(1)

Komisija je izvedla pripravljalno študijo, ki je analizirala okoljske in gospodarske vidike transformatorjev. Študija je bila pripravljena skupaj z deležniki in zainteresiranimi stranmi iz Skupnosti, rezultati pa so javno dostopni. Transformatorji so izdelki, povezani z energijo, v smislu člena 2(1) Direktive 2009/125/ES.

(2)

Študija je pokazala, da je energija v fazi uporabe najpomembnejši okoljski vidik, ki ga je možno obravnavati z zasnovo izdelka. Pri proizvodnji transformatorjev se porabijo znatne količine surovin (bakra, železa, smole, aluminija), toda kaže, da tržni mehanizmi zagotavljajo primerno ravnanje ob koncu življenjske dobe, zato ni potrebno oblikovati s tem povezanih zahtev za okoljsko primerno zasnovo.

(3)

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo, določene v Prilogi I, veljajo za izdelke, dane na trg ali v uporabo, ne glede na to, kje so nameščeni. Takšne zahteve zato ne morejo biti odvisne od vrste uporabe izdelka.

(4)

Transformatorji se običajno nabavljajo na podlagi okvirnih sporazumov. V tem smislu se nabava nanaša na dejanje sklenitve pogodbe s proizvajalcem o dobavi določenega števila transformatorjev. Šteje se, da pogodba začne veljati na dan, ko jo podpišejo pogodbene strani.

(5)

Zaradi posebnih funkcij, določene kategorije transformatorjev ne bi smele biti zajete v to uredbo. Poraba energije in možnosti prihrankov takšnih transformatorjev so zanemarljivi v primerjavi z ostalimi transformatorji.

(6)

Zaradi omejitev v zvezi z maso transformatorjev za montažo na steber so zagotovljene regulativne koncesije. Da se preprečijo zlorabe, povezane s transformatorji, ki so proizvedeni posebej za montažo na steber, bi morali ti transformatorji imeti na vidnem mestu napis „Samo za montažo na steber“, da se olajša delo nacionalnih organov za tržni nadzor.

(7)

Regulativne koncesije se omogočijo za transformatorje, opremljene z opremo, ki lahko opravlja funkcijo reguliranja napetosti, zato da se v distribucijsko omrežje vključi decentralizirana proizvodnja iz obnovljivih virov. Z dozorevanjem te nastajajoče tehnologije in razpoložljivostjo merilnih standardov za ločevanje izgub, povezanih z osnovo transformatorja, od izgub, povezanih z opremo, ki opravlja dodatne funkcije, bi bilo takšne koncesije treba postopoma ukiniti.

(8)

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo za energijsko učinkovitost srednjih transformatorjev in energijsko učinkovitost velikih transformatorjev bi bilo treba oblikovati z vidika harmonizacije zahtev za okoljsko primerno zasnovo teh naprav v celotni Skupnosti. Takšne zahteve bi prispevale tudi k učinkovitemu delovanju notranjega trga in izboljšani okoljski učinkovitosti držav članic.

(9)

Oblikovanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo srednjih in velikih transformatorjev je potrebno tudi zaradi večjega tržnega preboja tehnologij in zasnov, ki izboljšujejo njihovo energijsko učinkovitost. Celotne izgube transformatorjev v EU27 so v letu 2008 znašale 93,4 TWh. Stroškovno učinkovit potencial za izboljšave zaradi učinkovitejše zasnove je bil ocenjen na približno 16,2 TWh na leto v letu 2025, kar ustreza 3,7 Mt emisij CO2.

(10)

Treba je zagotoviti postopen začetek veljavnosti zahtev za okoljsko primerno zasnovo, da se proizvajalcem zagotovi primeren časovni okvir za spremembo zasnove izdelkov. Pri določitvi časovnih omejitev za izvajanje navedenih zahtev bi bilo treba upoštevati učinke na stroške za proizvajalce, zlasti mala in srednja podjetja, ob hkratnem zagotavljanju pravočasnega doseganja ciljev politike.

(11)

Da se omogoči učinkovito izvajanje uredbe, se nacionalnim regulativnim organom močno svetuje, da upoštevajo učinek minimalnih zahtev za učinkovitost na stroške nabave transformatorjev in dopustijo montažo transformatorjev, ki presegajo zahteve za učinkovitost iz uredbe, kadar koli je to z vidika življenjskega cikla gospodarsko upravičeno, vključno z ustrezno oceno zmanjšanja izgub.

(12)

Zaradi lažjega izvajanja preskusov skladnosti bi morali proizvajalci predložiti informacije v tehnični dokumentaciji iz prilog IV in V k Direktivi 2009/125/ES.

(13)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 19(1) Direktive 2009/125/ES –

1.

„transformator“ pomeni statičen del naprave z dvema ali več navitji, ki z elektromagnetno indukcijo pretvorijo sistem izmenične napetosti in toka v drug sistem izmenične napetosti in toka, običajno različnih vrednosti in enake frekvence, za namene oddaje električne moči;

2.

„majhen transformator“ pomeni transformator, kjer najvišja napetost ne presega 1,1 kV;

3.

„srednji transformator“ pomeni transformator, kjer najvišja napetost presega 1,1 kV, ampak ne presega 36 kV, in nazivne moči, ki je enaka ali višja od 5 kVA, vendar nižja od 40 MVA;

4.

„velik transformator“ pomeni transformator, kjer najvišja napetost presega 36 kV in nazivne moči, ki je enaka ali višja od 5 kVA, ali nazivne moči, ki je enaka ali višja od 40 MVA, ne glede na najvišjo napetost opreme;

5.

„transformator, potopljen v tekočino“ pomeni transformator, kjer so magnetni krog in navitja potopljeni v tekočino;

6.

„suh transformator“ pomeni transformator, kjer magnetni krog in navitja niso potopljeni v izolacijsko tekočino;

7.

„srednji transformator za montažo na steber“ pomeni transformator nazivne moči do 315 kVA, ki je primeren za zunanjo uporabo in zasnovan za montažo na podporno strukturo nadzemnih električnih vodov;

8.

„distribucijski transformator z regulacijo napetosti“ pomeni srednji transformator, opremljen z dodatnimi sestavnimi deli znotraj ali izven ohišja transformatorja za samodejno uravnavanje vhodne ali izhodne napetosti transformatorja za regulacijo napetosti pod bremenom;

9.

„navitje“ pomeni skupek ovojev, ki tvorijo električni tokokrog in pripadajo eni od transformatorjevih označenih napetosti;

10.

„nazivna napetost navitja“ (Ur) pomeni določeno napetost, ki se uporabi ali razvije v prostem teku med priključki navitja brez odcepov ali navitja z odcepi, povezanega z glavnim odcepom;

11.

„visokonapetostno navitje“ pomeni navitje z najvišjo nazivno napetostjo;

12.

„najvišja napetost opreme“ Um, ki se lahko uporabi na transformatorskem navitju, pomeni najvišjo efektivno medfazno napetost v trifaznem sistemu, za katero je zasnovano transformatorsko navitje glede na izolacijo.

13.

„nazivna moč“ (Sr) pomeni dogovorjeno vrednost navidezne moči, določene za navitje, ki skupaj z nazivno napetostjo navitja določa nazivni tok;

14.

„kratkostične izgube“ (Pk) pomeni sprejeto delovno moč pri nazivni frekvenci in referenčni temperaturi, ki se nanaša na par navitij, kadar nazivni tok (odcepni tok) teče skozi linijski priključek (ali linijske priključke) enega od navitij in so priključki drugega navitja v kratkem stiku z vsakim navitjem, pri čemer je vsako navitje, ki je opremljeno z odcepi, na svojem glavnem odcepu, pri drugih navitjih, če obstajajo, pa je tokokrog odprt;

15.

„izgube prostega teka“ (Po) pomeni sprejeto delovno moč pri nazivni frekvenci, ko je v transformator dovedena energija in je sekundarni tokokrog odprt. Uporabljena napetost je nazivna napetost, vzbujano navitje, če je opremljeno z odcepi, pa je na svojem glavnem odcepu;

16.

„indeks konične učinkovitosti“ (PEI) pomeni največjo vrednost razmerja med oddano navidezno močjo transformatorja, zmanjšano za električne izgube, in oddano navidezno močjo transformatorja.

—

možnost določitve minimalnih vrednosti za indeks konične učinkovitosti za vse srednje transformatorje, vključno s tistimi nazivne moči pod 3 150 kVA,

—

možnost ločevanja izgub, povezanih z osnovo transformatorja, od izgub, povezanih z opremo, ki opravlja funkcijo reguliranja napetosti, kjer to obstaja,

—

ustreznost določitve minimalnih zahtev za učinkovitost enofaznih transformatorjev in majhnih transformatorjev,

—

ali so koncesije za transformatorje za montažo na steber in posebne kombinacije napetosti navitij za srednje transformatorje še ustrezne,

—

možnost za zajem učinkov na okolje, ki niso povezani s porabo energije v fazi uporabe.