20.6.2014

SL

Uradni list Evropske unije

L 181/48

---

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 640/2014

z dne 11. marca 2014

o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (1), zlasti členov 63(4), 64(6), 72(5), 76, 77(7), 93(4), 101(1) in 120 Uredbe;

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) št. 1306/2013 med drugim razveljavlja in nadomešča Uredbo Sveta (EU) št. 1290/2005 (2). Z Uredbo (EU) št. 1306/2013 je Komisija pooblaščena za sprejemanje delegiranih in izvedbenih aktov. Da se v novem pravnem okviru zagotovi nemoteno delovanje sistema, bi bilo treba s takšnimi akti sprejeti nekatera pravila. Z navedenimi akti bi bilo zlasti treba nadomestiti pravila iz Uredbe Komisije (ES) št. 1122/2009 (3).

(2)

Predvsem bi bilo treba določiti pravila za dopolnitev nekaterih nebistvenih elementov Uredbe (EU) št. 1306/2013 glede delovanja integriranega administrativnega in kontrolnega sistema (v nadaljnjem besedilu: integrirani sistem), rokov za predložitev vlog za pomoč ali zahtevkov za plačilo, pogojev za delno ali celotno zavrnitev pomoči ali delno ali celotno ukinitev neupravičene pomoči ali podpore ter glede določitve upravnih kazni v zvezi z neizpolnjevanjem pogojev za prejemanje pomoči v okviru shem, vzpostavljenih z Uredbo (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4), ter pogojev za prejemanje podpore za ukrepe za razvoj podeželja, vzpostavljene z Uredbo (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5), ter pravil za ohranitev trajnih pašnikov in izračun upravnih kazni za neizpolnjevanje obveznosti navzkrižne skladnosti.

(3)	Poleg opredelitev pojmov iz uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 so potrebne dodatne opredelitve pojmov, da se zagotovi usklajeno izvajanje integriranega sistema. Poleg tega bi bilo treba določiti nekatere pogoje, ki veljajo za pravila o navzkrižni skladnosti.

(4)	Uporaba upravnih kazni in zavrnitev ali ukinitev pomoči ali podpore iz te uredbe državam članicam ne bi smela preprečevati uporabe nacionalnih kazenskih sankcij, če nacionalno pravo tako določa.

(5)

Člen 2(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013 opredeljuje nekatere primere višje sile in izjemnih okoliščin, ki jih priznajo države članice. Določiti bi bilo treba dodatna pravila, ki bi državam omogočala, da v zvezi z neposrednimi plačili, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo priznajo primere višje sile in izjemnih okoliščin. Treba bi bilo določiti rok, v katerem mora upravičenec prijaviti takšne primere.

(6)

Potrebna so tudi dodatna pravila glede identifikacijskega sistema za kmetijske parcele, ki ga v skladu s členom 70 Uredbe (EU) št. 1306/2013 upravljajo države članice. Glede na to določbo bi bilo treba uporabljati tehnike računalniškega geografskega informacijskega sistema (GIS). Treba bi bilo pojasniti, katere osnovne zahteve in cilje kakovosti bi moral sistem izpolnjevati in katere posebne informacije bi morale biti na voljo v GIS, da se zagotovi učinkovito upravno navzkrižno preverjanje. Zato bi bilo treba identifikacijski sistem za kmetijske parcele redno posodabljati, da se izločijo očitno neupravičene značilnosti in površine. Da pa bi se izognili nestabilnosti sistema, bi bilo treba državam članicam omogočiti prožnost v smislu majhnih sprememb največje upravičene površine zaradi negotovosti pri fotointerpretaciji, med drugim zaradi vrisa in stanja referenčnih parcel.

(7)	Da se državam članicam omogoči proaktivno ugotavljanje možnih pomanjkljivosti v sistemu in sprejetje ukrepov za njihovo odpravo, kadar je to potrebno, bi bilo treba vsako leto oceniti kakovost identifikacijskega sistema za kmetijske parcele.

(8)

Države članice bi morale uvesti sistem za identifikacijo in registracijo plačilnih pravic, ki zagotavlja sledljivost plačilnih pravic in med drugim omogoča navzkrižno preverjanje površin, ki so prijavljene za shemo osnovnega plačila, s pravicami do plačila, ki so na voljo vsakemu kmetu, ter med različnimi plačilnimi pravicami kot takimi, da se zagotovi ustrezno izvajanje sheme osnovnega plačila in povezanih plačil, kakor je določeno v naslovu III Uredbe (EU) št. 1307/2013.

(9)	Države članice bi morale določiti enotni sistem evidentiranja identitete kmetov, ki predložijo vloge za pomoč v okviru integriranega sistema, da zagotovijo učinkovit nadzor in preprečijo, da se pri različnih plačilnih agencijah v eni državi članici predloži več vlog za pomoč.

(10)

Izkušnje so pokazale, da bi morale biti nekatere krajinske značilnosti terena, zlasti žive meje, jarki in kamniti zidovi, obravnavane kot del upravičene površine za neposredna plačila na površino. Potrebna je opredelitev sprejemljive širine krajinskih značilnosti terena. Glede na posebne okoljske potrebe je primerno državam članicam zagotoviti nekaj prožnosti znotraj omejitev, ki so se upoštevale pri določitvi regionalnih donosov za nekdanja plačila na površino za pridelke. Kadar to ni možno, bi bilo treba državam članicam omogočiti, da uporabijo različne metode za trajno travinje z razpršenimi krajinskimi značilnostmi in drevesi.

(11)	Glede na pomen krajinskih značilnosti za trajnostno kmetijstvo bi morale za upravičene veljati vse krajinske značilnosti, za katere veljajo zahteve in standardi, navedeni v Prilogi II k Uredbi (EU) št. 1306/2013, in ki so del skupne površine kmetijske parcele.

(12)

Kar zadeva kmetijske parcele, ki se uporabljajo kot orno zemljišče ali trajno travinje z drevesi, bi bilo treba za prisotnost dreves na teh površinah določiti pogoje in njihov učinek na upravičenost takih površin. Zaradi pravne varnosti bi bilo treba določiti največjo gostoto dreves, ki jo države članice opredelijo na podlagi tradicionalnih praks poljedelske pridelave, naravnih pogojev in okoljskih razlogov.

(13)

Zaradi poenostavitve ter preglednosti in možnosti nadzora neposrednih plačil bi moralo biti državam članicam omogočeno, da za določitev upravičene površine trajnega travinja z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi, kot so krajinske značilnosti in drevesa, razen krajinskih značilnosti, za katere veljajo zahteve in standardi iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 1306/2013, uporabijo sorazmerni sistem. Upravičena površina se določi za vsako referenčno parcelo glede na vnaprej določene pragove, ki se uporabljajo na nivoju homogenega tipa pokrovnosti tal. Razpršene značilnosti, ki pokrivajo referenčno parcelo do določenega odstotka, se lahko obravnavajo kot del upravičene površine. Zato bi bilo treba določiti, da za površino z razpršenimi značilnostmi v prvi kategoriji, ki predstavlja najmanjši odstotek neupravičene površine, odbitki niso potrebni.

(14)	Določiti bi bilo treba pravila za ravnanje v primerih, ko je zadnji dan za predložitev različnih vlog, zahtevkov, dokumentov ali sprememb državni praznik, sobota ali nedelja.

(15)

Spoštovanje rokov za predložitev vlog za pomoč, zahtevkov za plačilo in drugih izjav, sprememb vlog za pomoč na površino ali zahtevkov za plačilo na površino in vseh spremnih dokumentov ali pogodb je nujno, da se nacionalnim organom omogoči načrtovanje in nato učinkovit nadzor pravilnosti vlog za pomoč, zahtevkov za plačilo ali ostalih dokumentov. Zato bi bilo treba določiti pravila glede rokov, v katerih se še sprejmejo pozne predložitve. Pri poznih predložitvah bi bilo treba uporabiti tudi odvračilno stopnjo znižanja, da se upravičence spodbudi k spoštovanju rokov, razen če je zamuda posledica višje sile ali izjemnih okoliščin.

(16)

Za državo članico je zaradi pravočasne določitve plačilnih pravic bistvenega pomena, da upravičenci pravočasno predložijo vloge za dodelitev plačilnih pravic ali po potrebi povečanje vrednosti plačilnih pravic. Pozna predložitev vlog bi morala zato biti dovoljena le do enakega podaljšanega roka kot pozna predložitev ostalih vlog za pomoč. Treba bi bilo uporabiti tudi odvračilno znižanje, razen če je zamuda posledica višje sile ali izrednih okoliščin.

(17)

Za upravičence, ki pristojne nacionalne organe v katerem koli trenutku obvestijo o nepravilnih vlogah za pomoč ali zahtevkih za plačilo, se ne glede na razlog za neizpolnjevanje upravne kazni ne bi smele uporabiti, razen če je bil upravičenec obveščen o namenu pristojnega organa, da izvede pregled na kraju samem, ali če je organ že obvestil upravičenca o neustreznosti vloge za pomoč ali zahtevka za plačilo.

(18)

Določiti bi bilo treba dodatna pravila za osnovo za izračun shem pomoči na površino in ukrepov podpore na površino ter za osnovo za izračun prostovoljno vezane podpore, ki temelji na vlogah za pomoč za žival v okviru shem pomoči za živali, ali podpore za razvoj podeželja, ki temelji na zahtevkih za plačilo v okviru ukrepov podpore na žival.

(19)

Določiti bi bilo treba upravne kazni ob upoštevanju načel odvračanja in sorazmernosti ter posebnih težav zaradi primerov višje sile ter izjemnih okoliščin. Upravne kazni bi morale biti razvrščene glede na resnost neizpolnjevanja in bi morale segati vse do popolne izključitve iz ene ali več shem pomoči ali ukrepov podpore na površino za določeno obdobje. Glede zahtev za upravičenost, zavez in drugih obveznosti bi bilo treba pri kaznih upoštevati posebnosti različnih shem pomoči ali ukrepov podpore ali možnost, da upravičenec morda ne prijavi vseh svojih upravičenih površin, da bi umetno ustvaril pogoje za izključenost iz obveznosti za zeleno komponento. Upravne kazni iz te uredbe bi bilo treba obravnavati kot dovolj odvračilne za odvračanje od namernega neizpolnjevanja zahtev.

(20)

Da bi se državam članicam omogočilo učinkovito izvajanje pregledov, zlasti glede nadzora obveznosti navzkrižne skladnosti, bi bilo treba določiti obveznost, da upravičenci prijavijo vse površine, ki jih imajo na voljo, ne glede na to, ali v skladu s členom 72(1)(a) Uredbe (EU) št. 1306/2013 za takšne površine zahtevajo pomoč ali ne.

(21)

Za določitev upravičenih površin in izračun uporabljenih znižanj bi bilo treba določiti površine z isto skupino kmetijskih rastlin. Površina mora biti upoštevana večkrat, če je prijavljena za pomoč ali podporo v okviru več kot ene sheme pomoči ali ukrepa podpore. Za namen zelene komponente pa je treba razločevati med skupinami kmetijskih rastlin.

(22)

Plačilo pomoči v okviru sheme osnovnega plačila zahteva enako število plačilnih pravic in upravičenih hektarov. Za to shemo je zato primerno zagotoviti, da izračun plačila v primeru razlik med številom prijavljenih plačilnih pravic in prijavljeno površino temelji na nižji številki. Da izračun ne bi temeljil na neobstoječih pravicah, bi bilo treba zagotoviti, da število plačilnih pravic, ki se uporabijo za izračun, ne presega števila plačilnih pravic, ki jih ima upravičenec na razpolago.

(23)

Pri vlogah za pomoč na površino in/ali zahtevkih za plačilo neizpolnjevanje obveznosti običajno zadeva dele površin. Čezmerne prijave v zvezi z eno parcelo se zato lahko izravnajo s premajhnimi prijavami drugih parcel iste skupine kmetijskih rastlin. Znotraj določene tolerančne meje bi bilo treba določiti, da se upravne kazni uporabijo šele, ko je ta meja presežena.

(24)

Poleg tega so v zvezi z vlogami za pomoč in/ali zahtevki za plačilo na površino razlike med celotno površino, prijavljeno v vlogi za pomoč in/ali zahtevku za plačilo, ter celotno površino, ugotovljeno kot upravičeno, pogosto nepomembne. Da bi preprečili visoko število manjših prilagoditev vlog, bi bilo treba določiti, da vlog za pomoč in/ali zahtevkov za plačilo ni treba prilagoditi na ugotovljeno površino, razen v primeru, ko razlika preseže določeno stopnjo.

(25)	Glede na posebnosti sheme pomoči za bombaž bi bilo treba določiti posebne določbe za upravne kazni v zvezi z navedeno shemo.

(26)	Upravne kazni bi bilo treba v primeru namernega ali malomarnega neizpolnjevanja zahtev za upravičenost določiti ob upoštevanju načel odvračanja in sorazmernosti za primere, kadar upravičenec, ki se prijavi za shemo za mlade kmete, ne izpolnjuje svojih obveznosti.

(27)

Določiti bi bilo treba upravne kazni za sheme pomoči za živali in ukrepe podpore na žival, ob upoštevanju načel odvračanja in sorazmernosti in posebnih težav, ki so povezane z naravnimi okoliščinami. Upravne kazni bi morale biti razvrščene glede na resnost neizpolnjevanja in bi morale segati vse do popolne izključitve iz ene ali več shem pomoči ali ukrepov podpore za določeno obdobje. Glede zahtev za upravičenost bi bilo treba pri kaznih upoštevati posebnosti različnih shem pomoči ali ukrepov podpore. Upravne kazni v okviru te uredbe bi bilo treba določiti na ravni, ki bo dovolj odvračilna za odvračanje od namerne čezmerne prijave.

(28)

Pri vlogah za pomoč v okviru shem pomoči za živali ali zahtevkih za plačilo v okviru ukrepov podpore na žival zadevna žival v primeru neizpolnjevanja postane neupravičena. Znižanja morajo biti določena, ko je ugotovljena prva žival, ki ne izpolnjuje meril, vendar mora biti ne glede na stopnjo znižanja kazen manj stroga, kadar je neizpolnjevanje meril ugotovljeno pri treh živalih ali manj. V vseh ostalih primerih bi morala biti resnost upravne kazni odvisna od odstotka živali, za katere je bilo ugotovljeno, da ne izpolnjujejo meril.

(29)	Kot splošno pravilo bi morale države članice sprejeti vse nadaljnje ukrepe, ki so potrebni za zagotavljanje ustreznega delovanja integriranega sistema. Državam članicam bi moralo biti dovoljeno, da po potrebi določijo dodatne nacionalne kazni.

(30)

Možnost, da se izvedejo popravki, ne da bi to sprožilo upravne kazni, določene za vloge za pomoč in zahtevke za plačila, bi se morala uporabiti tudi za nepravilne podatke v računalniški bazi podatkov za prijavljeno govedo, za katero takšno neizpolnjevanje predstavlja kršitev meril za upravičenost, razen če je bil upravičenec obveščen o namenu pristojnega organa, da izvede preglede na kraju samem, ali če je organ že obvestil upravičenca o neustreznosti vloge za pomoč ali zahtevka za plačilo.

(31)

Za ukrepe podpore za razvoj podeželja bi morale biti zavrnitve in ukinitve podpore ter upravne kazni določene ob upoštevanju načel odvračanja in sorazmernosti. Zavrnitve in ukinitve podpore bi morale biti razvrščene glede na resnost, obseg, trajanje in ponavljanje ugotovljenega neizpolnjevanja. Glede kriterijev upravičenosti, zavez in drugih obveznosti bi bilo treba pri zavrnitvah in ukinitvah podpore ter upravnih kaznih upoštevati posebnosti različnih ukrepov podpore. V primeru resnega neizpolnjevanja ali če upravičenec predloži lažne dokaze, da bi prejel podporo, bi bilo treba podporo zavrniti in naložiti upravno kazen. Upravne kazni bi morale segati vse do popolne izključitve iz enega ali več ukrepov podpore ali vrste operacij za določeno obdobje.

(32)	Za ukrepe podpore za razvoj podeželja upravne kazni ne bi smele posegati v možnost, da se podpora, na katero vpliva neizpolnjevanje, začasno prekine. Treba bi bilo določiti pravila za opredelitev primerov, v katerih se lahko pričakuje, da bo upravičenec neizpolnjevanje v primernem času odpravil.

(33)

Člen 93(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013 za leti 2015 in 2016 določa, da pravila o navzkrižni skladnosti vključujejo tudi ohranitev trajnih pašnikov. V zvezi s tem je treba navesti, da bi morale države članice v letih 2015 in 2016 še naprej izpolnjevati svoje obveznosti v skladu z razmerjem, določenim v letu 2014.

(34)

Zaradi jasnosti in za določitev harmonizirane podlage za oceno neizpolnjevanja ter izračun in uporabo upravnih kazni v okviru navzkrižne skladnosti bi bilo treba pojasniti pomen izrazov ponovitev, obseg, resnost in stalnost neizpolnjevanja. Poleg tega bi bilo treba pojasniti, kdaj neizpolnjevanje velja za ugotovljeno.

(35)	Pri neizpolnjevanju zahtev navzkrižne skladnosti bi bilo treba določiti upravne kazni ob upoštevanju načela sorazmernosti. Upravne kazni bi bilo treba uporabiti le, kadar kmet deluje malomarno ali namerno, razvrstiti pa bi jih bilo treba v skladu z resnostjo neizpolnjevanja.

(36)

V zvezi z obveznostmi navzkrižne skladnosti, razen pri razvrščanju upravnih kazni glede na načelo sorazmernosti, bi bilo treba določiti, da bi bilo treba ponavljajoče se kršitve iste obveznosti navzkrižne skladnosti po predhodnem opozorilu kmeta od nekega trenutka dalje obravnavati kot namerno neizpolnjevanje.

(37)	Kadar država članica ob upoštevanju posebnih pogojev izkoristi možnost, da ne uporabi nobene upravne kazni za neizpolnjevanje na podlagi člena 97(3) in člena 99(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013, bi bilo poleg tega treba določiti zahteve za odpravo zadevnega neizpolnjevanja.

(38)

Če upravičenec ne izpolnjuje obveznosti glede sprejetja popravnega ukrepa, zlasti v zvezi s sistemom zgodnjega opozarjanja iz člena 99(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013, bi bilo treba znižanje uporabiti retroaktivno glede na leto, za katerega je bil uporabljen sistem zgodnjega opozarjanja. Pri izračunu upravnih kazni bi bilo treba upoštevati tudi ponavljanje zadevnega neizpolnjevanja v letu, ko se opravi naslednje preverjanje, če je to primerno. Za zagotovitev pravne varnosti za upravičence bi bilo treba določiti rok za retroaktivno uporabo upravnih kazni.

(39)

V zvezi z upravičenci večletnih operacij, ki so bile začete v okviru programov razvoja podeželja, odobrenih na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (6), in za katere veljajo obveznosti navzkrižne skladnosti, bi bilo treba določiti uporabo novega kontrolnega sistema in upravnih kazni, da se zmanjša upravna obremenitev nacionalnih organov, ki so pristojni za preverjanje izpolnjevanja zahtev, in da se postopki poenostavijo.

(40)

Pri neizpolnjevanju zahtev navzkrižne skladnosti, za katerega se upravna kazen ni uporabila, ker sodi v okvir pravila de minimis iz Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (7) ali Uredbe (ES) št. 1698/2005, toda v zvezi s katerim so morale države članice zagotoviti, da upravičenec neizpolnjevanje odpravi, bi bilo treba določiti prehodna pravila, da se zagotovi skladnost med obveznostmi nadaljnjega spremljanja, ki so obstajale pred začetkom veljavnosti Uredbe (EU) št. 1306/2013, in novimi pravili v zvezi s tem iz navedene uredbe.

(41)	Zaradi jasnosti in pravne varnosti bi bilo treba Uredbo (ES) št. 1122/2009 razveljaviti. Prav tako bi bilo treba razveljaviti tudi Uredbo Komisije (EU) št. 65/2011 (8).

(42)	Ob upoštevanju drugega pododstavka člena 119(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 bi bilo treba to uredbo uporabljati za vloge za pomoč ali zahtevke za plačilo za tržna leta ali premijska obdobja od 1. januarja 2015 dalje –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Področje uporabe

Ta uredba določa določbe, ki dopolnjujejo nekatere nebistvene elemente Uredbe (EU) št. 1306/2013 glede:

(a)	pogojev za delno ali celotno zavrnitev ali ukinitev pomoči ali podpore;

(b)	določitve upravnih kazni in posebne stopnje, ki se uporabi;

(c)	določitve primerov, v katerih se upravna kazen ne uporabi;

(d)	pravil glede obdobij, datumov in rokov, kadar je zadnji dan za predložitev vlog ali sprememb državni praznik, sobota ali nedelja;

(e)	posebnih opredelitev, potrebnih za zagotovitev usklajenega izvajanja integriranega sistema;

(f)	osnovnih značilnosti in tehničnih pravil za identifikacijski sistem za kmetijske parcele in identifikacijo upravičencev;

(g)	osnovnih značilnosti, tehničnih pravil in zahtev glede kakovosti sistema za identifikacijo in registracijo plačilnih pravic;

(h)	osnove za izračun pomoči, vključno s pravili glede ravnanja v primerih, v katerih upravičene površine vključujejo krajinske značilnosti ali drevesa;

(i)	dodatnih pravil glede posrednikov, kot so službe, organi in organizacije, ki so vključeni v postopek dodelitve pomoči ali podpore;

(j)	ohranitve trajnih pašnikov v zvezi z navzkrižno skladnostjo;

(k)	harmonizirane osnove za izračun upravnih kazni v zvezi z navzkrižno skladnostjo;

(l)	pogojev za izračun in uporabo upravnih kazni v zvezi z navzkrižno skladnostjo;

(m)	dopolnitve pravil iz Uredbe (EU) št. 1306/2013, da se zagotovi nemoten prehod z razveljavljenih pravil na nova pravila.

Člen 2

Opredelitev pojmov

1.   Za integrirani sistem iz člena 67(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 4(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013 in člena 67(4) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Uporabljajo se tudi naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„upravičenec“ pomeni kmeta, kot je opredeljen v členu 4(1)(a) Uredbe (EU) št. 1307/2013 in se nanj sklicuje člen 9 navedene uredbe, upravičenca, za katerega velja navzkrižna skladnost v smislu člena 92 Uredbe (EU) št. 1306/2013, in/ali upravičenca, ki prejema podporo za razvoj podeželja iz člena 2(10) Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (9);

(2)

„neizpolnjevanje“ pomeni: (a) pri merilih za upravičenost, zavezah ali drugih obveznostih glede pogojev za dodelitev pomoči ali podpore iz člena 67(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013, vsakršno nespoštovanje navedenih meril za upravičenost, zavez ali ostalih obveznosti; ali (b) pri navzkrižni skladnosti, neizpolnjevanje predpisanih zahtev ravnanja v skladu z zakonodajo Unije, standardov za ohranjanje dobrega kmetijskega in okoljskega stanja zemljišč, ki jih opredelijo države članice v skladu s členom 94 Uredbe (EU) št. 1306/2013, ali ohranitve trajnih pašnikov iz člena 93(3) navedene uredbe;

(3)	„vloga za podporo“ pomeni vlogo za dodelitev podpore ali sodelovanje pri ukrepu na podlagi Uredbe (EU) št. 1305/2013;

(4)	„zahtevek za plačilo“ pomeni vlogo upravičenca za plačilo s strani nacionalnih organov na podlagi Uredbe (EU) št. 1305/2013;

(5)	„druga izjava“ pomeni vse izjave ali dokumente, razen vlog za podporo ali zahtevkov za plačilo, ki jih mora upravičenec ali tretja oseba predložiti ali hraniti za izpolnjevanje posebnih zahtev v zvezi z nekaterimi ukrepi za razvoj podeželja;

(6)

„ukrepi za razvoj podeželja v okviru integriranega sistema“ pomenijo ukrepe podpore, odobrene v skladu s členom 21(1)(a) in (b) ter členi 28 do 31, 33, 34 in 40 Uredbe (EU) št. 1305/2013 ter po potrebi členom 35(1)(b) in (c) Uredbe (EU) št. 1303/2013, razen ukrepov iz člena 28(9) Uredbe (EU) št. 1305/2013 in ukrepov iz člena 21(1)(a) in (b) navedene uredbe v zvezi s stroški zagona dejavnosti;

(7)	„sistem za identifikacijo in registracijo živali“ pomeni sistem za identifikacijo in registracijo govedi, vzpostavljen z Uredbo (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta (10), in/ali sistem za identifikacijo in registracijo ovc in koz, vzpostavljen z Uredbo Sveta (ES) št. 21/2004 (11);

(8)	„ušesna znamka“ pomeni ušesno znamko za identifikacijo posameznega goveda iz člena 3(a) in 4 Uredbe (ES) št. 1760/2000 in/ali ušesno znamko za identifikacijo posameznih ovc in koz iz točke A.3 Priloge k Uredbi (ES) št. 21/2004;

(9)	„računalniška zbirka podatkov za živali“ pomeni računalniško zbirko podatkov iz člena 3(b) in člena 5 Uredbe (ES) št. 1760/2000 in/ali centralni register ali računalniško zbirko podatkov iz člena 3(1)(d) ter členov 7 in 8 Uredbe (ES) št. 21/2004;

(10)	„potni list za žival“ pomeni potni list za žival iz člena 3(c) in člena 6 Uredbe (ES) št. 1760/2000;

(11)	„register“ v zvezi z živalmi pomeni register, ki ga vodi imetnik živali, iz člena 3(d) in člena 7 Uredbe (ES) št. 1760/2000 in/ali register iz člena 3(1)(b) in člena 5 Uredbe (ES) št. 21/2004;

(12)	„identifikacijska številka“ pomeni identifikacijsko številko iz člena 4(1) Uredbe (ES) št. 1760/2000 in/ali kode iz točke A.2 Priloge k Uredbi (ES) št. 21/2004;

(13)	„shema pomoči za žival“ pomeni ukrep prostovoljno vezane podpore iz poglavja 1 naslova IV Uredbe (EU) št. 1307/2013, pri katerem letno plačilo, ki se odobri v okviru opredeljenih količinskih omejitev, temelji na določenem številu živali;

(14)	„ukrepi podpore na žival“ pomenijo ukrepe ali vrste operacij za razvoj podeželja, za katere podpora temelji na prijavljenem številu živali ali glav velike živine;

(15)	„vloga za pomoč na žival“ pomeni vlogo za plačilo pomoči v primeru, ko letno plačilo, ki se dodeli v okviru opredeljenih količinskih omejitev, temelji na določenem številu živali iz prostovoljno vezane podpore, določene v poglavju 1 naslova IV Uredbe (EU) št. 1307/2013;

(16)	„prijavljene živali“ pomenijo živali, ki so predmet vloge za pomoč na žival na podlagi sheme pomoči za živali ali zahtevka za plačilo za ukrep podpore na žival;

(17)	„potencialno upravičena žival“ pomeni žival, ki bi lahko v zadevnem letu zahtevka na prvi pogled potencialno izpolnjevala merila za upravičenost do pomoči v okviru sheme pomoči za živali ali podpore v okviru ukrepa podpore na žival;

(18)	„ugotovljena žival“ pomeni: (a) pri shemi pomoči za žival, žival, ki izpolnjuje vse pogoje, določene v pravilih za dodelitev pomoči; ali (b) pri ukrepu podpore na žival, žival, ugotovljeno z upravnimi pregledi ali pregledi na kraju samem;

(19)	„imetnik živali“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, stalno ali začasno odgovorno za živali, tudi med prevozom ali na trgu;

(20)

„sheme pomoči na površino“ pomenijo neposredna plačila na površino v smislu člena 67(4)(b) Uredbe 1306/2013, pri čemer so izključeni posebni ukrepi za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije iz poglavja IV Uredbe (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (12) in posebni ukrepi za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov iz poglavja IV Uredbe (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (13);

(21)	„ukrepi podpore na površino“ pomenijo ukrepe ali vrste operacij za razvoj podeželja, za katere podpora temelji na prijavljeni površini;

(22)

„uporaba“ v zvezi s površino pomeni uporabo površine za vrste kmetijskih rastlin v smislu člena 44(4) Uredbe (EU) št. 1307/2013, za vrsto trajnega travinja, kot je opredeljeno v členu 4(1)(h) navedene uredbe, za trajni pašnik v smislu člena 45(2)(a) navedene uredbe ali površine travinja, razen trajnega travinja ali trajnih pašnikov, ali pokritost tal ali površine brez pridelka;

(23)

„ugotovljena površina“ pomeni: (a) pri shemah pomoči na površino, površino, za katero so izpolnjena vsa merila za upravičenost ali ostale obveznosti iz pogojev za dodelitev pomoči, ne glede na število plačilnih pravic, ki jih ima upravičenec na voljo; ali (b) pri ukrepih podpore na površino, površino delov parcele ali parcel, ugotovljeno z upravnimi pregledi ali pregledi na kraju samem;

(24)	„geografski informacijski sistem“ (v nadaljnjem besedilu: GIS) pomeni tehnike računalniškega geografskega informacijskega sistema iz člena 70 Uredbe (EU) št. 1306/2013;

(25)	„referenčna parcela“ pomeni geografsko razmejeno površino, ki ohranja enotno identifikacijo, kakor je zavedena v identifikacijskem sistemu za kmetijske parcele iz člena 70 Uredbe (ES) št. 1306/2013;

(26)	„geografski material“ pomeni karte ali druge dokumente, ki se uporabljajo za sporočanje vsebin GIS med vložniki vlog za pomoč ali podporo in državami članicami.

2.   Za namene naslova IV te uredbe se uporabljajo opredelitve pojmov iz naslova VI Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Poleg tega „standardi“ pomenijo vse standarde, kakor so jih opredelile države članice v skladu s členom 94 Uredbe (EU) št. 1306/2013, in obveznosti v zvezi s trajnimi pašniki iz člena 93(3) navedene uredbe.

Člen 3

Uporaba kazenskih sankcij

Uporaba upravnih kazni in zavrnitev ali ukinitev pomoči ali podpore, kot določa ta uredba, ne posega v uporabo kazenskih sankcij, če nacionalno pravo tako določa.

Člen 4

Višja sila in izjemne okoliščine

1.   Če v zvezi z neposrednimi plačili upravičenec zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin ni mogel izpolniti meril za upravičenost ali drugih obveznosti, ohrani svoje pravice do pomoči za površine ali živali, ki so bile ob pojavu višje sile ali izjemnih okoliščin upravičene.

Če v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja iz členov 28, 29, 33 in 34 Uredbe (EU) št. 1305/2013 upravičenec zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin ni mogel izpolniti zavez, se zadevno plačilo za leta, v katerih je prišlo do višje sile ali izjemnih okoliščin, sorazmerno ukine. Ukinitev zadeva samo tiste dele zaveze, pri kateri do dodatnih stroškov ali izgube dohodka ni prišlo pred pojavom višje sile ali izjemnih okoliščin. V zvezi z merili za upravičenost in ostalimi obveznostmi se ukinitve in upravne kazni ne uporabijo.

V zvezi z drugimi ukrepi podpore za razvoj podeželja države članice v primerih višje sile ali izjemnih okoliščin ne zahtevajo delnega ali popolnega povračila podpore. Pri večletnih zavezah ali plačilih se povračilo podpore, prejete v predhodnih letih, ne bo zahtevalo, zaveza ali plačilo pa se bo nadaljevalo v naslednjih letih v skladu s prvotnim trajanjem.

Če neizpolnjevanje zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin zadeva navzkrižno skladnost, se ustrezna upravna kazen iz člena 91(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 ne uporabi.

2.   O primerih višje sile in izjemnih okoliščin se pristojni organ pisno obvesti v 15 delovnih dneh od dneva, ko je upravičenec oziroma njegova pooblaščena oseba to zmožna storiti, priložijo pa se tudi ustrezni dokazi v skladu z zahtevami pristojnega organa.

NASLOV II

INTEGRIRANI ADMINISTRATIVNI IN KONTROLNI SISTEM

POGLAVJE I

ZAHTEVE SISTEMA

Člen 5

Identifikacija kmetijskih parcel

1.   Identifikacijski sistem za kmetijske parcele iz člena 70 Uredbe (EU) št. 1306/2013 deluje na ravni referenčnih parcel. Referenčna parcela vsebuje enoto zemljišča, ki predstavlja kmetijsko površino, kot je opredeljena v členu 4(1)(e) Uredbe (EU) št. 1307/2013. Kadar je primerno, referenčna parcela vključuje tudi površine, določene v členu 32(2)(b) Uredbe (EU) št. 1307/2013, in kmetijsko zemljišče iz člena 28(2) Uredbe (EU) št. 1305/2013.

Države članice zamejijo referenčno parcelo na način, ki zagotavlja, da je referenčna parcela merljiva, da omogoča enotno in nedvoumno opredelitev lokacije vsake kmetijske parcele, ki je vsako leto prijavljena, in se načeloma ne spreminja skozi čas.

2.   Poleg tega države članice zagotovijo zanesljivo identifikacijo prijavljenih kmetijskih parcel. Zlasti zahtevajo, da so vlogam za pomoč in zahtevkom za plačila priložene posebne informacije ali dokumenti, ki jih določi pristojni organ in ki omogočajo, da se vsaka kmetijska parcela locira in izmeri. Za vsako referenčno parcelo države članice:

(a)	določijo največjo upravičeno površino za namene shem podpore iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 1307/2013;

(b)	določijo največjo upravičeno površino za namene ukrepov, vezanih na površino, iz členov od 28 do 31 Uredbe (EU) št. 1305/2013;

(c)

določijo lokacijo in velikost tistih površin z ekološkim pomenom, navedenih v členu 46(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013, za katere se je država članica odločila, da se štejejo za površine z ekološkim pomenom. V ta namen države članice uporabijo faktorje pretvorbe in/ali utežne faktorje iz Priloge X k Uredbi (EU) št. 1307/2013, kadar je to primerno;

(d)

ugotovijo, ali se uporabljajo določbe za gorska območja, območja s pomembnimi naravnimi omejitvami in druga območja s posebnimi omejitvami iz člena 32 Uredbe (EU) št. 1305/2013, območja Natura 2000, območja, ki jih zajema Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (14), kmetijska zemljišča, odobrena za proizvodnjo bombaža v skladu s členom 57 Uredbe (EU) št. 1307/2013, površine, ki se naravno vzdržujejo v stanju, primernem za pašo ali pridelavo iz člena 4(1)(c)(iii) Uredbe (EU) št. 1307/2013, površine, ki jih države članice določijo za regionalno in/ali kolektivno izvajanje površin z ekološkim pomenom v skladu s členom 46(5) in (6) Uredbe (EU) št. 1307/2013, površine, ki so bile sporočene Komisiji v skladu s členom 20 Uredbe (EU) št. 1307/2013, površine z okoljsko občutljivim trajnim travinjem, ki so na območjih, ki jih zajema Direktiva 92/43/EGS (15) ali Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta (16), okoljsko občutljive, in druga občutljiva območja iz člena 45(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013 in/ali za območja, ki jih določijo države članice v skladu s členom 48 navedene uredbe.

3.   Države članice zagotovijo, da je največja upravičena površina na referenčno parcelo iz odstavka 2(a) pravilno količinsko opredeljena z odstopanjem do največ 2 %, pri čemer se upoštevata vris in stanje referenčne parcele.

4.   Za ukrepe iz členov 21(1)(a), 30 in 34 Uredbe (EU) št. 1305/2013 lahko države članice za zemljišča, ki jih pokriva gozd in so upravičena do podpore, vzpostavijo ustrezne nadomestne sisteme za enotno identifikacijo zemljišč.

5.   GIS deluje na podlagi nacionalnega referenčnega koordinatnega sistema, kakor je opredeljen v Direktivi 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta (17), ki omogoča standardizirano merjenje in enotno identifikacijo kmetijskih parcel po vsej zadevni državi članici. Če se uporabljajo različni koordinatni sistemi, so medsebojno izključujoči in vsak od njih zagotavlja doslednost med podatki, ki se nanašajo na isto lokacijo.

Člen 6

Ocena kakovosti identifikacijskega sistema za kmetijske parcele

1.   Države članice letno ocenjujejo kakovost identifikacijskega sistema za kmetijske parcele za namene sheme osnovnega plačila in sheme enotnega plačila na površino iz poglavja 1 naslova III Uredbe (EU) št. 1307/2013. Ta ocena zajema dva razreda skladnosti.

Za oceno kakovosti identifikacijskega sistema za kmetijske parcele prvi razred skladnosti zajema naslednje elemente:

(a)	pravilno opredelitev velikosti največje upravičene površine;

(b)	delež in razporeditev referenčnih parcel, kjer so pri največji upravičeni površini upoštevane neupravičene površine ali kjer niso upoštevane kmetijske površine;

(c)	obstoj referenčnih parcel s hudimi pomanjkljivostmi.

Za ugotovitev morebitne pomanjkljivosti identifikacijskega sistema za kmetijske parcele drugi razred skladnosti zajema naslednje elemente kakovosti:

(a)	kategorizacijo referenčnih parcel, kjer so pri največji upravičeni površini upoštevane neupravičene površine, niso upoštevane kmetijske površine ali so bile odkrite ključne hude pomanjkljivosti;

(b)	razmerje med prijavljeno površino in največjo upravičeno površino znotraj referenčnih parcel;

(c)	odstotek referenčnih parcel, na katerih so se z leti zgodile spremembe.

Kadar rezultati ocene kakovosti razkrijejo pomanjkljivosti v sistemu, država članica sprejme ustrezne ukrepe za njihovo odpravo.

2.   Država članica oceno iz odstavka 1 izvede na podlagi vzorca referenčnih parcel, ki ga izbere in predloži Komisija. Uporabljajo podatke, ki jim omogočijo oceniti trenutne razmere na terenu.

3.   Poročilo o oceni in, kadar je primerno, ukrepi za odpravo pomanjkljivosti ter časovni načrt za njihovo izvedbo se pošljejo Komisiji najpozneje do 31. januarja po zadevnem koledarskem letu.

Člen 7

Identifikacija in registracija plačilnih pravic

1.   Sistem za identifikacijo in registracijo plačilnih pravic iz člena 71 Uredbe (EU) št. 1306/2013 je elektronski register na ravni države članice in zagotavlja, zlasti v zvezi z navzkrižnimi preverjanji iz odstavka 1 navedenega člena, učinkovito sledljivost plačilnih pravic, predvsem glede:

(a)

imetnika,

(b)	letnih vrednosti;

(c)	datuma vzpostavitve;

(d)	datuma zadnje aktivacije;

(e)	porekla, zlasti glede njegove določitve, izvorne, nacionalne ali regionalne rezerve, nakupa, zakupa in dedovanja;

(f)	kadar se uporablja člen 21(3) Uredbe (EU) št. 1307/2013, pravic, ki se ohranijo na podlagi navedene določbe;

(g)	kjer je primerno, regionalnih omejitev.

2.   Države članice, ki imajo več kot eno plačilno agencijo, se lahko odločijo, da bo elektronski register deloval na ravni plačilne agencije. V takem primeru zadevna država članica zagotovi, da so različni registri med seboj združljivi.

Člen 8

Identifikacija upravičencev

Brez poseganja v člen 72(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013 enotni sistem za beleženje identitete vsakega upravičenca iz člena 73 navedene uredbe jamči enotno identifikacijo v zvezi z vsemi vlogami za pomoč in zahtevki za plačilo ali drugimi izjavami, ki jih predloži isti upravičenec.

POGLAVJE II

KMETIJSKE PARCELE S KRAJINSKIMI ZNAČILNOSTMI IN DREVESI

Člen 9

Določitev površin, na katerih kmetijske parcele vključujejo krajinske značilnosti in drevesa

1.   Kjer so nekatere krajinske značilnosti, zlasti žive meje, jarki in zidovi, tradicionalno del dobre kmetijske prakse pri pridelavi ali rabi na kmetijskih površinah v določenih regijah, se države članice lahko odločijo, da se ustrezna površina šteje kot del upravičene površine kmetijske parcele v smislu člena 67(4)(a) Uredbe (EU) št. 1306/2013 pod pogojem, da ne preseže skupne širine, ki jo določi zadevna država članica. Ta širina ustreza tradicionalni širini v zadevni regiji in ne presega dveh metrov.

Če pa so države članice pred 9. decembrom 2009 Komisiji priglasile širino, ki v skladu z tretjim pododstavkom člena 30(2) Uredbe Komisije (ES) št. 796/2004 (18) presega dva metra, se navedena širina kljub vsemu lahko uporabi.

Prvi in drugi pododstavek se ne uporabljata za trajno travinje z razpršenimi krajinskimi značilnostmi in drevesi, če se je zadevna država članica odločila, da uporabi sorazmerni sistem v skladu s členom 10.

2.   Vse krajinske značilnosti, za katere veljajo zahteve in standardi, navedeni v Prilogi II k Uredbi (EU) št. 1306/2013 in so del skupne površine kmetijske parcele, se štejejo kot del upravičene površine navedene kmetijske parcele.

3.   Kmetijska parcela z razpršenimi drevesi se šteje kot upravičena površina, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)	kmetijske dejavnosti se na isti površini lahko opravljajo na podoben način kot na parcelah brez dreves in

(b)	število dreves na hektar ne presega največje gostote.

Največjo gostoto iz točke (b) prvega pododstavka določijo države članice in jo sporočijo na podlagi tradicionalnih praks pridelave, naravnih pogojev in okoljskih razlogov. Največja gostota ne presega 100 dreves na hektar. Vendar se navedena omejitev ne uporablja za ukrepe iz členov 28 in 30 Uredbe (EU) št. 1305/2013.

Ta odstavek se ne uporablja za razpršena sadna drevesa, ki dajejo večkratne pridelke, za razpršena drevesa, ki se lahko uporabljajo za pašo, na trajnem travinju in za trajno travinje z razpršenimi krajinskimi značilnostmi in drevesi, če se je zadevna država članica odločila, da uporabi sorazmerni sistem v skladu s členom 10.

Člen 10

Sorazmerni sistem za trajno travinje s krajinskimi značilnostmi in drevesi

1.   Kar zadeva trajno travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi, kot so krajinske značilnosti in drevesa, se lahko država članica za določitev upravičene površine znotraj referenčne parcele odloči za uporabo sorazmernega sistema.

Sorazmerni sistem iz prvega pododstavka vključuje različne kategorije homogenega tipa pokrovnosti tal, za katere se uporablja določen koeficient znižanja, določen na podlagi odstotka neupravičene površine. Kategorija z najmanjšim odstotkom neupravičene površine ne presega 10 % neupravičene površine in za to kategorijo se koeficient znižanja ne uporablja.

2.   Vse krajinske značilnosti, za katere veljajo zahteve in standardi, navedeni v Prilogi II k Uredbi (EU) št. 1306/2013 in so del skupne površine kmetijske parcele, se obravnavajo kot del upravičene površine.

3.   Ta člen se ne uporablja za trajno travinje s sadnim drevjem, ki daje večkratne pridelke.

POGLAVJE III

VLOGE ZA POMOČ IN ZAHTEVKI ZA PLAČILA

Člen 11

Zbirna vloga

Zbirna vloga zajema vsaj vlogo za neposredna plačila iz člena 72(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 v okviru sheme osnovnega plačila ali sheme enotnega plačila na površino in drugih shem pomoči na površino.

Člen 12

Odstopanje od roka za predložitev

Če zadnji dan za predložitev vloge za pomoč ali podporo, zahtevka za plačilo ali drugih izjav ali drugih spremnih dokumentov ali pogodb oziroma zadnji dan za spremembo zbirne vloge ali zahtevka za plačilo pade na državni praznik, soboto ali nedeljo, z odstopanjem od člena 5(1) Uredbe Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 (19) velja, da ta zadnji dan pade na prvi naslednji delovni dan.

Prvi odstavek se uporablja tudi za najpoznejši možni rok za pozne predložitve iz tretjega pododstavka člena 13(1) in za najpoznejši možni rok za pozne predložitve iz drugega pododstavka člena 14 za predložitev vlog upravičencev za dodelitev ali povišanje plačilnih pravic.

Člen 13

Pozna predložitev

1.   Razen v primerih višje sile in izjemnih okoliščin iz člena 4 se v primerih, ko se vloga za pomoč ali zahtevek za plačilo na podlagi te uredbe predloži po roku za predložitev, ki ga določi Komisija na podlagi člena 78(b) Uredbe (EU) št. 1306/2013, zneski, do katerih bi bil upravičenec upravičen, če bi bila vloga ali zahtevek predložena v roku, znižajo za 1 % na delovni dan.

Brez poseganja v posebne ukrepe, ki jih sprejmejo države članice v zvezi s potrebo po pravočasni predložitvi spremnih dokumentov zaradi načrtovanja in izvajanja učinkovitega nadzora, se prvi pododstavek uporablja tudi za vloge za podporo, dokumente, pogodbe ali druge izjave, ki se predložijo pristojnemu organu, kadar so takšne vloge za podporo, dokumenti, pogodbe ali izjave bistveni za upravičenost do zadevne pomoči ali podpore. V tem primeru se znižanje uporablja za znesek, ki se izplača za zadevno pomoč ali podporo.

Če je zamuda daljša od 25 koledarskih dni, se vloga ali zahtevek štejeta za nesprejemljiva, upravičencu pa se pomoč ali podpora ne dodeli.

2.   Razen v primerih višje sile in izjemnih okoliščin iz člena 4 se v primeru, ko upravičenec do shem iz členov 46 in 47 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (20), za katerega veljajo tudi obveznosti navzkrižne skladnosti v skladu s členom 92 Uredbe (EU) št. 1306/2013, ne predloži zbirne vloge v roku iz prvega pododstavka odstavka 1 tega člena, uporabi znižanje za 1 % na delovni dan. Največje znižanje je omejeno na 25 %. Odstotek znižanja se uporabi za skupni znesek plačil za ukrepe iz členov 46 in 47 Uredbe (EU) št. 1308/2013, deljeno s 3 za prestrukturiranje in preusmeritev.

3.   Razen v primerih višje sile in izjemnih okoliščin iz člena 4 se v primerih, ko se sprememba zbirne vloge ali zahtevka za plačilo predloži po roku za predložitev, ki ga določi Komisija na podlagi člena 78(b) Uredbe (EU) št. 1306/2013, zneski, ki se nanašajo na dejansko uporabo zadevnih kmetijskih parcel, znižajo za 1 % na delovni dan.

Spremembe zbirne vloge ali zahtevka za plačilo se dovolijo le do zadnjega možnega roka za pozno predložitev zbirne vloge ali zahtevka za plačilo, kot je naveden v tretjem pododstavku odstavka 1. Če pa je navedeni rok pred datumom ali na datum za predložitev spremembe zbirne vloge ali zahtevka za plačilo iz prvega pododstavka tega odstavka, spremembe zbirne vloge ali zahtevka za plačilo po navedenem datumu veljajo za nesprejemljive.

Člen 14

Pozna predložitev vloge za plačilne pravice

Razen v primerih višje sile in izjemnih okoliščin iz člena 4 se v primerih, ko se vloga za dodelitev plačilnih pravic ali po potrebi povečanje vrednosti plačilnih pravic predloži po roku, ki ga v ta namen določi Komisija na podlagi člena 78(b) Uredbe (EU) št. 1306/2013, zneski za navedeno leto za plačilo plačilnih pravic ali po potrebi povečanja vrednosti plačilnih pravic, ki se dodelijo upravičencu, znižajo za 3 % na delovni dan.

Če je zamuda daljša od 25 koledarskih dni, vloga velja za nesprejemljivo in upravičencu se plačilne pravice ne dodelijo oziroma se njihova vrednost ne poveča.

POGLAVJE IV

IZRAČUN POMOČI IN UPRAVNIH KAZNI ZA SHEME NEPOSREDNIH PLAČIL IN UKREPE ZA RAZVOJ PODEŽELJA V OKVIRU INTEGRIRANEGA SISTEMA

ODDELEK 1

Splošna pravila

Člen 15

Izvzetja iz uporabe upravnih kazni

1.   Upravne kazni iz tega poglavja se ne uporabijo za del vloge za pomoč ali zahtevka za plačilo, za katerega upravičenec pisno obvesti pristojni organ, da je vloga za pomoč ali zahtevek za plačilo nepravilen ali da je postal nepravilen po vložitvi, pod pogojem, da upravičenec ni bil obveščen o nameri pristojnega organa, da izvede pregled na kraju samem, in da organ upravičenca še ni obvestil o kakršni koli neskladnosti vloge za pomoč ali zahtevka za plačilo.

2.   Na podlagi informacij, ki jih predloži upravičenec, kot je določeno v odstavku 1, se vloga za pomoč ali zahtevek za plačilo uskladi z dejanskim stanjem.

Člen 16

Neprijava vseh površin

1.   Če za dano leto upravičenec ne prijavi vseh kmetijskih parcel, povezanih s površinami iz člena 72(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013, ter razlika med skupno prijavljeno površino v zbirni vlogi in/ali zahtevku za plačilo in prijavljeno površino, vključno s skupno površino neprijavljenih parcel, presega 3 % prijavljene površine, se skupni znesek neposrednih plačil na površino in/ali podpore v okviru ukrepov podpore na površino, ki se navedenemu upravičenca plača za navedeno leto, zniža za do 3 %, odvisno od resnosti opustitve.

Kazen, izračunana v skladu s prvim pododstavkom, se zniža za znesek upravne kazni, ki je bila uporabljena v skladu s členom 28(2).

2.   Odstavek 1 se uporablja tudi za plačila, povezana s shemami iz členov 46 in 47 Uredbe (EU) št. 1308/2013, kadar za upravičenca veljajo obveznosti navzkrižne skladnosti v skladu s členom 92 Uredbe (EU) št. 1306/2013. Odstotek znižanja se uporabi za skupni znesek plačil za ukrepe iz členov 46 in 47 Uredbe (EU) št. 1308/2013, deljen s 3 za prestrukturiranje in preusmeritev.

3.   Odstavek 1 se ne uporablja za plačila v okviru sheme za male kmete, določene v naslovu V Uredbe (EU) št. 1307/2013.

ODDELEK 2

Sheme pomoči na površino, razen plačila za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, ali ukrepi podpore na površino

Člen 17

Splošna načela

1.   Za namene tega oddelka se razlikuje med naslednjimi skupinami kmetijskih rastlin, če je to primerno:

(a)	površine, ki so prijavljene za namen aktiviranja plačilnih pravic v okviru sheme osnovnega plačila ali za namen dodelitve enotnega plačila na površino;

(b)	skupina za vsako od prijavljenih površin za katero koli drugo shemo pomoči ali ukrep podpore na površino, za katero se uporabi drugačna višina pomoči ali podpore;

(c)	površine, prijavljene pod naslovom „druge uporabe“.

2.   Kadar ista površina predstavlja osnovo za vlogo za pomoč in/ali zahtevek za plačilo v okviru več kot ene sheme pomoči ali ukrepa podpore na površino, se površina upošteva ločeno za vsako od navedenih shem pomoči ali vsakega od ukrepov podpore.

Člen 18

Osnova za izračun za plačila na površino

1.   Pri vlogah za pomoč v shemi osnovnega plačila, shemi za male kmete, prerazporeditvenem plačilu, plačilu za območja z naravnimi omejitvami in po potrebi shemi za mlade kmete in kadar država članica uporablja shemo osnovnega plačila, velja naslednje:

(a)	če število prijavljenih plačilnih pravic presega število plačilnih pravic, ki jih ima upravičenec na voljo, se število prijavljenih plačilnih pravic zmanjša na število plačilnih pravic, ki jih ima upravičenec na voljo;

(b)	če med številom prijavljenih plačilnih pravic in prijavljeno površino obstaja razlika, se prijavljena površina prilagodi na najnižjo številko.

Ta odstavek se ne uporabi v prvem letu dodelitve plačilnih pravic.

2.   Pri plačilu za mlade kmete in kadar se država članica odloči za način plačila iz člena 50(6), (7) in (8) Uredbe (EU) št. 1307/2013, se v primeru, če površina, prijavljena v shemi osnovnega plačila ali shemi enotnega plačila na površino, presega omejitve, ki jih določi država članica v skladu s členom 50(9) navedene uredbe, prijavljena površina zmanjša na to omejitev.

3.   Pri prerazporeditvenem plačilu se v primeru, če površina, prijavljena v shemi osnovnega plačila ali shemi enotnega plačila na površino, presega omejitve, ki jih država članica določi v skladu s členom 41(4) Uredbe (EU) št. 1307/2013, prijavljena površina zmanjša na to omejitev.

4.   Pri plačilu za območja z naravnimi omejitvami in kadar se država članica odloči za način plačila, določen v členu 48(4) Uredbe (EU) št. 1307/2013, se v primeru, če površina, prijavljena v shemi osnovnega plačila ali shemi enotnega plačila na površino, presega največje število hektarov, ki ga določi država članica, prijavljena površina zmanjša na to število.

5.   Pri vlogah za pomoč in/ali zahtevkih za plačilo v okviru shem pomoči ali ukrepov podpore na površino se v primeru, če je ugotovljeno, da je ugotovljena površina za skupino kmetijskih rastlin večja kot prijavljena površina v vlogi za pomoč, za izračun pomoči uporabi prijavljena površina.

6.   Brez poseganja v upravne kazni v skladu s členom 19 se pri vlogah za pomoč in/ali zahtevkih za plačilo v okviru shem pomoči ali ukrepov podpore na površino v primeru, če prijavljena površina presega ugotovljeno površino za skupino kmetijskih rastlin, kot je določeno v členu 17(1), pomoč izračuna na podlagi ugotovljene površine za navedeno skupino kmetijskih rastlin.

Vendar se brez poseganja v člen 60 Uredbe (EU) št. (EU) št. 1306/2013 v primeru, če je razlika med celotno ugotovljeno površino in celotno prijavljeno površino za plačilo v okviru shem neposredne pomoči, ki so določene v naslovih III, IV in V Uredbe (EU) št. 1307/2013, ali celotno prijavljeno površino za plačilo v okviru ukrepov podpore na površino, manjša ali enaka 0,1 hektara, ugotovljena površina obravnava kot enaka prijavljeni površini. Za ta izračun se upoštevajo le čezmerne prijave površin na ravni skupine kmetijskih rastlin, kot je določeno v členu 17(1).

Drugi pododstavek se ne uporablja, kadar razlika predstavlja več kot 20 % celotne prijavljene površine za plačila.

7.   Za namen izračuna pomoči v okviru sheme osnovnega plačila se upošteva povprečje vrednosti različnih plačilnih pravic v zvezi z ustrezno prijavljeno površino.

Člen 19

Upravne kazni v primerih čezmerne prijave

1.   Če je v zvezi s skupino kmetijskih rastlin iz člena 17(1) prijavljena površina za namene katere koli sheme pomoči ali ukrepa podpore na površino, večja od ugotovljene površine v skladu s členom 18, se pomoč izračuna na osnovi ugotovljene površine, znižane za dvakratno ugotovljeno razliko, če je navedena razlika večja od bodisi 3 % bodisi dveh hektarov, vendar ne presega 20 % ugotovljene površine.

Če razlika presega 20 % ugotovljene površine, se zadevni skupini kmetijskih rastlin ne dodeli nobena pomoč ali podpora na površino.

2.   Če razlika presega 50 %, se zadevni skupini kmetijskih rastlin ne dodeli pomoči ali podpore na površino. Poleg tega za upravičenca velja dodatna kazen, enaka višini zneska pomoči ali podpore, ki odgovarja razliki med prijavljeno površino in ugotovljeno površino v skladu s členom 18.

3.   Če zneska, izračunanega v skladu z odstavkoma 1 in 2, ni mogoče popolnoma poravnati v treh koledarskih letih po koledarskem letu ugotovitve v skladu s pravili, ki jih Komisija določi na podlagi člena 57(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013, se neporavnani saldo odpiše.

Člen 20

Upravne kazni za posebno plačilo za bombaž

Brez poseganja v upravne kazni, ki se uporabijo v skladu s členom 19 te uredbe, upravičenec v primeru, kadar je ugotovljeno, da ne spoštuje obveznosti iz člena 61(1) in (2) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 639/2014 (21), izgubi pravico do povečanja pomoči iz člena 60(2) Uredbe (EU) št. 1307/2013. Poleg tega se pomoč za bombaž na upravičeni hektar v skladu s členom 57 Uredbe (EU) št. 1307/2013 zmanjša za znesek povečanja, ki bi bilo sicer upravičencu dodeljeno v skladu s členom 60(2) navedene uredbe.

Člen 21

Upravne kazni, razen za čezmrne prijave površin, v zvezi s plačili za mlade kmete na podlagi poglavja V naslova III Uredbe (EU) št. 1307/2013

1.   Brez poseganja v upravne kazni, ki se uporabijo v skladu s členom 19, se v primeru, kadar je ugotovljeno, da upravičenec ne izpolnjuje obveznosti iz člena 50(2) Uredbe (EU) št. 1307/2013 in člena 49 Delegirane uredbe (EU) št. 639/2014, pomoč za mlade kmete ne izplača ali se v celoti ukine. Poleg tega se v primeru, kadar je ugotovljeno, da je upravičenec predložil lažen dokaz, da bi dokazal izpolnjevanje obveznosti, določi kazen v višini 20 % zneska, ki ga je upravičenec prejel ali bi ga sicer prejel v obliki plačila za mlade kmete v skladu s členom 50(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013.

2.   Če zneska neupravičenih plačil in upravnih kazni iz odstavka 1 ni mogoče popolnoma poravnati v treh koledarskih letih po koledarskem letu ugotovitve v skladu s pravili, ki jih Komisija določi na podlagi člena 57(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013, se neporavnani saldo odpiše.

ODDELEK 3

Plačilo za kmetijske prakse, ki so koristne za podnebje in okolje

Člen 22

Splošna načela

1.   Za namene tega oddelka se razlikuje med naslednjimi skupinami kmetijskih rastlin, če je to primerno:

(a)	vsaka skupina površin, prijavljenih kot posebna kmetijska rastlina iz člena 44(4) Uredbe (EU) št. 1307/2013;

(b)	površine, ki so prijavljene kot trajno travinje in so okoljsko občutljive, iz člena 45(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013;

(c)	ostale površine, razen tistih iz točke (b), prijavljene kot trajno travinje, in

(d)	površine, prijavljene kot površine z ekološkim pomenom iz člena 46(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013.

2.   Kadar je ista površina prijavljena za več kot eno skupino kmetijskih rastlin, se ta površina upošteva ločeno za vsako od navedenih skupin kmetijskih rastlin.

Člen 23

Osnova za izračun plačila za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje glede na upravičene hektare, prijavljene v shemi osnovnega plačila ali shemi enotnega plačila na površino

1.   Kadar država članica uporabi shemo osnovnega plačila, velja naslednje:

(a)	če število prijavljenih plačilnih pravic presega število plačilnih pravic, ki jih ima upravičenec na voljo, se število prijavljenih plačilnih pravic zmanjša na število plačilnih pravic, ki jih ima upravičenec na voljo;

(b)	če med številom prijavljenih plačilnih pravic in prijavljeno površino obstaja razlika, se prijavljena površina prilagodi na najnižjo številko.

2.   Brez poseganja v upravne kazni, ki se uporabijo v skladu s členom 28 se v primeru, če površina, prijavljena v zbirni vlogi za osnovno plačilo ali enotno plačilo na površino, presega ugotovljeno površino, ugotovljena površina uporabi za izračun plačila za zeleno komponento, za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje (v nadaljnjem besedilu: plačilo za zeleno komponento).

Če pa se ugotovi, da je ugotovljena površina za shemo osnovnega plačila ali shemo enotnega plačila na površino večja od prijavljene površine v vlogi za pomoč, se za izračun plačila za zeleno komponento uporabi prijavljena površina.

Člen 24

Znižanje plačila za zeleno komponento v primeru neizpolnjevanja zahteve glede diverzifikacije kmetijskih rastlin

1.   Kadar se v členu 44 Uredbe (EU) št. 1307/2013 zahteva, da glavna kmetijska rastlina ne zajema več kot 75 % celotne površine ornega zemljišča, vendar površina, ki je bila ugotovljena za glavno skupino kmetijskih rastlin, zajema več kot 75 %, se površina, ki se uporabi za izračun plačila zeleno komponento v skladu s členom 23 te uredbe, zmanjša za 50 % celotne površine ugotovljenega ornega zemljišča, pomnoženo s količnikom razlike.

Količnik razlike iz prvega pododstavka je delež površine z glavno skupino kmetijskih rastlin, ki presega 75 % celotnega ugotovljenega ornega zemljišča na celotni površini, potrebni za ostale skupine kmetijskih rastlin.

2.   Kadar se v členu 44 Uredbe (EU) št. 1307/2013 zahteva, da dve glavni kmetijski rastlini ne zajemata več kot 95 % celotne ugotovljene površine ornega zemljišča, vendar površina, ki je bila ugotovljena za dve glavni skupini kmetijskih rastlin, zajema več kot 95 %, se površina, ki se uporabi za izračun plačila za zeleno komponento v skladu s členom 23 te uredbe, zmanjša za 50 % celotne površine ugotovljenega ornega zemljišča, pomnoženo s količnikom razlike.

Količnik razlike iz prvega pododstavka je delež površine z dvema glavnima skupinama kmetijskih rastlin, ki presega 95 % celotne ugotovljene površine ornega zemljišča na celotni površini, potrebni za ostale skupine kmetijskih rastlin.

3.   Kadar se v členu 44 Uredbe (EU) št. 1307/2013 zahteva, da glavna kmetijska rastlina ne zajema več kot 75 % celotne ugotovljene površine ornega zemljišča in da dve glavni kmetijski rastlini ne zajemata več kot 95 %, vendar površina, ki je bila ugotovljena za glavno skupino kmetijskih rastlin, zajema več kot 75 %, in površina, ki je bila ugotovljena za dve glavni skupini kmetijskih rastlin, zajema več kot 95 %, se površina, ki se uporabi za izračun plačila za zeleno komponento v skladu s členom 23 te uredbe, zmanjša za 50 % celotne ugotovljene površine ornega zemljišča, pomnoženo s količnikom razlike.

Količnik razlike iz prvega pododstavka je vsota količnikov razlike, izračunana v skladu z odstavkoma 1 in 2. Vendar vrednost količnika ni višja od 1.

4.   Kadar upravičenec tri leta ni izpolnjeval zahteve glede diverzifikacije kmetijskih rastlin iz tega člena, je površina, za katero se v naslednjih letih zmanjša površina za izračun plačila za zeleno komponento v skladu z odstavki 1, 2 in 3, celotna ugotovljena površina ornega zemljišča, pomnožena z uporabljenim količnikom razlike.

Člen 25

Znižanje plačila za zeleno komponento v primeru neizpolnjevanja zahtev za trajno travinje

1.   Če je ugotovljeno neizpolnjevanje iz tretjega pododstavka člena 45(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013, se površina, ki se uporabi za izračun plačila za zeleno komponento v skladu s členom 23 te uredbe, zmanjša za površino, za katero je ugotovljeno neizpolnjevanje zahtev iz tretjega pododstavka člena 45(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013.

2.   Če je ugotovljeno neizpolnjevanje obveznosti iz člena 44 Delegirane uredbe (EU) št. 639/2014, se površina, ki se uporabi za izračun plačila za zeleno komponento v skladu s členom 23 te uredbe, zmanjša za površino, za katero je ugotovljeno neizpolnjevanje obveznosti iz člena 44 Delegirane uredbe (EU) št. 639/2014.

3.   Neizpolnjevanje velja za „ugotovljeno“, če je odkrito med katero koli vrsto pregledov, izvedenih v skladu s členom 74 Uredbe (EU) št. 1306/2013, ali kadar sta bila na neizpolnjevanje na kakršen koli drug način opozorjena pristojni kontrolni organ ali plačilna agencija.

Člen 26

Znižanje plačila za zeleno komponento v primeru neizpolnjevanja zahtev glede površine z ekološkim pomenom

1.   Površina z ekološkim pomenom, zahtevana v skladu s členom 46(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013 (v nadaljnjem besedilu: zahtevana površina z ekološkim pomenom), se izračuna na osnovi celotne ugotovljene površine ornega zemljišča in vključujoč, po potrebi v skladu s členom 46(2) Uredbe (EU) št. 1307/2013, ugotovljene površine iz točk (c), (d), (g) in (h) prvega pododstavka člena 46(2) navedene uredbe.

2.   Če zahtevana površina z ekološkim pomenom presega ugotovljeno površino z ekološkim pomenom, pri čemer se upošteva utežni faktor površin z ekološkim pomenom iz člena 46(3) Uredbe (ES) št. 1307/2013, se površina, ki se uporabi za izračun plačila za zeleno komponento v skladu s členom 23 te uredbe, zmanjša za 50 % celotnega ugotovljenega ornega zemljišča in vključujoč, po potrebi v skladu s členom 46(2) Uredbe (EU) št. 1307/2013, ugotovljene površine iz točk (c), (d), (g) in (h) prvega pododstavka člena 46(2) navedene uredbe, ter se pomnoži s količnikom razlike.

Količnik razlike, naveden v prvem pododstavku, je delež razlike med zahtevano površino z ekološkim pomenom in ugotovljeno površino z ekološkim pomenom na zahtevani površini z ekološkim pomenom.

3.   Kadar upravičenec tri leta ni izpolnjeval zahtev glede površine z ekološkim pomenom iz tega člena, je površina, za katero se v naslednjih letih zmanjša površina za izračun plačila za ekološko kmetovanje v skladu z odstavkom 2, celotna ugotovljena površina ornega zemljišča, vključno z ugotovljenimi površinami iz točk (c), (d), (g) in (h) prvega pododstavka člena 46(2) Uredbe (EU) št. 1307/2013, kadar se to uporablja na podlagi člena 46(2) navedene uredbe, pomnožena z uporabljenim količnikom razlike.

Člen 27

Maksimalno znižanje plačila za zeleno komponento

1.   Vsota znižanj, izračunanih v skladu s členi od 24 do 26, izražena v hektarih, ne presega celotnega števila hektarov ugotovljenega ornega zemljišča, vključujoč, po potrebi v skladu s členom 46(2) Uredbe (EU) št. 1307/2013, ugotovljene površine iz točk (c), (d), (g) in (h) prvega pododstavka člena 46(2) navedene uredbe.

2.   Brez poseganja v uporabo upravnih kazni, ki se uporabljajo v skladu s členom 28, celotno znižanje, izračunano v skladu s členi od 24 do 26, ne presega zneska plačila za ekološko kmetovanje, izračunanega v skladu s členom 23.

Člen 28

Upravne kazni v zvezi s plačilom za zeleno komponento

1.   Če se površina, ki se uporabi za izračun plačila za zeleno komponento v skladu s členom 23, razlikuje od površine, ki se uporabi za izračun plačila za zeleno komponento po uporabi členov od 24 do 27, se plačilo za zeleno komponento izračuna na podlagi slednje površine, ki se zmanjša za dvakratno ugotovljeno razliko, če je razlika večja od bodisi 3 % bodisi dveh hektarov, vendar ne presega 20 % površine, ki se uporabi za izračun plačila za zeleno komponento po uporabi členov od 24 do 27.

Če je razlika večja od 20 %, se pomoč ne dodeli.

Če je razlika večja od 50 %, se pomoč ne dodeli. Poleg tega za upravičenca velja dodatna kazen, enaka višini zneska pomoči, ki odgovarja razliki med površino, ki se uporabi za izračun plačila za zeleno komponento v skladu s členom 23, in površino, ki se uporabi za izračun plačila za zeleno komponento po uporabi členov od 24 do 27

2.   Če upravičenec ne prijavi vse svoje površine z ornim zemljiščem, zaradi česar bi bil oproščen obveznosti iz členov 44, 45 in 46 Uredbe (EU) št. 1307/2013, in/ali vsega trajnega travinja, ki je okoljsko občutljivo, v skladu s členom 45(1) navedene uredbe in je neprijavljena površina večja od 0,1 ha, se površina, ki se uporabi za izračun plačila za ekološko kmetovanje po uporabi členov od 24 do 27 te uredbe, zniža za dodatnih 10 %.

3.   V skladu s členom 77(6) Uredbe (EU) št. 1306/2013 se upravne kazni, izračunane v skladu z odstavkoma 1 in 2 tega člena, ne uporabijo za leti zahtevka 2015 in 2016. Upravna kazen, izračunana v skladu z odstavkoma 1 in 2, se deli s 5 in omeji na 20 % zneska plačila za zeleno komponento, do katerega bi bil zadevni kmet upravičen v skladu s členom 23 v letu zahtevka 2017, ter deli s 4 in omeji na 25 % istega zneska za leto zahtevka 2018 in poznejša leta zahtevkov.

4.   Če zneska upravnih kazni, izračunanega v skladu z odstavki 1, 2 in 3, ni mogoče popolnoma poravnati v treh koledarskih letih po koledarskem letu odkritja v skladu s pravili, ki jih Komisija določi na podlagi člena 57(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013, se neporavnani saldo odpiše.

Člen 29

Pravila, ki se uporabijo za enakovredne prakse

Ta oddelek se smiselno uporablja za enakovredne prakse iz člena 43(3) Uredbe (EU) št. 1307/2013.

ODDELEK 4

Prostovoljno vezana podpora, ki temelji na vlogah za pomoč na žival v okviru shem pomoči za živali, ali podpora za razvoj podeželja, ki temelji na zahtevkih za plačilo v okviru ukrepov podpore na žival

Člen 30

Podlaga za izračun

1.   Pomoč ali podpora se v nobenem primeru ne dodeli za število živali, višje od števila, ki je navedeno v vlogi za pomoč ali zahtevku za plačilo.

2.   Živali na kmetijskem gospodarstvu veljajo za ugotovljene le, če so identificirane v vlogi za pomoč ali zahtevku za plačilo. Identificirane živali se lahko nadomestijo, ne da bi to povzročilo izgubo pravice do plačila pomoči ali podpore, če pristojni organ še ni obvestil upravičenca o neizpolnjevanju zahtev v vlogi ali zahtevku ali če upravičenec še ni bil obveščen o nameri organa, da izvede pregled na kraju samem. Kadar država članica ne uporabi možnosti, da bi imela sistem brez zahtevkov v skladu s pravili, ki jih Komisija določi na podlagi člena 78(b) Uredbe (EU) št. 1306/2013, z vsemi sredstvi zagotovi, da ne obstaja noben dvom o tem, katere živali so zajete v vlogah ali zahtevkih upravičenca.

3.   Brez poseganja v člen 31 se v primeru, če število živali, prijavljenih v vlogi za pomoč ali zahtevku za plačilo, presega število, ki je ugotovljeno z upravnimi pregledi ali pregledi na kraju samem, pomoč ali podpora izračuna na podlagi ugotovljenih živali.

4.   Kadar so ugotovljeni primeri neizpolnjevanja v zvezi s sistemom za identifikacijo in registracijo govedi, velja naslednje:

(a)	govedo na kmetijskem gospodarstvu, ki je izgubilo eno od dveh ušesnih znamk, velja za ugotovljeno, če je jasno in posamično identificirano z drugimi elementi sistema za identifikacijo in registracijo govedi iz točk (b), (c) in (d) prvega odstavka člena 3 Uredbe (ES) št. 1760/2000;

(b)

eno govedo na kmetijskem gospodarstvu, ki je izgubilo dve ušesni znamki, velja za ugotovljeno, če je žival še vedno mogoče identificirati z registrom, potnim listom za živali, zbirko podatkov ali na druge načine, določene z Uredbo (ES) št. 1760/2000, ter če imetnik živali lahko dokaže, da je že pred najavo pregleda na kraju samem ukrepal, da bi napako odpravil;

(c)

kadar je ugotovljeno neizpolnjevanje povezano z nepravilnimi vnosi v register ali potni list za živali, zadevna žival velja za neugotovljeno le, če so navedene napake ugotovljene pri vsaj dveh pregledih v obdobju 24 mesecev. V vseh ostalih primerih zadevna žival velja za neugotovljeno po prvi ugotovitvi neizpolnjevanja zahtev.

Vnosi v sistem za identifikacijo in registracijo govedi ter uradna obvestila sistemu se lahko v primerih očitnih napak, ki jih prizna pristojni organ, kadar koli popravijo.

5.   Ovca ali koza na gospodarstvu, ki je izgubila eno ušesno znamko, velja za ugotovljeno, če je žival še vedno mogoče identificirati s prvim sredstvom za identifikacijo v skladu s členom 4(2)(a) Uredbe (ES) št. 21/2004 ter če so izpolnjene vse ostale zahteve sistema za identifikacijo in registracijo ovc in koz.

Člen 31

Upravne kazni v zvezi s prijavljenimi živalmi v okviru shem pomoči za živali ali ukrepov podpore na žival

1.   Kadar je v zvezi z vlogo za pomoč v okviru sheme pomoči za živali ali v zvezi z zahtevkom za plačilo v okviru ukrepov podpore na žival ugotovljena razlika med številom prijavljenih živali in številom ugotovljenih živali v skladu s členom 30(3), se skupni znesek pomoči ali podpore, do katere je upravičenec upravičen v okviru sheme pomoči ali ukrepa podpore za zadevno leto zahtevka, zmanjša za odstotek, ki se določi v skladu z odstavkom 3 tega člena, v primeru da je bilo neizpolnjevanje ugotovljeno pri največ treh živalih.

2.   Če je neizpolnjevanje ugotovljeno pri več kot treh živalih, se skupni znesek pomoči ali podpore, do katere je upravičenec upravičen v okviru sheme pomoči ali ukrepa podpore iz odstavka 1 za zadevno leto zahtevka, zmanjša za:

(a)	odstotek, ki se določi v skladu z odstavkom 3, če ne presega 10 %;

(b)	dvakratni odstotek, ki se določi v skladu z odstavkom 3, če presega 10 %, vendar ne presega 20 %.

Če odstotek, določen v skladu z odstavkom 3, presega 20 %, se v okviru sheme pomoči ali ukrepa podpore za zadevno leto zahtevka ne dodeli nobena pomoč ali podpora, do katere bi bil upravičenec upravičen v skladu s členom 30(3).

Če odstotek, določen v skladu z odstavkom 3, presega 50 %, se v okviru sheme pomoči ali ukrepa podpore za zadevno leto zahtevka ne dodeli nobena pomoč ali podpora, do katere bi bil upravičenec upravičen v skladu s členom 30(3). Poleg tega za upravičenca velja dodatna kazen v znesku, enakem višini zneska, ki odgovarja razliki med številom prijavljenih živali in številom ugotovljenih živali v skladu s členom 30(3). Če navedenega zneska ni mogoče popolnoma poravnati v treh koledarskih letih po koledarskem letu ugotovitve v skladu s pravili, ki jih Komisija določi na podlagi člena 57(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013, se neporavnani saldo odpiše.

3.   Za določitev odstotkov iz odstavkov 1 in 2 se število prijavljenih živali v okviru sheme pomoči za živali ali ukrepov podpore na žival, pri katerih je bilo ugotovljeno neizpolnjevanje, deli s številom ugotovljenih živali za navedeno shemo pomoči za živali ali ukrep podpore v skladu z vlogo za pomoč ali zahtevkom za plačilo za zadevno leto zahtevka.

Kadar država članica uporabi možnost, da bi imela sistem brez zahtevkov v skladu s pravili, ki jih Komisija določi na podlagi člena 78(b) Uredbe (EU) št. 1306/2013, se potencialno upravičene živali, za katere je ugotovljeno, da niso pravilno identificirane ali registrirane v sistemu za identifikacijo in registracijo živali, obravnavajo kot živali, pri katerih je bilo ugotovljeno neizpolnjevanje.

Člen 32

Izvzetja iz uporabe upravnih kazni v primerih naravnih okoliščin

Upravne kazni iz člena 31 se ne uporabijo v primerih, kadar upravičenec ne more izpolniti zahtev za upravičenost, zavez ali drugih obveznosti zaradi naravnih okoliščin, ki vplivajo na čredo ali trop, če velja, da je o tem pisno obvestil pristojni organ v desetih delovnih dneh od ugotovitve kakršnega koli zmanjšanja števila živali.

Brez poseganja v dejanske okoliščine, ki jih je treba upoštevati v posameznih primerih, lahko pristojni organi priznajo naslednje primere naravnih okoliščin, ki vplivajo na čredo ali trop:

(a)	pogin živali zaradi bolezni; ali

(b)	pogin živali zaradi nesreče, za katerega upravičenec ne nosi odgovornosti.

Člen 33

Dodatne kazni in ukrepi

1.   Države članice lahko določijo dodatne nacionalne kazni, ki se uporabijo za posrednike, ki sodelujejo v postopku za pridobitev pomoči ali podpore, z namenom zagotavljanja skladnosti z zahtevami nadzora, vključno s spoštovanjem obveznosti priglasitve.

2.   Če je v zvezi z dokazi, ki jih službe, organi ali organizacije, razen pristojnih organov, predložijo v skladu s pravili, ki jih Komisija določi na podlagi člena 78(c) Uredbe (EU) št. 1306/2013, ugotovljeno, da so bili iz malomarnosti ali namerno predloženi nepravilni dokazi, zadevna država članica uporabi ustrezne kazni v skladu z nacionalno zakonodajo. Kadar je takšna neskladnost ugotovljena drugič, je vpleteni službi, organu ali organizaciji za obdobje najmanj enega leta odvzeta pravica za zagotavljanje veljavnih dokazov za namene podpore.

Člen 34

Spremembe in prilagoditve vnosov v računalniško bazo podatkov za govedo

V zvezi s prijavljenim govedom se člen 15 uporablja za napake in opustitve v zvezi z vnosi v računalniško zbirko podatkov za govedo, vnesene od trenutka predložitve vlog za pomoč ali zahtevkov za plačilo.

NASLOV III

POSEBNE DOLOČBE ZA UKREPE PODPORE ZA RAZVOJ PODEŽELJA

Člen 35

Neizpolnjevanje meril za upravičenost, razen za površino ali število živali, ter obveznosti ali druge zaveze

1.   Zahtevana podpora se v celoti zavrne ali ukine, če merila za upravičenost niso izpolnjena.

2.   Zahtevana podpora se v celoti ali delno zavrne ali ukine v primeru neizpolnjevanja naslednjih obveznosti ali drugih zavez:

(a)	obveznosti, določenih v programu za razvoj podeželja; ali

(b)	če je primerno, drugih zavez v zvezi z operacijami, ki jih določa pravo Unije ali nacionalno pravo oziroma programi za razvoj podeželja, zlasti glede javnih naročil, državne pomoči in drugih obveznih standardov in zahtev.

3.   Pri odločanju o stopnji zavrnitve ali ukinitve podpore zaradi neizpolnjevanja obveznosti ali drugih zavez iz odstavka 2 države članice upoštevajo resnost, obseg, trajanje in ponavljanje neizpolnjevanja pogojev za podporo iz odstavka 2.

Resnost neizpolnjevanja je odvisna zlasti od pomena posledic neizpolnjevanja, upoštevajo pa se cilji neizpolnjenih obveznosti in zavez.

Obseg neizpolnjevanja je odvisen zlasti od njegovega učinka na operacijo kot celoto.

Trajanje je odvisno zlasti od trajanja učinka ali možnosti za primerno odpravo tega učinka.

Ponavljanje je odvisno od tega, ali so bili odkriti podobni primeri neizpolnjevanja v predhodnih štirih letih, pri istem upravičencu in istem ukrepu ali vrsti operacije v celotnem programskem obdobju 2014–2020 oziroma pri podobnem ukrepu v programskem obdobju 2007–2013.

4.   Pri večletnih obveznostih ali plačilih se ukinitve plačil na podlagi meril iz odstavka 3 uporabijo tudi za že plačane zneske za isto operacijo v predhodnih letih.

5.   Če se na podlagi celovite ocene, ki temelji na merilih iz odstavka 3, ugotovi resno neizpolnjevanje, se podpora v celoti zavrne ali ukine. Poleg tega se upravičenca v koledarskem letu ugotovitve in naslednjem koledarskem letu izloči iz istega ukrepa ali vrste operacije.

6.   Če je ugotovljeno, da je upravičenec predložil lažne dokaze, da bi prejel podporo, ali potrebnih informacij zaradi malomarnosti ni predložil, se podpora v celoti zavrne ali ukine. Poleg tega se upravičenca v koledarskem letu ugotovitve in naslednjem koledarskem letu izloči iz istega ukrepa ali vrste operacije.

7.   Če ukinitev in upravnih kazni iz odstavkov 1, 2, 4, 5 in 6 ni mogoče popolnoma poravnati v treh koledarskih letih po koledarskem letu ugotovitve v skladu s pravili, ki jih Komisija določi na podlagi člena 57(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013, se neporavnani saldo odpiše.

Člen 36

Prekinitev podpore

Plačilna agencija lahko podporo v zvezi z nekaterimi izdatki prekine, če se odkrije neskladnost, ki ima za posledico upravno kazen. Plačilna agencija prekinitev podpore ukine takoj, ko upravičenec pristojnemu organu ustrezno dokaže, da je položaj popravljen. Najdaljše obdobje prekinitve podpore ne presega treh mesecev. Države članice lahko določijo tudi krajša najdaljša obdobja glede na vrsto operacij in učinek zadevne neskladnosti.

Plačilna agencija lahko podporo prekine samo, če neskladnost ne ogrozi doseganja celovitega namena zadevne operacije in je pričakovati, da lahko upravičenec v opredeljenem najdaljšem obdobju položaj popravi.

NASLOV IV

KONTROLNI SISTEM IN UPRAVNE KAZNI V ZVEZI Z NAVZKRIŽNO SKLADNOSTJO

POGLAVJE I

OHRANITEV TRAJNIH PAŠNIKOV

Člen 37

Obveznosti glede trajnih pašnikov

1.   Kadar se ugotovi, da se je razmerje iz člena 3(3) Uredbe (ES) št. 1122/2009 leta 2014 zmanjšalo na nacionalni ali regionalni ravni, lahko zadevna država članica določi obveznost za upravičence, ki zaprosijo za katero koli pomoč v okviru shem neposrednih plačil v letu 2015, da zemljišč s trajnimi pašniki ne spremenijo brez predhodne odobritve.

Kadar se ugotovi, da se je navedeno razmerje leta 2014 zmanjšalo za več kot 5 %, zadevna država članica določi tako obveznost.

Če se za odobritev iz prvega in drugega pododstavka uporablja pogoj, da se zemljišče opredeli kot trajni pašnik, se tako zemljišče s prvim dnem spremembe obravnava kot trajni pašnik z odstopanjem od opredelitve iz točke (2) drugega odstavka člena 2 Uredbe (ES) št. 1122/2009. Navedene površina se uporabljajo za gojenje trav ali druge zelnate krme pet zaporednih let po datumu njihove spremembe.

2.   Obveznost za upravičence iz odstavka 1 ne velja, kadar upravičenci ustvarijo trajne pašnike v skladu z uredbami Sveta (EGS) 2078/92 (22), (ES) 1257/1999 (23) in (ES) št. 1698/2005.

3.   Kadar se ugotovi, da obveznost iz člena 3(2) Uredbe (ES) št. 1122/2009 leta 2014 ne more biti zagotovljena, zadevna država članica poleg ukrepov, ki jih je treba sprejeti v skladu z odstavkom 1 tega člena, na nacionalni ali regionalni ravni določi obveznost, da upravičenci, ki zaprosijo za pomoč v skladu s katero koli shemo neposrednih plačil v letu 2015, zemljišče ponovno spremenijo v trajni pašnik.

Prvi pododstavek velja le za upravičence, ki jim je na voljo zemljišče, spremenjeno iz trajnih pašnikov v zemljišče za druge rabe.

Prvi pododstavek se uporablja za površine zemljišč, ki so bile na ta način spremenjene od datuma začetka 24-mesečnega obdobja pred zadnjim datumom, na katerega je bilo treba v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 1122/2009 najpozneje predložiti zbirne vloge v zadevni državi članici.

V takem primeru kmetje ponovno spremenijo delež teh površin v trajne pašnike ali določijo tak obseg površin za trajne pašnike. Ta delež se izračuna na podlagi obsega površin, ki jih kmet tako spremeni, in obsega površin, ki so potrebne za ponovno vzpostavitev ravnotežja.

Kadar pa so bile take površine predmet prenosa, potem ko so bile spremenjene v zemljišče za druge rabe, se prvi pododstavek uporablja le, če je do prenosa prišlo po 6. maju 2004.

Z odstopanjem od točke (2) drugega odstavka člena 2 Uredbe (ES) št. 1122/2009 se površine, ponovno spremenjene v trajne pašnike ali opredeljene za trajne pašnike, štejejo za „trajne pašnike“. Navedene površine se uporabljajo za gojenje trav ali druge zelnate krme pet zaporednih let po datumu njihove spremembe.

4.   Odstavka 1 in 3 se uporabljata samo v letu 2015.

5.   Države članice v letih 2015 in 2016 opravijo preglede, da zagotovijo izpolnjevanje odstavkov 1 in 3.

POGLAVJE II

IZRAČUN IN UPORABA UPRAVNIH KAZNI

Člen 38

Splošna pravila glede neizpolnjevanja

1.   „Ponovitev“ neizpolnjevanja pomeni neizpolnjevanje iste zahteve ali standarda, ugotovljeno več kot enkrat v zaporednem obdobju treh koledarskih let, če je bil upravičenec obveščen o predhodnem neizpolnjevanju oziroma je imel možnost, da sprejme potrebne ukrepe za odpravo navedenega predhodnega neizpolnjevanja. Za ugotavljanje ponovitve neizpolnjevanja se bodo upoštevale neskladnosti, ugotovljene na podlagi Uredbe (ES) št. 1122/2009, zlasti DKOS 3 iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 1306/2013 pa bodo veljali za enakovredne PZR 2 iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 73/2009 v različici, ki je bila v veljavi 21. decembra 2013.

2.   „Obseg“ neizpolnjevanja se ugotovi zlasti ob upoštevanju, ali ima neizpolnjevanje daljnosežne posledice ali pa je omejeno na samo kmetijo.

3.   „Resnost“ neizpolnjevanja je odvisna zlasti od pomembnosti posledic neizpolnjevanja ob upoštevanju ciljev zadevne zahteve ali standarda.

4.   Ali je neizpolnjevanje „stalno“, je odvisno zlasti od trajanja učinka ali možnosti za odpravo navedenih učinkov na primeren način.

5.   Za namene tega poglavja se neizpolnjevanje šteje za „ugotovljeno“, če je ugotovljeno pri kakršni koli vrsti nadzora, izvedenega v skladu s to uredbo, ali kadar je bil na neizpolnjevanje na kakršen koli drug način opozorjen pristojni kontrolni organ ali, kadar je to primerno, plačilna agencija.

Člen 39

Izračun in uporaba upravnih kazni v primeru malomarnosti

1.   Kadar je ugotovljeno neizpolnjevanje zaradi malomarnosti upravičenca, se uporabi znižanje. Navedeno znižanje praviloma znaša 3 % skupnega zneska, ki izhaja iz plačil in letne premije iz člena 92 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Plačilna agencija se lahko na podlagi ocene pomembnosti neizpolnjevanja, ki jo zagotovi pristojni kontrolni organ v ocenjevalnem delu poročila o nadzoru, ob upoštevanju meril iz člena 38(1) do (4) odloči, da navedeni odstotek zmanjša na 1 % ali poveča na 5 % skupnega zneska iz prvega pododstavka ali, če določbe v zvezi z zadevno zahtevo ali standardom to omogočajo, da glede neizpolnjevanja nadalje ne ukrepa, ali, v primerih, za katere se dodeli podpora v skladu s členom 17(5) in členom 17(6) Uredbe 1305/2013, da znižanj sploh ne uporabi.

2.   Kadar se država članica odloči, da ne uporabi upravne kazni na podlagi člena 97(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013, in upravičenec ne popravi stanja v roku, ki ga določi pristojni organ, se uporabi upravna kazen.

Rok, ki ga določi pristojni organ, ni daljši kot do konca leta, ki sledi letu ugotovitve.

3.   Kadar se država članica odloči za možnost, določeno v drugem pododstavku člena 99(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013, in upravičenec ne popravi stanja v roku, ki ga določi pristojni organ, se znižanje v višini najmanj 1 % iz odstavka 1 tega člena uporabi retroaktivno glede na leto začetne ugotovitve, ko je bil uporabljen sistem zgodnjega opozarjanja, če je ugotovljeno, da neizpolnjevanje ni bilo odpravljeno v najdaljšem obdobju treh zaporednih koledarskih let, izračunanih od navedenega leta in vključno z njim.

Rok, ki ga določi pristojni organ, ni daljši kot do konca leta, ki sledi letu ugotovitve.

Neizpolnjevanje, ki ga je upravičenec odpravil v roku, se ne šteje za neizpolnjevanje za namene določitve ponovitve v skladu z odstavkom 4.

4.   Brez poseganja v primere namernega neizpolnjevanja se znižanje, ki se uporabi za prvo ponovitev istega neizpolnjevanja v skladu z odstavkom 1, pomnoži s faktorjem tri.

Pri nadaljnjih ponovitvah se pomnožitveni faktor tri uporabi za vsak rezultat znižanja, določenega v zvezi s predhodno ponovitvijo neizpolnjevanja. Vendar največje znižanje ne presega 15 % skupnega zneska iz odstavka 1.

Ko je dosežen največji odstotek 15 %, plačilna agencija obvesti zadevnega upravičenca, da se, če se isto neizpolnjevanje ponovno ugotovi, šteje, da je upravičenec deloval namerno v smislu člena 40.

Člen 40

Izračun in uporaba upravnih kazni v primerih namernega neizpolnjevanja

Kadar je upravičenec ugotovljeno neizpolnjevanje povzročil namerno, je znižanje, ki se uporabi za skupni znesek iz člena 39(1), praviloma 20 % navedenega skupnega zneska.

Vendar se lahko plačilna agencija na podlagi ocene pomembnosti neizpolnjevanja, ki jo zagotovi pristojni kontrolni organ v ocenjevalnem delu poročila o nadzoru, ob upoštevanju meril iz člena 38(1) do (4) odloči za znižanje navedenega odstotka na ne več kot 15 % ali povišanje odstotka na največ 100 % navedenega skupnega zneska.

Člen 41

Kumuliranje upravnih kazni

Kadar primer neizpolnjevanja v smislu točke 2(b) drugega pododstavka člena 2(1) pomeni tudi neizpolnjevanje v smislu točke 2(a) drugega pododstavka člena 2(1), se upravne kazni uporabijo v skladu s pravili, ki jih Komisija določi na podlagi člena 77(8)(a) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

NASLOV V

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 42

Prehodna pravila v zvezi z navzkrižno skladnostjo

1.   Glede obveznosti upravičencev v zvezi z navzkrižno skladnostjo za ukrepe, ki se izvajajo na podlagi Uredbe (ES) št. 1698/2005, se uporabljajo pravila o kontrolnem sistemu in upravnih kaznih iz te uredbe in iz izvedbenih aktov, ki jih Komisija sprejme na podlagi Uredbe (EU) št. 1306/2013.

2.   Za primere neizpolnjevanja zahtev glede navzkrižne skladnosti, za katero upravne kazni niso bile uporabljene, ker sodijo v okvir pravila de minims iz člena 23(2) Uredbe (ES) št. 73/2009 oziroma člena 51(2) Uredbe (ES) št. 1698/2005, se uporabi drugi pododstavek člena 97(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013 v zvezi z obveznostjo kontrolnega organa, da sprejme potrebne ukrepe, da preveri, ali je upravičenec odpravil ugotovljeno neizpolnjevanje.

Člen 43

Razveljavitev

Uredbi (ES) št. 1122/2009 in (EU) št. 65/2011 se s 1. januarjem 2015 razveljavita.

Vendar se navedeni uredbi še naprej uporabljata za:

(a)	vloge za pomoč za neposredna plačila, predložene za premijska obdobja, ki se začnejo pred 1. januarjem 2015;

(b)	zahtevke za plačilo, ki se nanašajo na leto 2014, in

(c)	kontrolni sistem in upravne kazni v zvezi z obveznostmi kmetov glede navzkrižne skladnosti na podlagi členov 85t in 103z Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 (24).

Člen 44

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se za vloge za pomoč ali zahtevke za plačila, ki se nanašajo na leta zahtevka ali premijska obdobja od 1. januarja 2015 dalje.

---

(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 549.

(2)  Uredba Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (UL L 209, 11.8.2005, str. 1).

(3)  Uredba Komisije (ES) št. 1122/2009 z dne 30. novembra 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z navzkrižno skladnostjo, modulacijo ter integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru shem neposrednih podpor za kmete, določenih za navedeno uredbo, ter za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi z navzkrižno skladnostjo v okviru sheme podpore, določene za sektor vina (UL L 316, 2.12.2009, str. 65).

(4)  Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. december 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L 347, 20.12.2013, str. 608).

(5)  Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 347, 20.12.2013, str. 487).

(6)  Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)

(7)  Uredba Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 (UL L 30, 31.1.2009, str. 16).

(8)  Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja (UL L 25, 28.1.2011, str. 8).

(9)  Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).

(10)  Uredba (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97 (UL L 204, 11.8.2000, str. 1).

(11)  Uredba Sveta (ES) št. 21/2004 z dne 17. decembra 2003 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo ovc in koz ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 in direktiv 92/102/EGS in 64/432/EGS (UL L 5, 9.1.2004, str. 8).

(12)  Uredba (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 247/2006 (UL L 78, 20.3.2013, str. 23).

(13)  Uredba (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1405/2006 (UL L 78, 20.3.2013, str. 41).

(14)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

(15)  Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).

(16)  Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7).

(17)  Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (UL L 108, 25.4.2007, str. 1).

(18)  Uredba Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (UL L 141, 30.4.2004, str. 18).

(19)  Uredba (EGS, Euratom) št. 1182/71 Sveta z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov (UL L 124, 8.6.1971, str. 1).

(20)  Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).

(21)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 639/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi pravil za neposredna plačila kmetom v podpornih shemah v okviru skupne kmetijske politike ter o spremembi Priloge X k navedeni uredbi (Glej stran 1 tega Uradnega lista).

(22)  Uredba Sveta (EGS) št. 2078/92 z dne 30. junija 1992 o proizvodnih metodah v kmetijstvu, ki so združljive z zahtevami varstva okolja in ohranjanja podeželja (UL L 215, 30.7.1992, str. 85).

(23)  Uredba Sveta (ES) št. 1257/1999 z dne 17. maja 1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) ter o spremembi in razveljavitvi določenih uredb (UL L 160, 26.6.1999, str. 80).

(24)  Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (UL L 299, 16.11.2007, str. 1–149).

---