EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32014O0043

Smernica Evropske centralne banke (EU) 2015/571 z dne 6. novembra 2014 o spremembi Smernice ECB/2014/15 o denarni in finančni statistiki (ECB/2014/43)

OJ L 93, 9.4.2015, p. 82–102 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/guideline/2015/571/oj

9.4.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 93/82


SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2015/571

z dne 6. novembra 2014

o spremembi Smernice ECB/2014/15 o denarni in finančni statistiki (ECB/2014/43)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Statuta Evropskega Sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti členov 5.1, 12.1 in 14.3 Statuta,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (1),

ob upoštevanju Direktive Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (2),

ob upoštevanju Smernic ECB/2010/20 z dne 11. novembra 2010 o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Treba je posodobiti zbiranje statističnih podatkov o izdaji vrednostnih papirjev, tako da upošteva posodobitve Evropskega sistema računov 2010 in začeti zbirati statistične podatke o izdaji vrednostnih papirjev, ki jo izvedejo družbe, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in opravljajo posle listinjenja v tem okviru.

(2)

Ob tem je treba spremeniti tudi zahteve poročanja o plačilnih transakcijah, v katere so vključene nedenarne finančne institucije, ki so določene v Smernici ECB/2014/15 (4), in s tem zagotoviti ustrezne evidence o zadevnih nacionalnih plačilnih instrumentih in storitvah, ki niso izrecno navedeni ali zajeti z Direktivo 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5),

SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO –

Člen 1

Spremembe Priloge II k Smernici ECB/2014/15

Priloga II k Smernici ECB/2014/15 se spremeni tako:

1.

del 12 se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej smernici;

2.

v delu 16 se tabela 3 nadomesti z naslednjo:

 

„Poslane

Prejete

Pojasnjevalne postavke

Število transakcij

Vrednost transakcij

Število transakcij

Vrednost transakcij

Transakcije po vrsti plačilnega instrumenta

Kreditni prenosi

Odrejeni elektronsko

od tega:

 

 

 

 

Odrejeni kot posamezno plačilo

 

 

 

 

od tega:

 

 

 

 

Elektronska plačila prek spletnega bančništva

Geo 1

Geo 1

Odobritve računov z enostavno vknjižbo

Geo 0

Geo 0

Obremenitve računov z enostavno vknjižbo

Geo 0

Geo 0

 

 

 

Denarna nakazila

Geo 3

Geo 3

Geo 2

Geo 2

Transakcije prek telekomunikacijske, digitalne ali informacijsko-tehnološke naprave

Geo 1

Geo 1

Geo 2

Geo 2

Druge storitve (ki niso vključene v direktivo o plačilnih storitvah)

Geo 4

Geo 4

—“

;

3.

v delu 16 se doda naslednja opredelitev:

Druge storitve (ki niso vključene v direktivo o plačilnih storitvah) – storitve, povezane s plačili, razen tistih, ki so opredeljene v členu 4(3) Direktive 2007/64/ES“

.

Člen 2

Učinkovanje in izvedba

1.   Ta smernica začne učinkovati na dan, ko so o njej uradno obveščene nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro.

2.   Nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro, sprejmejo potrebne ukrepe za uskladitev s Prilogo k tej smernici in za njeno uporabo od dneva njenega sprejetja.

3.   Nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro, sprejmejo potrebne ukrepe za uskladitev s členom 1(2) te smernice in za njegovo uporabo od 1. januarja 2015.

Člen 3

Naslovniki

Ta smernica je naslovljena na nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro.

V Frankfurtu na Majni, 6. novembra 2014

Za Svet ECB

Predsednik ECB

Mario DRAGHI


(1)  UL L 318, 27.11.1998, str. 8.

(2)  UL L 372, 31.12.1986, str. 1.

(3)  UL L 35, 9.2.2011, str. 31.

(4)  Smernica ECB/2014/15 z dne 4. aprila 2014 o denarni in finančni statistiki (UL L 340, 26.11.2014, str. 1).

(5)  Direktiva 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu in o spremembah direktiv 97/7/ES, 2002/65/ES, 2005/60/ES in 2006/48/ES ter o razveljavitvi Direktive 97/5/ES (UL L 319, 5.12.2007, str. 1).


PRILOGA

„DEL 12

Statistika izdaj vrednostnih papirjev

Oddelek 1: Uvod

Statistika izdaj vrednostnih papirjev za euroobmočje zagotavlja dva glavna agregata:

vse izdaje rezidentov euroobmočja v kateri koli valuti in

vse izdaje po svetu v eurih, domače in mednarodne.

Osnovno razlikovanje se mora opraviti na podlagi rezidenčnosti izdajatelja, pri čemer NCB Eurosistema skupaj zajemajo vse izdaje rezidentov euroobmočja (1). Banka za mednarodne poravnave (BIS) poroča o izdajah ‚tujine‘, kar se nanaša na vse rezidente zunaj euroobmočja (vključno z mednarodnimi organizacijami, ki niso rezidenti euroobmočja).

Spodnja tabela povzema zahteve za poročanje.

 

Izdaje vrednostnih papirjev

S strani rezidentov euroobmočja

(vsaka NCB poroča za svoje domače rezidente)

S strani rezidentov tujine

(BIS/NCB)

Države članice zunaj euroobmočja

Druge države

V eurih/nacionalnih denominacijah

Sklop A

Sklop B

V drugih valutah  (2)

Sklop C

Sklop D

se ne zahteva.

Oddelek 2: Zahteve za poročanje

Tabela 1

Obrazec za poročanje o sklopu A za NCB

 

DOMAČI REZIDENČNI IZDAJATELJI/EURO/NACIONALNE DENOMINACIJE

Neporavnani zneski

Bruto izdaje

Odkupi

Neto izdaje (4)

 

A1

A2

A3

A4

1.   KRATKOROČNI DOLŽNIŠKI VREDNOSTNI PAPIRJI  (3)

Skupaj

S1

S68

S135

S202

ECB/NCB

S2

S69

S136

S203

MFI razen centralnih bank

S3

S70

S137

S204

DFP

S4

S71

S138

S205

od katerih DPFS

S5

S72

S139

S206

Izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti

S6

S73

S140

S207

Lastne finančne institucije

S7

S74

S141

S208

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi

S8

S75

S142

S209

Nefinančne družbe

S9

S76

S143

S210

Centralna država

S10

S77

S144

S211

Regionalna in lokalna država

S11

S78

S145

S212

Skladi socialne varnosti

S12

S79

S146

S213

 

 

 

 

 

2.   DOLGOROČNI DOLŽNIŠKI VREDNOSTNI PAPIRJI  (3)

Skupaj

S13

S80

S147

S214

ECB/NCB

S14

S81

S148

S215

MFI razen centralnih bank

S15

S82

S149

S216

DFP

S16

S83

S150

S217

od katerih DPFS

S17

S84

S151

S218

Izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti

S18

S85

S152

S219

Lastne finančne institucije

S19

S86

S153

S220

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi

S20

S87

S154

S221

Nefinančne družbe

S21

S88

S155

S222

Centralna država

S22

S89

S156

S223

Regionalna in lokalna država

S23

S90

S157

S224

Skladi socialne varnosti

S24

S91

S158

S225

 

 

 

 

 

2.1   od tega izdaje s fiksno obrestno mero:

Skupaj

S25

S92

S159

S226

ECB/NCB

S26

S93

S160

S227

MFI razen centralnih bank

S27

S94

S161

S228

DFP

S28

S95

S162

S229

od katerih DPFS

S29

S96

S163

S230

Izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti

S30

S97

S164

S231

Lastne finančne institucije

S31

S98

S165

S232

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi

S32

S99

S166

S233

Nefinančne družbe

S33

S100

S167

S234

Centralna država

S34

S101

S168

S235

Regionalna in lokalna država

S35

S102

S169

S236

Skladi socialne varnosti

S36

S103

S170

S237

 

 

 

 

 

2.2   od tega izdaje s spremenljivo obrestno mero:

Skupaj

S37

S104

S171

S238

ECB/NCB

S38

S105

S172

S239

MFI razen centralnih bank

S39

S106

S173

S240

DFP

S40

S107

S174

S241

od katerih DPFS

S41

S108

S175

S242

Izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti

S42

S109

S176

S243

Lastne finančne institucije

S43

S110

S177

S244

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi

S44

S111

S178

S245

Nefinančne družbe

S45

S112

S179

S246

Centralna država

S46

S113

S180

S247

Regionalna in lokalna država

S47

S114

S181

S248

Skladi socialne varnosti

S48

S115

S182

S249

 

 

 

 

 

2.3   od tega brezkuponske obveznice:

Skupaj

S49

S116

S183

S250

ECB/NCB

S50

S117

S184

S251

MFI razen centralnih bank

S51

S118

S185

S252

DFP

S52

S119

S186

S253

od katerih DPFS

S53

S120

S187

S254

Izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti

S54

S121

S188

S255

Lastne finančne institucije

S55

S122

S189

S256

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi

S56

S123

S190

S257

Nefinančne družbe

S57

S124

S191

S258

Centralna država

S58

S125

S192

S259

Regionalna in lokalna država

S59

S126

S193

S260

Skladi socialne varnosti

S60

S127

S194

S261

 

 

 

 

 

3.   KOTIRAJOČE DELNICE  (5)

Skupaj

S61

S128

S195

S262

ECB/NCB

S62

S129

S196

S263

MFI razen centralnih bank

S63

S130

S197

S264

DFP

S64

S131

S198

S265

Izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti

S65

S132

S199

S266

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi

S66

S133

S200

S267

Nefinančne družbe

S67

S134

S201

S268

 

 

 

 

 


Tabela 2

Obrazec za poročanje o sklopu C za NCB

 

DOMAČI REZIDENČNI IZDAJATELJI/DRUGE VALUTE

Neporavnani zneski

Bruto izdaje

Odkupi

Neto izdaje

 

C1

C2

C3

C4

4.   KRATKOROČNI DOLŽNIŠKI VREDNOSTNI PAPIRJI

Skupaj

S269

S335

S401

S467

ECB/NCB

S270

S336

S402

S468

MFI razen centralnih bank

S271

S337

S403

S469

DFP

S272

S338

S404

S470

od katerih DPFS

S273

S339

S405

S471

Izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti

S274

S340

S406

S472

Lastne finančne institucije

S275

S341

S407

S473

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi

S276

S342

S408

S474

Nefinančne družbe

S277

S343

S409

S475

Centralna država

S278

S344

S410

S476

Regionalna in lokalna država

S279

S345

S411

S477

Skladi socialne varnosti

S280

S346

S412

S478

 

 

 

 

 

5.   DOLGOROČNI DOLŽNIŠKI VREDNOSTNI PAPIRJI

Skupaj

S281

S347

S413

S479

ECB/NCB

S282

S348

S414

S480

MFI razen centralnih bank

S283

S349

S415

S481

DFP

S284

S350

S416

S482

od katerih DPFS

S285

S351

S417

S483

Izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti

S286

S352

S418

S484

Lastne finančne institucije

S287

S353

S419

S485

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi

S288

S354

S420

S486

Nefinančne družbe

S289

S355

S421

S487

Centralna država

S290

S356

S422

S488

Regionalna in lokalna država

S291

S357

S423

S489

Skladi socialne varnosti

S292

S358

S424

S490

 

 

 

 

 

5.1   od tega izdaje s fiksno obrestno mero:

Skupaj

S293

S359

S425

S491

ECB/NCB

S294

S360

S426

S492

MFI razen centralnih bank

S295

S361

S427

S493

DFP

S296

S362

S428

S494

od katerih DPFS

S297

S363

S429

S495

Izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti

S298

S364

S430

S496

Lastne finančne institucije

S299

S365

S431

S497

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi

S300

S366

S432

S498

Nefinančne družbe

S301

S367

S433

S499

Centralna država

S302

S368

S434

S500

Regionalna in lokalna država

S303

S369

S435

S501

Skladi socialne varnosti

S304

S370

S436

S502

 

 

 

 

 

5.2   od tega izdaje s spremenljivo obrestno mero:

Skupaj

S305

S371

S437

S503

ECB/NCB

S306

S372

S438

S504

MFI razen centralnih bank

S307

S373

S439

S505

DFP

S308

S374

S440

S506

od katerih DPFS

S309

S375

S441

S507

Izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti

S310

S376

S442

S508

Lastne finančne institucije

S311

S377

S443

S509

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi

S312

S378

S444

S510

Nefinančne družbe

S313

S379

S445

S511

Centralna država

S314

S380

S446

S512

Regionalna in lokalna država

S315

S381

S447

S513

Skladi socialne varnosti

S316

S382

S448

S514

 

 

 

 

 

5.3   od tega brezkuponske obveznice:

Skupaj

S317

S383

S449

S515

ECB/NCB

S318

S384

S450

S516

MFI razen centralnih bank

S319

S385

S451

S517

DFP

S320

S386

S452

S518

od katerih DPFS

S321

S387

S453

S519

Izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti

S322

S388

S454

S520

Lastne finančne institucije

S323

S389

S455

S521

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi

S324

S390

S456

S522

Nefinančne družbe

S325

S391

S457

S523

Centralna država

S326

S392

S458

S524

Regionalna in lokalna država

S327

S393

S459

S525

Skladi socialne varnosti

S328

S394

S460

S526

 

 

 

 

 

6.   KOTIRAJOČE DELNICE

Skupaj

S329

S395

S461

S527

MFI razen centralnih bank

S330

S396

S462

S528

DFP

S331

S397

S463

S529

Izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti

S332

S398

S464

S530

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi

S333

S399

S465

S531

Nefinančne družbe

S334

S400

S466

S532


Tabela 3

Obrazec za poročanje o pojasnjevalnih postavkah sklopa A za NCB

 

DOMAČI REZIDENČNI IZDAJATELJI/EURO/NACIONALNE DENOMINACIJE

Neporavnani zneski

Bruto izdaje

Odkupi

Neto izdaje

 

A1

A2

A3

A4

6.   KOTIRAJOČE DELNICE

Lastne finančne institucije

S533

S544

S555

S566

 

 

 

 

 

7.   NEKOTIRAJOČE DELNICE

Skupaj

S534

S545

S556

S567

MFI razen centralnih bank

S535

S546

S557

S568

DFP

S536

S547

S558

S569

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi

S537

S548

S559

S570

Nefinančne družbe

S538

S549

S560

S571

 

 

 

 

 

8.   DRUG LASTNIŠKI KAPITAL

Skupaj

S539

S550

S561

S572

MFI razen centralnih bank

S540

S551

S562

S573

DFP

S541

S552

S563

S574

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi

S542

S553

S564

S575

Nefinančne družbe

S543

S554

S565

S576

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1.   Rezidenčnost izdajatelja

Izdaje podrejenih družb v lasti nerezidentov države poročevalke, ki delujejo na ekonomskem ozemlju države poročevalke, je treba razvrstiti kot izdaje rezidenčnih enot države poročevalke.

Izdaje sedežev, ki so na ekonomskem ozemlju države poročevalke in ki delujejo mednarodno, je treba tudi šteti kot izdaje rezidenčnih enot. Izdaje sedežev ali podrejenih družb, ki so zunaj ekonomskega ozemlja države poročevalke, vendar so v lasti rezidentov države poročevalke, je treba šteti kot izdaje nerezidentov. Na primer, izdaje Volkswagen Brazil se štejejo, kakor da so jih izvedle enote, rezidenčne v Braziliji, in ne na ozemlju države poročevalke (6).

V izogib dvojnemu štetju ali vrzelim je treba poročanje izdaj družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev (DPFS), obravnavati dvostransko, vključno z zadevnimi poročevalci. NCB in ne BIS morajo poročati izdaje DPFS, ki izpolnjujejo merilo rezidenčnosti po ESR 2010 ter so razvrščene kot rezidenti euroobmočja.

2.   Sektorska razčlenitev izdajateljev

Izdaje je treba razvrstiti glede na sektor, ki prevzame obveznost za izdane vrednostne papirje. Sektorska razčlenitev obsega naslednjih 12 vrst izdajateljev:

ECB/NCB,

druge MFI,

DFP,

od teh družbe, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in opravljajo posle listinjenja,

izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti,

lastne finančne institucije,

zavarovalne družbe in pokojninski skladi (7),

nefinančne družbe,

centralna država,

regionalna in lokalna država,

skladi socialne varnosti,

mednarodne institucije.

Vrednostni papirji, izdani preko DPFS, za katere nosijo celotno odgovornost za izdajo matične organizacije in ne DPFS, morajo biti dodeljeni matični organizaciji in ne DPFS. Na primer, izdaje preko DPFS ‚AJAX Electronics‘, nefinančne družbe s sedežem v državi euroobmočja država A, bi morale biti dodeljene sektorju nefinančne družbe in poročati bi jih morala država A. Vendar morata biti DPFS in njegova matična družba rezidenta iste države. Kljub temu, če matična družba ni rezident države poročevalke, je treba DPFS šteti kot namišljenega rezidenta države poročevalke in sector izdaj mora biti izenačen z ekonomsko funkcijo DPFS. Na primer, če je ‚ACME Motors‘ nefinančna družba rezidentka Japonske, ki proizvaja avtomobile in je ‚ACME Motor Finance‘ subsidiarni rezident države B v euroobmočju, bi morale biti izdaje družbe ACME Motor Finance dodeljene lastnim finančnim institucijam države B, ker matična družba ACME Motors ni rezidentka iste države. Edina izjema od tega so DPFS v lasti države, kjer se poroča, da je vrednostni papir izdan s strani države, v kateri je matična organizacija (8).

Če se javna družba privatizira ob izdaji kotirajočih delnic, jo je treba razvrstiti v sektor nefinančne družbe. Podobno, če se privatizira javna kreditna institucija (KI), jo je treba razvrstiti v sektor MFI razen centralnih bank. Izdaje gospodinjstev in nepridobitnih institucij, ki opravljajo storitve za gospodinjstva, je treba razvrstiti kot izdaje nefinančnih družb.

3.   Zapadlost izdaj

Kratkoročni dolžniški vrednostni papirji obsegajo vrednostne papirje, katerih prvotna zapadlost je eno leto ali manj, četudi so izdani v okviru dolgoročnejših možnosti.

Dolgoročni dolžniški vrednostni papirji obsegajo vrednostne papirje, katerih prvotna zapadlost je več kakor eno leto. Izdaje z opcijskimi datumi zapadlosti, pri katerih je zadnji oddaljen več kakor eno leto, in izdaje brez določenih datumov zapadlosti se razvrstijo kot dolgoročne.

Dveletna razčlenitev zapadlosti, kot pri MFI statističnih bilančnih listih, ni zahtevana.

4.   Razvrstitve dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev glede na obrestno mero

Dolgoročni dolžniški vrednostni papirji se delijo na:

 

Dolžniški vrednostni papirji s fiksno obrestno mero, tj. vrednostni papirji, ki so izdani in izplačani po nominalni vrednosti, in dolžniški vrednosti papirji, izdani z diskontom ali premijo glede na nominalno vrednost.

 

Dolžniški vrednostni papirji s spremenljivo obrestno mero, tj. vrednostni papirji, pri katerih je kupon in/ali osnovna glavnica vezana na splošni indeks cen za blago in storitve (kot je potrošniški indeks cen), na obrestno mero ali drugi indeks, katerega posledica je spremenljivo izplačilo nominalnega kuponskega plačila skozi življenjsko dobo izdaje. Za namen statistike se izdaje vrednostnih papirjev z mešano obrestno mero razvrstijo kot vrednostni papirji s spremenljivo obrestno mero (9).

 

Brezkuponske obveznice, ki so izdane z diskontom, tj. instrumenti, ki ne prihašajo plačila obresti, in so izdane s precejšnjim diskontom glede na vrednost. Večina diskonta pomeni ekvivalent obresti, obračunanih v času življenjske dobe obveznice.

5.   Razvrstitve izdaj

Izdaje se analizirajo v dveh obširnih skupinah: (a) dolžniški vrednostni papirji (10) in (b) kotirajoče delnice (11). Vrednostni papirji, ki se izdajo preko zasebnih vlagateljev so zajeti, kolikor je mogoče. Papirji denarnega trga so zajeti kot del dolžniških vrednostnih papirjev. Delnice, ki ne kotirajo na borzi (12) in drug lastniški kapital (13) se lahko poročajo prostovoljno kot ločeni pojasnjevalni postavki. Delnice/enote, ki jih izdajo skladi denarnega trga in drugi investicijski skladi, niso vključene.

Spodaj je naveden nepopoln seznam instrumentov, zajetih v statistiki izdaj vrednostnih papirjev:

(a)

Dolžniški vrednostni papirji

(i)

Kratkoročni dolžniški vrednostni papirji

Vključeni so najmanj naslednji instrumenti:

zakladne menice in drugi kratkoročni papirji, ki jih izda država,

tržni kratkoročni papirji, ki jih izdajo finančne in nefinančne družbe. Za take papirje se uporabljajo različni pojmi, na primer komercialnimi zapisi, trgovske menice, zadolžnice, blagovne menice, menice in potrdila o vlogah,

kratkoročni vrednostni papirji, izdani v okviru dolgoročnih instrumentov zajamčenega vpisa vrednostnih papirjev,

bančni akcepti.

(ii)

Dolgoročni dolžniški vrednostni papirji

Za ponazoritev so vključeni najmanj naslednji instrumenti:

prinosniške obveznice,

podrejene obveznice,

obveznice z opcijskimi datumi zapadlosti, pri katerih je zadnji oddaljen več kakor leto,

nedatirane obveznice ali obveznice brez dospetja,

zapisi s spremenljivo obrestno mero,

zamenljive obveznice,

krite obveznice,

indeksirani vrednostni papirji, pri katerih je vrednost glavnice vezana na indeks cen, ceno blaga ali na indeks deviznega tečaja,

močno diskontirane obveznice, ki imajo majhna kuponska plačila in so izdane z diskontom glede na imensko vrednost,

brezkuponske obveznice,

euroobveznice,

globalne obveznice,

obveznice zasebne izdaje,

vrednostni papirji, ki izhajajo iz pretvorbe posojil,

posojila, ki so dejansko postala tržna,

zadolžnice in podjetniške obveznice, ki so zamenljive v delnice, bodisi v delnice družbe izdajateljice bodisi v delnice druge družbe, dokler niso dejansko zamenjane. Opcija zamenjave, ki šteje za izvedeni finančni instrument, je izključena, kadar jo je mogoče ločiti od osnovne obveznice,

delnice ali deleži, ki prinašajo fiksni dohodek, ne zagotavljajo pa udeležbe pri razdelitvi preostale vrednosti družbe ob prenehanju, vključno s prednostnimi delnicami brez pravice do udeležbe pri dobičku,

finančna sredstva, izdana kot del listinjenja posojil, hipotek, dolga po kreditnih karticah, terjatev in drugih sredstev.

Izključeni so naslednji instrumenti:

transakcije z vrednostnimi papirji kot del dogovorov o začasni prodaji,

izdaje netržnih vrednostnih papirjev,

netržna posojila.

(b)

Delnice, ki kotirajo na borzi

Delnice, ki kotirajo na borzi, vključujejo:

kapitalske delnice, ki jih izdajo družbe z omejeno odgovornostjo,

odkupljene delnice v družbah z omejeno odgovornostjo,

dividendne delnice, ki jih izdajo družbe z omejeno odgovornostjo,

prednostne ali preferenčne deleže ali delnice, ki omogočajo udeležbo pri razdelitvi preostale vrednosti ob prenehanju družbe. Te lahko kotirajo ali ne kotirajo na priznani borzi,

prodaje zaprtemu krogu vlagateljev, kjer je mogoče.

Če se družba privatizira in država obdrži del delnic, drugi del pa kotira na reguliranem trgu, se celotna vrednost kapitala družbe zabeleži med neporavnanimi zneski kotirajočih delnic, ker se potencialno lahko z vsemi delnicami kadar koli trguje po tržni vrednosti. Enako velja, če se del delnic proda večjim vlagateljem in se na borzi trguje le s preostalim delom (free float).

Delnice, ki kotirajo na borzi, ne vključujejo:

delnice, ki so bile ponujene za prodajo, vendar ob izdaji niso bile prevzete,

zadolžnice in podjetniške obveznice, zamenljive v delnice, ki se vključijo, ko se zamenjajo v delnice,

lastniški kapital partnerjev z neomejeno odgovornostjo v korporativnih partnerskih podjetjih,

naložbe države v kapital mednarodnih organizacij, ki so pravno ustanovljene kot delniške družbe,

izdaje premijskih delnic, samo v trenutku izdaje in izdaje deljenih delnic; premijske delnice se brez razlikovanja vključijo v celotno stanje kotirajočih delnic.

6.   Valuta izdaje

Obveznice v dveh valutah je treba razvrstiti glede na denominacijo obveznice. Obveznice v dveh valutah so obveznice, namenjene odkupu ali izplačilu kupona v valuti, ki ni valuta denominacije obveznice. Če se globalna obveznica izda v več kakor eni valuti, je treba vsak del poročati kot ločeno izdajo glede na njeno valuto izdaje. Kadar so izdaje denominirane v dveh valutah, na primer 70 % v eurih in 30 % v ameriških dolarjih, je treba ustrezne dele izdaje, kjer je mogoče, poročati ločeno glede na valuto denominacije. Zato je treba 70 % izdaje poročati kot izdajo v eurih/nacionalnih denominacijah (14) in 30 % kot izdajo v drugih valutah. Kadar valutnih delov izdaje ni mogoče določiti ločeno, je treba dejansko razčlenitev, ki jo opravi država poročevalka, navesti v nacionalnih pojasnilih.

7.   Čas beleženja izdaje

Za izdajo se šteje, da nastane v trenutku, ko izdajatelj prejme plačilo, in ne v trenutku, ko konzorcij prevzame obveznost.

8.   Uskladitev stanj in tokov

NCB morajo predložiti informacije o neporavnanih zneskih, bruto izdajah, odkupih in neto izdajah kratkoročnih in dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev ter o kotirajočih delnicah.

Spodnja tabela ponazarja povezavo med stanji (tj. neporavnani zneski) in tokovi (tj. bruto izdaje, odkupi in neto izdaje). V praksi je povezava bolj kompleksna zaradi sprememb v vrednotenju cen in deviznih tečajev, reinvestiranih (tj. obračunanih) obresti, prerazvrstitev, sprememb in drugih popravkov.

(i)

Neporavnane izdaje ob koncu obdobja poročanja

Neporavnane izdaje ob koncu preteklega obdobja poročanja

+

Bruto izdaje v obdobju poročanja

Odkupi v obdobju poročanja

+

Prerazvrstitve in druge spremembe

(ii)

Neporavnane izdaje ob koncu obdobja poročanja

Neporavnane izdaje ob koncu preteklega obdobja poročanja

+

Neto izdaje v obdobju poročanja

 

 

+

Prerazvrstitve in druge spremembe

(a)   Bruto izdaje

Bruto izdaje v obdobju poročanja morajo vključevati vse izdaje dolžniških vrednostnih papirjev in kotirajočih delnic, pri katerih izdajatelj proda novo nastale vrednostne papirje za gotovino. Veljajo za redni nastanek novih instrumentov. Trenutek, v katerem se izdaje zaključijo, je opredeljen kot trenutek izvršitve plačila; beleženje izdaj mora zato odražati, kolikor je mogoče natančno, trenutek plačila za osnovno izdajo.

Bruto izdaje zajemajo novo nastale delnice, ki jih za gotovino izdajo družbe, ki prvič kotirajo na borzi vrednostnih papirjev, vključno z novoustanovljenimi družbami ali zasebnimi družbami, ki postanejo javne družbe. Bruto izdaje zajemajo tudi novo nastale delnice, ki se izdajo za gotovino v postopku privatizacije javnih družb, kadar delnice družbe začnejo kotirati na borzi vrednostnih papirjev. Izdaja premijskih delnic mora biti izključena (15). Bruto izdaje se ne smejo poročati v primeru, ko družba samo kotira na borzi vrednostnih papirjev in se ne pridobiva nov kapital.

Izmenjava ali prenos obstoječih vrednostnih papirjev v času prevzema ali združitve ni zajet (16) v poročanih bruto izdajah ali odkupih, razen novih instrumentov, ki jih rezidenčni subjekti euroobmočja ustvarijo in izdajo za gotovino.

Izdaje vrednostnih papirjev, ki jih je pozneje mogoče zamenjati v druge instrumente, je treba poročati kot izdaje v kategoriji njihovega prvotnega instrumenta; ob zamenjavi se odkupijo iz kategorije tega instrumenta v enakem znesku in se nato obravnavajo kot bruto izdaje v novi kategoriji (17).

(b)   Odkupi

Odkupi v obdobju poročanja zajemajo vse začasne prodaje dolžniških vrednostnih papirjev in kotirajočih delnic s strani izdajatelja, pri katerih vlagatelj za vrednostne papirje prejme gotovino. Odkupi veljajo za redni izbris instrumentov. Zajemajo vse dolžniške vrednostne papirje, ki dosežejo svoj datum zapadlosti, pa tudi predčasne odkupe. Ponovni odkupi delnic s strani družb so zajeti, če družba za gotovino ponovno odkupi vse delnice pred spremembo svoje pravne oblike ali za gotovino ponovno odkupi del svojih delnic in jih nato prekliče, kar povzroči zmanjšanje kapitala. Ponovni odkupi delnic s strani družb niso zajeti, če gre za naložbe v lastne delnice (18).

Odkupi se ne smejo poročati v primeru izključnega umika z borze vrednostnih papirjev.

(c)   Neto izdaje

Neto izdaje pomenijo stanje vseh bruto izdaj minus vsi odkupi, ki so bili izvedeni v obdobju poročanja.

Neporavnani zneski kotirajočih delnic morajo zajemati tržno vrednost vseh kotirajočih delnic rezidenčnih subjektov. Neporavnani zneski kotirajočih delnic, ki jih poroča država euroobmočja se lahko zato zvišajo ali znižajo po prerazporeditvi subjekta, ki kotira na borzi. To velja tudi v primeru prevzema ali združitve, kadar noben instrument ne nastane in ni izdan za gotovino in/ali ni odkupljen za gotovino in ni preklican. V izogib dvojnemu štetju ali vrzelim pri dolžniških vrednostnih papirjih in kotirajočih delnicah morajo NCB v primeru prerazporeditve izdajatelja v drugo rezidenčno državo uskladiti čas poročanja takega primera dvostransko.

9.   Vrednotenje

Vrednost izdaj vrednostnih papirjev obsega komponento cene in, kadar so izdaje denominirane v valuti, ki ni valuta poročanja, komponento deviznega tečaja.

NCB morajo kratkoročne vrednostne papirje poročati po nominalni vrednosti (19), kotirajoče delnice pa po tržni vrednosti. Dolgoročni dolžniški vrednostni papirji se lahko vrednotijo z uporabo različnih metod, glede na vrsto obrestne mere, kar ima za posledico kombinirano vrednotenje celote. Na primer, izdaje s fiksno in spremenljivo obrestno mero se običajno vrednotijo po nominalni vrednosti, brezkuponske obveznice pa po efektivno plačanem znesku. Običajno je relativni znesek brezkuponskih obveznic majhen, tako da v šifrantu ni predvidena nobena vrednost za kombinirano vrednotenje; celotni znesek dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev se poroča po nominalni vrednosti. Kadar je obseg pojava znaten, se za ‚nedoločeno‘ uporablja vrednost ‚Z‘. Na splošno, kadar nastopi primer kombiniranega vrednotenja, NCB zagotovi podrobnosti na ravni atributov v skladu z atributi iz Priloge III.

(a)

Vrednotenje cene

Stanja in tokove kotirajočih delnic je treba poročati po tržni vrednosti.

Izjema od beleženja stanj in tokov dolžniških vrednostnih papirjev po nominalni vrednosti obstaja v primeru močno diskontiranih in brezkuponskih obveznic, kjer se neporavnani zneski in bruto izdaje beležijo po efektivno plačanem znesku, tj. po diskontirani ceni v času izdaje skupaj z obračunanimi obrestmi in odkupi po nominalni vrednosti ob zapadlosti. Efektivno plačani znesek neporavnanih zneskov brezkuponskih obveznic je mogoče izračunati kakor je prikazano spodaj.

Formula

kjer je

A

=

efektivno plačani znesek = efektivno plačani znesek in obračunane obresti

E

=

diskontirana cena v času izdaje (znesek, plačan ob izdaji)

P

=

nominalna vrednost (odplačana ob koncu zapadlosti)

T

=

čas od dneva izdaje do zapadlosti (v dnevih)

t

=

čas, ki je pretekel od datuma izdaje (v dnevih)

Obstajajo lahko nekatere razlike v postopkih vrednotenja cene, ki se uporabljajo v državah.

Pristop vrednotenja cene po ESR 2010, ki zahteva, da se tokovi dolžniških vrednostnih papirjev in delnic beležijo po vrednosti transakcije, stanja pa po tržni vrednosti, se v tem kontekstu ne uporablja.

Za močno diskontirane in brezkuponske obveznice mora poročevalska NCB, kjer je to izvedljivo, izračunati obračunane obresti.

(b)

Valuta poročanja in vrednotenje deviznega tečaja

NCB morajo ECB poročati vse podatke, izražene v eurih, vključno z zgodovinskimi podatki. Pri preračunu vrednostnih papirjev, ki jih domači rezidenti izdajo v drugih valutah (sklop C) (20), v euro morajo NCB, kolikor je mogoče natančno, upoštevati načela vrednotenja deviznega tečaja, ki temeljijo na ESR 2010 (21), kakor je določeno spodaj.

(i)

obstoječe izdaje se morajo preračunati v euro/nacionalne denominacije po ustreznem srednjem tržnem deviznem tečaju, ki velja ob koncu obdobja poročanja, tj. ob zaključku poslovanja na zadnji delovni dan v obdobju poročanja;

(ii)

bruto izdaje in odkupe je treba preračunati v euro/nacionalne denominacije z uporabo srednjega tržnega deviznega tečaja, ki velja v času plačila. Če ni mogoče ugotoviti točnega deviznega tečaja, ki se uporabi za preračun, se lahko uporabi devizni tečaj, ki je čim bližje srednjemu tržnemu deviznemu tečaju v času plačila.

10.   Konceptualna skladnost

Statistika izdaj vrednostnih papirjev in statistika bilance stanja MFI sta povezani za namen izdaj tržnih instrumentov s strani MFI. Zajetje instrumentov in MFI, ki jih izdajo, so konceptualno skladni, pa tudi uvrstitev instrumentov v razrede zapadlosti in razčlenitev po valutah. Razlike med statistiko izdaj vrednostnih papirjev in statistiko bilance stanja MFI obstajajo pri načelih vrednotenja (tj. glede dolžniških vrednostnih papirjev nominalna vrednost za prvo navedene in tržna vrednost za slednje). Poleg razlik v vrednotenju in ustanavljanju lastnih holdingov vrednostnih papirjev v bilanci MFI za vsako državo, neporavnani znesek vrednostnih papirjev, ki jih izdajo MFI, ki se poroča za statistiko izdaj vrednostnih papirjev, ustreza postavkama 11 (‚izdani dolžniški vrednostni papirji‘) in 12 (‚papirji denarnega trga‘) na strani obveznosti bilance stanja MFI. Kratkoročni vrednostni papirji, kakor so opredeljeni za statistiko izdaj vrednostnih papirjev, ustrezajo dolžniškim vrednostnim papirjem, izdanim z zapadlostjo do enega leta. Dolgoročni vrednostni papirji, kakor so opredeljeni za statistiko izdaj vrednostnih papirjev, so enaki vsoti dolžniških vrednostnih papirjev, izdanih z zapadlostjo nad enim letom in do dveh let, in dolžniških vrednostnih papirjev, izdanih z zapadlostjo nad dvema letoma.

NCB morajo pregledati zajetje statistike izdaj vrednostnih papirjev in statistike bilance stanja MFI in opozoriti ECB na morebitne konceptualne razlike. Izvedejo se tri vrste preverjanj skladnosti za izdaje s strani: (a) NCB v eurih/nacionalnih denominacijah; (b) MFI razen centralnih bank v eurih/nacionalnih denominacijah; in (c) MFI razen centralnih bank v drugih valutah. Obstajajo lahko manjše razlike, ker sta statistika izdaj vrednostnih papirjev in statistika bilance stanja MFI izpeljani iz nacionalnih sistemov poročanja, ki imajo različne namene.

11.   Zahteve glede podatkov

Statistična poročila se pričakujejo od vsake države za vsako časovno vrsto, ki se uporablja. NCB morajo ECB nemudoma pisno sporočiti pojasnila, če se določena postavka v določeni državi ne uporablja. Če osnovni pojav ne obstaja, se lahko NCB začasno izvzamejo iz poročanja časovne vrste. NCB morajo sporočiti tudi ta pojav ali katera koli druga odstopanja od sistema poročanja, opisanega v Prilogi III. Poleg tega morajo obvestiti ECB, kadar se popravki pošljejo skupaj s pojasnili, o naravi teh popravkov.

Oddelek 3: Nacionalna pojasnila

Vsaka NCB mora poslati poročilo, ki opisuje podatke, zagotovljene v kontekstu te naloge. Poročilo mora zajemati vsebine, ki so podrobno opisane spodaj, in upoštevati, kolikor je mogoče natančno, predlagano strukturo. NCB morajo zagotoviti dodatne informacije o primerih, kadar poročani podatki niso v skladu s to smernico ali kadar podatkov niso zagotovile, ter razloge zanje. To poročilo se ne sme poslati pozneje od podatkov.

1.   Viri podatkov/sistem zbiranja podatkov: podati je treba podrobnosti o virih podatkov, uporabljenih pri pripravi statistike izdaj vrednostnih papirjev: upravni viri za državne izdaje, neposredno poročanje MFI in drugih institucij, časopisi ter pošiljatelji podatkov, kot je International Financial Review itd. NCB morajo navesti, ali so podatki zbrani in hranjeni na podlagi posameznih izdaj in njihova merila. Alternativno morajo NCB navesti, ali so podatki zbrani in hranjeni brez razlikovanja kot zneski, ki so jih izdali posamezni izdajatelji v obdobju poročanja, npr. za sisteme za neposredno zbiranje podatkov. NCB morajo zagotoviti informacije o merilih, ki so bila pri neposrednem poročanju uporabljena za identifikacijo poročevalskih enot in informacij, ki jih je treba poslati.

2.   Postopki priprave: na kratko je treba opisati metodo, uporabljeno pri pripravi podatkov za to nalogo, npr. agregiranje informacij o posameznih izdajah vrednostnih papirjev, ureditve za obstoječe časovne vrste, bodisi objavljene bodisi neobjavljene.

3.   Rezidenčnost izdajatelja: NCB morajo določiti, ali je pri razvrščanju izdaj mogoče v celoti uporabiti opredelitev rezidenčnosti v skladu z ESR 2010 (in IMF). Če to ni mogoče ali je mogoče le delno, morajo NCB zagotoviti popolno pojasnilo dejansko uporabljenih meril.

4.   Sektorska razčlenitev izdajateljev: NCB morajo navesti odstopanja od razvrstitve izdajateljev glede na sektorsko razčlenitev, opredeljeno v oddelku 2, točka 2. V pojasnilih je treba pojasniti ugotovljena odstopanja in morebitna siva področja.

5.   Valuta izdaje: če ni mogoče ločeno določiti valutnih komponent izdaje, morajo NCB pojasniti odstopanja od pravil. Poleg tega morajo NCB, ki pri vseh vrednostnih papirjih ne morejo razlikovati med izdajami v lokalnih denominacijah, izdajami v eurih/nacionalnih denominacijah in izdajami v drugih valutah, opisati, kam so bile take izdaje uvrščene, in navesti celotni znesek izdaj, ki niso bile ustrezno uvrščene, da se ponazori velikost motnje.

6.   Razvrstitev izdaj: NCBs morajo zagotoviti izčrpne informacije o vrsti vrednostnih papirjev, ki so zajeti z nacionalnimi podatki, vključno z njihovimi nacionalnimi pogoji. Če je za zajetje znano, da je delno, morajo NCB pojasniti obstoječe vrzeli. NCB morajo še posebej zagotoviti informacije, določene spodaj.

—   Prodaje zaprtemu krogu vlagateljev: NCB morajo navesti, ali so zajete v poročanih podatkih,

—   bančni akcepti: če so tržni in vključeni v poročane podatke za kratkoročne dolžniške vrednostne papirje, mora poročevalska NCB v nacionalnih pojasnilih pojasniti nacionalne postopke za beleženje teh instrumentov in naravo teh instrumentov,

—   kotirajoče delnice: NCB morajo navesti, ali so delnice, ki ne kotirajo na borzi, in drug lastniški kapital zajeti v poročanih podatkih, z oceno zneska delnic, ki ne kotirajo na borzi, in/ali drugega lastniškega kapitala, da se ponazori velikost motnje. NCB morajo v nacionalnih pojasnilih navesti vse znane vrzeli v zajetju kotirajočih delnic.

7.   Analiza dolgoročnih vrednostnih papirjev glede na vrsto instrumenta: če vsota obveznic s fiksno obrestno mero, obveznic s spremenljivo obrestno mero in brezkuponskih obveznic ni enaka celotni vrednosti dolgoročnih vrednostnih papirjev, morajo NCB podati vrsto in znesek dolgoročnih vrednostnih papirjev, za katere taka razčlenitev ni na voljo.

8.   Zapadlost izdaj: če strogo upoštevanje kratkoročnih in dolgoročnih opredelitev ni mogoče, morajo NCB navesti, kje poročani podatki odstopajo.

9.   Odkupi: NCB morajo navesti, kako izpeljejo informacije o odkupih in ali se informacije o odkupih zbirajo z neposrednim poročanjem ali se izračunajo na podlagi preostanka.

10.   Vrednotenje cene: NCB morajo v nacionalnih pojasnilih podrobno navesti postopek vrednotenja, ki se uporablja za (a) kratkoročne dolžniške vrednostne papirje; (b) dolgoročne dolžniške vrednostne papirje; (c) diskontirane obveznice; in (d) kotirajoče delnice. Pojasniti je treba vsako razliko v vrednotenju stanj in tokov.

11.   Frekvenca poročanja, roki in časovni razpon: NCB morajo navesti obseg, do katerega so bili podatki, pripravljeni za to nalogo, zagotovljeni v skladu z zahtevami uporabnika, tj. v roku petih tednov za mesečne podatke. Podati je treba tudi dolžino zagotovljene časovne vrste. Poročati je treba vse prekinitve v vrstah podatkih, npr. razlike v zajetju vrednostnih papirjev v času.

12.   Popravki: NCB morajo podati kratka pojasnila za morebitne popravke in razjasniti razloge zanje ter njihov obseg.

13.   Ocenjeno zajetje po instrumentu, ki ga izdajo domači rezidenti: NCB morajo podati nacionalne ocene zajetja vrednostnih papirjev za vsako kategorijo izdaj s strani domačih rezidentov, tj. izdaj kratkoročnih vrednostnih papirjev, dolgoročnih vrednostnih papirjev in kotirajočih delnic, v lokalni valuti, v eurih/nacionalnih denominacijah, vključno z ECU, in drugih valutah v skladu s spodnjo tabelo. Ocene za ‚zajetje v %‘ morajo navajati delež vrednostnih papirjev, ki je zajet v vsaki kategoriji instrumentov, kot odstotek od celotne izdaje, ki se mora poročati pod ustreznim naslovom ob upoštevanju pravil poročanja. V ‚pripombah‘ se lahko zagotovijo kratki opisi. NCB morajo navesti tudi vse spremembe v zajetju, ki so posledica vstopa v monetarno unijo.

 

Zajetje v %:

Pripombe:

Izdaje v eurih/ nacionalnih denominacijah

Lokalna denominacija

STS

 

 

LTS

 

 

QUS

 

 

Euro/nacionalne denominacije razen lokalnih valut, vključno z ECU

STS

 

 

LTS

 

 

V drugih valutah

STS

 

 

LTS

 

 

STS

=

kratkoročni dolžniški vrednostni papirji.

LTS

=

dolgoročni dolžniški vrednostni papirji.

QUS

=

kotirajoče delnice.

Oddelek 4: Zahteve glede Banke za mednarodne poravnave

Zahteve poročanja za BIS sledijo enakim načelom kot zahteve za NCB, poudarjene v oddelkih 1 do 3, z izjemo:

Tabela 4

Obrazec za poročanje sklop B za BIS

 

IZDAJATELJI, KI SO REZIDENTI TUJINE/EURO/NACIONALNE DENOMINACIJE

Neporavnani zneski

Bruto izdaje

Odkupi

 

B1

B2

B3

9.   KRATKOROČNI DOLŽNIŠKI VREDNOSTNI PAPIRJI

Skupaj

S577

S642

S707

NCB

S578

S643

S708

MFI razen centralnih bank

S579

S644

S709

DFP

S580

S645

S710

od katerih DPFS

S581

S646

S711

Izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti

S582

S647

S712

Lastne finančne institucije

S583

S648

S713

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi

S584

S649

S714

Nefinančne družbe

S585

S650

S715

Centralna država

S586

S651

S716

Regionalna in lokalna država

S587

S652

S717

Skladi socialne varnosti

S588

S653

S718

Mednarodne organizacije

S589

S654

S719

 

 

 

 

10.   DOLGOROČNI DOLŽNIŠKI VREDNOSTNI PAPIRJI

Skupaj

S590

S655

S720

NCB

S591

S656

S721

MFI razen centralnih bank

S592

S657

S722

DFP

S593

S658

S723

od katerih DPFS

S594

S659

S724

Izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti

S595

S660

S725

Lastne finančne institucije

S596

S661

S726

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi

S597

S662

S727

Nefinančne družbe

S598

S663

S728

Centralna država

S599

S664

S729

Regionalna in lokalna država

S600

S665

S730

Skladi socialne varnosti

S601

S666

S731

Mednarodne organizacije

S602

S667

S732

 

 

 

 

10.1   od tega izdaje s fiksno obrestno mero:

Skupaj

S603

S668

S733

NCB

S604

S669

S734

MFI razen centralnih bank

S605

S670

S735

DFP

S606

S671

S736

od katerih DPFS

S607

S672

S737

Izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti

S608

S673

S738

Lastne finančne institucije

S609

S674

S739

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi

S610

S675

S740

Nefinančne družbe

S611

S676

S741

Centralna država

S612

S677

S742

Regionalna in lokalna država

S613

S678

S743

Skladi socialne varnosti

S614

S679

S744

Mednarodne organizacije

S615

S680

S745

 

 

 

 

10.2   od tega izdaje s spremenljivo obrestno mero:

Skupaj

S616

S681

S746

NCB

S617

S682

S747

MFI razen centralnih bank

S618

S683

S748

DFP

S619

S684

S749

od katerih DPFS

S620

S685

S750

Izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti

S621

S686

S751

Lastne finančne institucije

S622

S687

S752

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi

S623

S688

S753

Nefinančne družbe

S624

S689

S754

Centralna država

S625

S690

S755

Regionalna in lokalna država

S626

S691

S756

Skladi socialne varnosti

S627

S692

S757

Mednarodne organizacije

S628

S693

S758

 

 

 

 

10.3   od tega brezkuponske obveznice:

Skupaj

S629

S694

S759

NCB

S630

S695

S760

MFI razen centralnih bank

S631

S696

S761

DFP

S632

S697

S762

od katerih DPFS

S633

S698

S763

Izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti

S634

S699

S764

Lastne finančne institucije

S635

S700

S765

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi

S636

S701

S766

Nefinančne družbe

S637

S702

S767

Centralna država

S638

S703

S768

Regionalna in lokalna država

S639

S704

S769

Skladi socialne varnosti

S640

S705

S770

Mednarodne organizacije

S641

S706

S771

 

 

 

 

Zapadlost izdaj

BIS šteje glede zapadlosti vse euro komercialne papirje ECP in druge euro zapise, izdane v kratkoročnem programu kot kratkoročne instrumente in vse instrumente, izdane v dolgoročni dokumentaciji kot dolgoročne instrumente, ne glede na njihovo prvotno zapadlost.

Sektorska razčlenitev izdajateljev

BIS sledi delitvi na sektorsko razčlenitev izdajateljev, ki je na voljo v bazi BIS in tisto, ki je zahtevana v obrazcih za poročanje, kot je prikazano v spodnji tabeli.

Sektorska razčlenitev v bazi BIS

 

Razvrstitev v obrazcih za poročanje

Centralna banka

NCB in ECB

Komercialne banke

MFI

DFP

DFP

Centralna država

Centralna država

Ostali sektor država

Državne agencije

Regionalna in lokalna država

Družbe

Nefinančne družbe

Mednarodne institucije

Mednarodne institucije (tujina)

Razvrstitev izdaj

Naslednji instrumenti v BIS bazi podatkov so razvrščeni kot dolžniški vrednostni papirji v statistiki izdanih vrednostnih papirjev:

potrdila o vlogah,

komercialni zapis,

zakladne menice,

obveznice,

komercialni zapis v eurih,

srednjeročni zapisi,

drugi kratkoročni papirji.

Vrednotenje

Po obstoječih pravilih vrednotenja BIS se dolžniški vrednostni papirji vrednotijo po imenski vrednosti, delnice, ki kotirajo na borzi, pa po ceni ob izdaji.

BIS poroča ECB o vseh izdajah rezidentov tujine, izražene v eurih/nacionalnih denominacijah (sklop B), v ameriških dolarjih z uporabo menjalnega tečaja ob koncu obdobja za neporavnane zneske in z uporabo povprečnega menjalnega tečaja v obdobju za izdaje in odkupe. ECB preračuna vse podatke v euro z uporabo enakega načela, ki ga je prvotno uporabila BIS. Za obdobja pred 1. januarjem 1999 se mora kot nadomestek uporabiti menjalni tečaj med ECU in ameriškim dolarjem.“


(1)  Če poročevalci naletijo na metodološko vprašanje, ki ni izrecno urejeno s to smernico, naj uporabijo revidirani Evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov (ESR 2010), določen z Uredbo (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (UL L 174, 26.6.2013, str. 1).

(2)  ‚Druge valute‘ se nanašajo na vse druge valute, vključno z nacionalnimi valutami držav članic zunaj euroobmočja.

(3)  Dolžniški vrednostni papirji se nanašajo na ‚vrednostne papirje razen delnic, brez izvedenih finančnih instrumentov‘.

(4)  Neto izdaje se zahtevajo le, če NBC ne morejo prenesti bruto izdaj ali odkupov.

(5)  Kotirajoče delnice se nanašajo na ‚kotirajoče delnice brez delnic/enot investicijskih skladov in skladov denarnega trga‘.

(6)  Glej odstavek 2.07 v ESR 2010.

(7)  Pokojninski skladi v praksi ne izdajajo dolžniških vrednostnih papirjev.

(8)  Glej odstavke 2.17 do 2.20 v ESR 2010.

(9)  Glej odstavek 5.102 v ESR 2010.

(10)  Kategorija F.3 v ESR 2010.

(11)  Kategorija F.511 v ESR 2010.

(12)  Kategorija F.512 v ESR 2010.

(13)  Kategorija F.519 v ESR 2010.

(14)  Sklop A za NCB in Sklop B za BIS.

(15)  Ni opredeljeno kot finančna transakcija; glej odstavka 5.158 in 6.59 v ESR 2010 in oddelek 5(b) tega dela.

(16)  Transakcija na sekundarnem trgu, ki vključuje spremembo imetnika, s temi statističnimi podatki ni zajeta.

(17)  Šteje se za dve finančni transakciji; glej odstavka 5.96 in 6.25 v ESR 2010 in oddelek 5(a)(ii) tega dela.

(18)  Transakcija na sekundarnem trgu, ki vključuje spremembo imetnika, s temi statističnimi podatki ni zajeta.

(19)  Podrobneje o opredelitvah ‚imenske vrednosti‘, ‚tržne vrednosti‘ in ‚efektivno plačane vrednosti‘ glej odstavke 5.90, 7.38 in 7.39 v ESR 2010.

(20)  Od 1. januarja 1999 se za vrednostne papirje, ki jih izdajo domači rezidenti v eurih (del sklopa A), vrednotenje deviznega tečaja ne zahteva, vrednostni papirji, ki jih izdajo domači rezidenti v eurih/nacionalnih denominacijah (preostali del sklopa A) pa se preračunajo v euro z uporabo nepreklicnih menjalnih razmerij z dne 31. decembra 1998.

(21)  ESR 2010, odstavek 6.64.


Top