 154, 21.6.2003, str. 1).

(31)  Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 343, 14.12.2012, str. 1).

(32)  Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L 347, 20.12.2013, str. 549).

(33)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

(34)  Uredba Komisije (ES) št. 1242/2008 z dne 8. decembra 2008 o določitvi tipologije Skupnosti za kmetijska gospodarstva (UL L 335, 13.12.2008, str. 3).

(35)  Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (UL L 189, 20.7.2007, str. 1).

(36)  Uredba (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89 (UL L 39, 13.2.2008, str. 16).

(37)  Uredba (EU) št. 251/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb aromatiziranih vinskih proizvodov in o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91 (UL L 84, 20.3.2014, str. 14).

(38)  UL C 341, 16.12.2010, str. 5.

(39)  Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).

(40)  Direktiva 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov (UL L 309, 24.11.2009, str. 71).

(41)  Uredba (EU) št. 652/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določbah za upravljanje odhodkov v zvezi s prehransko verigo, zdravjem in dobrobitjo živali ter v zvezi z zdravjem rastlin in rastlinskim razmnoževalnim materialom, spremembi direktiv Sveta 98/56/ES, 2000/29/ES in 2008/90/ES, uredb (ES) št. 178/2002, (ES) št. 882/2004 in (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta, Direktive 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi sklepov Sveta 66/399/EGS in 76/894/EGS ter Odločbe Sveta 2009/470/ES (UL L 189, 27.6.2014, str. 1).

(42)  Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L 277, 21.10.2005, str. 1).


PRILOGA I

OPREDELITEV MIKRO, MALIH IN SREDNJIH PODJETIJ

Člen 1

Podjetje

Podjetje je vsak subjekt, ki se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo, ne glede na njegovo pravno obliko. To zlasti vključuje samozaposlene osebe in družinska podjetja, ki se ukvarjajo z obrtjo ali drugimi dejavnostmi, ter partnerska podjetja ali združenja, ki se redno ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo.

Člen 2

Število zaposlenih in najvišje finančne vrednosti, ki določajo vrsto podjetja

1   Kategorijo mikro, malih in srednjih podjetij (MSP) sestavljajo podjetja, ki imajo manj kot 250 zaposlenih ter letni promet, ki ne presega 50 milijonov EUR, in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 43 milijonov EUR.

2   V kategoriji MSP se malo podjetje opredeljuje kot tisto, ki ima manj kot 50 zaposlenih ter katerega letni promet in/ali letna bilančna vsota ne presegata 10 milijonov EUR.

3   V kategoriji MSP se mikro podjetje opredeljuje kot tisto, ki ima manj kot 10 zaposlenih ter ima letni promet in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presegata 2 milijona EUR.

Člen 3

Vrste podjetij, upoštevane pri izračunu števila zaposlenih in finančnih zneskov

1   „Neodvisno podjetje“ je vsako podjetje, ki ne izpolnjuje opredelitve partnerskega podjetja v smislu odstavka 2 ali povezanega podjetja v smislu odstavka 3.

2   „Partnerska podjetja“ so vsa podjetja, ki ne izpolnjujejo opredelitve povezanih podjetij v smislu odstavka 3 in med katerimi obstaja naslednje razmerje: podjetje (podjetje višje v lastniški verigi) ima samo ali skupaj z enim ali več povezanimi podjetji v smislu odstavka 3 v lasti 25 % ali več kapitala ali glasovalnih pravic drugega podjetja (podjetje nižje v lastniški verigi).

Vendar se podjetje lahko obravnava kot neodvisno, torej takšno, ki nima partnerskih podjetij, tudi če 25-odstotni prag dosežejo ali presežejo naslednji vlagatelji, če ti vlagatelji posamezno ali skupaj niso povezani z zadevnim podjetjem v smislu odstavka 3:

(a)

javne investicijske družbe, družbe za tvegani kapital, posamezniki ali skupine posameznikov, ki redno vlagajo lastniški kapital v podjetja, ki ne kotirajo na borzi („poslovni angeli“>), če je skupno vlaganje teh poslovnih angelov v isto podjetje manjše od 1 250 000 EUR;

(b)

univerze ali neprofitni raziskovalni centri;

(c)

institucionalni investitorji, vključno z regionalnimi razvojnimi skladi;

(d)

avtonomne lokalne oblasti z letnim proračunom, manjšim od 10 milijonov EUR, in z manj kot 5 000 prebivalci.

3   „Povezana podjetja“ so podjetja, med katerimi obstaja eno od naslednjih razmerij:

(a)

podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov v drugem podjetju;

(b)

podjetje ima pravico, da imenuje ali odstavi večino članov upravnega, upravljavskega ali nadzornega organa v drugem podjetju;

(c)

podjetje ima pravico, da izvaja prevladujoč vpliv nad drugim podjetjem na podlagi pogodbe, podpisane z navedenim podjetjem, ali določbe v aktu o ustanovitvi ali statutu navedenega podjetja;

(d)

podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi sporazuma z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja samo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov v navedenem podjetju.

Domneva, da v podjetju ni prevladujočega vpliva, obstaja, če se vlagatelji iz drugega pododstavka odstavka 2 ne vključujejo, neposredno ali posredno, v upravljanje zadevnega podjetja, ne glede na svoje pravice kot delničarji podjetja.

Kot povezana se obravnavajo tudi podjetja, med katerimi obstaja katero koli razmerje, opisano v prvem pododstavku, prek enega ali več drugih podjetij, ali kateri koli vlagatelj iz odstavka 2.

Kot povezana podjetja se obravnavajo tudi podjetja, med katerimi obstaja katero koli tovrstno razmerje prek fizične osebe ali skupine fizičnih oseb, ki skupno delujejo, če opravljajo svojo dejavnost ali del svoje dejavnosti na istem zadevnem trgu ali na sosednih trgih.

„Sosedni trg“ je trg za izdelek ali storitev, ki je na vertikalni razdelitvi trgov neposredno nad ali pod ustreznim trgom.

4   Podjetje se ne more obravnavati kot MSP, če ima en ali več javnih organov neposredno ali posredno, skupaj ali posamezno v lasti 25 % ali več kapitala ali glasovalnih pravic, razen v primerih iz drugega pododstavka odstavka 2.

5   Podjetje lahko poda uradno izjavo o svojem statusu neodvisnega podjetja, partnerskega podjetja ali povezanega podjetja, vključno s podatki o najvišjih vrednostih iz člena 2. To lahko izjavi tudi, če je kapital razpršen tako, da ni mogoče natančno določiti, v čigavi lasti je, v tem primeru lahko podjetje v dobri veri izjavi, da lahko upravičeno domneva, da eno podjetje ali več medsebojno povezanih podjetij skupaj nima v lasti 25 % kapitala ali več. Take izjave se podajo, ne da bi to vplivalo na preverjanja in preiskave v skladu z nacionalnimi pravili ali pravili Unije.

Člen 4

Podatki za določanje števila zaposlenih ter finančnih zneskov in referenčnih obdobij

1   Podatki glede števila zaposlenih in finančnih zneskov so podatki, ki se navezujejo na zadnje potrjeno računovodsko obdobje in se izračunajo na letni osnovi. Podatki se upoštevajo od datuma zaključka poslovnih knjig. Višina prometa se izračuna brez davka na dodano vrednost (DDV) in drugih posrednih davkov.

2   Kadar podjetje na dan zaključka poslovnih knjig ugotovi, da je za preteklo leto preseglo ali padlo pod zaposlitveni prag ali najvišje finančne vrednosti iz člena 2, izgubi ali pridobi status srednjega, malega ali mikro podjetja, samo če se to ponovi v dveh zaporednih finančnih letih.

3   V primeru novo ustanovljenih podjetij, katerih zaključni računi še niso bili potrjeni, se podatki, ki se uporabijo, izpeljejo iz dobroverne ocene med finančnim letom.

Člen 5

Število zaposlenih

Število zaposlenih ustreza številu delovnih enot na leto, tj številu zaposlenih za polni delovni čas, ki so delali v zadevnem podjetju ali v imenu tega podjetja vse obravnavano leto. Delo oseb, ki niso delale vse leto, delo honorarno zaposlenih ne glede na trajanje dela ter delo sezonskih delavcev se upošteva kot delež delovnih enot na leto. Osebje podjetja sestavljajo:

(a)

zaposleni;

(b)

osebe, ki opravljajo delo za podrejeno podjetje in se po nacionalni zakonodaji obravnavajo kot zaposleni;

(c)

lastniki-upravljavci;

(d)

partnerji, ki se redno vključujejo v dejavnost podjetja in imajo koristi od finančnih prednosti podjetja.

Vajenci ali študentje, vključeni v poklicno usposabljanje na podlagi vajeniške pogodbe ali pogodbe o poklicnem usposabljanju, niso del osebja. Trajanje porodniškega ali starševskega dopusta ni všteto.

Člen 6

Določitev podatkov o podjetju

1   Za neodvisna podjetja se podatki, tudi o številu zaposlenih, določajo izključno na podlagi računovodskih izkazov navedenega podjetja.

2   Za podjetje, ki ima partnerska podjetja ali povezana podjetja, se podatki, tudi glede števila zaposlenih, določijo na podlagi računovodskih izkazov in drugih podatkov podjetja oziroma na podlagi konsolidiranih zaključnih računov podjetja ali konsolidiranih zaključnih računov podjetja, v katerega je podjetje vključeno s konsolidacijo, kadar ti obstajajo.

Podatkom iz prvega pododstavka je treba prišteti podatke za vsako partnersko podjetje zadevnega podjetja, ki se z vidika lastniške verige nahaja neposredno nad zadevnim podjetjem ali pod njim. Vsota podatkov za skupino je sorazmerna z deležem kapitala ali glasovalnih pravic (kar je večje)

Pri navzkrižnih lastništvih velja višji odstotek. Podatkom iz prvega in drugega pododstavka je treba prišteti 100 % podatkov za vsako podjetje, ki je neposredno ali posredno povezano z zadevnim podjetjem, kadar podatki niso bili že vključeni v zaključne račune s konsolidacijo.

3   Podatki o partnerskih podjetjih zadevnega podjetja za uporabo odstavka 2 izhajajo iz njihovih zaključnih računov in drugih podatkov v konsolidirani obliki, če ti obstajajo. Tem je treba prišteti 100 % podatkov za vsako podjetje, ki je povezano z navedenimi partnerskimi podjetji, razen če njihovi podatki niso bili že vključeni s konsolidacijo.

Podatki o podjetjih, povezanih z zadevnim podjetjem, za uporabo istega odstavka 2 izhajajo iz njihovih zaključnih računov in drugih podatkov v konsolidirani obliki, če ti obstajajo. Tem podatkom se sorazmerno prištejejo podatki vsakega morebitnega partnerskega podjetja navedenega povezanega podjetja, ki se z vidika lastniške verige nahaja neposredno nad ali pod zadevnim podjetjem, razen če niso bili ti podatki že vključeni v konsolidirane zaključne račune v odstotku, ki je najmanj sorazmeren z odstotkom, ugotovljenim na podlagi drugega pododstavka odstavka 2.

4   Kadar v konsolidiranih zaključnih računih ni podatkov o osebju zadevnega podjetja, se število zaposlenih izračuna s sorazmerno vsoto podatkov za partnerska podjetja ter s prištevanjem podatkov podjetij, s katerimi je zadevno podjetje povezano.


PRILOGA II

INFORMACIJE O DRŽAVNI POMOČI, IZVZETI V SKLADU S TO UREDBO

kot je določeno v členu 9(1)

(Besedilo velja za EGP (1))

DEL I

Referenčna oznaka pomoči

(izpolni Komisija)

Država članica

Referenčna oznaka države članice

Regija

ime regije ( NUTS  (2) )

status regionalne pomoči  (3)

Organ, ki dodeli pomoč

naziv

poštni naslov

spletni naslov

Naziv ukrepa pomoči

Nacionalna pravna podlaga (sklic na ustrezno nacionalno uradno publikacijo)

Spletna povezava na celotno besedilo ukrepa pomoči

Vrsta ukrepa

☐

shema

 

☐

ad hoc pomoč

naziv upravičenca in skupina (4), ki ji pripada

Sprememba obstoječe sheme pomoči ali ad hoc pomoči

 

referenčna oznaka pomoči, ki jo dodeli Komisija

☐

podaljšanje

☐

sprememba

Trajanje  (5)

☐

shema

od dd.mm.llll do dd.mm.llll

Datum dodelitve

☐

ad hoc pomoč

dd.mm.llll

Zadevni gospodarski sektor(ji):

navedite na ravni skupine NACE  (6)

Vrsta upravičenca

☐

MSP

 

☐

velika podjetja

Proračun

 

☐

shema: skupni znesek (7)

v nacionalni valuti (celotni zneski)

☐

ad hoc pomoč: skupni znesek (8)

v nacionalni valuti (celotni zneski)

za jamstva  (9)

v nacionalni valuti (celotni zneski)

Instrument pomoči

☐

neposredna nepovratna sredstva/subvencionirane obrestne mere

☐

subvencionirane storitve

☐

posojilo/vračljivi predujmi

☐

jamstvo (s sklicem na sklep Komisije, kadar je primerno  (10) )

☐

davčna ugodnost ali davčna oprostitev

☐

drugo (navedite)

Navedite, v katero spodaj navedeno širšo kategorijo bi najbolj spadal v smislu učinka/funkcije:

☐

nepovratna sredstva

☐

posojilo

☐

jamstvo

☐

davčna ugodnost

Če se sofinancira iz sklada EU

naziv sklada EU:

 

 

znesek financiranja

(na sklad EU)

v nacionalni valuti … (celotni zneski)

Druge informacije

 

DEL II

Navedite, na podlagi katerih določb te uredbe se izvaja pomoč.

Primarni cilji  (11)

Najvišja intenzivnost pomoči v %

Največji znesek pomoči v nacionalni valuti (celotni zneski)

☐

Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (člen 14)

 

 

☐

Pomoč za komasacijo kmetijskih zemljišč (člen 15)

 

 

☐

Pomoč za naložbe v zvezi s premestitvijo kmetijskih poslopij (člen 16)

 

 

☐

Pomoč za naložbe v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov (člen 17)

 

 

☐

Pomoč za zagon za mlade kmete in razvoj malih kmetij (člen 18)

 

 

☐

Pomoč za zagon za skupine in organizacije proizvajalcev v kmetijskem sektorju (člen 19)

 

 

☐

Pomoč za sodelovanje proizvajalcev kmetijskih proizvodov v shemah kakovosti (člen 20)

 

 

☐

Pomoč za dejavnosti prenosa znanja in informiranja v kmetijskem sektorju (člen 21)

 

 

☐

Pomoč za storitve svetovanja v kmetijskem sektorju (člen 22)

 

 

☐

Pomoč za storitve nadomeščanja na kmetijskem gospodarstvu (člen 23)

 

 

☐

Pomoč za spodbujevalne ukrepe za kmetijske proizvode (člen 24)

 

 

☐

Pomoč za nadomestilo škode zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami (člen 25)

 

 

☐

Pomoč za nadomestilo stroškov preprečevanja, obvladovanja in izkoreninjenja bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah ter pomoč za odpravo škode zaradi bolezni živali in škodljivih organizmov na rastlinah (člen 26)

 

 

 

 

☐

Pomoč za živinorejski sektor (člen 27(1)(a) ali (b))

 

 

☐

Pomoč za odstranitev poginulih živali (člen 27(1)(c), (d) ali (e))

 

 

☐

Pomoč za plačilo zavarovalnih premij (člen 28)

 

 

☐

Pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih (člen 29)

 

 

☐

Pomoč za nadomestilo škode zaradi naravnih nesreč v kmetijskem sektorju (člen 30)

 

 

Vrste naravnih nesreč

☐

potres

☐

snežni plaz

☐

zemeljski plaz

☐

poplava

☐

tornado

☐

hurikan

☐

izbruh vulkana

☐

požar v naravi

Datum pojava naravne nesreče

Od dd.mm.llll do dd.mm.llll

☐

Pomoč za raziskave in razvoj v kmetijskem sektorju (člen 31)

 

 

☐

Pomoč za raziskave in razvoj v gozdarskem sektorju (člen 31)

 

 

☐

Pomoč za pogozdovanje in ustvarjanje gozdnega območja (člen 32)

 

 

☐

Pomoč za kmetijsko-gozdarske sisteme (člen 33)

 

 

☐

Pomoč za preprečevanje in odpravo škode v gozdovih zaradi gozdnih požarov, naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer, škodljivih organizmov na rastlinah in katastrofalnih dogodkov (člen 34)

 

 

☐

Pomoč za naložbe za povečanje odpornosti in okoljske vrednosti gozdnih ekosistemov (člen 35)

 

 

☐

Pomoč za omejitve v zvezi z gozdnimi območji Natura 2000 (člen 36)

 

 

☐

Pomoč za gozdarsko-okoljske in podnebne storitve ter ohranjanje gozdov (člen 37)

 

 

☐

Pomoč za dejavnosti prenosa znanja in informiranja v gozdarskem sektorju (člen 38)

 

 

☐

Pomoč za storitve svetovanja v gozdarskem sektorju (člen 39)

 

 

☐

Pomoč za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, modernizacijo in prilagajanjem gozdarskega sektorja (člen 40)

 

 

☐

Pomoč za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov (člen 41)

 

 

☐

Pomoč za ohranjanje genskih virov v gozdarstvu (člen 42)

 

 

☐

Pomoč za komasacijo gozdnih zemljišč (člen 43)

 

 

☐

Pomoč za naložbe v zvezi s predelavo kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode ali proizvodnjo bombaža (člen 44)

 

 

☐

Pomoč za zagon podjetja za nekmetijske dejavnosti na podeželju (člen 45)

 

 

☐

Pomoč za storitve svetovanja MSP na podeželju (člen 46)

 

 

☐

Pomoč za dejavnosti prenosa znanja in informiranja v korist MSP na podeželju (člen 47)

 

 

☐

Pomoč za novo sodelovanje aktivnih kmetov v shemah kakovosti za bombaž ali živila (člen 48)

 

 

☐

Pomoč za dejavnosti informiranja in promocijske dejavnosti v zvezi z bombažem in živili, ki jih zajemajo sheme kakovosti (člen 49)

 

 


(1)  Uporablja se samo za pomoč v zvezi z gozdarskim sektorjem in proizvodi, ki niso zajeti v Prilogi I k Pogodbi.

(2)  NUTS – Nomenklatura statističnih teritorialnih enot. Regija je običajno določena na ravni 2.

(3)  Člen 107(3)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije (status „A“), člen 107(3)(c) Pogodbe o delovanju Evropske unije (status „C“), območja, ki ne prejemajo pomoči, tj. območja, ki niso upravičena do regionalne pomoči (status „N“).

(4)  V pravilih o konkurenci iz Pogodbe o delovanju Evropske unije in za namene te uredbe je podjetje vsak subjekt, ki opravlja gospodarsko dejavnost, ne glede na njegov pravni status in način financiranja. Sodišče je odločilo, da bi bilo treba subjekte, ki jih (na pravni ali dejanski podlagi) nadzira isti subjekt, obravnavati kot eno samo podjetje.

(5)  Obdobje, v katerem se organ, ki dodeli pomoč, lahko zaveže, da bo dodelil pomoč.

(6)  NACE Rev. 2 – Statistična klasifikacija gospodarskih dejavnosti v Evropski uniji. Sektor je običajno določen na ravni skupine.

(7)  V primeru sheme pomoči: navedite skupni znesek načrtovanih proračunskih sredstev na podlagi sheme ali znesek ocenjenih davčnih izgub za njeno celotno trajanje za vse instrumente pomoči, ki jih ta shema zajema.

(8)  V primeru dodelitve ad hoc pomoči: navedite skupni znesek pomoči ali davčnih izgub.

(9)  Za jamstva navedite (največji) znesek posojil z jamstvi.

(10)  Sklic na sklep Komisije o odobritvi metodologije za izračun bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev v skladu s členom 5(2)(c)(ii) te uredbe, kadar je primerno.

(11)  Če je mogočih več ciljev, navedite vse cilje.


PRILOGA III

Določbe v zvezi z objavo informacij v skladu s členom 9(2)

Države članice vzpostavijo celovita spletišča za državne pomoči, na katerih so informacije iz člena 9(2) objavljene tako, da je mogoče enostavno dostopati do navedenih informacij Informacije morajo biti na voljo v obliki preglednic, ki omogoča iskanje, izpis in enostavno objavo podatkov na internetu, na primer v formatu CSV ali XML Dostop do spletišča za državne pomoči je omogočen vsem deležnikom brez omejitev Za dostop do spletišča za državne pomoči se ne zahteva predhodna registracija uporabnika

Objavijo se naslednje informacije o dodelitvah individualne pomoči iz člena 9(2)(c):

(a)

sklic na identifikacijsko številko pomoči (1);

(b)

naziv upravičenca;

(c)

vrsta podjetja (MSP/veliko podjetje) na dan dodelitve pomoči;

(d)

regija, v kateri ima upravičenec sedež (na ravni NUTS II (2));

(e)

sektor dejavnosti na ravni skupine NACE (3);

(f)

element pomoči, izražen kot celotni znesek v nacionalni valuti (4);

(g)

instrument pomoči (5) (nepovratna sredstva/subvencionirana obrestna mera, posojilo/vračljivi predujem/povratna sredstva, jamstvo, davčna ugodnost ali davčna oprostitev, financiranje tveganja, drugo (navedite));

(h)

datum dodelitve pomoči;

(i)

cilj pomoči (6);

(j)

organ, ki dodeli pomoč.


(1)  Kot jo dodeli Komisija v skladu s postopkom iz člena 9(1) te uredbe.

(2)  NUTS – Nomenklatura statističnih teritorialnih enot. Regija je običajno določena na ravni 2.

(3)  Uredba Sveta (EGS) št. 3037/90 z dne 9. oktobra 1990 o statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti (UL L 293, 24.10.1990, str. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EGS) št. 761/93 z dne 24. marca 1993 (UL L 83, 3.4.1993, str. 1) in njenim popravkom (UL L 159, 11.7.1995, str. 31).

(4)  Bruto ekvivalent nepovratnih sredstev.

(5)  Če je pomoč dodeljena prek več instrumentov pomoči, je treba navesti znesek pomoči za vsak posamezni instrument.

(6)  Če ima pomoč več ciljev, je treba navesti znesek pomoči za vsak posamezni cilj.


Top