Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32014R0512

Uredba (EU) št. 512/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Uredbe (EU) št. 912/2010 o ustanovitvi Agencije za evropski GNSS

OJ L 150, 20.5.2014, p. 72–92 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2014/512/oj

20.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 150/72


UREDBA (EU) št. 512/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 16. aprila 2014

o spremembi Uredbe (EU) št. 912/2010 o ustanovitvi Agencije za evropski GNSS

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 172 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s povezanimi določbami člena 14 Uredbe (EU) št. 1285/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) in člena 2 Uredbe (EU) št. 912/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (4) mora Agencija za evropski GNSS (v nadaljnjem besedilu: Agencija) zagotavljati varnostno akreditacijo evropskih satelitskih navigacijskih sistemov (v nadaljnjem besedilu: sistemi) ter v ta namen uvajati in spremljati izvajanje varnostnih postopkov in pregled varnosti sistemov.

(2)

Sistemi so opredeljeni v členu 2 Uredbe (EU) št. 1285/2013. Gre za kompleksne sisteme, pri njihovi vzpostavitvi in obratovanju pa sodelujejo številne zainteresirane strani z različnimi vlogami. Pri tem je bistveno, da vse zainteresirane strani, ki sodelujejo pri izvajanju programov Galileo in EGNOS (v nadaljnjem besedilu: programa), pri obdelavi in varovanju tajnih podatkov EU spoštujejo temeljna načela in minimalne standarde, določene v varnostnih predpisih Komisije in Sveta za varovanje tajnih podatkov EU, ter da se člen 17 Uredbe (EU) št. 1285/2013, s katerim se zagotavlja enakovredna raven varovanja tajnih podatkov EU, po potrebi uporablja za vse zainteresirane strani, ki sodelujejo pri izvajanju programov.

(3)

Zainteresirane strani, ki sodelujejo v postopku varnostne akreditacije in na katere ta postopek vpliva, so države članice, Komisija, ustrezne agencije Unije, Evropska vesoljska agencija (ESA) in strani, ki sodelujejo pri Skupnem Ukrepu Sveta 2004/552/SZVP (5).

(4)

Zaradi specifičnosti in kompleksnosti sistemov, različnih organov, ki sodelujejo pri njihovem izvajanju, in raznolikosti potencialnih uporabnikov bi bilo treba varnostno akreditacijo olajšati z ustreznim posvetovanjem z vsemi zadevnimi stranmi, kot so nacionalni organi držav članic in tretjih držav, ki upravljajo omrežja, povezana s sistemom, vzpostavljenim v okviru programa Galileo, za zagotavljanje regulirane javne storitve (PRS), drugi ustrezni organi držav članic, ESA ali – če je tako določeno v mednarodnem sporazumu – tretje države, ki gostijo zemeljske postaje sistemov.

(5)

Za ustrezno opravljanje nalog, povezanih z varnostno akreditacijo, je bistveno, da Komisija zagotovi vse informacije, potrebne za opravljanje teh nalog. Pomembno je tudi, da se dejavnosti varnostne akreditacije usklajujejo z delom organov, ki so v skladu z Uredbo (EU) št. 1285/2013 odgovorni za upravljanje programov, in drugih subjektov, odgovornih za izvajanje varnostnih določb.

(6)

Pristop glede ocenjevanja in obvladovanja tveganja, ki se uporablja, bi moral slediti najboljšim praksam. Pristop bi moral vključevati uporabo varnostnih ukrepov v skladu s konceptom obrambe v globino. Pristop bi moral upoštevati verjetnost nastanka tveganja ali neželenega dogodka. Pristop bi moral biti tudi sorazmeren, ustrezen in stroškovno učinkovit ter upoštevati stroške izvajanja ukrepov za zmanjšanje tveganj v primerjavi z naknadno doseženo varnostjo. Obramba v globino naj bi izboljšala varnost sistemov z izvajanjem tehničnih in netehničnih varnostnih ukrepov, ki so organizirani kot večplastna obramba.

(7)

Razvoj, vključno z zadevnimi povezanimi raziskovalnimi dejavnostmi, ter proizvodnja sprejemnikov in varnostnih modulov PRS sta posebej občutljivi dejavnosti. Zato je bistvenega pomena, da se vzpostavijo postopki za odobritev proizvajalcev sprejemnikov in varnostnih modulov PRS.

(8)

Poleg tega bi bilo treba glede na potencialno veliko število omrežij in opreme, ki so povezani s sistemom, vzpostavljenim v okviru programa Galileo, zlasti za uporabo v sklopu PRS, v strategiji za varnostno akreditiranje opredeliti načela varnostne akreditacije teh omrežij in opreme ter tako zagotoviti homogenost te akreditacije brez omejevanja pristojnosti nacionalnih subjektov držav članic, pristojnih za varnostne zadeve. Z uporabo teh načel bi omogočili dosledno obvladovanje tveganja in zmanjšali potrebo po zaostritvi vseh ukrepov za zmanjšanje tveganj na ravni sistema, ki bi negativno vplivali na stroške, roke, uspešnost in zagotavljanje storitev.

(9)

Proizvode in ukrepe za zaščito pred elektromagnetnim oddajanjem (tj. pred elektronskim prisluškovanjem) ter kriptografske proizvode, ki se uporabljajo za zagotavljanje varnosti sistemov, bi morali oceniti in odobriti nacionalni subjekti, pristojni za varnostne zadeve, tiste države, v kateri ima sedež podjetje, ki takšne proizvode proizvaja. Pri kriptografskih proizvodih bi morali to oceno in odobritev dopolniti v skladu z načeli, določenimi v točkah 26 do 30 Priloge IV k Sklepu Sveta 2013/488/EU (6). Organ, pristojen za varnostno akreditacijo sistemov, bi moral potrditi izbor teh odobrenih proizvodov in ukrepov ob upoštevanju splošnih varnostnih zahtev sistemov.

(10)

V Uredbi (EU) št. 912/2010, in zlasti v njenem poglavju III, so izrecno opredeljeni pogoji, pod katerimi mora Agencija opravljati svoje naloge v zvezi z varnostno akreditacijo sistemov. Na splošno je v njej določeno predvsem, da je treba odločitve o varnostni akreditaciji sprejemati neodvisno od Komisije in subjektov, odgovornih za izvajanje programov, ter da bi moral biti organ za varnostno akreditacijo sistemov samostojen organ znotraj Agencije, ki odločitve sprejema neodvisno.

(11)

V skladu s tem načelom se z Uredbo (EU) št. 912/2010 ustanavlja svet za varnostno akreditacijo evropskih sistemov GNSS (v nadaljnjem besedilu: svet za varnostno akreditacijo), ki je poleg upravnega sveta in izvršilnega direktorja eden od treh organov Agencije. Svet za varnostno akreditacijo opravlja naloge v zvezi z varnostno akreditacijo, ki so dodeljene Agenciji, in je pooblaščen za sprejemanje odločitev o varnostni akreditaciji v imenu Agencije. Organ bi moral sprejeti svoj poslovnik in imenovati svojega predsednika.

(12)

Glede na to, da bi morala Komisija v skladu z Uredbo (EU) št. 1285/2013 zagotavljati varnost programov, vključno z varnostjo sistemov in njihovega obratovanja, bi morale biti dejavnosti sveta za varnostno akreditacijo omejene na dejavnosti varnostne akreditacije sistemov ter ne bi smele posegati v naloge in pristojnosti Komisije. To bi moralo veljati zlasti za naloge in pristojnosti, ki jih ima Komisija na podlagi člena 13 Uredbe (EU) št. 1285/2013 in člena 8 Sklepa št. 1104/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta (7), pa tudi za sprejetje vsakršnega dokumenta, povezanega z varnostjo, z delegiranim aktom, izvedbenim aktom ali kako drugače v skladu z navedenima členoma. Brez poseganja v te naloge in pristojnosti Komisije pa lahko svet za varnostno akreditacijo glede na svoje posebno strokovno znanje in v okviru svojih pristojnosti svetuje Komisiji pri oblikovanju osnutkov besedil aktov navedenih v teh členih.

(13)

Treba bi bilo tudi zagotovi, da se dejavnosti, povezane z varnostno akreditacijo, izvajajo brez poseganja v nacionalne pristojnosti in posebne pravice držav članic v zvezi z varnostno akreditacijo.

(14)

V povezavi z varnostjo lahko izraza „preverjanja“ in „preizkusi“ zajemata varnostne ocene, inšpekcije, preglede, preverjanja in preizkuse.

(15)

Da bi svet za varnostno akreditacijo svoje dejavnosti lahko izvajal uspešno in učinkovito, bi moral imeti možnost ustanovitve ustreznih podrejenih organov, ki delujejo po njegovih navodilih. Ustanoviti bi moral zlasti komisijo, ki mu bo pomagala pri pripravi odločitev.

(16)

Ustanoviti bi bilo treba skupino strokovnjakov držav članic pod nadzorom sveta za varnostno akreditacijo za opravljanje nalog organa za razpošiljanje kriptografskega materiala (CDA), ki se nanašajo na upravljanje kriptografskega materiala EU. To skupino bi bilo treba ustanoviti začasno, da se zagotovi kontinuiteta upravljanja elementov, povezanih z varnostjo komunikacijskih sistemov, v fazi uvajanja programa Galileo. Trajno rešitev za opravljanje takih operativnih nalog bi bilo treba uvesti naknadno, ko bo sistem, vzpostavljen v okviru programa Galileo, v celoti operativen.

(17)

V Uredbi (EU) št. 1285/2013 je opredeljena shema javnega upravljanja programov v obdobju 2014–2020. Splošna odgovornost za programa se podeljuje Komisiji. Poleg tega se razširjajo naloge, ki so dodeljene Agenciji, določeno pa je zlasti, da ima lahko Agencija pomembno vlogo pri obratovanju sistemov in doseganju njihovih čim večjih družbenogospodarskih koristi.

(18)

V tem novem okviru je nujno zagotoviti, da lahko svet za varnostno akreditacijo opravlja nalogo, ki mu je dodeljena, popolnoma neodvisno, in sicer zlasti glede na druga dva organa in druge dejavnosti Agencije, ter da lahko preprečuje vsakršno nasprotje interesov. Zato je bistveno znotraj Agencije še bolj ločiti dejavnosti, povezane z varnostno akreditacijo, od drugih dejavnosti, kot so upravljanje centra za varnost Galileo, prispevanje k trženju sistemov in vse dejavnosti, ki jih Komisija s prenosom pooblastila lahko dodeli Agenciji, predvsem tiste, ki so povezane z obratovanjem sistemov. V ta namen bi morala svet za varnostno akreditacijo in osebje Agencije pod njegovim nadzorom svoje delo opravljati na način, ki jima zagotavlja samostojnost in neodvisnost glede na druge dejavnosti Agencije. Znotraj Agencije bi bilo treba med njenimi različnimi dejavnostmi do 1. januarja 2014 vzpostaviti konkretno in učinkovito strukturno razmejitev. Notranji kadrovski predpisi Agencije bi morali zagotavljati tudi samostojnost in neodvisnost osebja, ki opravlja dejavnosti varnostne akreditacije, v odnosu do osebja, ki opravlja druge dejavnosti Agencije.

(19)

Zato bi bilo treba Uredbo (EU) št. 912/2010 spremeniti, da se zagotovi večja neodvisnost in okrepijo pooblastila sveta za varnostno akreditacijo in njenega predsednika ter da se ta neodvisnost in ta pooblastila uskladijo z neodvisnostjo in pooblastili upravnega sveta in izvršilnega direktorja Agencije, hkrati pa določi obveznost sodelovanja med različnimi organi Agencije.

(20)

Pri imenovanju članov svetov ter volitvah njunih predsednikov in namestnikov predsednikov bi bilo treba, kjer je to primerno, upoštevati pomen uravnotežene zastopanosti spolov. Poleg tega bi bilo treba upoštevati ustrezne upravne, vodstvene in proračunske sposobnosti.

(21)

Svet za varnostno akreditacijo – in ne upravni svet – bi moral pripraviti in odobriti tisti del delovnih programov Agencije, ki se nanaša na operativne dejavnosti, povezane z varnostno akreditacijo sistemov, in tisti del letnega poročila o dejavnostih in prihodnjih možnostih Agencije, ki je povezan z dejavnostmi varnostne akreditacije sistemov. Moral bi ju pravočasno predloži upravnemu svetu, da se lahko vključita v delovni program in letno poročilo Agencije. Opravljati bi moral tudi disciplinski nadzor nad svojim predsednikom.

(22)

Zaželeno je, da se predsedniku sveta za varnostno akreditacijo v zvezi z dejavnostmi varnostne akreditacije dodeli vloga, primerljiva z vlogo, ki jo ima izvršilni direktor pri drugih dejavnostih Agencije. Predsednik sveta za varnostno akreditacijo bi moral zato poleg funkcije zastopanja Agencije, ki je bila določena že z Uredbo (EU) št. 912/2010, upravljati dejavnosti varnostne akreditacije pod vodstvom sveta za varnostno akreditacijo in zagotavljati izvajanje tistega dela delovnih programov Agencije, ki je povezan z akreditacijo. Na zahtevo Evropskega parlamenta ali Sveta bi moral predsednik sveta za varnostno akreditacijo tudi predložiti poročilo o opravljanju nalog sveta za varnostno akreditacijo in dati izjavo pred tema institucijama.

(23)

Vzpostaviti bi bilo treba ustrezne postopke, s katerimi bi zagotovili, da v primeru, če upravni svet ne odobri delovnih programov Agencije, to ne vpliva na postopek varnostne akreditacije, ki se lahko neprekinjeno izvaja.

(24)

Zaradi sodelovanja nekaterih tretjih držav in možnega sodelovanja mednarodnih organizacij v evropskih programih GNSS, tudi na področju varnosti, bi bilo treba izrecno določiti, da lahko predstavniki mednarodnih organizacij in tretjih držav, zlasti Švice – s katero bi bilo treba skleniti sporazum o sodelovanju (8) – izjemoma in pod določenimi pogoji sodelujejo pri delu sveta za varnostno akreditacijo. Takšne pogoje bi bilo treba določiti v mednarodnem sporazumu, ki se sklene z Unijo v skladu s členom 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), pri tem pa upoštevati varnostna vprašanja in zlasti varovanje tajnih podatkov EU. V Sporazumu o sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami ter Kraljevino Norveško (9) na področju satelitske navigacije ter protokolih št. 31 in 37 k Sporazumu EGP je že določen okvir za sodelovanje Norveške. S svetom za varnostno akreditacijo bi moralo biti mogoče glede na njegovo posebno strokovno znanje opraviti, v okviru njegovih pristojnosti, posvetovanja pred ali med pogajanj o takšnih mednarodnih sporazumih.

(25)

Uredbo (EU) št. 912/2010 bi bilo treba uskladiti z načeli iz skupnega pristopa Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije do decentraliziranih agencij, ki so ga te tri institucije sprejele 5. julija, 26. junija oziroma 12. junija 2012, zlasti glede pravil o sprejemanju odločitev upravnega sveta, trajanja mandata članov upravnega sveta in sveta za varnostno akreditacijo ter njunih predsednikov, obstoja večletnega delovnega programa, pooblastil upravnega sveta glede upravljanja osebja, ocene in revizije navedene Uredbe, preprečevanja in obvladovanja nasprotja interesov ter obdelave občutljivih podatkov, ki pa niso tajni. Postopek za sprejetje večletnega delovnega programa bi bilo treba izvesti ob dosledni skladnosti z načeli lojalnega sodelovanja in ob upoštevanju časovnih omejitev, povezanih s takšnim delovnim programom.

(26)

Pri preprečevanju in obvladovanju nasprotja interesov je bistvenega pomena, da si Agencija ustvari in ohrani ugled na podlagi nepristranskosti, integritete in visokih strokovnih standardov. V nobenem primeru ne bi smelo priti do utemeljenega razloga za sum, da na odločitve vplivajo interesi, ki so v nasprotju z vlogo Agencije kot organa, ki služi vsej Uniji, ali zasebni interesi ali povezave uslužbencev Agencije, napotenih nacionalnih strokovnjakov ali opazovalcev ali članov upravnega sveta ali sveta za varnostno akreditacijo, zaradi katerih pride ali bi lahko prišlo do nasprotja z ustreznim opravljanjem uradnih dolžnosti zadevne osebe. Upravni svet in svet za varnostno akreditacijo bi torej morala sprejeti celovita pravila v zvezi z nasprotjem interesov, ki veljajo za vso Agencijo. Ta pravila bi morala upoštevati priporočila Računskega sodišča iz Posebnega poročila št. 15 iz leta 2012, ki je bilo pripravljeno na zahtevo Evropskega parlamenta, ter potrebo po preprečevanju nasprotja interesov med člani upravnega sveta in sveta za varnostno akreditacijo.

(27)

Da se zagotovi pregledno obratovanje Agencije, bi bilo treba objaviti njen poslovnik. Vendar pa bi bilo izjemoma treba varovati nekatere javne in zasebne interese. Za zagotovitev nemotenega delovanja programov bi morali biti večletni in letni delovni program ter letno poročilo čim bolj podrobni. Vsebovali bi lahko torej gradivo, ki je občutljivo z vidika varnosti ali pogodbenih odnosov, zato bi bilo primerno, da se objavi le povzetek teh dokumentov. Vendar pa bi morali biti ti povzetki zaradi preglednosti vseeno kar se da popolni.

(28)

Poudariti bi bilo treba tudi, da bi morala uvedba delovnih programov Agencije temeljiti na postopku upravljanja uspešnosti, vključno s kazalniki uspešnosti, da se zagotovi učinkovita in smotrna ocena doseženih rezultatov.

(29)

Delovni programi Agencije bi morali vsebovati tudi načrtovanje virov, vključno s človeškimi in finančnimi viri za posamezno dejavnost, ter upoštevati dejstvo, da bi morali biti odhodki, povezani z novimi potrebami Agencije glede osebja, delno izravnani z ukinitvijo ustreznega števila delovnih mest v kadrovskem načrtu Komisije v istem obdobju, to je v obdobju 2014–2020.

(30)

Brez poseganja v politično odločitev glede sedežev agencij Unije, željo po geografski razpršenosti in cilje, ki so jih države članice določile v zvezi s sedežem novih agencij, kot so navedeni v sklepih predstavnikov držav članic, ki so se na ravni voditeljev držav ali vlad sestali 13. decembra 2003 v Bruslju, in na katere se Evropski svet sklicuje v sklepih iz junija 2008, bi bilo pri odločanju o lokaciji lokalnih pisarn Agencije treba upoštevati objektivna merila. Ta merila vključujejo dostopnost prostorov, obstoj ustrezne izobraževalne infrastrukture za otroke članov osebja in napotenih nacionalnih strokovnjakov, dostop do trga dela, sistema socialne varnosti in zdravstvene oskrbe za družine članov osebja in napotenih nacionalnih strokovnjakov ter stroške izvajanja in poslovne stroške.

(31)

Države gostiteljice bi morale s posebno ureditvijo zagotoviti potrebne pogoje za nemoteno obratovanje Agencije, kot je ustrezna izobraževalna in prometna infrastruktura.

(32)

Predstavniki vlad držav članic so s Sklepom 2010/803/EU (10) določili, da bo sedež Agencije v Pragi. Sporazum o gostovanju med Češko republiko in Agencijo je bil sklenjen 16. decembra 2011, veljati pa je začel 9. avgusta 2012. Šteje se, da Sporazum o gostovanju in druge posebne ureditve izpolnjujejo zahteve iz Uredbe (EU) št. 912/2010.

(33)

Finančni interesi Unije morajo biti skozi celoten cikel odhodkov zaščiteni s sorazmernimi ukrepi, zlasti s preprečevanjem in odkrivanjem nepravilnosti, izvajanjem preiskav, izterjavo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi z uporabo kazni.

(34)

Ker člen 8 Uredbe (EU) št. 1285/2013 državam članicam omogoča, da zagotovijo dodatna sredstva za financiranje nekaterih elementov programov, bi bilo treba Agenciji dovoliti oddajo naročil skupaj z državami članicami, ko je to potrebno za opravljanje njenih nalog.

(35)

Agencija bi morala uporabljati predpise Komisije za varovanje tajnih podatkov EU. Morala bi imeti tudi možnost določiti pravila za obdelavo občutljivih podatkov, ki pa niso tajni. Ta pravila bi bilo treba uporabljati zgolj za obdelavo takšnih podatkov s strani Agencije. Občutljivi podatki, ki niso tajni, so podatki ali gradivo, ki bi jih Agencija morala zaščititi na podlagi pravnih obveznosti iz Pogodb in/ali zaradi njihove občutljive narave. Zajemajo, vendar ne izključno, podatke ali gradivo, za katere velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti, iz člena 339 PDEU, podatke, povezane z vprašanji iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (11), ali podatke iz področja uporabe Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (12).

(36)

Uredbo (EU) št. 912/2010 bi bilo zato treba spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EU) št. 912/2010 se spremeni:

1.

členi 2 do 8 se nadomestijo z naslednjim:

„Člen 2

Naloge

Naloge Agencije so naloge, določene v členu 14 Uredbe (EU) št. 1285/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (13).

Člen 3

Organi

1.   Organi Agencije so:

(a)

upravni svet;

(b)

izvršilni direktor in

(c)

svet za varnostno akreditacijo evropskih sistemov GNSS (v nadaljnjem besedilu: svet za varnostno akreditacijo).

2.   Organi Agencije opravljajo svoje naloge, kot je določeno v členih 6, 8 oziroma 11.

3.   Upravni svet in izvršilni direktor ter svet za varnostno akreditacijo in njegov predsednik sodelujejo, da bi zagotovili obratovanje Agencije in usklajevanje njenih organov v skladu s postopki, določenimi z notranjimi predpisi Agencije, kot so poslovnik upravnega sveta, poslovnik sveta za varnostno akreditacijo, finančna pravila, ki se uporabljajo za Agencijo, izvedbene določbe kadrovskih predpisov in določbe o dostopu do dokumentov.

Člen 4

Pravni status, lokalne pisarne

1.   Agencija je organ Unije. Je pravna oseba.

2.   Agencija ima v vsaki državi članici kar najširšo pravno sposobnost, ki jo pravnim osebam priznava pravo. Zlasti lahko pridobiva premičnine in nepremičnine ali z njimi razpolaga ter je stranka v pravnih postopkih.

3.   Agencija lahko sklene ustanoviti lokalne pisarne v državah članicah, če države članice s tem soglašajo, ali v tretjih državah, udeleženih pri delu Agencije, v skladu s členom 23.

4.   Lokacija teh pisarn se izbere na podlagi objektivnih meril, ki se določijo za zagotovitev nemotenega obratovanja Agencije.

Določbe glede uvedbe in obratovanja Agencije v državah članicah gostiteljicah ali tretjih državah gostiteljicah ter ugodnosti, ki jih te države odobrijo izvršilnemu direktorju, članom upravnega sveta in sveta za varnostno akreditacijo ter osebju Agencije in njihovim družinskim članom, se sprejmejo v okviru posebnih ureditev, sklenjenih med Agencijo in temi državami. Posebne ureditve odobri upravni svet.

5.   Država članica gostiteljica in tretja država gostiteljica s posebnimi ureditvami iz odstavka 4 zagotovi pogoje, potrebne za nemoteno obratovanje Agencije.

6.   Agencijo ob upoštevanju točke (f) člena 11a(1) zastopa njen izvršilni direktor.

Člen 5

Upravni svet

1.   Ustanovi se upravni svet, ki opravlja naloge, navedene v členu 6.

2.   Upravni svet sestavljajo:

(a)

po en predstavnik, ki ga imenuje posamezna država članica;

(b)

štirje predstavniki, ki jih imenuje Komisija, in

(c)

predstavnik brez glasovalne pravice, ki ga imenuje Evropski parlament.

Člani upravnega sveta in sveta za varnostno akreditacijo se imenujejo na podlagi njihovih izkušenj in strokovnega znanja.

Mandat članov upravnega sveta traja štiri leta in se lahko enkrat podaljša. Evropski parlament, Komisija in države članice si prizadevajo omejiti menjavanje svojih predstavnikov v upravnem svetu.

Predsednik ali namestnik predsednika sveta za varnostno akreditacijo, predstavnik visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: VP) in predstavnik Evropske vesoljske agencije (v nadaljnjem besedilu: ESA) so vabljeni, da se kot opazovalci udeležujejo sestankov upravnega sveta, v skladu s pogoji iz poslovnika upravnega sveta.

3.   Po potrebi se udeležba predstavnikov tretjih držav ali mednarodnih organizacij ter pogoji zanjo določijo v sporazumih iz člena 23(1) ter so skladni s poslovnikom upravnega sveta.

4.   Upravni svet izmed svojih članov izvoli predsednika in njegovega namestnika. Namestnik samodejno prevzame vlogo predsednika, če ta ne more opravljati svojih nalog. Mandat predsednika in namestnika predsednika traja dve leti, z možnostjo enkratnega podaljšanja, vsak mandat pa se konča s koncem članstva navedene osebe v upravnem svetu.

Upravni svet je pristojen za razrešitev predsednika, njegovega namestnika ali obeh.

5.   Sestanke upravnega sveta sklicuje njegov predsednik.

Izvršilni direktor se običajno udeležuje posvetovanj, razen če predsednik odloči drugače.

Upravni svet se redno sestane dvakrat na leto. Sestaja se tudi na pobudo predsednika ali na zahtevo vsaj tretjine članov.

Upravni svet lahko osebe, katerih mnenje bi utegnilo biti koristno, povabi, da njegovim sestankom prisostvujejo kot opazovalci. Članom upravnega sveta lahko v skladu z njegovim poslovnikom pomagajo svetovalci ali izvedenci.

Sekretariat upravnega sveta zagotavlja Agencija.

6.   Če s to uredbo ni določeno drugače, upravni svet svoje odločitve sprejema z absolutno večino vseh članov z glasovalno pravico.

Za izvolitev in razrešitev predsednika upravnega sveta in njegovega namestnika je v skladu z odstavkom 4 potrebna dvotretjinska večina vseh članov z glasovalno pravico; ta je potrebna tudi za sprejetje proračuna in delovnih programov.

7.   Vsak predstavnik držav članic in Komisije ima en glas. Izvršilni direktor ne glasuje. Odločitve na podlagi točk (a) in (b) člena 6(2) ter člena 6(5), razen v zvezi z zadevami iz poglavja III, se ne sprejmejo brez pozitivnih glasov predstavnikov Komisije.

V poslovniku upravnega sveta se določijo podrobnejša pravila o glasovanju, zlasti pogoji, pod katerimi člani lahko glasujejo v imenu drugih članov.

Člen 6

Naloge upravnega sveta

1.   Upravni svet zagotavlja, da Agencija opravlja naloge, ki so ji dodeljene, pod pogoji iz te uredbe, in v ta namen sprejema vse potrebne odločitve, brez poseganja v pristojnosti sveta za varnostno akreditacijo v zvezi z dejavnostmi iz poglavja III.

2.   Upravni svet poleg tega opravlja naslednje naloge:

(a)

najpozneje do 30. junija prvega leta večletnega finančnega okvira iz člena 312 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme večletni delovni program Agencije za obdobje, zajeto v večletnem finančnem okviru, potem ko vanj brez kakršnih koli sprememb vključi del, ki ga pripravi svet za varnostno akreditacijo v skladu s točko (a) člena 11(4), in potem ko prejme mnenje Komisije. Glede tega večletnega delovnega programa se posvetuje z Evropskim parlamentom, če je namen tega posvetovanja izmenjava stališč, izid pa za Agencijo ni zavezujoč;

(b)

do 15. novembra vsakega leta sprejme delovni program Agencije za naslednje leto, potem ko vanj brez kakršnih koli sprememb vključi del, ki ga pripravi svet za varnostno akreditacijo v skladu s točko (b) člena 11(4), in potem ko prejme mnenje Komisije;

(c)

opravlja naloge v zvezi s proračunom iz člena 13(5), (6), (10) in (11) ter člena 14(5);

(d)

nadzoruje obratovanje centra za varnost Galileo iz točke (a)(ii) člena 14(1) Uredbe (EU) št. 1285/2013;

(e)

v skladu s členom 21 te uredbe sprejme ukrepe za izvajanje Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (14);

(f)

odobri dogovore iz člena 23(2), potem ko se s svetom za varnostno akreditacijo posvetuje o zadevnih določbah teh dogovorov v zvezi z varnostno akreditacijo;

(g)

sprejme tehnične postopke, potrebne za opravljanje svojih nalog;

(h)

sprejme letno poročilo o dejavnostih in prihodnjih možnostih Agencije, potem ko vanj brez kakršnih koli sprememb vključi del, ki ga pripravi svet za varnostno akreditacijo v skladu s točko (c) člena 11(4), ter ga do 1. julija pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču;

(i)

poskrbi za ustrezno nadaljnje ukrepanje na podlagi ugotovitev in priporočil, navedenih v ocenah in preverjanjih iz člena 26, ugotovitev in priporočil na podlagi preiskav Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) ter vseh poročil notranjih ali zunanjih preverjanj ter proračunskemu organu posreduje vse pomembne informacije v zvezi z rezultati ocenjevalnih postopkov;

(j)

izvršilni direktor se z njim pred podpisom posvetuje o sporazumih o prenosu pooblastil iz člena 14(2) Uredbe (EU) št. 1285/2013;

(k)

na podlagi predloga izvršilnega direktorja odobri delovne dogovore med Agencijo in ESA iz člena 14(4) Uredbe (EU) št. 1285/2013;

(l)

na podlagi predloga izvršilnega direktorja odobri strategijo za boj proti goljufijam;

(m)

po potrebi in na podlagi predlogov izvršilnega direktorja odobri organizacijske strukture Agencije;

(n)

sprejme in objavi svoj poslovnik.

3.   Glede osebja Agencije upravni svet izvaja pooblastila organa za imenovanje in organa za sklepanje pogodb o zaposlitvi, ki so mu dodeljena na podlagi kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije (15) (v nadaljnjem besedilu: kadrovski predpisi) oziroma pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev (v nadaljnjem besedilu: pooblastila organa za imenovanje).

Upravni svet v skladu s postopkom iz člena 110 kadrovskih predpisov sprejme odločitev na podlagi člena 2(1) kadrovskih predpisov in člena 6 pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev o prenosu ustreznih pooblastil organa za imenovanje na izvršilnega direktorja in opredelitvi pogojev, v skladu s katerimi se lahko ta prenos pooblastil začasno prekine. Izvršilni direktor o izvajanju prenesenih pooblastil poroča upravnemu svetu. Izvršilni direktor ima dovoljenje za nadaljnji prenos teh pooblastil.

Ob uporabi drugega pododstavka tega odstavka lahko upravni svet, kadar tako zahtevajo izjemne okoliščine, s sprejetjem odločitve začasno prekine prenos pooblastil organa za imenovanje na izvršilnega direktorja in pooblastil, ki jih je ta prenesel naprej, ter jih izvaja sam ali jih prenese na enega od svojih članov ali na člana osebja, ki ni izvršilni direktor.

Z odstopanjem od drugega pododstavka pa mora upravni svet na predsednika sveta za varnostno akreditacijo prenesti pooblastila iz prvega pododstavka, ki se nanašajo na zaposlovanje, ocenjevanje in prerazporejanje osebja, vključenega v dejavnosti iz poglavja III, ter disciplinske ukrepe, ki jih je treba sprejeti glede takega osebja.

Upravni svet sprejme izvedbene določbe kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev v skladu s postopkom iz člena 110 kadrovskih predpisov. V zvezi z zaposlovanjem, ocenjevanjem in prerazporejanjem osebja, vključenega v dejavnosti iz poglavja III, ter zadevnimi disciplinskimi ukrepi, ki jih je treba sprejeti glede tega osebja, se predhodno posvetuje s svetom za varnostno akreditacijo in ustrezno upošteva njegova stališča.

Sprejme tudi sklep, s katerim določi pravila o napotitvi nacionalnih strokovnjakov v Agencijo. Pred sprejetjem tega sklepa se s svetom za varnostno akreditacijo posvetuje o napotitvi nacionalnih strokovnjakov, ki sodelujejo pri dejavnostih varnostne akreditacije iz poglavja III, in ustrezno upošteva njegova stališča.

4.   Upravni svet imenuje izvršilnega direktorja in lahko podaljša ali zaključi njegov mandat v skladu s členom 15b(3) in (4).

5.   Upravni svet nad izvršilnim direktorjem opravlja disciplinski nadzor njegove uspešnosti, zlasti glede varnostnih zadev, za katere je pristojna Agencija, razen v zvezi z dejavnostmi, ki se izvajajo v skladu s poglavjem III.

Člen 7

Izvršilni direktor

Agencijo upravlja njen izvršilni direktor, ki opravlja svoje naloge pod nadzorom upravnega sveta, brez poseganja v pooblastila, dodeljena svetu za varnostno akreditacijo in njegovemu predsedniku, v skladu s členom 11 oziroma členom 11a.

Brez poseganja v pristojnosti Komisije in upravnega sveta je izvršilni direktor neodvisen pri opravljanju dolžnosti in niti ne zahteva niti ne sprejema nobenih navodil katere koli vlade ali drugega organa.

Člen 8

Naloge izvršilnega direktorja

Izvršilni direktor opravlja naslednje naloge:

(a)

zastopanje Agencije, razen glede dejavnosti in odločitev v skladu s poglavjema II in III, in podpis sporazumov o prenosu pooblastil iz člena 14(2) Uredbe (EU) št. 1285/2013, v skladu s točko (j) člena (6)(2) te uredbe;

(b)

priprava delovnih dogovorov med Agencijo in ESA iz člena 14(4) Uredbe (EU) št. 1285/2013, v skladu s točko (k) člena 6(2) te uredbe njihova predložitev upravnemu svetu in, po odobritvi upravnega sveta, njihov podpis;

(c)

priprava dela upravnega sveta in sodelovanje pri njegovem delu v skladu z drugim pododstavkom člena 5(5), vendar brez pravice glasovanja;

(d)

izvajanje sklepov upravnega sveta;

(e)

priprava večletnih in letnih delovnih programov Agencije ter njihova predložitev upravnemu svetu v odobritev, razen delov, ki jih pripravi in sprejme svet za varnostno akreditacijo v skladu s točkama (a) in (b) člena 11(4);

(f)

izvajanje večletnih in letnih delovnih programov, razen delov, ki jih izvaja predsednik sveta za varnostno akreditacijo v skladu s točko (b) člena 11a(1);

(g)

za vsak sestanek upravnega sveta priprava poročila o napredku pri izvajanju letnega delovnega programa, po potrebi pa tudi večletnega delovnega programa, v katerega je brez kakršnih koli sprememb vključen del, ki ga pripravi predsednik sveta za varnostno akreditacijo, v skladu s točko (d) člena 11a(1);

(h)

priprava letnega poročilo o dejavnostih in prihodnjih možnostih Agencije, razen dela v zvezi z dejavnostmi iz poglavja III, ki ga pripravi in odobri svet za varnostno akreditacijo v skladu s točko (c) člena 11(4), in njegova predložitev upravnemu svetu v odobritev;

(i)

sprejetje vse potrebne ukrepe, vključno s sprejetjem notranjih upravnih navodil in objavo obvestil, da bi zagotovil delovanje Agencije v skladu s to uredbo;

(j)

sestava predloga načrta prihodkov in odhodkov Agencije v skladu s členom 13 ter izvrševanje proračuna v skladu s členom 14;

(k)

skrb, da se je Agencija kot operater centra za varnost Galileo zmožna odzivati na navodila, dana na podlagi Skupnega ukrepa Sveta 2004/552/SZVP (16), in opravljati svojo vlogo iz člena 6 Sklepa št. 1104/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta (17);

(l)

skrb za širjenje vseh ustreznih informacij, zlasti v zvezi z varnostjo, med organi Agencije iz člena 3(1) te uredbe;

(m)

posredovanje Komisiji mnenja Agencije o tehničnih in operativnih specifikacijah, potrebnih za izvedbo razvoja sistemov iz točke (d) člena 12(3) Uredbe (EU) št. 1285/2013, tudi za opredelitev postopkov sprejemanja in pregleda, ter raziskovalnih dejavnosti v podporo temu razvoju;

(n)

za vprašanja, povezana z dejavnostmi varnostne akreditacije iz poglavja III te uredbe, priprava organizacijskih struktur Agencije, v tesnem sodelovanju s predsednikom sveta za varnostno akreditacijo, in njihova predložitev upravnemu svetu v odobritev;

(o)

v zvezi z osebjem Agencije izvajanje pooblastila iz prvega pododstavka člena 6(3), če so mu ta pooblastila dodeljena v skladu z drugim pododstavkom navedenega člena;

(p)

potem, ko jih odobri upravni svet, sprejetje potrebnih ukrepov za ustanovitev lokalnih pisarn v državah članicah ali v tretjih državah v skladu s členom 4(3);

(q)

skrb, da so svetu za varnostno akreditacijo, organom iz člena 11(11) in predsedniku sveta za varnostno akreditacijo na voljo sekretariat in vsi viri, potrebni za nemoteno delovanje;

(r)

priprava akcijskega načrta za zagotovitev nadaljnjega ukrepanja na podlagi ugotovitev in priporočil ocen in preverjanj iz člena 26, razen dela akcijskega načrta v zvezi z dejavnostmi iz poglavja III, ter predložitev Komisiji polletnega poročila o doseženem napredku, potem ko je vanj brez kakršnih koli sprememb vključen del, ki ga pripravi svet za varnostno akreditacijo; to poročilo se predloži tudi v vednost upravnemu svetu;

(s)

sprejetje naslednjih ukrepov za zaščito finančnih interesov Unije:

(i)

preventivni ukrepi proti goljufijam, korupciji in drugemu protipravnemu ravnanju ter uporaba učinkovitih nadzornih ukrepov;

(ii)

ob odkritju nepravilnosti izterjava neupravičeno izplačanih zneskov, pri čemer se, kjer je ustrezno, uporabi učinkovite, sorazmerne in odvračilne upravne in finančne kazni;

(t)

priprava strategije za boj proti goljufijam za Agencijo, ki je ob upoštevanju analize stroškov in koristi v zvezi z ukrepi, ki se bodo izvajali, sorazmerna s tveganjem goljufij ter v kateri so upoštevani ugotovitve in priporočila, ki izhajajo iz preiskav urada OLAF, in njena predložitev upravnemu svetu v odobritev.

2.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 8a

Delovni programi in letno poročilo

1.   V večletnem delovnem programu Agencije iz točke (a) člena 6(2) so določeni ukrepi, ki jih mora Agencija izvesti v obdobju, zajetem v večletnem finančnem okviru iz člena 312 Pogodbe o delovanju Evropske unije, vključno z ukrepi v zvezi z mednarodnimi odnosi in komuniciranjem, za katere je odgovorna. V tem programu sta določena splošno strateško programiranje, vključno s cilji, mejniki, pričakovanimi rezultati in kazalniki uspešnosti, in programiranje virov, vključno s človeškimi in finančnimi viri, dodeljenimi posamezni dejavnosti. V njem so upoštevani ocene in preverjanja iz člena 26 te uredbe. V informativne namene večletni delovni program zajema tudi opis prenosa nalog, ki jih Agenciji zaupa Komisija, vključno z nalogami upravljanja programa iz člena 14(2) Uredbe (EU) št. 1285/2013.

2.   Letni delovni program iz točke (b) člena 6(2) te uredbe temelji na večletnem delovnem programu. V njem so določeni ukrepi, ki jih mora Agencija izvesti v sledečem letu, vključno z ukrepi v zvezi z mednarodnimi odnosi in komuniciranjem, za katere je odgovorna. Ta letni delovni program zajema podrobne cilje in pričakovane rezultate, vključno s kazalniki uspešnosti. V njem so jasno prikazane naloge, ki so bile v primerjavi s predhodnim proračunskim letom dodane, spremenjene ali izbrisane, ter spremembe kazalnikov uspešnosti in njihovih ciljnih vrednosti. V njem so določeni tudi človeški in finančni viri, dodeljeni posamezni dejavnosti. V informativne namene zajema naloge, ki jih je Komisija po potrebi zaupala Agenciji z delegiranim sporazumom na podlagi člena 14(2) Uredbe (EU) št. 1285/2013.

3.   Izvršilni direktor večletni in letni delovni program po sprejetju v upravnem svetu pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in državam članicam ter objavi njun povzetek.

4.   Letno poročilo iz člena 8(h) te uredbe vključuje informacije o:

(a)

izvajanju večletnega in letnega delovnega programa, tudi glede kazalnikov uspešnosti;

(b)

izvajanju proračuna in načrta kadrovske politike;

(c)

sistemih upravljanja in notranjih kontrol Agencije ter napredku, doseženem pri izvajanju sistemov in tehnik vodenja projektov iz člena 11(e) Uredbe (EU) št. 1285/2013;

(d)

morebitnih ukrepih za izboljšanje okoljske učinkovitosti Agencije;

(e)

ugotovitvah notranjih in zunanjih revizij ter nadaljnjem ukrepanju na podlagi revizijskih priporočil in priporočila za razrešnico;

(f)

izjavi o zanesljivosti izvršilnega direktorja.

Povzetek letnega poročila se objavi.“;

3.

v členu 9 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   V skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1285/2013 se, kadar koli bi obratovanje sistemov lahko vplivalo na varnost Unije ali držav članic, uporabijo postopki iz Skupnega ukrepa 2004/552/SZVP.“;

4.

člena 10 in 11 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 10

Splošna načela

Dejavnosti varnostne akreditacije evropskih sistemov GNSS iz tega poglavja se izvajajo v skladu z naslednjimi načeli:

(a)

dejavnosti varnostne akreditacije in odločitve o varnostni akreditaciji potekajo oziroma se sprejemajo v duhu kolektivne odgovornosti za varnost Unije in držav članic;

(b)

prizadevati si je treba za sprejemanje odločitev s soglasjem;

(c)

pri izvajanju dejavnosti varnostne akreditacije se uporablja pristop ocene in obvladovanja tveganja, upoštevajoč tveganja za varnost evropskih sistemov GNSS in vpliv na stroške ali roke izvajanja katerega koli ukrepa za zmanjšanje tveganja ter cilj ohranitve splošne ravni varnosti sistemov;

(d)

odločitve o varnostni akreditaciji pripravljajo in sprejemajo strokovnjaki, ki so primerno usposobljeni za akreditiranje kompleksnih sistemov, imajo varnostno dovoljenje ustrezne stopnje in delujejo nepristransko;

(e)

prizadevati si je treba za posvetovanja z vsemi zadevnimi stranmi, zainteresiranimi za varnostna vprašanja;

(f)

dejavnosti varnostne akreditacije izvajajo vse zadevne zainteresirane strani v skladu s strategijo za varnostno akreditiranje brez poseganja v vlogo Komisije, določeno v Uredbi (EU) št. 1285/2013;

(g)

odločitve o varnostni akreditaciji v skladu s postopkom, opredeljenim v zadevni strategiji za varnostno akreditiranje, temeljijo na lokalnih odločitvah o varnostni akreditaciji, ki so jih sprejeli ustrezni organi držav članic za varnostno akreditacijo;

(h)

s stalnim, preglednim in popolnoma razumljivim postopkom spremljanja se zagotovi, da so varnostna tveganja za evropske sisteme GNSS znana, da so opredeljeni varnostni ukrepi za zmanjšanje takšnih tveganj na sprejemljivo raven glede na varnostne potrebe Unije in njenih držav članic ter za zagotovitev nemotenega izvajanja programov, pa tudi da se ti ukrepi izvajajo v skladu s konceptom obrambe v globino. Učinkovitost takšnih ukrepov se nenehno ocenjuje. Postopek v zvezi z oceno in obvladovanjem varnostnega tveganja, kot ponavljajoč se postopek skupaj izvajajo zainteresirane strani programov;

(i)

odločitve o varnostni akreditaciji se sprejemajo popolnoma samostojno, tudi v zvezi s Komisijo in drugimi organi, pristojnimi za izvajanje programov in zagotavljanje storitev, ter v zvezi z izvršilnim direktorjem in upravnim svetom Agencije;

(j)

dejavnosti varnostne akreditacije se izvajajo ob ustreznem upoštevanju potrebe po zadostni usklajenosti med Komisijo in organi, pristojnimi za izvajanje varnostnih določb;

(k)

vse zainteresirane strani, ki sodelujejo pri izvajanju programov, pri obdelavi in varovanju tajnih podatkov EU spoštujejo temeljna načela in minimalne standarde, določene v ustreznih varnostnih predpisih Sveta in Komisije za varovanje tajnih podatkov EU.

Člen 11

Svet za varnostno akreditacijo

1.   Ustanovi se svet za varnostno akreditacijo evropskih sistemov GNSS (v nadaljnjem besedilu: svet za varnostno akreditacijo), ki opravlja naloge iz tega člena.

2.   Svet za varnostno akreditacijo opravlja svoje naloge brez poseganja v pristojnost, ki je Komisiji podeljena z Uredbo (EU) št. 1285/2013, zlasti za zadeve, povezane z varnostjo, in brez poseganja v pristojnosti držav članic v zvezi z varnostno akreditacijo.

3.   Svet za varnostno akreditacijo je kot organ za varnostno akreditacijo v zvezi z varnostno akreditacijo za evropske sisteme GNSS odgovoren za to, da:

(a)

opredeli in odobri strategijo za varnostno akreditiranje, v kateri:

(i)

je določen obseg dejavnosti, potrebnih za izvedbo in ohranitev akreditacije evropskih sistemov GNSS ter njihovo morebitno povezavo z drugimi sistemi;

(ii)

je določen postopek varnostne akreditacije za evropske sisteme GNSS s stopnjo natančnosti, ki ustreza zahtevani stopnji jamstva, jasno pa določa tudi pogoje za odobritev; ta postopek se izvaja ob upoštevanju ustreznih zahtev, zlasti zahtev iz člena 13 Uredbe (EU) št. 1285/2013;

(iii)

je določena vloga zadevnih zainteresiranih strani, ki sodelujejo v postopku akreditacije;

(iv)

so določeni roki za akreditacijo, skladni s fazami programov, zlasti kar zadeva uvajanje infrastrukture, zagotavljanje storitev in razvoj;

(v)

so določena načela varnostne akreditacije za omrežja, ki so povezana s sistemi, in opremo PRS, ki je povezani s sistemi, vzpostavljenimi v okviru programa Galileo, ki jih izvajajo nacionalni subjekti držav članic, pristojni za varnostne zadeve;

(b)

sprejema odločitve o varnostni akreditaciji, zlasti v zvezi z odobritvijo izstrelitev satelitov, dovoljenji za upravljanje sistemov v različnih konfiguracijah in za različne storitve do vključno signala v vesolju ter dovoljenji za upravljanje zemeljskih postaj. Kar zadeva omrežja in opremo PRS, ki so povezani s sistemi, vzpostavljenimi v okviru programa Galileo, svet za varnostno akreditacijo sprejema odločitve samo o izdajanju dovoljenj organom za razvoj in proizvodnjo sprejemnikov ali varnostnih modulov PRS ob upoštevanju mnenja nacionalnih subjektov, pristojnih za varnostne zadeve, in splošnih varnostnih tveganj;

(c)

preuči in odobri – razen dokumentov, ki jih Komisija sprejme na podlagi člena 13 Uredbe (EU) št. 1285/2013 in člena 8 Sklepa št. 1104/2011/EU – vso dokumentacijo v zvezi z varnostno akreditacijo;

(d)

svetuje Komisiji – v okviru svojih pristojnosti – pri izdelavi osnutkov besedil aktov iz člena 13 Uredbe (EU) št. 1285/2013 in člena 8 Sklepa št. 1104/2011/EU, tudi glede vzpostavitve varnostno-operativnih postopkov, in predloži izjavo z zaključnim stališčem;

(e)

preuči in odobri oceno varnostnega tveganja, izdelano v skladu s postopkom spremljanja iz člena 10(h), ob upoštevanju skladnosti z dokumenti iz točke (c) tega odstavka in dokumenti, pripravljenimi v skladu s členom 13 Uredbe (EU) št. 1285/2013 in členom 8 Sklepa št. 1104/2011/EU, ter sodeluje s Komisijo zaradi opredelitve ukrepov za zmanjšanje tveganj;

(f)

preverja izvajanje varnostnih ukrepov v zvezi z varnostno akreditacijo evropskih sistemov GNSS z izvedbo ali naročilom varnostnih ocen, inšpekcijskih pregledov ali pregledov, v skladu s členom 12(b) te uredbe;

(g)

potrdi izbora odobrenih proizvodov in ukrepov za zaščito pred elektronskim prisluškovanjem (TEMPEST) ter odobrenih kriptografskih proizvodov, ki se uporabljajo za zagotavljanje varnosti evropskih sistemov GNSS;

(h)

odobri medsebojne povezave evropskih sistemov GNSS z drugimi sistemi ali, kjer je to ustrezno, sodeluje pri skupni odobritvi, ki jo izvede skupaj z zadevnim subjektom, pristojnim za varnostne zadeve;

(i)

se z zadevno državo članico dogovori o vzorcu nadzora dostopa iz člena 12(c);

(j)

na podlagi poročil o tveganju iz odstavka 11 tega člena obvesti Komisijo o svoji oceni tveganja in ji ob vsaki odločitvi o varnostni akreditaciji svetuje glede možnosti za obvladovanje preostalih tveganj;

(k)

Svetu – v tesnem stiku s Komisijo – na izrecno prošnjo Sveta pomaga pri izvajanju Skupnega ukrepa 2004/552/SZVP;

(l)

opravi posvetovanja, potrebna za opravljanje svojih nalog.

4.   Svet za varnostno akreditacijo poleg tega:

(a)

pripravi in odobri tisti del večletnega delovnega programa iz člena 8a(1), ki se nanaša na operativne dejavnosti iz tega poglavja ter finančne in človeške vire, potrebne za izvršitev teh dejavnosti, ter ga pravočasno predloži upravnemu svetu, da se lahko vključi v navedeni večletni delovni program;

(b)

pripravi in odobri tisti del letnega delovnega programa iz člena 8a(2), ki se nanaša na operativne dejavnosti iz tega poglavja ter finančne in človeške vire, potrebne za izvršitev teh dejavnosti, ter ga pravočasno predloži upravnemu svetu, da se lahko vključi v navedeni letni delovni program;

(c)

pripravi in odobri tisti del letnega poročila iz točke (h) člena 6(2), ki se nanaša na dejavnosti in prihodnje možnosti Agencije, ki so vključene v to poglavje, ter finančne in človeške vire, potrebne za izvršitev teh dejavnosti in prihodnjih možnosti, ter ga pravočasno predloži upravnemu svetu, da se lahko vključi v letno poročilo;

(d)

sprejme in objavi svoj poslovnik.

5.   Komisija stalno obvešča svet za varnostno akreditacijo o vplivu morebitnih odločitev, ki jih predvidi svet za varnostno akreditacijo, na pravilno izvajanje programov in o izvajanju načrtov za obvladovanje preostalih tveganj. Svet za varnostno akreditacijo se seznani z vsemi takšnimi mnenji Komisije.

6.   Odločitve sveta za varnostno akreditacijo se naslovijo na Komisijo.

7.   Svet za varnostno akreditacijo sestavljajo po en predstavnik vsake države članice, predstavnik Komisije in predstavnik VP. Države članice, Komisija in VP si prizadevajo omejiti menjavanje svojih predstavnikov v svetu za varnostno akreditacijo. Mandat članov sveta za varnostno akreditacijo traja štiri leta in se lahko enkrat podaljša. Predstavnik ESA je vabljen, da se sestankov sveta za varnostno akreditacijo udeleži kot opazovalec. Izjemoma so lahko k udeležbi na teh sestankih kot opazovalci povabljeni tudi predstavniki tretjih držav ali mednarodnih organizacij, če se obravnavajo vprašanja, ki neposredno zadevajo te tretje države ali mednarodne organizacije. Ureditve za takšno udeležba predstavnikov tretjih držav ali mednarodnih organizacij in pogoji zanjo se opredelijo v sporazumih iz člena 23(1) ter so skladni s poslovnikom sveta za varnostno akreditacijo.

8.   Svet za varnostno akreditacijo izmed svojih članov izvoli predsednika in njegovega namestnika z dvotretjinsko večino vseh članov z glasovalno pravico. Namestnik samodejno prevzame vlogo predsednika, če ta ne more opravljati svojih nalog.

Svet za varnostno akreditacijo je pristojen za razrešitev predsednika, njegovega namestnika ali obeh. Odločitev o razrešitvi sprejme z dvotretjinsko večino.

Mandat predsednika sveta za varnostno akreditacijo in njegovega namestnika traja dve leti in se lahko enkrat podaljša. Mandat se konča s koncem članstva predsednika ali njegovega namestnika v svetu za varnostno akreditacijo.

9.   Svet za varnostno akreditacijo ima na razpolago vse človeške in materialne vire, ki jih potrebuje za opravljanje funkcij ustrezne administrativne podpore in ki mu omogočajo, da skupaj z organi iz odstavka 11 neodvisno opravlja svoje naloge, zlasti pri vodenju zadev, uvajanju in spremljanju izvajanja varnostnih postopkov ter izvajanju varnostnih preverjanj sistemov, pripravi odločitev in organizaciji sestankov. Poleg tega ima dostop do vseh informacij v lasti Agencije, ki jih potrebuje za izvajanje svojih nalog, brez poseganja v načeli samostojnosti in neodvisnosti iz člena 10(i).

10.   Svet za varnostno akreditacijo in osebje Agencije pod njegovim nadzorom svoje delo opravljajo na način, ki zagotavlja samostojnost in neodvisnost glede na ostale dejavnosti Agencije, zlasti operativne dejavnosti, povezane z obratovanjem sistemov, v skladu s cilji programa. V ta namen se znotraj Agencije vzpostavi učinkovita organizacijska razmejitev med osebjem, vključenem v dejavnosti iz tega poglavja, in ostalim osebjem Agencije. Svet za varnostno akreditacijo nemudoma obvesti izvršilnega direktorja, upravni svet in Komisijo o kakršnih koli okoliščinah, ki bi lahko ogrozile njegovo samostojnost ali neodvisnost. Če se v Agenciji ne najde sredstva za odpravo takšne okoliščine, Komisija preuči razmere ob posvetovanju z zadevnimi stranmi. Na podlagi izida te preučitve Komisija sprejme ustrezne ukrepe za zmanjšanje tveganj, ki jih mora izvesti Agencija, ter o tem obvesti Evropski parlament in Svet.

11.   Svet za varnostno akreditacijo ustanovi posebne podorgane, ki delujejo po njegovih navodilih in obravnavajo specifična vprašanja. Ob zagotavljanju potrebne kontinuitete dela ustanovi zlasti komisijo, ki opravlja preglede in preizkuse varnostnih analiz za pripravo ustreznih poročil o tveganju ter s tem svetu pomaga pri pripravi odločitev. Svet za varnostno akreditacijo lahko ustanovi in razpusti skupine strokovnjakov, ki prispevajo k delu te komisije.

12.   V fazi uvajanja programa Galileo se brez poseganja v pristojnost držav članic in nalogo, zaupano Agenciji za iz točke (a)(i) člena 14(1) Uredbe (EU) št. 1285/2013, ustanovi skupina strokovnjakov držav članic pod nadzorom sveta za varnostno akreditacijo za opravljanje nalog organa za razpošiljanje kriptografskega materiala (CDA), ki se nanašajo na upravljanje kriptografskega materiala EU, zlasti za:

(i)

upravljanje ključev za polete in drugih ključev, potrebnih za delovanje sistema, vzpostavljenega v okviru programa Galileo;

(ii)

preverjanje vzpostavitve in izvajanje postopkov za obračunavanje, varno shranjevanje in razpošiljanje ključev PRS ter varno ravnanje z njimi.

13.   Če soglasja v skladu s splošnimi načeli iz člena 10 te uredbe ni mogoče doseči, svet za varnostno akreditacijo sprejme odločitve z večino glasov, kot je določeno v členu 16 Pogodbe o Evropski uniji in brez poseganja v člen 9 te uredbe. Predstavnik Komisije in predstavnik VP ne glasujeta. Predsednik sveta za varnostno akreditacijo v imenu tega sveta podpiše odločitve, ki jih svet sprejme.

14.   Komisija brez nepotrebnega odlašanja obvešča Evropski parlament in Svet o vplivu sprejetja odločitev o varnostni akreditaciji na pravilno izvajanje programov. Če Komisija meni, da bi odločitev, ki jo je sprejel svet za varnostno akreditacijo, lahko bistveno vplivala na pravilno izvajanje programov, na primer kar zadeva stroške, roke ali uspešnost, o tem takoj obvesti Evropski parlament in Svet.

15.   Ob upoštevanju stališč Evropskega parlamenta in Sveta, ki jih je treba izraziti v roku enega meseca, lahko Komisija sprejme morebitne ustrezne ukrepe v skladu z Uredbo (EU) št. 1285/2013.

16.   Upravni svet se redno obvešča o poteku dela v svetu za varnostno akreditacijo.

17.   Pri rokih za delo sveta za varnostno akreditacijo se spoštuje letni delovni program iz člena 27 Uredbe (EU) št. 1285/2013.“;

5.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 11a

Naloge predsednika sveta za varnostno akreditacijo

1.   Predsednik sveta za varnostno akreditacijo opravlja naslednje naloge:

(a)

vodenje dejavnosti varnostne akreditacije pod nadzorom sveta za varnostno akreditacijo;

(b)

izvajanje dela večletnega in letnega delovnega programa Agencije iz tega poglavja pod nadzorom sveta za varnostno akreditacijo;

(c)

sodelovanje z izvršilnim direktorjem pri izdelavi osnutka kadrovskega načrta iz člena 13(3) in pripravi organizacijskih struktur Agencije;

(d)

priprava tistega dela poročila o napredku iz člena 8(g), ki se nanaša na operativne dejavnosti iz tega poglavja, ter njegova pravočasna predložitev svetu za varnostno akreditacijo in izvršilnemu direktorju, da se lahko vključi v poročilo o napredku;

(e)

priprava tistega dela letnega poročila in akcijskega načrta iz člena 8(h) oziroma (r), ki se nanaša na operativne dejavnosti iz tega poglavja, ter njegova pravočasna predložitev izvršilnemu direktorju;

(f)

zastopanje Agencije v zvezi z dejavnostmi in odločitvami iz tega poglavja;

(g)

v zvezi z osebjem Agencije, vključenem v dejavnosti iz tega poglavja, izvajanje pooblastila iz prvega pododstavka člena 6(3), ki so mu dodeljena v skladu s četrtim pododstavkom člena 6(3).

2.   Kar zadeva dejavnosti iz tega poglavja, lahko Evropski parlament in Svet pozoveta predsednika sveta za varnostno akreditacijo na izmenjavo stališč pred obema institucijama o delu in prihodnjih možnostih Agencije, tudi v zvezi z večletnim in letnim delovnim programom.“;

6.

v členu 12 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)

dovolijo ustrezno pooblaščenim osebam, ki jih imenuje svet za varnostno akreditacijo, da imajo v soglasju z nacionalnimi subjekti, pristojnimi za varnostne zadeve, in pod njihovim nadzorom dostop do vseh informacij in vseh področij in/ali območij, povezanih z varnostjo sistemov, ki spadajo v njihovo pristojnost, v skladu z njihovimi nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi ter brez vsakršne diskriminacije na podlagi nacionalnosti državljanov držav članic, vključno zaradi varnostnih preverjanj in preizkusov, kot odloči svet za varnostno akreditacijo, in postopka spremljanja varnostnih tveganj iz člena 10(h). Ti pregledi in preizkusi se izvajajo v skladu z naslednjimi načeli:

(i)

poudari se pomen varnosti in učinkovitega obvladovanja tveganja v subjektih, kjer poteka inšpekcijski pregled;

(ii)

priporočijo se protiukrepi za blažitev specifičnih posledic izgube zaupnosti, celovitosti ali razpoložljivosti tajnih podatkov;“;

7.

člen 13 se spremeni:

(a)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.   Izvršilni direktor v tesnem sodelovanju s predsednikom sveta za varnostno akreditacijo za dejavnosti iz poglavja III pripravi predlog odhodkov in prihodkov Agencije za naslednje proračunsko leto, pri čemer jasno razlikuje med elementi predloga načrta, ki se nanašajo na dejavnosti varnostne akreditacije, in ostalimi dejavnostmi Agencije. Predsednik sveta za varnostno akreditacijo lahko napiše izjavo o tem predlogu, izvršilni direktor pa predlog načrta in to izjavo, skupaj z osnutkom kadrovskega načrta, posreduje upravnemu svetu in svetu za varnostno akreditacijo.“;

(b)

odstavka 5 in 6 se nadomestita z naslednjim:

„5.   Upravni svet na podlagi osnutka načrta odhodkov in prihodkov ter v tesnem sodelovanju s svetom za varnostno akreditacijo za dejavnosti iz poglavja III vsako leto pripravi načrt odhodkov in prihodkov Agencije za naslednje proračunsko leto.

6.   Upravni svet predlog načrta, ki vključuje tudi osnutek kadrovskega načrta skupaj z začasnim letnim delovnim programom, do 31. marca posreduje Komisiji in tretjim državam ali mednarodnim organizacijam, s katerimi je Unija sklenila sporazume v skladu s členom 23(1).“;

8.

v členu 14 se odstavek 10 nadomesti z naslednjim:

„10.   Evropski parlament na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, še pred 30. aprilom leta N + 2 izvršilnemu direktorju podeli razrešnico glede izvrševanja proračuna za leto N, razen za tisti del, ki se nanaša na naloge, ki so po potrebi dodeljene Agenciji na podlagi člena 14(2) Uredbe (EU) št. 1285/2013, za katerega se uporablja postopek iz členov 164 in 165 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta (18).

9.

vstavi se naslednje poglavje:

„POGLAVJE IVa

ČLOVEŠKI VIRI

Člen 15a

Osebje

1.   Za osebje, zaposleno pri Agenciji, se uporabljajo kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije, pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev in pravila, ki jih skupaj sprejmejo institucije Unije za uporabo teh kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev.

2.   Osebje Agencije sestavljajo uslužbenci, ki jih po potrebi zaposli Agencija za opravljanje njenih nalog. Imajo varnostna dovoljenja, ki ustrezajo stopnji tajnosti podatkov, ki jih obdelujejo.

3.   Notranji predpisi Agencije, kot so poslovnik upravnega sveta, poslovnik sveta za varnostno akreditacijo, finančna pravila, ki se uporabljajo za Agencijo, izvedbene določbe kadrovskih predpisov in določbe o dostopu do dokumentov, zagotavljajo samostojnost in neodvisnost osebja, ki opravlja dejavnosti varnostne akreditacije, v odnosu do osebja, ki opravlja ostale dejavnosti Agencije, skladno s členom 10(i).

Člen 15b

Imenovanje in mandat izvršilnega direktorja

1.   Izvršilni direktor je zaposlen kot začasni uslužbenec Agencije v skladu s členom 2(a) pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

2.   Izvršilnega direktorja izmed kandidatov, ki jih predlaga Komisija po javnem in preglednem izbirnem postopku, ki sledi objavi razpisa za prijavo interesa v Uradnem listu Evropske unije ali drugod, imenuje upravni svet na podlagi zaslug in dokazanih upravnih in vodstvenih sposobnosti ter ustrezne usposobljenosti in izkušenj.

Kandidat, ki ga izbere upravni svet, je lahko povabljen, da ob prvi priložnosti da izjavo pred Evropskim parlamentom in odgovarja na vprašanja poslancev.

Za sklenitev pogodbe izvršilnega direktorja Agencijo zastopa predsednik upravnega sveta.

Upravni svet sprejme odločitev o imenovanju izvršilnega direktorja z dvotretjinsko večino svojih članov.

3.   Mandat izvršilnega direktorja traja pet let. Ob zaključku tega mandata Komisija opravi oceno uspešnosti izvršilnega direktorja ob upoštevanju prihodnjih nalog in izzivov Agencije.

Upravni svet lahko na podlagi predloga Komisije ob upoštevanju ocene iz prvega pododstavka enkrat podaljša mandat izvršilnega direktorja za obdobje do štirih let.

Odločitev o podaljšanju mandata izvršilnega direktorja se sprejme z dvotretjinsko večino članov upravnega sveta.

Izvršilni direktor, čigar mandat je bil podaljšan, po izteku podaljšanja ne more sodelovati v izbirnem postopku za isto mesto.

Upravni svet obvesti Evropski parlament, da namerava podaljšati mandat izvršilnega direktorja. Pred podaljšanjem mandata je lahko izvršilni direktor povabljen, da dá izjavo pred ustreznimi odbori Evropskega parlamenta in odgovarja na vprašanja poslancev.

4.   Upravni svet lahko na predlog Komisije ali tretjine svojih članov izvršilnega direktorja razreši z odločitvijo, sprejeto z dvotretjinsko večino svojih članov.

5.   Evropski parlament in Svet lahko izvršilnega direktorja pozoveta na izmenjavo stališč pred obema institucijama o delu in prihodnjih možnostih Agencije, tudi v zvezi z večletnim in letnim delovnim programom. Ta izmenjava stališč ne zadeva vprašanj, povezanih z dejavnostmi varnostne akreditacije iz poglavja III.

Člen 15c

Napoteni nacionalni strokovnjaki

Agencija lahko sodeluje tudi z nacionalnimi strokovnjaki. Ti strokovnjaki imajo varnostna dovoljenja, ki ustrezajo stopnji tajnosti podatkov, ki jih obdelujejo. Zanje ne veljajo kadrovski predpisi in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev.“;

10.

člena 16 in 17 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 16

Preprečevanje goljufij

1.   Za boj proti goljufijam, korupciji in vsakemu drugemu protipravnemu ravnanju se za Agencijo brez omejitev uporablja Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (19). V ta namen Agencija pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Komisijo Evropskih skupnosti o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) (20) in izda ustrezne določbe, ki se uporabljajo za osebje Agencije in napotene nacionalne strokovnjake, pri čemer uporabi vzorec sklepa iz priloge k navedenemu sporazumu.

2.   Računsko sodišče lahko opravi revizije pri prejemnikih sredstev Agencije ter pri izvajalcih in podizvajalcih, ki so prek Agencije prejeli sredstva Unije, na podlagi predložene dokumentacije ali s pomočjo pregledov na kraju samem.

3.   V zvezi s financiranimi nepovratnimi sredstvi ali pogodbami, ki jih sklene Agencija, lahko OLAF izvede preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, v skladu z določbami Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (21), da bi preprečil goljufije, korupcijo ali kakršno koli drugo protipravno ravnanje, ki škodi finančnim interesom Unije.

4.   Brez poseganja v odstavke 1, 2 in 3 tega člena se v sporazumih o sodelovanju, ki jih Agencija sklene s tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami, v pogodbah in sporazumih o dodelitvi nepovratnih sredstev, ki jih Agencija sklene s tretjimi osebami, in v kakršnih koli sklepih o financiranju, ki jih sprejme Agencija, izrecno določi, da lahko Računsko sodišče in OLAF izvajata preglede in preiskave v skladu s svojimi pristojnostmi.

Člen 17

Privilegiji in imunitete

Za Agencijo in njeno osebje iz člena 15a se uporablja Protokol (št. 7) o privilegijih in imunitetah Evropske unije, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije.

11.

člen 18 se črta;

12.

člena 22 in 23 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 22

Varnostni predpisi za varovanje tajnih ali občutljivih podatkov

1.   Agencija uporablja varnostne predpise Komisije za varovanje tajnih podatkov EU.

2.   Agencija lahko v svojih notranjih predpisih predvidi določbe o obdelavi občutljivih podatkov, ki niso tajni. Takšne določbe se med drugim nanašajo na izmenjavo, obdelavo in shranjevanje teh podatkov.

Člen 22a

Nasprotja interesov

1.   Člani upravnega sveta in sveta za varnostno akreditacijo, izvršilni direktor kot tudi napoteni nacionalni strokovnjaki in opazovalci dajo izjavo o zavezah in izjavo o interesih, v kateri navedejo, da nimajo oziroma ne obstajajo nobeni neposredni ali posredni interesi, ki bi lahko vplivali na njihovo neodvisnost. Te izjave so točne in popolne. Izrazijo se pisno ob začetku opravljanja nalog in se obnovijo vsako leto. Po potrebi, zlasti v primeru pomembnih sprememb osebnih okoliščin zadevnih oseb, se posodobijo.

2.   Člani upravnega sveta in sveta za varnostno akreditacijo, izvršilni direktor kot tudi napoteni nacionalni strokovnjaki in opazovalci ter zunanji strokovnjaki, ki sodelujejo v ad hoc delovnih skupinah, dajo pred vsakim sestankom, ki se ga udeležijo, točno in popolno izjavo, v kateri navedejo, da nimajo oziroma ne obstajajo nobeni interesi, ki bi lahko vplivali na njihovo neodvisnost glede katere koli točke na dnevnem redu, ter se vzdržijo sodelovanja v razpravi in glasovanja o takšnih točkah.

3.   Upravni svet in svet za varnostno akreditacijo v svojem poslovniku določita praktično ureditev glede pravila o izjavi o interesih iz odstavkov 1 in 2 ter glede preprečevanja in obvladovanja nasprotja interesov.

Člen 23

Udeležba tretjih držav in mednarodnih organizacij

1.   Agencija je odprta za udeležbo tretjih držav in mednarodnih organizacij. Takšna udeležba in pogoji zanjo se opredelijo v sporazumu med Unijo in zadevno tretjo državo ali mednarodno organizacijo v skladu s postopkom iz člena 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

2.   V skladu z ustreznimi določbami teh sporazumov se pripravijo praktične ureditve za udeležbo tretjih držav ali mednarodnih organizacij pri delu Agencije, vključno z ureditvami glede udeležbe pri pobudah Agencije ter glede finančnih prispevkov in osebja.

Člen 23a

Skupna oddaja javnih naročil z državami članicami

Agencija je pri opravljanju svojih nalog pooblaščena za skupno oddajo naročil z državami članicami v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 1268/2012 (22).

13.

člen 26 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 26

Revizija, ocenjevanje in preverjanje

1.   Do 31. decembra 2016, potem pa vsakih pet let, Komisija oceni Agencijo zlasti z vidika njenega učinka, učinkovitosti, nemotenega delovanja, delovnih metod, potreb in rabe virov, ki so ji zaupani. Ocena zajema zlasti presojo morebitne spremembe obsega ali naravo nalog Agencije in finančne posledice takšne spremembe. V oceni se obravnava uporaba politike Agencije glede nasprotja interesov, upoštevajo pa se tudi okoliščine, ki so morda ogrozile neodvisnost in samostojnost sveta za varnostno akreditacijo.

2.   Komisija predloži poročilo o oceni in svoje sklepe Evropskemu parlamentu, Svetu ter upravnemu svetu in svetu za varnostno akreditacijo Agencije. Rezultati ocene se javno objavijo.

3.   Pri vsaki drugi oceni se opravi pregled bilance stanja Agencije z vidika njenih ciljev in nalog. Če Komisija meni, da nadaljnji obstoj Agencije z vidika ciljev in nalog, ki so ji dodeljeni, ni več upravičen, lahko, kadar je ustrezno, predlaga razveljavitev te uredbe.

4.   Na zahtevo upravnega sveta ali Komisije se lahko opravijo zunanja preverjanja delovanja Agencije.“

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 16. aprila 2014

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

D. KOURKOULAS


(1)  UL C 198, 10.7.2013, str. 67.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2014 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 14. aprila 2014.

(3)  Uredba (EU) št. 1285/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi in obratovanju evropskih satelitskih navigacijskih sistemov ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 876/2002 in Uredbe (ES) št. 683/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 347, 20.12.2013, str. 1).

(4)  Uredba (EU) št. 912/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o ustanovitvi Agencije za evropski GNSS, razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1321/2004 o vzpostavitvi upravljavskih struktur Evropskega satelitskega radio-navigacijskega sistema in spremembah Uredbe (ES) št. 683/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 276, 20.10.2010, str. 11).

(5)  Skupni Ukrep Sveta 2004/552/SZVP z dne 12. julija 2004 o vidikih delovanja Evropskega satelitskega radio-navigacijskega sistema, ki vplivajo na varnost Evropske unije (UL L 246, 20.7.2004, str. 30).

(6)  Sklep Sveta 2013/488/EU z dne 23. septembra 2013 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 274, 15.10.2013, str. 1).

(7)  Sklep št. 1104/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravilih za dostop do regulirane javne storitve, ki jo zagotavlja globalni satelitski navigacijski sistem, vzpostavljen v okviru programa Galileo (UL L 287, 4.11.2011, str. 1).

(8)  UL L 15, 20.1.2014, str. 1.

(9)  UL L 283, 29.10.2010, str. 12.

(10)  Sklep 2010/803/EU, sprejet v medsebojnem dogovoru predstavnikov vlad držav članic, z dne 10. decembra 2010 o sedežu Agencije za evropski GNSS (UL L 342, 28.12.2010, str. 15).

(11)  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

(12)  Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(13)  Uredba (EU) št. 1285/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi in obratovanju evropskih satelitskih navigacijskih sistemov ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 876/2002 in Uredbe (ES) št. 683/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 347, 20.12.2013, str. 1).

(14)  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

(15)  Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, določeni v Uredbi Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (UL L 56, 4.3.1968, str. 1).

(16)  Skupni ukrep Sveta 2004/552/SZVP z dne 12. julija 2004 o vidikih delovanja Evropskega satelitskega radio-navigacijskega sistema, ki vplivajo na varnost Evropske unije (UL L 246, 20.7.2004, str. 30).

(17)  Sklep št. 1104/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravilih za dostop do regulirane javne storitve, ki jo zagotavlja globalni navigacijski satelitski sistem, vzpostavljen v okviru programa Galileo (UL L 287, 4.11.2011, str. 1).“;

(18)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).“;

(19)  Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(20)  UL L 136, 31.5.1999, str. 15.

(21)  Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).“;

(22)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 362, 31.12.2012, str. 1).“;


Top