EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32014R0230

Uredba (EU) št. 230/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru

OJ L 77, 15.3.2014, p. 1–10 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document No longer in force, Date of end of validity: 31/12/2020: This act has been changed. Current consolidated version: 16/12/2017

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2014/230/oj

15.3.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 77/1


UREDBA (EU) št. 230/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 11. marca 2014

o vzpostavitvi instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 209(1) in 212(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Ta uredba predstavlja enega od instrumentov, ki zagotavljajo neposredno podporo zunanjim politikam Unije, nasledila pa bo Uredbo (ES) št. 1717/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (2), ki je prenehala veljati 31. decembra 2013.

(2)

Ohranjanje miru, preprečevanje sporov, krepitev mednarodne varnosti ter pomoč prebivalstvu, državam in regijam, ki se spopadajo z naravnimi nesrečami ali nesrečami, ki jih je povzročil človek, so med glavnimi cilji zunanjega delovanja Unije, kot so med drugim določeni v členu 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). Krize in konflikti, ki prizadenejo države in regije, pa tudi drugi dejavniki, kot so terorizem, organizirani kriminal, nasilje na podlagi spola, podnebne spremembe, izzivi na področju kibernetske varnosti in varnostne grožnje zaradi naravnih nesreč, ogrožajo stabilnost in varnost. Za učinkovito in pravočasno obravnavanje teh vprašanj so potrebni posebna finančna sredstva in instrumenti financiranja, ki lahko dopolnjujejo instrumente za humanitarno pomoč in dolgoročno sodelovanje.

(3)

Evropski svet je v svojih sklepih z dne 15. in 16. junija 2001 potrdil Program Unije za preprečevanje nasilnih konfliktov ter poudaril, da je politična zavezanost prizadevanjem za preprečevanje konfliktov med glavnimi cilji zunanjih odnosov Unije, ter da lahko instrumenti za razvojno sodelovanje prispevajo k uresničevanju tega cilja. Svet je v sklepih o preprečevanju konfliktov z dne 20. junija 2011 znova poudaril tehtnost navedenega programa kot ustrezne politične podlage za nadaljnje ukrepanje Unije na področju preprečevanja konfliktov. Prav tako je v sklepih z dne 17. novembra 2009 potrdil koncept krepitve zmogljivosti EU za mediacijo in dialog.

(4)

Svet je v sklepih z dne 19. novembra 2007 o odzivu EU na nestabilne razmere ter sklepih o varnosti in razvoju, ki jih je Svet istega dne sprejel skupaj s predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, poudaril, da bi bilo treba povezavo med razvojem in varnostjo upoštevati v strategijah in politikah Unije, da bi prispevali k usklajenosti politik za razvoj v skladu s členom 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in k splošni usklajenosti zunanjega delovanja Unije. Natančneje je Svet sklenil, da bi delo na področju varnosti in razvoja v prihodnje moralo zajemati varnostne in razvojne posledice podnebnih sprememb, okoljskih vprašanj in vprašanj upravljanja naravnih virov ter migracij.

(5)

Evropski svet je 12. decembra 2003 odobril evropsko varnostno strategijo, 11. decembra 2008 pa skupno analizo poročila o njenem izvajanju. Komisija je v svojem sporočilu z naslovom „Izvajanje strategije notranje varnosti EU: pet korakov k varnejši Evropi“ izpostavila tudi pomen sodelovanja s tretjimi državami in regionalnimi organizacijami, zlasti za namene boja proti različnim grožnjam, kot so trgovina z ljudmi, promet s prepovedanimi drogami in terorizem.

(6)

Komisija je v svojem sporočilu z naslovom „Korak k odzivu EU na nestabilne razmere – zavzemanje za trajnostni razvoj, stabilnost in mir v težkih razmerah“ prepoznala bistven prispevek Unije k spodbujanju miru in stabilnosti, saj se spopada z izrazi nasilja ter osnovnimi vzroki negotovosti in nasilnih konfliktov. Ta uredba bi morala prispevati k uresničevanju teh ciljev.

(7)

Svet je 8. decembra 2008 odobril celovit pristop Unije k izvajanju resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1325(2000) in 1820(2008) o ženskah, miru in varnosti, pri čemer je priznal tesno povezanost med vprašanji miru, varnosti, razvoja in enakosti spolov. Unija vztrajno poziva k celovitemu izvajanju agende glede žensk, miru in varnosti, kot jo določajo zadevne resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov, zlasti pa je poudarila potrebo po boju proti nasilju nad ženskami v konfliktnih razmerah in spodbujanju udeležbe žensk pri vzpostavljanju miru.

(8)

Strateški okvir in akcijski načrt EU za človekove pravice in demokracijo, ki ju je Svet sprejel 25. junija 2012, poziva k pripravi operativnih smernic, da se pri oblikovanju in izvajanju ukrepov za pomoč pri boju proti terorizmu zagotovi spoštovanje človekovih pravic, ter poudarja, da sta odprava mučenja in drugega krutega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja in upoštevanje ustreznega postopka (vključno z domnevo o nedolžnosti, pravico do poštenega sojenja in pravico do obrambe) prednostni nalogi Unije pri uveljavljanju človekovih pravic.

(9)

Demokracija in človekove pravice so v ospredju odnosov Unije s tretjimi državami, zato bi jih bilo treba v okviru te uredbe obravnavati kot načela.

(10)

Evropski svet je v Deklaraciji z dne 25. marca 2004 o boju proti terorizmu pozval, naj se protiteroristični cilji vključijo v programe zunanje pomoči. Svet je v strategiji Evropske unije za boj proti terorizmu, ki jo je sprejel 30. novembra 2005, pozval k okrepljenemu sodelovanju s tretjimi državami in Združenimi narodi na področju boja proti terorizmu. V sklepih z dne 23. maja 2011 o krepitvi vezi med notranjimi in zunanjimi vidiki boja proti terorizmu pa je pozval, da se zmogljivosti pristojnih organov, vključenih v boj proti terorizmu v tretjih državah, okrepijo v okviru strateškega načrtovanja programov instrumenta za stabilnost, vzpostavljenega z Uredbo (ES) št. 1717/2006.

(11)

Uredba (ES) št. 1717/2006 je bila sprejeta, da bi Uniji omogočili zagotavljanje skladnega in celostnega odziva na razmere med krizo in ob njenem nastanku, odzivanje na specifične globalne in nadregionalne varnostne grožnje ter krepitev pripravljenosti na krize. Namen te uredbe je uvedba revidiranega instrumenta, pri čemer bi se oprli na izkušnje, pridobljene z Uredbo (ES) št. 1717/2006, da bi povečali učinkovitost in skladnost ukrepanja Unije na področjih odzivanja na krize, preprečevanja konfliktov, vzpostavljanja miru in pripravljenosti na krize ter odzivanja na varnostne grožnje in izzive.

(12)

Ukrepi, sprejeti v skladu s to uredbo, bi morali težiti k uresničevanju ciljev iz člena 21 PEU ter členov 208 in 212 PDEU. Dopolnjujejo lahko ukrepe, ki jih Unija sprejme za doseganje ciljev skupne zunanje in varnostne politike v okviru naslova V PEU, in ukrepe, ki jih sprejme v okviru petega dela PDEU, hkrati pa bi morali biti z njimi skladni. Svet in Komisija bi morala sodelovati v skladu s svojimi pristojnostmi, da se zagotovi takšna skladnost.

(13)

Ta uredba bi morala biti skladna z določbami o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje (v nadaljnjem besedilu: ESZD) iz Sklepa Sveta 2010/427/EU (3). Izjava visoke predstavnice o politični odgovornosti iz leta 2010 je potrdila načela dialoga z Evropskim parlamentom, posvetovanja z njim ter posredovanja informacij in poročanja Evropskemu parlamentu.

(14)

Komisija oziroma ESZD bi morala redno in pogosto izmenjevati mnenja in informacije z Evropskim parlamentom. Poleg tega naj bi se slednjemu v skladu z ustreznimi tozadevnimi medinstitucionalnimi dogovori zagotovil dostop do dokumentov, da bi lahko informirano uresničeval pravico do nadzora v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(15)

Skupna pravila in postopki za izvajanje instrumentov Unije za financiranje zunanjega delovanja so določena v Uredbi (EU) št. 231/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(16)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z ukrepi načrtovanja programov in izvedbenimi ukrepi. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.

(17)

Zaradi narave takih izvedbenih aktov, zlasti njihove naravnanosti v okviru njihovih politik in proračunskih posledic, bi bilo treba za njihovo sprejetje načeloma uporabiti postopek pregleda, razen v primeru ukrepov majhnega finančnega obsega.

(18)

Komisija bi morala sprejeti izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj, kadar mora Unija v ustrezno utemeljenih primerih hitro ukrepati zaradi izredno nujnih razlogov.

(19)

Unija bi si morala prizadevati za čim učinkovitejšo rabo razpoložljivih virov, da bi zagotovila optimalni učinek svojega zunanjega delovanja. V ta namen bi bilo treba zagotoviti skladnost in dopolnjevanje instrumentov Unije za zunanje delovanje ter ustvariti sinergije med tem instrumentom, drugimi instrumenti Unije za financiranje zunanjega delovanja in drugimi politikami Unije. Prav tako bi bilo treba vzajemno krepiti tudi programe, zasnovane na podlagi instrumentov za financiranje zunanjega delovanja.

(20)

Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(21)

Ta uredba določa finančna sredstva za njeno obdobje uporabe, ki v okviru letnega proračunskega postopka za Evropski parlament in Svet predstavljajo prednostni referenčni znesek v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (6).

(22)

Primerno je, da se obdobje uporabe te uredbe uskladi z Uredbo Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 (7). Zato bi bilo treba to uredbo uporabljati od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja in cilji

1.   Ta uredba vzpostavlja instrument za prispevanje k stabilnosti in miru, ki za obdobje od 2014 do 2020 zagotavlja neposredno podporo zunanjim politikam Unije, pri čemer povečuje učinkovitost in usklajenost ukrepov Unije na področjih odzivanja na krize, preprečevanja konfliktov, vzpostavljanja miru in pripravljenosti na krize, pa tudi pri obravnavi globalnih in nadregionalnih groženj.

2.   Unija izvaja ukrepe razvojnega sodelovanja ter ukrepe finančnega, gospodarskega in tehničnega sodelovanja s tretjimi državami, regionalnimi in mednarodnimi organizacijami ter drugimi državnimi akterji in akterji civilne družbe pod pogoji iz te uredbe.

3.   Za namene te uredbe akterji izraz „civilne družbe“ vključuje nevladne organizacije, organizacije, ki predstavljajo avtohtona ljudstva, skupine domačinov in lokalna trgovska združenja, zadruge, sindikate, organizacije, ki zastopajo gospodarske in socialne interese, lokalne organizacije (vključno z mrežami), vključene v decentralizirano regionalno sodelovanje in integracijo, potrošniške organizacije, ženske in mladinske organizacije, izobraževalne, kulturne, raziskovalne in znanstvene organizacije, univerze, cerkve ter verska združenja in skupnosti, medije in kakršna koli nevladna združenja ter zasebne in javne ustanove, ki lahko prispevajo k razvoju ali zunanji razsežnosti notranjih politik. Drugi subjekti ali akterji, ki niso našteti v tem odstavku, se lahko financirajo, če je to potrebno za uresničitev ciljev te uredbe.

4.   Posebni cilji te uredbe so:

(a)

v razmerah med krizo ali ob njenem nastanku hitro prispevati k stabilnosti z zagotavljanjem učinkovitega odziva, katerega namen je ohraniti, vzpostaviti ali ponovno vzpostaviti bistvene pogoje za ustrezno izvajanje zunanjih politik in ukrepov Unije v skladu s členom 21 PEU;

(b)

prispevati k preprečevanju konfliktov in zagotavljati zmogljivost in pripravljenost za obvladovanje razmer pred krizo in po njej ter vzpostavljati mir;

(c)

odzivati se na posamezne svetovne in nadregionalne grožnje miru, mednarodni varnosti in stabilnosti.

Člen 2

Skladnost in dopolnjevanje pomoči Unije

1.   Komisija zagotovi, da so ukrepi, sprejeti na podlagi te uredbe, skladni s splošnim strateškim okvirom politike Unije za partnerske države, zlasti s cilji ukrepov iz odstavka 2, pa tudi z drugimi zadevnimi ukrepi Unije.

2.   Ukrepi, sprejeti na podlagi te uredbe, lahko dopolnjujejo ukrepe, sprejete v okviru naslova V PEU in petega dela PDEU, ter so z njimi skladni. Ukrepi, sprejeti na podlagi te uredbe, ustrezno upoštevajo stališča Evropskega parlamenta.

3.   Pomoč Unije na podlagi te uredbe dopolnjuje pomoč, ki jo zagotavljajo instrumenti zunanje pomoči Unije, se zagotovi le v obsegu, v katerem ni mogoče zagotoviti ustreznega in učinkovitega odziva na podlagi navedenih instrumentov, ter se načrtuje in izvaja tako, da se doseže neprekinjeno izvajanje ukrepov navedenih instrumentov, kjer je to ustrezno.

4.   Po možnosti se – tudi pri načrtovanju programov – zajamejo naslednja medsektorska vprašanja:

(a)

spodbujanje demokracije in dobrega upravljanja,

(b)

človekove pravice in humanitarno pravo, vključno s pravicami otrok in avtohtonega prebivalstva,

(c)

nediskriminacija,

(d)

enakost spolov ter krepitev vloge žensk,

(e)

preprečevanje konfliktov ter

(f)

podnebne spremembe.

5.   Dejavnosti, ki sodijo v področje uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1257/96 (8) in Sklepa št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta (9) ter so upravičene do financiranja v okviru navedenih aktov, se ne financirajo v okviru te uredbe.

6.   Za povečanje učinkovitosti in dopolnjevanja ukrepov pomoči Unije in nacionalnih ukrepov pomoči ter za preprečevanje dvojnega financiranja Komisija spodbuja tesno usklajevanje med dejavnostmi Unije in dejavnostmi držav članic tako na ravni odločanja kot na terenu. Zato države članice in Komisija vzdržujejo sistem za izmenjavo informacij. Komisija lahko sprejme pobude za spodbujanje takšnega usklajevanja. Komisija prav tako zagotovi usklajevanje in sodelovanje z večstranskimi, regionalnimi in podregionalnimi organizacijami ter drugimi donatorji.

NASLOV II

VRSTE POMOČI UNIJE

Člen 3

Pomoč v odziv na razmere med krizo ali ob njenem nastanku za preprečevanje konfliktov

1.   Unija zagotavlja tehnično in finančno pomoč za uresničevanje posebnih ciljev iz točke (a) člena 1(4) v odziv na naslednje izredne in nepredvidene razmere:

(a)

nujne primere, razmere med krizo ali ob njenem nastanku,

(b)

razmere, ki ogrožajo demokracijo, javni red in mir, varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali varnost in zaščito posameznikov, zlasti tistih, ki so izpostavljeni nasilju na podlagi spola v nestabilnih razmerah, ali

(c)

razmere, ki bi lahko prerasle v oborožen konflikt ali resno destabilizirale zadevno tretjo državo oziroma države.

Takšna pomoč se lahko izvaja tudi v primerih, ko je Unija uveljavila določbe v zvezi z bistvenimi elementi mednarodnih sporazumov, da bi delno ali v celoti prekinila sodelovanje s tretjimi državami.

2.   Tehnična in finančna pomoč iz odstavka 1 lahko zajema naslednje:

(a)

podporo prizadevanjem mednarodnih in regionalnih organizacij ter državnih akterjev in akterjev civilne družbe za spodbujanje krepitve zaupanja, mediacije, dialoga in sprave z zagotavljanjem tehnične in logistične pomoči;

(b)

podporo izvajanju resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov o ženskah, miru in varnosti, zlasti v ranljivih državah ter državah, kjer potekajo oziroma so nedavno potekali konflikti;

(c)

podporo vzpostavitvi in delovanju začasnih uprav, katerih mandat je v skladu z mednarodnim pravom;

(d)

podporo razvoju demokratičnih, pluralističnih državnih institucij, vključno z ukrepi za izboljšanje vloge žensk v takšnih institucijah, učinkovite civilne uprave in civilnega nadzora nad varnostnim sistemom ter ukrepov za krepitev zmogljivosti organov pregona in sodnih organov, vključenih v boj proti terorizmu, organiziranemu kriminalu in vsem oblikam nedovoljenega prometa;

(e)

podporo mednarodnim kazenskim sodiščem in ad hoc nacionalnim sodiščem, komisijam za resnico in spravo ter mehanizmom za pravno poravnavo zahtevkov v zvezi s človekovimi pravicami ter za uveljavljanje premoženjskih pravic in razsojanje o njih, ki so bili ustanovljeni v skladu z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic in pravne države;

(f)

podporo ukrepom, potrebnim za začetek sanacije in obnove ključne infrastrukture, stanovanjskih in javnih zgradb ter ekonomskih sredstev, pa tudi bistvenih proizvodnih zmogljivosti, ter drugim ukrepom za ponovni začetek gospodarske dejavnosti, ustvarjanje delovnih mest in vzpostavitev minimalnih pogojev, ki so potrebni za trajnostni socialni razvoj;

(g)

podporo civilnim ukrepom glede demobilizacije in ponovne vključitve nekdanjih borcev in njihovih družin v civilno družbo ter po potrebi njihovega vračanja v domovino, pa tudi ukrepom za reševanje problema otrok in žensk, ki so vojaki;

(h)

podporo ukrepom za blaženje socialnih učinkov prestrukturiranja oboroženih sil;

(i)

podporo ukrepom, ki se v okviru politik sodelovanja Unije in njihovih ciljev nanašajo na družbeno-ekonomski vpliv protipehotnih min, neeksplodiranih ubojnih sredstev ali eksplozivnih ostankov vojne na civilno prebivalstvo. Dejavnosti, financirane na podlagi te uredbe, lahko med drugim zajemajo izobraževanje o tveganju, odkrivanje in odstranjevanje min ter s tem povezano uničenje zalog;

(j)

podporo ukrepom v okviru politik sodelovanja Unije in njihovih ciljev za boj proti nezakoniti uporabi in dostopu do strelnega orožja, orožja malega kalibra in lahkega orožja;

(k)

podporo ukrepom za zagotavljanje, da so ustrezno izpolnjene posebne potrebe žensk in otrok v kriznih in konfliktnih razmerah, tudi glede njihove izpostavljenosti nasilju na podlagi spola;

(l)

podporo pri rehabilitaciji in ponovnem vključevanju žrtev oboroženih konfliktov, vključno z ukrepi v zvezi s posebnimi potrebami žensk in otrok;

(m)

podporo ukrepom za spodbujanje in ohranjanje spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in pravne države ter z njimi povezanih mednarodnih instrumentov;

(n)

podporo družbeno-gospodarskim ukrepom za spodbujanje pravičnega dostopa do naravnih virov in njihovega preglednega upravljanja v razmerah med krizo ali ob njenem nastanku, vključno z vzpostavljanjem miru;

(o)

podporo ukrepom za obravnavo morebitnega učinka nenadnih migracij, ki vplivajo na politične in varnostne razmere, vključno z ukrepi v zvezi s potrebami gostiteljskih skupnosti v razmerah med krizo ali ob njenem nastanku, tudi med vzpostavljanjem miru;

(p)

podporo ukrepom, ki spodbujajo razvoj in organizacijo civilne družbe ter njeno udeležbo v političnem procesu, vključno z ukrepi za izboljšanje vloge žensk v takšnih procesih ter ukrepi za spodbujanje neodvisnih, pluralističnih in profesionalnih medijev;

(q)

podporo ukrepom v odziv na naravne nesreče ali nesreče, ki jih povzroči človek, ki ogrožajo stabilnost, in na nevarnosti za javno zdravje, povezane s pandemijami, če ni humanitarne pomoči Unije in pomoči Unije na področju civilne zaščite ali za dopolnitev takšne pomoči.

3.   V razmerah iz odstavka 1 tega člena lahko Unija zagotovi tudi tehnično in finančno pomoč, ki ni izrecno zajeta z odstavkom 2 tega člena. Takšna pomoč je omejena na ukrepe izredne pomoči iz člena 7(2), ki izpolnjujejo vse naslednje pogoje:

(a)

sodijo tako v splošno področje uporabe te uredbe kot med posebne cilje iz točke (a) člena 1(4),

(b)

so časovno omejeni na obdobje iz člena 7(2),

(c)

bi bili običajno upravičeni v okviru drugih instrumentov Unije za zunanjo pomoč ali na podlagi ostalih določb te uredbe, vendar bi jih bilo treba zaradi potrebe po hitrem odzivu na razmere izvajati kot ukrepe odzivanja na razmere med krizo ali ob njenem nastanku.

Člen 4

Pomoč za preprečevanje konfliktov, vzpostavljanje miru in pripravljenost na krize

1.   Unija zagotavlja tehnično in finančno pomoč za uresničevanje posebnih ciljev iz točke (b) člena 1(4). Takšna pomoč zajema podporo za ukrepe, namenjene povečanju in krepitvi zmogljivosti Unije in njenih partnerjev za preprečevanje konfliktov, vzpostavljanje miru ter izpolnjevanje potreb pred krizo in po njej ob tesnem usklajevanju z Združenimi narodi in drugimi mednarodnimi, regionalnimi in podregionalnimi organizacijami ter državnimi akterji in akterji civilne družbe v zvezi z njihovimi prizadevanji pri:

(a)

spodbujanju zgodnjega opozarjanja in analiz tveganj, ki upoštevajo konflikte, pri oblikovanju in izvajanju politik;

(b)

omogočanju in izboljšanju zmogljivosti za krepitev zaupanja, mediacijo, dialog in spravo, še zlasti ob pojavu napetosti med skupnostmi;

(c)

krepitvi zmogljivosti za sodelovanje in napotitev v okviru civilnih stabilizacijskih misij;

(d)

izboljšanju obnove po konfliktih in nesrečah, ki vplivajo na politične in varnostne razmere;

(e)

omejevanju rabe naravnih virov za financiranje konfliktov in podpiranju deležnikov pri upoštevanju pobud, kot je sistem potrjevanja procesa Kimberley, zlasti v zvezi z izvajanjem učinkovitega domačega nadzora nad pridobivanjem naravnih virov in trgovanjem z njimi.

2.   Ukrepi iz tega člena:

(a)

vključujejo prenos znanja in izkušenj, izmenjavo informacij in najboljših praks, oceno tveganj ali groženj, raziskave in analize, sisteme zgodnjega opozarjanja, usposabljanje ter opravljanje storitev;

(b)

prispevajo k nadaljnjemu razvoju strukturnega dialoga o vprašanjih v zvezi z vzpostavljanjem miru:

(c)

lahko vključujejo tehnično in finančno pomoč za izvajanje podpornih ukrepov za vzpostavljanje miru in oblikovanje države.

Člen 5

Pomoč pri odzivanju na globalne in nadregionalne ter nove grožnje

1.   Unija zagotavlja tehnično in finančno pomoč za uresničevanje posebnih ciljev iz točke (c) člena 1(4) na naslednjih področjih:

(a)

ogrožanje javnega reda in miru, varnosti in zaščite posameznikov, kritične infrastrukture ter javnega zdravja;

(b)

zmanjševanje tveganj in pripravljenost nanje, naj gre za namerno ali nenamerno povzročena ali naravna tveganja, povezana s kemičnimi, biološkimi, radiološkimi in jedrskimi snovmi ali dejavniki.

2.   Pomoč na področjih iz točke (a) odstavka 1 zajema podporo za ukrepe, namenjene:

(a)

krepitvi zmogljivosti organov pregona ter sodnih in civilnih organov, vključenih v boj proti terorizmu, organiziranemu kriminalu, vključno s kibernetsko kriminaliteto, in vsem vrstam nedovoljenega prometa ter v učinkovit nadzor nad nezakonito trgovino in tranzitom;

(b)

odzivanju na grožnje za kritično infrastrukturo, kar lahko vključuje mednarodni promet, vključno s potniškim in tovornim, upravljanje in distribucijo energije ter elektronska informacijska in komunikacijska omrežja. Pri takih ukrepih se posebno pozornost namenja nadregionalnemu sodelovanju in izvajanju mednarodnih standardov na področjih ozaveščanja glede tveganj, analize ranljivosti, pripravljenosti na izredne razmere, obveščanja in obvladovanja posledic;

(c)

zagotavljanju ustreznega odziva na resne grožnje za javno zdravje, vključno z nenadnimi epidemijami, ki lahko imajo nadnacionalni vpliv;

(d)

odzivanju na globalne in nadregionalne učinke podnebnih sprememb, ki bi lahko ogrozili mir in varnost.

3.   V zvezi z ukrepi iz točke (a) odstavka 2:

(a)

ima prednost nadregionalno sodelovanje z dvema ali več tretjimi državami, ki so pokazale jasno politično voljo za reševanje s tem povezanih vprašanj. V boju proti terorizmu se lahko sodeluje tudi s posameznimi državami, regijami ali mednarodnimi, regionalnimi in podregionalnimi organizacijami;

(b)

se posebna pozornost namenja dobremu upravljanju, ukrepi pa so v skladu z mednarodnim pravom;

(c)

kar zadeva pomoč organom, vključenim v boj proti terorizmu, imajo prednost podporni ukrepi v zvezi z razvojem in krepitvijo zakonodaje na področju boja proti terorizmu, izvajanjem in uveljavljanjem finančne in carinske zakonodaje ter zakonodaje o priseljevanju, razvojem postopkov pregona, ki so skladni z najvišjimi mednarodnimi standardi in mednarodnim pravom, krepitvijo mehanizmov demokratičnega nadzora in institucionalnega pregleda ter preprečevanjem nasilnega radikalizma;

(d)

kar zadeva pomoč v zvezi s problemom drog, se ustrezna pozornost nameni mednarodnemu sodelovanju, katerega namen je spodbujanje najboljših praks za zmanjšanje povpraševanja, proizvodnje in škode.

4.   Pomoč na področjih iz točke (b) odstavka 1 zajema podporo za ukrepe, namenjene:

(a)

spodbujanju civilnih raziskovalnih dejavnosti kot alternative raziskavam na obrambnem področju;

(b)

izboljšanju načinov zagotavljanja varnosti v zvezi s civilnimi objekti, kjer so shranjene občutljive kemične, biološke, radiološke in jedrske snovi ali dejavniki ali v katerih se te/ti uporabljajo v okviru civilnih raziskovalnih programov;

(c)

podpiranju vzpostavitve – v okviru politik sodelovanja Unije in njihovih ciljev – civilne infrastrukture in priprave zadevnih civilnih študij, ki so potrebne za razgradnjo, sanacijo ali preureditev objektov in lokacij, povezanih z orožjem, ko niso več del obrambnega programa;

(d)

krepitvi zmogljivosti pristojnih civilnih oblasti, vključenih v razvoj in uveljavljanje učinkovitega nadzora nad nedovoljenim prometom s kemičnimi, biološkimi, radiološkimi in jedrskimi snovmi ali dejavniki (vključno z opremo za njihovo proizvodnjo ali dostavo);

(e)

razvijanju pravnega okvira in institucionalnih zmogljivosti za vzpostavitev in uveljavljanje učinkovitega nadzora izvoza blaga z dvojno rabo, vključno z ukrepi regionalnega sodelovanja;

(f)

razvijanju učinkovitih ukrepov za civilno pripravljenost na nesreče, krizno načrtovanje, odziv na krize in čiščenje.

NASLOV III

NAČRTOVANJE PROGRAMOV IN IZVAJANJE

Člen 6

Splošni okvir

Pomoč Unije se izvaja v skladu z Uredbo (EU) št. 236/2014 ter na podlagi:

(a)

ukrepov izredne pomoči in programov vmesnega odziva iz člena 7;

(b)

tematskih strateških dokumentov in večletnih okvirnih programov iz člena 8;

(c)

letnih akcijskih programov, posameznih ukrepov in posebnih ukrepov;

(d)

ukrepov podpore.

Člen 7

Ukrepi izredne pomoči in programi vmesnega odziva

1.   Pomoč Unije na podlagi člena 3 se izvaja z ukrepi izredne pomoči in programi vmesnega odziva.

2.   V razmerah iz člena 3(1) lahko Komisija sprejme ukrepe izredne pomoči, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 3(3). Takšen ukrep izredne pomoči lahko traja največ 18 mesecev, v primeru objektivnih in nepredvidenih ovir za izvajanje pa se lahko podaljša dvakrat po največ šest mesecev do skupnega trajanja največ 30 mesecev, pod pogojem, da se finančni znesek posameznega ukrepa ne poveča.

V primeru dolgotrajnih kriz in konfliktov lahko Komisija sprejme drugi ukrep izredne pomoči s trajanjem do 18 mesecev.

Trajanje ukrepa izredne pomoči iz prvega pododstavka, skupaj s trajanjem ukrepa izredne pomoči iz drugega pododstavka, ne sme biti daljše od 36 mesecev.

3.   Če stroški ukrepa izredne pomoči presegajo 20 000 000 EUR, se ta sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(3) Uredbe (EU) št. 236/2014.

4.   Preden Komisija sprejme ali podaljša ukrep izredne pomoči, katerega stroški znašajo do 20 000 000 EUR, Svet obvesti o njegovi naravi in ciljih ter o predvidenih finančnih zneskih. Komisija prav tako obvesti Svet, preden občutno vsebinsko spremeni že sprejete ukrepe izredne pomoči. Zaradi skladnosti zunanjega delovanja Unije tako pri načrtovanju kot pri poznejšem izvajanju takšnih ukrepov Komisija upošteva ustrezni pristop Sveta, kar zadeva politike na zadevnem področju.

5.   Komisija čim prej po sprejetju ukrepa izredne pomoči, v vsakem primeru pa v treh mesecih po tem, Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o naravi in okoliščinah ukrepov ter razlogih za njegovo sprejetje, pa tudi o njegovem dopolnjevanju obstoječega in načrtovanega odziva Unije.

6.   Komisija lahko v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(3) Uredbe (EU) št. 236/2014 sprejme programe vmesnega odziva, da bi vzpostavila ali ponovno vzpostavila bistvene pogoje, potrebne za učinkovito izvajanje politik zunanjega sodelovanja Unije.

Programi vmesnega odziva nadgrajujejo ukrepe izredne pomoči.

7.   Komisija Evropski parlament ustrezno in pravočasno obvešča o načrtovanju in izvajanju pomoči Unije v skladu s členom 3, vključno s predvidenimi finančnimi zneski, obvesti pa ga tudi o bistvenih spremembah ali podaljšanjih te pomoči.

Člen 8

Tematski strateški dokumenti in večletni okvirni programi

1.   Tematski strateški dokumenti so splošna podlaga za izvajanje pomoči na podlagi členov 4 in 5. Nudijo okvir za sodelovanje med Unijo in zadevnimi partnerskimi državami ali regijami.

2.   Pri pripravi in izvajanju tematskih strateških dokumentov se upoštevajo načela o učinkovitosti pomoči, kot so partnerstvo, usklajevanje in po potrebi harmonizacija. Zato so tematski strateški dokumenti skladni s programskimi dokumenti, odobrenimi ali sprejetimi na podlagi drugih instrumentov Unije za zunanjo pomoč, in ne podvajajo teh dokumentov.

Tematski strateški dokumenti načeloma temeljijo na dialogu Unije ali, če je ustrezno, zadevnih držav članic z zadevnimi partnerskimi državami ali regijami, ki vključuje civilno družbo ter regionalne in lokalne organe, da se zagotovi ustrezna odgovornost zadevnih držav ali regij za postopek načrtovanja programov.

Unija in države članice se že v zgodnji fazi tega postopka posvetujejo med seboj zaradi večje usklajenosti in dopolnjevanja svojih dejavnosti sodelovanja.

3.   Vsakemu tematskemu strateškemu dokumentu je priložen večletni okvirni program, ki povzema prednostna področja, izbrana za financiranje Unije, posebne cilje, pričakovane rezultate, kazalnike uspešnosti in časovni okvir za pomoč Unije.

V večletnem okvirnem programu se določijo okvirne finančne dodelitve za vsak program, ob upoštevanju potreb in posebnih težav zadevnih partnerskih držav ali regij. Finančne dodelitve se lahko po potrebi navedejo v obliki razpona.

4.   Komisija odobri tematske strateške dokumente in sprejme večletne okvirne programe v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(3) Uredbe (EU) št. 236/2014. Ta postopek se uporablja tudi za temeljite revizije, ki znatno spremenijo tematske strateške dokumente ali večletne okvirne programe.

5.   Postopek pregleda iz člena 16(3) Uredbe (EU) št. 236/2014 se ne uporablja za nebistvene spremembe ali tehnične prilagoditve tematskih strateških dokumentov in večletnih okvirnih programov, na podlagi katerih se sredstva prerazporedijo znotraj okvirnih finančnih dodelitev po posameznih prednostnih področjih ali se obseg prvotne okvirne finančne dodelitve poveča oziroma zmanjša za največ 20 %, vendar ne za več kot 10 000 000 EUR, pod pogojem, da takšne spremembe ali tehnične prilagoditve ne vplivajo na prednostna področja in cilje, določene v teh dokumentih.

V takih primerih se spremembe ali tehnične prilagoditve nemudoma sporočijo Evropskemu parlamentu in predstavnikom držav članic v odboru iz člena 11.

6.   V izredno nujnih ustrezno utemeljenih primerih v zvezi s posebno hitrim odzivom Unije lahko Komisija spremeni tematske strateške dokumente in večletne okvirne programe v skladu s postopkom iz člena 16(4) Uredbe (EU) št. 236/2014.

7.   Pri vsakršnem načrtovanju ali pregledu programov, ki se izvede po objavi poročila o vmesnem pregledu iz člena 17 Uredbe (EU) št. 236/2014, se upoštevajo rezultati, ugotovitve in zaključki iz navedenega poročila.

Člen 9

Civilna družba

Če je mogoče in ustrezno, se ukrepi priprave, načrtovanja programov, izvajanja in spremljanja v okviru te uredbe izvajajo ob posvetovanju s civilno družbo.

Člen 10

Človekove pravice

1.   Komisija zagotovi, da se ukrepi, sprejeti na podlagi te uredbe v zvezi z bojem proti terorizmu in organiziranemu kriminalu, izvajajo v skladu z mednarodnim pravom, vključno z mednarodnim humanitarnim pravom.

2.   V skladu s strateškim okvirom in akcijskim načrtom EU za človekove pravice in demokracijo Komisija oblikuje operativne smernice, da se pri načrtovanju in izvajanju ukrepov iz odstavka 1 zagotovi spoštovanje človekovih pravic, zlasti glede preprečevanja mučenja ali drugega krutega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja in upoštevanja ustreznega postopka, vključno z domnevo nedolžnosti, pravico do poštenega sojenja in pravico do obrambe. Vidik človekovih pravic se jasno upošteva tudi pri ukrepih v zvezi s kibernetsko varnostjo in bojem proti kibernetski kriminaliteti.

3.   Komisija pozorno spremlja izvajanje ukrepov iz odstavka 1, da zagotovi skladnost z obveznostmi s področja človekovih pravic. Komisija tozadevne informacije vključi v svoja redna poročila.

NASLOV IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 11

Odbor

Komisiji pomaga odbor (v nadaljnjem besedilu: Odbor instrumenta za stabilnost in mir). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 12

Evropska služba za zunanje delovanje

Ta uredba se uporablja v skladu s Sklepom 2010/427/EU, zlasti s členom 9 Sklepa.

Člen 13

Finančna sredstva

1.   Finančna sredstva za izvajanje te uredbe za obdobje od 2014 do 2020 znašajo 2 338 719 000 EUR.

2.   Evropski parlament in Svet odobrita letne odobritve v okviru omejitev iz večletnega finančnega okvira.

3.   V obdobju od 2014 do 2020 se:

(a)

najmanj 70 odstotnih točk finančnih sredstev nameni za ukrepe iz člena 3 in

(b)

devet odstotnih točk finančnih sredstev nameni za ukrepe iz člena 4.

Člen 14

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati na dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 11. marca 2014

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

D. KOURKOULAS


(1)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2013 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 11. marca 2014.

(2)  Uredba (ES) št. 1717/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o vzpostavitvi instrumenta za stabilnost (UL L 327, 24.11.2006, str. 1).

(3)  Sklep Sveta 2010/427/EU z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje (UL L 201, 3.8.2010, str. 30).

(4)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(5)  Uredba (EU) št. 231/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o določitvi skupnih pravil in postopkov za izvajanje instrumentov Unije za financiranje zunanjega delovanja (glej stran 11 tega Uradnega lista).

(6)  UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(7)  Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (UL L 347, 20.12.2013, str. 884).

(8)  Uredba Sveta (ES) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996 o humanitarni pomoči (UL L 163, 2.7.1996, str. 1).

(9)  Sklep št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (UL L 347, 20.12.2013, str. 924).


Izjava Evropske komisije o strateškem dialogu z Evropskim parlamentom (1)

Evropska komisija bo na podlagi člena 14 PEU pred načrtovanjem Uredbe (EU) št. 230/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru in po začetnem posvetovanju z zadevnimi upravičenci, kjer je to ustrezno, opravila strateški dialog z Evropskim parlamentom. Evropska komisija bo Evropskemu parlamentu predstavila zadevne razpoložljive programske dokumente s predvidenimi okvirnimi dodelitvami na državo/regijo ter – znotraj držav/regij – s prednostnimi nalogami, možnimi rezultati in okvirnimi prednostnimi dodelitvami za geografske programe ter izbiro načinov pomoči (2). Evropska komisija bo Evropskemu parlamentu predstavila zadevne razpoložljive programske dokumente s tematskimi prednostnimi nalogami, možnimi rezultati, izbiro načinov pomoči (2) in dodeljenimi finančnimi sredstvi za take v tematskih programih predvidene prednostne naloge. Evropska komisija bo upoštevala stališče Evropskega parlamenta o tej zadevi.

Evropska komisija bo opravila strateški dialog z Evropskim parlamentom pri pripravi vmesnega pregleda in pred vsako znatno spremembo programskih dokumentov v obdobju veljavnosti te uredbe.

Evropska komisija bo na poziv Evropskega parlamenta pojasnila, kje so se upoštevala stališča Evropskega parlamenta v programskih dokumentih, ter vse druge nadaljnje ukrepe na podlagi strateškega dialoga.


(1)  Evropska komisija bo zastopana na ravni pristojnega komisarja.

(2)  Kjer je to ustrezno.


Top