EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32014L0024

Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES Besedilo velja za EGP

OJ L 94, 28.3.2014, p. 65–242 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force: This act has been changed. Current consolidated version: 01/01/2024

ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2014/24/oj

28.3.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 94/65


DIREKTIVA 2014/24/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 26. februarja 2014

o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 53(1), člena 62 in člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Oddaja javnih naročil, ki jo izvedejo organi držav članic ali se izvede v njihovem imenu, mora biti v skladu z načeli Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti z načeli prostega pretoka blaga, svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev ter načeli, ki izhajajo iz njih, kot so načela enake obravnave, nediskriminacije, vzajemnega priznavanja, sorazmernosti in transparentnosti. Vendar bi bilo treba za javna naročila nad določeno vrednostjo pripraviti določbe o uskladitvi nacionalnih postopkov javnega naročanja, da se zagotovita dejanski učinek teh načel in odprtost javnih naročil za konkurenco.

(2)

Javna naročila imajo ključno vlogo pri strategiji Evropa 2020, določeni v Sporočilu Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020, strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (v nadaljnjem besedilu: strategija Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast), saj gre za enega od tržnih instrumentov, ki jih je treba uporabiti za doseganje pametne, trajnostne in vključujoče rasti ob hkratnem zagotavljanju najučinkovitejše rabe javnih sredstev. V ta namen bi bilo treba pregledati in posodobiti pravila o javnem naročanju, sprejeta v skladu z Direktivo 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) in Direktivo 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5), da bi povečali učinkovitost javne porabe, olajšali predvsem sodelovanje malih in srednjih podjetij (MSP) pri javnih naročilih, naročnikom pa omogočili boljšo uporabo javnih naročil v podporo skupnim družbenim ciljem. Treba je tudi pojasniti osnovne pojme in koncepte, da bi zagotovili pravno varnost in upoštevali nekatere vidike povezane in uveljavljene sodne prakse Sodišča Evropske unije.

(3)

Pri izvajanju te direktive bi bilo treba upoštevati Konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov (6), zlasti pri izbiri komunikacijskih sredstev, v zvezi s tehničnimi specifikacijami, merili za oddajo javnega naročila in pogoji za izvedbo javnega naročila.

(4)

Zaradi vse bolj različnih oblik javnih ukrepov je treba jasneje opredeliti pojem javnega naročila. To pojasnilo pa ne bi smelo razširiti področja uporabe te direktive glede na področje uporabe Direktive 2004/18/ES. Cilj pravil Unije o javnem naročanju ni zajeti vse oblike javnih izdatkov, temveč samo tiste, katerih cilj je pridobitev gradenj, blaga ali storitev za plačilo prek javnega naročila. Pojasniti bi bilo treba, da bi se morala pri takšnih pridobitvah gradenj, blaga ali storitev uporabljati ta direktiva, ne glede na to, ali se izvedejo z nakupom, lizingom ali drugimi pogodbenimi oblikami.

Pojem pridobitve bi bilo treba razumeti v širšem smislu pridobitve koristi od zadevnih gradenj, blaga ali storitev, pri čemer ni nujen prenos lastništva na javne naročnike. Poleg tega pravila o javnem naročanju ponavadi ne veljajo za financiranje dejavnosti – zlasti prek nepovratnih sredstev – ki je pogosto povezano z obveznostjo vračila prejetih zneskov, če se ne porabijo za predvidene namene. Podobno tudi primerov, ko se vsem gospodarskim subjektom, ki izpolnjujejo določene pogoje, brez kakršne koli selektivnosti – na primer sistema potrošniške izbire ali storitvenih bonov – dovoli opravljanje neke naloge, ne bi smeli razumeti kot oddaje naročil, temveč le kot sisteme dovoljenj (na primer licence za zdravila ali zdravstvene storitve).

(5)

Opozoriti bi bilo treba, da nobena določba v tej direktivi držav članic ne zavezuje, da storitve, ki jih želijo opravljati same ali jih organizirati drugače kot v obliki javnih naročil v smislu te direktive, oddajo v podizvajanje ali njihovo izvajanje prenesejo na zunanje izvajalce. Opravljanje storitev na podlagi zakonov, predpisov ali pogodb o zaposlitvi ne bi smelo biti zajeto. V nekaterih državah članicah bi lahko to na primer veljalo za nekatere upravne storitve in storitve za javno upravo, kot so storitve izvršilnih in zakonodajnih služb, ali za opravljanje nekaterih storitev za skupnost, kot so storitve na področju zunanjih zadev ali pravosodja ali storitve obveznega socialnega zavarovanja.

(6)

Obenem je primerno opozoriti, da ta direktiva ne bi smela posegati v zakonodajo držav članic o socialni varnosti. Prav tako ne bi smela obravnavati liberalizacije storitev splošnega gospodarskega pomena, ki so pridržane za osebe javnega ali zasebnega prava, niti privatizacije oseb javnega prava, ki opravljajo storitve.

Prav tako bi bilo treba opozoriti, da lahko države članice opravljanje obveznih socialnih storitev ali drugih storitev, kot so poštne storitve, organizirajo kot opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, kot opravljanje negospodarskih storitev splošnega pomena ali kot kombinacijo obeh. Primerno je pojasniti, da negospodarske storitve splošnega pomena ne bi smele spadati v področje uporabe te direktive.

(7)

Nazadnje bi bilo treba opozoriti, da ta direktiva ne posega v možnost nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov, da v skladu s pravom Unije pri izpolnjevanju svojih ciljev javne politike opredelijo storitve splošnega gospodarskega pomena, njihov obseg in značilnosti storitve, ki se opravlja, vključno s kakršnimi koli pogoji glede kakovosti storitve. Ta direktiva prav tako ne bi smela posegati v pristojnost nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov, da v skladu s členom 14 PDEU in Protokolom (št. 26) o storitvah splošnega pomena, ki je priložen PDEU in Pogodbi o Evropski uniji (PEU), opravljajo, naročajo in financirajo storitve splošnega gospodarskega pomena. Poleg tega ta direktiva ne obravnava financiranja storitev splošnega gospodarskega pomena ali sistemov pomoči, ki jih v skladu s pravili Unije o konkurenci dodelijo države članice, zlasti na socialnem področju.

(8)

Javno naročilo bi se moralo šteti za javno naročilo gradenj le, če njegov predmet izrecno zajema izvedbo dejavnosti s seznama v Prilogi II, čeprav javno naročilo zajema tudi opravljanje drugih storitev, potrebnih za izvedbo teh dejavnosti. Javna naročila storitev, zlasti na področju gospodarjenja z nepremičninami, lahko v nekaterih primerih vključujejo gradnje. Če so te gradnje priložnostne glede na osnovni predmet javnega naročila in so torej njegova morebitna posledica ali dopolnitev, pa se zaradi dejstva, da so te gradnje vključene v javno naročilo, javno naročilo storitev ne more opredeliti kot javno naročilo gradenj.

Zaradi raznolikosti javnih naročil gradenj bi morali javni naročniki imeti možnost določiti, da se javna naročila projektiranja in izvedbe gradenj oddajo bodisi ločeno bodisi skupaj. Namen te direktive ni predpisati skupnega ali ločenega oddajanja javnih naročil.

(9)

Za izvedbo gradnje, ki ustreza zahtevam javnega naročnika, je potrebno, da je zadevni javni naročnik sprejel ukrepe za opredelitev vrste gradnje ali da je vsaj odločilno vplival na njeno projektiranje. Naročilo bi moralo biti uvrščeno med naročila gradnje, ne glede na to, ali izvajalec celotno gradnjo ali del gradnje izvede sam oziroma zagotovi, da se izvede kako drugače, če izvajalca neposredno ali posredno zavezuje pravno zavezujoča obveznost dokončanja gradnje.

(10)

Sodišče Evropske unije je v svoji sodni praksi večkrat preučilo pojma „javni naročniki“ in zlasti „osebe javnega prava“. V pojasnilo, da bi moralo področje uporabe te direktive, kar zadeva osebno veljavnost, ostati nespremenjeno, je primerno obdržati opredelitev, na katero se je oprlo Sodišče, in vključiti nekatera pojasnila iz navedene sodne prakse kot ključ za razumevanje opredelitev samih, pri čemer ni namen spreminjati razumevanje pojma, kakor je podrobno opredeljen v sodni praksi. V ta namen bi bilo treba pojasniti, da se oseba, ki deluje v običajnih tržnih pogojih in si prizadeva za dobiček ter nosi izgube, ki izhajajo iz opravljanja njene dejavnosti, ne bi smela šteti za „osebo javnega prava“, saj se lahko šteje, da so potrebe splošnega interesa, za katerih izpolnjevanje je bila ustanovljena ali zadolžena, industrijske ali poslovne narave.

Podobno je bil v sodni praksi preučen tudi pogoj glede izvora financiranja zadevne osebe, s katero se je med drugim pojasnilo, da „pretežno“ financiranje pomeni več kot polovično in da so lahko del takega financiranja plačila uporabnikov, ki so določena, izračunana in prejeta v skladu s pravili javnega prava.

(11)

V primeru mešanih javnih naročil bi bilo treba veljavna pravila določiti glede na glavni predmet naročila, če so različni sestavni deli naročila objektivno neločljivi. Zato bi bilo treba pojasniti, kako naj bi javni naročniki presodili, ali so različni deli ločljivi ali ne. Tako pojasnilo bi moralo temeljiti na zadevni sodni praksi Sodišča Evropske unije.

Ločljivost ali neločljivost različnih delov bi se morala določiti za vsak primer posebej, pri čemer izraženi ali domnevni nameni javnega naročnika, da se različni vidiki, ki sestavljajo mešano javno naročilo, obravnavajo kot neločljivi, ne bi smeli zadostovati, temveč bi jih bilo treba podpreti z objektivnimi dokazi, ki bi te namene lahko upravičili in bi lahko potrdili potrebo po sklenitvi ene pogodbe o izvedbi javnega naročila. Taka upravičena potreba po sklenitvi ene pogodbe o izvedbi javnega naročila bi lahko bila denimo prisotna v primeru gradnje ene same stavbe, del katere bi neposredno uporabljal zadevni javni naročnik, z drugim delom pa se bi upravljalo na podlagi koncesije, na primer za zagotavljanje javnih parkirnih mest. Pojasniti bi bilo treba, da se potreba po sklenitvi ene pogodbe o izvedbi javnega naročila lahko pojavi zaradi razlogov tehnične in gospodarske narave.

(12)

Pri mešanih javnih naročilih, ki jih je mogoče ločiti, imajo javni naročniki vedno možnost, da za posamezne dele mešanega javnega naročila oddajo ločena naročila; v tem primeru bi morale biti določbe, ki bi se uporabljale za vsak posamezni del, določene izključno na podlagi značilnosti zadevnega naročila. Če pa se javni naročniki odločijo v naročilo vključiti druge elemente – ne glede na njihovo vrednost in ne glede na pravno ureditev, ki bi sicer veljala za te dodane elemente –, bi moralo biti vodilno načelo naslednje: v primeru, da bi bilo treba naročilo, če bi se oddalo kot enotno, oddati na podlagi določb te direktive, bi se morala ta direktiva še naprej uporabljati za celotno mešano javno naročilo.

(13)

Vendar bi bilo treba predpisati posebne določbe za mešana javna naročila, ki vključujejo obrambne ali varnostne vidike oziroma dele, ki ne spadajo v področje uporabe PDEU. V takih primerih bi bilo treba omogočiti, da se ta direktiva ne uporablja, a pod pogojem, da oddajo enotne pogodbe o izvedbi javnega naročila upravičujejo objektivni razlogi in da odločitev o oddaji enotne pogodbe o izvedbi javnega naročila ni sprejeta z namenom izključitve naročil iz uporabe te direktive ali Direktive 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7). Pojasniti bi bilo treba, da javnim naročnikom ne bi smeli onemogočiti, da za nekatera mešana javna naročila izberejo uporabo te direktive namesto Direktive 2009/81/ES.

(14)

Pojasniti bi bilo treba, da bi morali pojem „gospodarski subjekt“ razlagati dovolj široko, da bi zajemal katero koli osebo in/ali subjekt, ki na trgu ponuja izvedbo gradenj, dobavo blaga ali opravljanje storitev, ne glede na to, v kateri pravni obliki se ta oseba in/ali subjekt odloči delovati. Pojem „gospodarski subjekt“ bi torej moral zajemati podjetja, podružnice, hčerinske družbe, partnerstva, zadruge, družbe z omejeno odgovornostjo, javne ali zasebne univerze in druge oblike subjektov, ki niso fizične osebe, ne glede na to, ali gre v vseh okoliščinah za „pravne osebe“ ali ne.

(15)

Pojasniti bi bilo treba, da skupine gospodarskih subjektov, tudi če obstajajo v obliki začasnih združenj, lahko sodelujejo v postopkih javnega naročanja, ne da bi za to morale prevzeti določeno pravno obliko. Če je to potrebno, se določena oblika lahko zahteva ob oddaji naročil takšnim skupinam, na primer v primeru, ko se zahteva solidarna odgovornost.

Pojasniti bi bilo treba tudi, da bi morali javnim naročnikom omogočiti, da izrecno določijo, kako naj bi skupine gospodarskih subjektov izpolnile zahteve v zvezi z ekonomskim in finančnim položajem iz te direktive ali pogoje glede tehnične in strokovne sposobnosti, ki jih morajo izpolniti gospodarski subjekti, ki sodelujejo samostojno.

Za izvajanje javnih naročil s strani skupin gospodarskih subjektov utegne biti potrebno določiti pogoje, ki jih posameznim udeležencem ni treba izpolnjevati. Takšni pogoji, ki bi jih morali upravičevati objektivni razlogi in bi morali biti sorazmerni, bi lahko na primer zajemali zahtevo po imenovanju skupnega predstavnika ali vodilnega partnerja za namene postopka javnega naročanja ali zahtevo po informacijah o njihovi sestavi.

(16)

Javni naročniki bi morali uporabiti vsa razpoložljiva sredstva, ki jih imajo po nacionalnem pravu na voljo za preprečevanje izkrivljanj pri izvajanju postopkov javnega naročanja, ki izvirajo iz nasprotij interesov. To bi lahko zajemalo postopke za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nasprotij interesov.

(17)

S Sklepom Sveta 94/800/ES (8) je bil odobren zlasti Sporazum Svetovne trgovinske organizacije o vladnih naročilih (v nadaljnjem besedilu: Sporazum GPA). Cilj Sporazuma GPA je vzpostaviti večstranski okvir uravnoteženih pravic in obveznosti glede javnih naročil, da bi dosegli liberalizacijo in rast svetovne trgovine. Pri naročilih, zajetih v prilogah 1, 2, 4 in 5 ter v splošnih pripombah k Dodatku I (v zvezi z Evropsko unijo) k Sporazumu GPA in drugih zadevnih mednarodnih sporazumih, ki zavezujejo Unijo, bi morali javni naročniki obveznosti iz teh sporazumov izpolnjevati tako, da bi to direktivo uporabljali za gospodarske subjekte tretjih držav, ki so podpisnice teh sporazumov.

(18)

Sporazum GPA se uporablja za naročila nad mejnimi vrednostmi, določenimi v Sporazumu GPA in izraženimi kot posebne pravice črpanja. Mejne vrednosti iz te direktive bi bilo treba uskladiti, da bodo ustrezale enakovrednim mejnim vrednostim iz Sporazuma GPA, izraženim v eurih. Treba bi bilo tudi določiti redne revizije mejnih vrednosti, izraženih v eurih, da se z navadno matematično operacijo prilagodijo morebitnim spremembam vrednosti eura glede na te posebne pravice črpanja. Poleg omenjenih rednih matematičnih prilagoditev bi bilo treba v naslednjem krogu pogajanj preučiti možnost zvišanja mejnih vrednosti iz Sporazuma GPA.

(19)

Pojasniti bi bilo treba, da se morajo za ocenitev vrednosti javnega naročila upoštevati vsi prihodki, ne glede na to, ali izvirajo od javnega naročnika ali od tretjih oseb. Pojasniti bi bilo treba tudi, da naj bi za namen ocene mejnih vrednosti pojem podobnega blaga razumeli kot proizvode, ki so namenjeni isti ali podobni uporabi, kot na primer dobava različnih vrst živil ali raznih kosov pisarniškega pohištva. Običajno bi gospodarski subjekt, dejaven na zadevnem področju, tako blago verjetno dobavljal v okviru svojega normalnega nabora proizvodov.

(20)

Za namene ocenjevanja vrednosti določenega javnega naročila bi bilo treba pojasniti, da lahko ocena vrednosti temelji na razdelitvi javnih naročil zgolj v primeru, ko to upravičujejo objektivni razlogi. Lahko bi bilo na primer upravičeno, da se vrednosti javnih naročil ocenijo na ravni ločene organizacijske enote javnega naročnika, kot so na primer šole ali vrtci, če je zadevna enota samostojno odgovorna za svoje javno naročilo. To je mogoče domnevati, kadar ločena organizacijska enota samostojno vodi postopke javnega naročanja in sprejema odločitve o nakupu, razpolaga z ločeno proračunsko vrstico za zadevna javna naročila ter samostojno sklene pogodbo o izvedbi javnega naročila, ki ga financira iz proračuna, s katerim razpolaga. Razdelitev ni upravičena, če javni naročnik naročanje zgolj decentralizirano organizira.

(21)

Javna naročila, ki jih oddajo javni naročniki iz vodnega, energetskega in prometnega sektorja ter sektorja poštnih storitev in zadevajo navedene dejavnosti, so zajeta v Direktivi 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta (9). Vendar pa naročila, ki jih javni naročniki oddajo v okviru svojih storitvenih dejavnosti v pomorskem, priobalnem ali rečnem prevozu, spadajo na področje uporabe te direktive.

(22)

Glede na to, da je ta direktiva naslovljena na države članice, se ne uporablja za naročila, ki jih izvajajo mednarodne organizacije v svojem imenu in za svoj račun. Treba pa je pojasniti, v kakšnem obsegu bi bilo treba to direktivo uporabljati za javna naročila, ki jih urejajo posebni mednarodni predpisi.

(23)

Pri oddaji javnih naročil za nekatere avdiovizualne in radijske medijske storitve, ki jih opravljajo ponudniki medijskih storitev, bi moralo biti dopuščeno, da se upoštevajo vidiki kulturnega ali družbenega pomena, zaradi katerih je uporaba pravil o javnem naročanju neustrezna. Zato bi bilo treba uveljaviti izjemo za javna naročila storitev, ki jih oddajo sami ponudniki medijskih storitev, pri nakupu, pripravi, produkciji ali koprodukciji standardnih programov in drugih pripravljalnih storitev, kot so tiste v zvezi s scenariji ali umetniškimi uprizoritvami, ki so potrebne za pripravo programa. Treba bi bilo tudi pojasniti, da bi se morala ta izjema uporabljati tako za radiodifuzijske medijske storitve kot za storitve na zahtevo (nelinearne storitve). Vendar se ta izjema ne bi smela uporabljati za dobavo tehnične opreme, potrebne za produkcijo, koprodukcijo in oddajanje teh programov.

(24)

Opozoriti bi bilo treba, da storitve na področju arbitraže in spravnih postopkov ter druge podobne oblike alternativnega reševanja sporov običajno opravljajo organi ali posamezniki, imenovani ali izbrani na način, ki ga ni mogoče urediti s pravili o javnem naročanju. Pojasniti bi bilo treba, da se ta direktiva ne bi smela uporabljati za javna naročila za opravljanje takšnih storitev, ne glede na njihovo poimenovanje v nacionalnih zakonodajah.

(25)

Izvajalce nekaterih pravnih storitev določi sodišče zadevne države članice, nekatere tovrstne storitve vključujejo zastopanje strank v sodnih postopkih po odvetnikih, nekatere morajo opravljati notarji ali pa so takšne storitve povezane z izvajanjem javne oblasti. Takšne pravne storitve običajno opravljajo organi ali posamezniki, imenovani ali izbrani na način, ki ga ni mogoče urediti s pravili o javnih naročilih, to na primer velja za imenovanje državnih tožilcev v nekaterih državah članicah. Tovrstne pravne storitve bi bilo zato treba izvzeti iz področja uporabe te direktive.

(26)

Primerno je določiti, da pojem finančnih instrumentov, kakor je naveden v tej direktivi, pomeni isto kot v drugi zakonodaji na področju notranjega trga, ob upoštevanju nedavne vzpostavitve Evropskega instrumenta za finančno stabilnost in Evropskega mehanizma za stabilnost pa bi bilo treba določiti, da so posli, izvedeni v okviru navedenega instrumenta in navedenega mehanizma, izključeni iz področja uporabe te direktive. Obenem bi bilo treba pojasniti, da bi morala biti iz področja uporabe te direktive izključena tudi posojila, ne glede na to, ali so povezana z izdajo vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov ali z drugimi posli v zvezi z njimi.

(27)

Opozoriti bi bilo treba, da člen 5(1) Uredbe (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta (10) izrecno določa, da se za pogodbe o izvajanju storitev in pogodbe o izvajanju javnih storitev avtobusnega ali tramvajskega javnega potniškega prevoza uporabljata direktivi 2004/17/ES oziroma 2004/18/ES, medtem ko se Uredba (ES) št. 1370/2007 uporablja za koncesije za storitve avtobusnega ali tramvajskega javnega potniškega prevoza. Prav tako bi bilo treba opozoriti, da se navedena uredba še naprej uporablja za pogodbe o izvajanju javnih storitev ter koncesije za storitve javnega potniškega prevoza z železnico ali podzemno železnico. Da bi pojasnili razmerje med to direktivo in Uredbo (ES) št. 1370/2007, bi bilo treba izrecno določiti, da se ta direktiva ne bi smela uporabljati za pogodbe o izvajanju javnih storitev za opravljanje storitev javnega potniškega prevoza z železnico ali podzemno železnico, za sklepanje katerih bi bilo treba še naprej uporabljati navedeno uredbo. Kolikor Uredba (ES) št. 1370/2007 nacionalnemu pravu dopušča, da odstopa od pravil iz navedene uredbe, bi morale imeti države članice v nacionalnem pravu še naprej možnost določiti, da se morajo pogodbe o izvajanju storitev javnega potniškega prevoza z železnico ali podzemno železnico sklepati po postopku, ki je v skladu z njihovimi splošnimi pravili o javnem naročanju.

(28)

Ta direktiva se ne bi smela uporabljati za nekatere storitve v sili, če jih izvajajo neprofitne organizacije ali združenja, saj bi težko ohranili posebno naravo teh organizacij, če bi bilo izvajalce storitev treba izbirati v skladu s postopki iz te direktive. Vendar pa izključitev ne bi smela preseči nujno potrebnega; zato bi bilo treba izrecno določiti, da ne bi smeli izključiti storitev prevoza bolnikov z reševalnimi vozili. V zvezi s tem je treba tudi pojasniti, da skupina 601 iz nomenklature CPV „storitve kopenskega prevoza“ ne zajema storitev reševalnih vozil, ki so v razredu CPV 8514. Pojasniti bi bilo torej treba, da bi morala za storitve, ki so zajete s kodo CPV 85143000-3, pri katerih gre izključno za prevoz bolnikov z reševalnimi vozili, veljati posebna ureditev, določena za socialne in druge posebne storitve (v nadaljnjem besedilu: enostavnejša ureditev). Posledično bi enostavnejša ureditev veljala tudi za mešana javna naročila za opravljanje storitev reševalnih vozil na splošno, če bi bila vrednost storitev za prevoz bolnikov z reševalnimi vozili višja od vrednosti drugih storitev reševalnih vozil.

(29)

Primerno je opozoriti, da se ta direktiva uporablja le za javne naročnike iz držav članic. Njene določbe zato ne veljajo za politične stranke na splošno, saj niso javni naročniki. Vendar pa bi lahko politične stranke v nekaterih državah članicah uvrstili med osebe javnega prava.

Vendar pa so nekatere storitve (kot so produkcija propagandnih filmov in videofilmov) tako zelo neločljivo povezane s političnimi stališči izvajalcev storitev, kadar se te opravljajo v okviru volilne kampanje, da so izvajalci storitev običajno izbrani na način, ki ga ni mogoče urediti s pravili o javnem naročanju.

Nazadnje bi bilo treba opozoriti, da statut in financiranje evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij urejajo druga pravila in ne ta iz te direktive.

(30)

V nekaterih primerih je javni naročnik ali združenje javnih naročnikov edino, ki lahko opravlja določeno storitev, za kar ima na podlagi zakonov ali drugih objavljenih predpisov, ki so skladni s PDEU, izključno pravico. Pojasniti bi bilo treba, da te direktive ni treba uporabljati za oddajo javnih naročil storitev takemu javnemu naročniku ali združenju javnih naročnikov.

(31)

Obstaja precejšnja pravna negotovost glede vprašanja, v kolikšni meri bi bilo treba pogodbe, sklenjene med subjekti v javnem sektorju, zajeti v pravila o javnem naročanju. Države članice in celo javni naročniki si zadevno sodno prakso Sodišča Evropske unije razlagajo različno. Zato je treba pojasniti, v katerih primerih se za pogodbe o izvedbi javnega naročila, sklenjene v javnem sektorju, ne uporabljajo pravila o javnem naročanju.

Tako pojasnilo bi moralo temeljiti na načelih iz ustrezne sodne prakse Sodišča Evropske unije. Dejstvo, da sta obe pogodbeni stranki tudi javna organa, samo po sebi ne izključuje uporabe pravil o javnem naročanju. Vendar pa uporaba pravil o javnem naročanju ne bi smela posegati v svobodo javnih organov, da izvajajo naloge na področju javnih storitev, za katere so pristojni, z uporabo lastnih virov, kar zajema tudi možnost sodelovanja z drugimi javnimi organi.

Treba bi bilo zagotoviti, da nobeno izvzeto javno-javno sodelovanje ne izkrivlja konkurence glede na zasebne gospodarske subjekte, tako da zasebnemu izvajalcu storitev zagotavlja prednost pred njegovimi konkurenti.

(32)

Za javna naročila, ki se oddajo odvisnim pravnim osebam, se postopki iz te direktive ne bi smeli uporabljati, če javni naročnik obvladuje zadevno pravno osebo podobno kot svoje službe, pod pogojem, da odvisna pravna oseba več kot 80 % svojih dejavnosti izvaja za izvrševanje nalog, ki ji jih je poveril naročnik, ki jo obvladuje, ali druge pravne osebe, ki jih ta naročnik obvladuje, ne glede na to, kdo je upravičenec izvajanja naročila.

Izvzetje ne bi smelo veljati za primere, ko je zasebni gospodarski subjekt neposredno udeležen v kapitalu odvisne pravne osebe, saj bi imel v takih okoliščinah zasebni gospodarski subjekt z udeležbo kapitala v odvisni pravni osebi z oddajo javnega naročila brez konkurenčnega postopka neupravičeno prednost pred konkurenti. Vendar pa glede na posebne značilnosti javnih organov z obveznim članstvom, kot so organizacije, pristojne za upravljanje ali izvajanje nekaterih javnih storitev, to ne bi smelo veljati v primerih, ko je udeležba določenih zasebnih gospodarskih subjektov v kapitalu odvisne pravne osebe obvezna na podlagi določbe nacionalne zakonodaje, v skladu s Pogodbama, pod pogojem, da takšna udeležba ni obvladujoča in zaviralna ter da ne vpliva odločilno na odločitve odvisne pravne osebe. Pojasniti bi bilo treba tudi, da je edini odločilen dejavnik neposredna udeležba zasebnega kapitala v odvisni pravni osebi. Dejstvo, da je v javnem naročniku, ki obvladuje pravno osebo, ali v javnih naročnikih, ki obvladujejo pravno osebo, udeležen zasebni kapital, torej ne preprečuje, da bi se javna naročila oddala odvisni pravni osebi brez uporabe postopkov iz te direktive, saj takšna udeležba ne izkrivlja konkurence med zasebnimi gospodarskimi subjekti.

Pojasniti bi bilo treba tudi, da bi morali imeti javni naročniki, kot so osebe javnega prava, v katerih je lahko udeležen zasebni kapital, možnost uveljavljati izvzetje zaradi horizontalnega sodelovanja. Kadar je pogodba o izvedbi javnega naročila sklenjena izključno med javnimi naročniki, bi zato izvzetje zaradi horizontalnega sodelovanja moralo zajeti tudi take naročnike, če so izpolnjeni vsi drugi pogoji za horizontalno sodelovanje.

(33)

Javni naročniki bi morali imeti možnost, da se odločijo, da bodo prek sodelovanja skupaj izvajali svoje javne storitve, ne da bi morali uporabljati kakršno koli določeno pravno obliko. Takšno sodelovanje bi lahko zajemalo vse vrste dejavnosti v zvezi z izvajanjem storitev in odgovornosti, ki so bile dodeljene sodelujočim organom ali so jih ti prevzeli, na primer obvezne ali prostovoljne naloge lokalnih ali regionalnih organov ali storitve, ki jih določenim organom nalaga javno pravo. Ni potrebno, da so storitve, ki jih izvajajo različni sodelujoči organi, nujno enake; lahko se tudi dopolnjujejo.

Pravila iz te direktive se ne bi smela uporabljati za pogodbe o skupnem opravljanju javnih storitev, če so sklenjena izključno med javnimi naročniki, če se pri tem sodelovanju upoštevajo le vidiki javnega interesa in če noben zasebni izvajalec storitev nima prednosti pred svojimi konkurenti.

Da bi izpolnili te pogoje, bi moralo sodelovanje temeljiti na konceptu sodelovanja. Tako sodelovanje ne pomeni, da morajo vsi sodelujoči organi izvajati glavne pogodbene obveznosti, pod pogojem, da se zavežejo, da bodo prispevali k skupnemu izvajanju zadevne javne storitve. Poleg tega bi bilo treba pri sodelovanju, vključno z vsakršnimi finančnimi transferji med sodelujočimi javnimi naročniki, upoštevati le vidike javnega interesa.

(34)

V nekaterih primerih pravna oseba v skladu z ustreznimi določbami nacionalnega prava deluje kot podporna ali tehnična služba določenega javnega naročnika ter mora izvajati navodila, ki ji jih da zadevni javni naročnik, in tako nima vpliva na plačilo za svoje delo. Tako popolnoma upravno razmerje zaradi nepogodbenega značaja ne bi smelo spadati na področje postopkov javnega naročanja.

(35)

Spodbujati bi bilo treba sofinanciranje programov raziskav in razvoja s strani industrije. Zato bi bilo treba pojasniti, da se ta direktiva uporablja samo, kadar takega sofinanciranja ni in kadar rezultati dejavnosti raziskav in razvoja pripadajo zadevnemu javnemu naročniku. To pa ne bi smelo izključevati možnosti, da izvajalec storitev, ki je te dejavnosti izvedel, o njih objavi poročilo, pod pogojem, da javni naročnik obdrži izključno pravico uporabe rezultatov dejavnosti raziskav in razvoja pri izvajanju svojih dejavnosti. Vendar pa uporabe te direktive ne bi smela preprečiti nikakršna navidezna izmenjava rezultatov dejavnosti raziskav in razvoja niti povsem simbolična udeležba pri plačilu izvajalca storitev.

(36)

Zaposlitev in poklic prispevata k vključevanju v družbo ter sta ključna elementa pri zagotavljanju enakih možnosti za vse. V tem okviru so lahko invalidska podjetja zelo pomembna. Enako velja za druga socialna podjetja, katerih glavni cilj je podpreti družbeno in strokovno vključevanje ali ponovno vključevanje invalidnih in prikrajšanih oseb, na primer brezposelnih, pripadnikov prikrajšanih manjšin ali drugače socialno marginaliziranih skupin. Vendar se lahko izkaže, da taka podjetja pod običajnimi konkurenčnimi pogoji ne morejo dobiti javnega naročila. Zato je primerno določiti, da lahko države članice pravico do sodelovanja v postopkih javnega naročanja ali določenih sklopov teh naročanj prepustijo takim podjetjem ali da izvedbo naročil prihranijo izključno za programe zaščitnega zaposlovanja.

(37)

Zaradi ustrezne vključitve okoljskih in socialnih zahtev ter zahtev s področja dela v postopke javnega naročanja je nadvse pomembno, da države članice in javni naročniki z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da so izpolnjene obveznosti na področju okoljskega, socialnega in delovnega prava, ki velja na kraju izvajanja gradenj ali opravljanja storitev in ki izhajajo iz zakonov, uredb, odredb in sklepov, sprejetih na nacionalni ravni in na ravni Unije, pa tudi iz kolektivnih pogodb, če so takšna pravila in njihova uporaba skladna s pravom Unije. Pri izvajanju naročila bi bilo treba spoštovati tudi obveznosti, ki izvirajo iz mednarodnih sporazumov, ki so jih ratificirale vse države članice in so navedeni v Prilogi X. Vendar pa navedeno nikakor ne bi smelo preprečevati uporabe za delavce ugodnejših pogojev zaposlitve.

Zadevne ukrepe bi bilo treba izvajati v skladu z osnovnimi načeli prava Unije, zlasti da se zagotovi enaka obravnava. Takšne zadevne ukrepe bi bilo treba izvajati v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES (11) in na način, ki ni neposredno ali posredno diskriminatoren do gospodarskih subjektov in delavcev iz drugih držav članic.

(38)

Treba bi bilo šteti, da se storitve opravljajo na kraju, na katerem se izvajajo značilne naloge. Če se storitve opravljajo na daljavo, kot na primer storitve klicnih centrov, bi bilo treba šteti, da se opravljajo na kraju, na katerem se storitve izvajajo, ne glede na kraje in države članice, ki so jim storitve namenjene.

(39)

Zadevne obveznosti bi se lahko odražale v določbah pogodb o izvedbi javnega naročila. Prav tako bi moralo biti možno v pogodbe o izvedbi javnega naročila vključiti določbe za zagotavljanje spoštovanja kolektivnih pogodb v skladu s pravom Unije. Neizpolnjevanje zadevnih obveznosti bi se lahko obravnavalo kot huda kršitev s strani zadevnega gospodarskega subjekta, zaradi katere je lahko ta gospodarski subjekt izključen iz postopka javnega naročanja.

(40)

Nadzor nad spoštovanjem določb okoljskega, socialnega in delovnega prava bi bilo treba izvajati v zadevnih fazah postopka javnega naročanja, in sicer pri uporabi splošnih načel, ki urejajo izbor udeležencev in oddajo javnih naročil, pri uporabi razlogov za izključitev in pri uporabi določb v zvezi z neobičajno nizkimi ponudbami. Preverjanje, potrebno v ta namen, bi bilo treba izvajati v skladu z ustreznimi določbami te direktive, zlasti določbami, ki urejajo dokazila in lastne izjave.

(41)

Nobena določba v tej direktivi ne bi smela preprečiti uvedbe ali uveljavitve ukrepov, potrebnih za varovanje javnega reda, javne morale, javne varnosti, zdravja, življenja ljudi in živali, ohranitve rastlinskega življenja ali drugih okoljskih ukrepov, zlasti zaradi trajnostnega razvoja, če so ti ukrepi v skladu s PDEU.

(42)

Pri javnih naročnikih obstaja izjemna potreba po večji prožnosti pri izbiri takega postopka javnega naročanja, ki omogoča pogajanja. Pogostejša uporaba teh postopkov bi verjetno tudi povečala obseg čezmejne trgovine, saj je ocena pokazala, da imajo javna naročila, oddana po postopku s pogajanji po predhodni objavi, posebej visoko stopnjo uspešnosti čezmejnih ponudb. Države članice bi morale v različnih situacijah zagotoviti uporabo konkurenčnega postopka s pogajanji ali konkurenčnega dialoga, če ni verjetno, da bi odprt ali omejen postopek brez pogajanj prinesel zadovoljive rezultate na področju javnega naročanja. Spomniti bi bilo treba, da se je uporaba konkurenčnega dialoga v preteklih letih izjemno povečala glede na vrednosti javnih naročil. Konkurenčni dialog se je izkazal za uporabnega v primerih, ko javni naročniki ne morejo opredeliti sredstev za zadovoljitev svojih potreb ali presoditi, kaj lahko ponudi trg glede tehničnih, finančnih ali pravnih rešitev. Take razmere se lahko pojavijo zlasti pri inovativnih projektih, izvajanju pomembnih projektov na področju integrirane prometne infrastrukture, projektov za velika računalniška omrežja ali projektov, ki vključujejo kompleksno in strukturirano financiranje. Javne naročnike bi bilo treba po potrebi spodbujati k imenovanju vodje projekta, ki bi zagotavljal dobro sodelovanje med gospodarskimi subjekti in javnim naročnikom v postopku javnega naročanja.

(43)

Pri javnih naročilih gradenj taki primeri vključujejo gradnje, ki niso standardne stavbe, ali gradnje, ki zajemajo projektne ali inovativne rešitve. Za storitve ali blago, pri katerih so potrebna prilagoditvena ali projektna dela, bi lahko bil uporaben konkurenčni postopek s pogajanji ali konkurenčni dialog. Taka prilagoditvena ali projektna dela so zlasti potrebna pri kompleksnih nabavah, na primer visoko razvitih proizvodov, intelektualnih storitev, kot so denimo določene storitve svetovanja, arhitekturne ali inženirske storitve, ali pomembnih projektov na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT). V teh primerih bodo morda potrebna pogajanja, s katerimi se zagotovi, da zadevno blago ali storitve ustrezajo potrebam javnega naročnika. Za standardne storitve ali blago, ki jih lahko zagotovijo številni gospodarski subjekti na trgu, se konkurenčni postopek s pogajanji in konkurenčni dialog ne bi smela uporabljati.

(44)

Konkurenčni postopek s pogajanji bi moral biti na voljo tudi v primerih, ko se v odprtem ali omejenem postopku oddajo le nepravilne ali nesprejemljive ponudbe. V takih primerih bi bilo javnim naročnikom treba omogočiti, da izvedejo pogajanja za pridobitev pravilnih in sprejemljivih ponudb.

(45)

Konkurenčni postopek s pogajanji bi morala spremljati ustrezna jamstva glede upoštevanja načel enake obravnave in transparentnosti. Javni naročnik bi moral vnaprej zlasti določiti minimalne zahteve, ki opredeljujejo vrsto javnega naročila in se med pogajanji ne bi smele spreminjati. Merila za oddajo naročila in njihovi ponderji bi morali med trajanjem postopka ostati enaki in ne bi smeli biti predmet pogajanj, da bi tako zagotovili enako obravnavo vseh gospodarskih subjektov. Pogajanja bi morala biti usmerjena v izboljšanje ponudb, da bi javni naročniki lahko naročili gradnje, blago ali storitve, popolnoma prilagojene njihovim konkretnim potrebam. Pogajanja lahko zadevajo vse značilnosti naročenih gradenj, blaga in storitev, med drugim na primer kakovost, količino, trgovinske klavzule ter družbene, okoljske in inovacijske vidike, kolikor niso del minimalnih zahtev.

Pojasniti bi bilo treba, da so minimalne zahteve, ki jih mora določiti javni naročnik, tisti pogoji ter značilnosti (zlasti fizični, funkcionalni in pravni), ki bi jih morala izpolnjevati ali imeti vsaka ponudba, da se zagotovi, da lahko javni naročnik odda javno naročilo v skladu z izbranimi merili za oddajo naročila. Vse faze postopka bi bilo treba ustrezno dokumentirati, da se zagotovita transparentnost in sledljivost. Poleg tega bi bilo treba vse ponudbe med postopkom predložiti v pisni obliki.

(46)

Javni naročniki bi morali imeti možnost, da skrajšajo nekatere roke, ki veljajo za odprte in omejene postopke in za konkurenčne postopke s pogajanji, če zadevnih rokov zaradi nujnosti, ki bi jo morali javni naročniki ustrezno upravičiti, ne bi bilo mogoče upoštevati. Treba bi bilo pojasniti, da ni potrebno, da bi bili to skrajno nujni primeri, do katerih pride zaradi dogodkov, ki jih javni naročnik ni mogel predvideti in mu zanje ni mogoče pripisati odgovornosti.

(47)

Raziskave in inovacije, vključno z ekološkimi in socialnimi inovacijami, so med glavnimi gibali prihodnje rasti in v središču strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Javni organi bi morali zagotoviti najboljšo strateško uporabo javnih naročil za spodbujanje inovacij. Nabava inovativnega blaga, gradenj in storitev ima ključno vlogo pri povečanju učinkovitosti in kakovosti javnih storitev ter obravnavanju velikih družbenih izzivov. Prispeva k doseganju najboljšega razmerja med kakovostjo in ceno, plačano iz javnih sredstev, ter širših gospodarskih, okoljskih in družbenih koristi v smislu oblikovanja novih idej, njihovega spreminjanja v inovativne proizvode in storitve ter s tem spodbujanja trajnostne gospodarske rasti.

Opozoriti bi bilo treba, da je bilo v Sporočilu Komisije z dne 14. decembra 2007 z naslovom „Predkomercialna naročila: spodbujanje inovacij za zagotavljanje visokokakovostnih trajnostnih javnih storitev v Evropi“, ki zadeva javno naročanje tistih raziskovalnih in razvojnih storitev, ki ne sodijo v področje uporabe te direktive, opredeljenih več modelov javnega naročanja. Ti modeli bi bili še naprej na voljo, a tudi ta direktiva bi morala prispevati k lažjemu javnemu naročanju na področju inovacij in državam članicam pomagati pri doseganju ciljev Unije inovacij.

(48)

Zaradi pomembnosti inovacij bi bilo javne naročnike treba spodbujati, da variantne ponudbe dovolijo čim pogosteje. Zato bi bilo te naročnike treba opozoriti, da morajo pred navedbo, da so variantne ponudbe dovoljene, opredeliti minimalne zahteve, ki jih morajo take ponudbe izpolnjevati.

(49)

Če rešitve, ki na trgu že obstajajo, ne morejo zadostiti potrebi po razvoju inovativnega proizvoda, storitve ali gradnje ter po njeni naknadni nabavi, bi morali imeti javni naročniki dostop do posebnega postopka javnega naročanja, kar zadeva javna naročila, ki spadajo v področje uporabe te direktive. Ta posebni postopek bi moral javnim naročnikom omogočiti, da za razvoj in naknadno nabavo novega, inovativnega proizvoda, storitve ali gradnje sklenejo dolgoročno partnerstvo za inovacije, če se ta inovativni proizvod, storitev ali gradnja lahko zagotovi v skladu z dogovorjeno kakovostjo izvedbe in dogovorjenimi stroški, ne da bi bil za nabavo potreben ločen postopek javnega naročanja. Partnerstvo za inovacije bi moralo temeljiti na postopkovnih pravilih, ki se uporabljajo za konkurenčni postopek s pogajanji, javna naročila pa bi se morala oddati le na podlagi najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo, kar je najprimernejše za primerjavo ponudb za inovativne rešitve. Partnerstvo za inovacije bi moralo biti pri zelo velikih ali pri manjših inovativnih projektih strukturirano tako, da bi lahko zagotovilo potrebno „povpraševanje trga“, ki bi spodbudilo razvoj inovativne rešitve brez zapiranja trga.

Javni naročniki zato ne bi smeli uporabljati partnerstev za inovacije tako, da bi preprečevali, omejevali ali izkrivljali konkurenco. V nekaterih primerih bi sklenitev partnerstev za inovacije z več partnerji lahko prispevala k preprečevanju takšnih posledic.

(50)

Zaradi škodljivih učinkov na konkurenco bi se morali postopki s pogajanji brez predhodne objave obvestila o javnem naročilu uporabljati samo v zelo izjemnih okoliščinah. Ta izjema bi morala biti omejena na primere, v katerih objava ni mogoča zaradi skrajne nujnosti, nastale kot posledica dogodkov, ki jih javni naročnik ni mogel predvideti in mu zanje ni mogoče pripisati odgovornosti, ali v katerih je že na samem začetku jasno, da objava ne bo spodbudila konkurence ali boljših rezultatov naročanja, ne nazadnje zato, ker objektivno obstaja le en gospodarski subjekt, ki lahko izvede javno naročilo. To velja za umetnine, pri katerih identiteta umetnika sama po sebi določa enkratnost in unikatno vrednost umetniškega predmeta. Za ekskluzivnost so lahko tudi drugi razlogi, a uporabo postopka s pogajanji brez objave lahko upraviči le objektivna ekskluzivnost, če ekskluzivnosti ni ustvaril javni naročnik sam zaradi prihodnjega postopka javnega naročanja.

Javni naročniki, ki uporabijo to izjemo, bi morali navesti razloge, zakaj ni razumnih alternativ ali nadomestkov, kot na primer uporaba alternativnih distribucijskih kanalov, tudi zunaj države članice javnega naročnika, ali preučitev funkcionalno primerljivih gradenj, blaga in storitev.

Če se ekskluzivnost pojavi zaradi tehničnih razlogov, bi bilo treba te razloge za vsak primer posebej natančno opredeliti in upravičiti. Ti razlogi bi denimo lahko vključevali skorajšnjo tehnično nemožnost, da bi zahtevano kakovost izvedbe dosegel kak drug gospodarski subjekt, ali potrebo po uporabi posebnega znanja, orodij ali sredstev, ki jih ima na razpolago le en gospodarski subjekt. Tehnični razlogi lahko izvirajo tudi iz posebnih zahtev glede interoperabilnosti, ki jih je treba izpolniti, da se zagotovi delovanje gradenj, blaga ali storitev, ki so predmet javnega naročila.

Nenazadnje postopek javnega naročanja ni uporaben, če se blago neposredno nabavi na blagovni borzi, vključno s tržnimi platformami za blago, kot so borze kmetijskega blaga, surovin in energetskih proizvodov, na katerih regulirana in nadzorovana večstranska struktura trgovanja že po naravi zagotavlja tržne cene.

(51)

Pojasniti bi bilo treba, da določbe v zvezi z varovanjem zaupnih informacij nikakor ne preprečujejo javnega razkritja nezaupnih delov sklenjenih pogodb o izvedbi javnega naročila niti njihovih nadaljnjih sprememb.

(52)

Z elektronskimi informacijskimi in komunikacijskimi sredstvi se lahko zelo poenostavi objava javnih naročil ter povečata učinkovitost in transparentnost postopkov javnega naročanja. Postati bi morala standardna sredstva sporočanja in izmenjave informacij v postopkih javnega naročanja, saj znatno povečujejo možnosti gospodarskih subjektov za sodelovanje v postopkih javnega naročanja na celotnem notranjem trgu. V ta namen bi moralo postati obvezno naslednje: pošiljanje obvestil v elektronski obliki, dostopnost dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v elektronski obliki in – po prehodnem obdobju 30 mesecev – popolnoma elektronska komunikacija, tj. komunikacija z elektronskimi sredstvi v vseh fazah postopka, vključno s pošiljanjem prijav za sodelovanje in zlasti pošiljanjem ponudb (elektronska predložitev). Državam članicam in javnim naročnikom bi morali dovoliti, da na tem področju naredijo še več, če želijo. Treba bi bilo tudi pojasniti, da obvezna uporaba elektronskih komunikacijskih sredstev v skladu s to direktivo javnim naročnikom ne bi smela predpisovati elektronske obdelave ponudb niti ne bi smela nalagati elektronskega ocenjevanja ali avtomatske obdelave. V skladu s to direktivo pa se obvezna uporaba elektronskih komunikacijskih sredstev ne bi smela nanašati na nobene dele javnega naročanja po oddaji javnega naročila in tudi ne notranje komunikacije pri javnem naročniku.

(53)

Javni naročniki bi morali – razen v nekaterih posebnih primerih – uporabljati elektronska komunikacijska sredstva, ki so nediskriminatorna, splošno dostopna in interoperabilna s proizvodi IKT v splošni rabi ter gospodarskim subjektom ne omejujejo dostopa do postopka javnega naročanja. Pri uporabi takšnih komunikacijskih sredstvih bi morali ustrezno upoštevati tudi dostopnost za invalidne osebe. Pojasniti bi bilo treba, da obvezna uporaba elektronskih sredstev v vseh fazah postopka javnega naročanja ne bi bila ustrezna, niti če bi bila za to potrebna specializirana orodja ali oblike datotek, ki niso splošno razpoložljive, niti če bi bila obravnava zadevnih sporočil možna samo z uporabo specializirane pisarniške opreme. Javni naročniki zato v nekaterih primerih, ki bi jih bilo treba izčrpno navesti, ne bi smeli biti primorani zahtevati uporabe elektronskih komunikacijskih sredstev pri predložitvi ponudb. Direktiva določa, da bi taki primeri morali zajemati primere, v katerih bi bila potrebna uporaba specializirane pisarniške opreme, ki je javni naročniki navadno nimajo na voljo, na primer tiskalnikov širokega formata. V nekaterih postopkih javnega naročanja je lahko v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navedena zahteva za predložitev fizičnega modela ali makete, ki ju javnemu naročniku ni mogoče predložiti z uporabo elektronskih sredstev. V takih primerih bi bilo treba model javnemu naročniku poslati po pošti ali drugi primerni kurirski službi.

Vendar bi bilo treba pojasniti, da bi morala biti uporaba drugih komunikacijskih sredstev omejena na tiste dele ponudbe, za katere se elektronska komunikacijska sredstva ne zahtevajo.

Primerno je pojasniti, da bi morali javni naročniki imeti možnost določiti največjo velikost datotek, ki se lahko predložijo, kadar je to potrebno zaradi tehničnih razlogov.

(54)

V nekaterih izjemnih primerih bi javnim naročnikom morali dovoliti, da ne uporabljajo elektronskih komunikacijskih sredstev, če bi bilo to potrebno zaradi varstva posebej občutljivih informacij. Pojasniti bi bilo treba, da bi morali v primeru, ko se lahko potrebna stopnja varstva zagotovi z uporabo elektronskih sredstev, ki niso splošno dostopna, uporabljati taka elektronska sredstva. Tak primer je lahko denimo, kadar javni naročniki zahtevajo, da se uporabljajo posebna varna komunikacijska sredstva, do katerih nudijo dostop.

(55)

Različni tehnični formati ali postopki ter standardi sporočanja bi lahko ovirali interoperabilnost, ne le znotraj posamezne države članice, temveč tudi in zlasti med državami članicami. Za sodelovanje v postopku javnega naročanja, pri katerem se dovoli ali zahteva uporaba elektronskih katalogov, tj. formata za predstavitev in razvrstitev informacij na način, ki je skupen vsem sodelujočim ponudnikom in ustrezen za elektronsko uporabo, bi na primer moral gospodarski subjekt zaradi odsotnosti standardizacije svoje kataloge prilagoditi posameznemu postopku javnega naročanja, kar bi pomenilo zagotavljanje zelo podobnih informacij v različnih formatih glede na specifikacije zadevnega javnega naročnika. Standardizacija formatov kataloga bi torej izboljšala raven interoperabilnosti, povečala učinkovitost ter tudi zmanjšala prizadevanje, ki se zahteva od gospodarskih subjektov.

(56)

Komisija bi morala pri preučitvi, ali obstaja potreba, da se z določitvijo obvezne uporabe nekaterih standardov zagotovi ali poveča interoperabilnost med različnimi tehničnimi formati ali standardi na področju postopkov in sporočanja, in – če ta potreba obstaja – katere standarde bi bilo treba uvesti, čim bolj upoštevati mnenja zadevnih zainteresiranih strani. Preučiti bi morala tudi, do katere mere gospodarski subjekti in javni naročniki v praksi že uporabljajo določen standard ter kako uspešna je ta uporaba. Komisija bi morala pred določitvijo obvezne uporabe kakršnega koli določenega tehničnega standarda tudi pazljivo preučiti morebitne s tem povezane stroške, zlasti glede prilagoditev veljavnih rešitev pri elektronskem javnem naročanju, vključno z infrastrukturo, postopki ali programsko opremo. Če zadevnih standardov ne razvije mednarodna, evropska ali nacionalna organizacija za standardizacijo, bi morali standardi izpolnjevati zahteve, ki veljajo za standarde na področju informacijske in komunikacijske tehnologije, določene v Uredbi (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (12).

(57)

Pred določitvijo stopnje varnosti, zahtevane za elektronska komunikacijska sredstva, ki se bodo uporabljala v različnih fazah postopka javnega naročanja, bi morali države članice in javni naročniki oceniti sorazmernost med zahtevami za zagotavljanje pravilne in zanesljive identifikacije pošiljateljev zadevnega sporočila ter njegove celotne vsebine na eni strani in nevarnostjo težav na drugi strani, kot denimo v primeru, da sporočilo pošlje drug pošiljatelj od navedenega. Če vse ostane nespremenjeno, bi to pomenilo, da stopnje varnosti, zahtevane na primer za elektronsko pošto s prošnjo za potrditev natančnega naslova, na katerem bo potekal informativni sestanek, ne bi bilo treba določiti enako visoko kot za samo ponudbo, ki je za gospodarski subjekt zavezujoča. Na podlagi ocene sorazmernosti bi bile morda potrebne nižje stopnje varnosti v zvezi s ponovno predložitvijo elektronskih katalogov ali predložitvijo ponudb v okviru manjših razpisov na podlagi okvirnega sporazuma oziroma dostopom do dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

(58)

Medtem ko bi morali biti bistveni deli postopka javnega naročanja, kot so dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila, prijave za sodelovanje, potrditve interesa in ponudbe, zmeraj v pisni obliki, pa bi še vedno morala biti možna ustna komunikacija z gospodarskimi subjekti, če je njena vsebina zadostno dokumentirana. To je nujno za zagotavljanje ustrezne ravni transparentnosti, ki omogoča preverjanje upoštevanja načela enake obravnave. Zlasti je bistveno, da se ustna komunikacija s ponudniki, ki bi lahko vplivala na vsebino in oceno ponudb, dokumentira v zadostni meri in z ustreznimi sredstvi, na primer pisnimi ali zvočnimi zapisi ali povzetki glavnih delov komunikacije.

(59)

Na trgih javnega naročanja v Uniji se pojavlja močna težnja po združevanju povpraševanja javnih naročnikov za doseganje ekonomije obsega, vključno z nižjimi cenami in transakcijskimi stroški, ter za izboljšanje in profesionalizacijo vodenja postopkov javnega naročanja. To se lahko doseže z združevanjem javnih naročil večjega števila vključenih javnih naročnikov ali pa z združevanjem naročil v smislu obsega in vrednosti v daljšem obdobju. Vendar bi bilo treba združevanje in centralizacijo naročil skrbno spremljati, da se preprečita čezmerna koncentracija kupne moči in nedovoljeno dogovarjanje ter ohranijo transparentnost, konkurenca in možnosti MSP za dostop do trga.

(60)

Pogosto se uporablja instrument okvirnih sporazumov, ki v Evropi velja za učinkovito tehniko javnega naročanja. Zato bi ga bilo treba ohraniti v glavnem nespremenjenega. Vendar je treba pojasniti nekaj vidikov, zlasti dejstvo, da javni naročniki ne bi smeli uporabljati okvirnih sporazumov, v katerih sami niso navedeni. V ta namen bi morali biti javni naročniki, podpisniki določenega okvirnega sporazuma, tako jasno navedeni že od samega začetka, in sicer z imenom ali kako drugače, na primer z omembo določene kategorije javnih naročnikov na jasno določenem geografskem območju, tako da je mogoče zadevne javne naročnike enostavno in nedvoumno opredeliti. Okvirni sporazum po sklenitvi prav tako ne bi smel biti odprt za sodelovanje novih gospodarskih subjektov. To na primer pomeni, da bi moral osrednji nabavni organ, če uporablja skupni register javnih naročnikov ali njihovih kategorij – na primer lokalnih organov na danem geografskem območju, ki lahko uporabljajo okvirni sporazum, ki ga sklene osrednji nabavni organ –, poskrbeti, da bi bilo možno preveriti ne le identiteto zadevnega javnega naročnika, temveč tudi datum, od katerega ima ta organ pravico uporabe okvirnega sporazuma, ki ga je sklenil osrednji nabavni organ, saj ta datum določa, katere specifične okvirne sporazume bi moralo biti temu javnemu naročniku dovoljeno uporabljati.

(61)

Objektivni pogoji za ugotavljanje, kateri od gospodarskih subjektov, podpisnikov okvirnega sporazuma, naj bi izvedel določeno nalogo, na primer zagotovil blago ali storitve, namenjene za uporabo pri fizičnih osebah, lahko pri okvirnih sporazumih, v katerih so določeni vsi pogoji, zajemajo tudi potrebe ali izbiro zadevnih fizičnih oseb.

Javni naročniki bi morali imeti dodatno prožnost pri javnem naročanju v skladu z okvirnimi sporazumi, ki so sklenjeni z več gospodarskimi subjekti in določajo vse pogoje.

Javnim naročnikom bi moralo biti v takih primerih dovoljeno, da določene gradnje, blago ali storitve, vključene v okvirni sporazum, pridobijo tako, da zanje zaprosijo enega od gospodarskih subjektov, ki ga določijo skladno z nepristranskimi merili in že opredeljenimi pogoji, ali pa z oddajo posameznega naročila za zadevne gradnje, blago ali storitve, ki sledi manjšemu razpisu med gospodarskimi subjekti, podpisniki okvirnega sporazuma. Da se zagotovita transparentnost in enaka obravnava, bi morali javni naročniki v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila za sklenitev okvirnega sporazuma navesti nepristranska merila, ki bodo urejala izbiro med navedenima načinoma izvajanja okvirnega sporazuma. Taka merila bi lahko zadevala na primer količino, vrednost ali značilnosti zadevnih gradenj, blaga ali storitev, vključno s potrebo po višji ravni storitve ali povečani stopnji varnosti, ali spremembe v ceni glede na predhodno določen indeks cen. Okvirni sporazumi se ne bi smeli uporabljati neustrezno ali tako, da bi preprečevali, omejevali ali izkrivljali konkurenco. Javni naročniki v skladu s to direktivo ne bi smeli biti zavezani k javnemu naročanju gradenj, blaga ali storitev, vključenih v okvirni sporazum, v skladu s tem okvirnim sporazumom.

(62)

Pojasniti bi bilo treba tudi, da se morajo javna naročila na podlagi okvirnega sporazuma sicer oddati pred koncem veljavnosti samega okvirnega sporazuma, ni pa potrebno, da bi bilo trajanje posameznega javnega naročila, ki temelji na okvirnem sporazumu, enako trajanju navedenega okvirnega sporazuma, saj je po potrebi lahko krajše ali daljše. Treba bi bilo zlasti omogočiti, da se trajanje posameznega javnega naročila, ki temelji na okvirnem sporazumu, določi ob upoštevanju dejavnikov, kot so čas, potreben za njihovo izvedbo, ter primeri, ko je potrebno vzdrževanje opreme s pričakovano življenjsko dobo več kot štirih let ali ko je za izvedbo naročila potrebno obsežno usposabljanje osebja.

Pojasniti bi bilo treba tudi, da lahko pride do izjemnih primerov, v katerih bi bilo treba dovoliti, da trajanje samih okvirnih sporazumov preseže štiri leta. Taki primeri, ki bi jih bilo treba ustrezno utemeljiti, zlasti s predmetom okvirnega sporazuma, se lahko pojavijo na primer, kadar gospodarski subjekt potrebuje opremo, katere amortizacijska doba je daljša od štirih let in ki mora biti na razpolago kadar koli v celotnem obdobju trajanja okvirnega sporazuma.

(63)

Pridobljene izkušnje so pokazale, da je treba prilagoditi tudi pravila o dinamičnih nabavnih sistemih, s čimer se javnim naročnikom omogoči, da v celoti izkoristijo možnosti, ki jih zagotavlja ta instrument. Sisteme je treba poenostaviti; zlasti pa bi jih bilo treba upravljati v obliki omejenega postopka, s čimer bi odpravili potrebo po okvirnih ponudbah, ki so se izkazale za eno večjih bremen, povezanih z dinamičnimi nabavnimi sistemi. Zato bi bilo treba vsakemu gospodarskemu subjektu, ki predloži prijavo za sodelovanje in izpolnjuje pogoje za sodelovanje, omogočiti sodelovanje v postopkih javnega naročanja, ki se izvajajo v okviru dinamičnega nabavnega sistema v času njegove veljavnosti. Ta nabavna tehnika javnemu naročniku omogoča, da pridobi posebej širok razpon ponudb in tako z močno konkurenco, kar zadeva običajno ali standardno blago, gradnje ali storitve, ki so na trgu splošno dostopni, zagotovi najbolj učinkovito porabo javnih sredstev.

(64)

Te prijave za sodelovanje bi bilo treba običajno preučiti v največ 10 delovnih dneh, glede na to, da bo ocenjevanje pogojev za sodelovanje potekalo na podlagi poenostavljenih zahtev za dokumentacijo, navedenih v tej direktivi. Vendar pa so lahko javni naročniki ob vzpostavitvi dinamičnega nabavnega sistema kot odziv na prvo objavo obvestila o javnem naročilu ali povabila k potrditvi interesa soočeni s tako velikim številom prijav za sodelovanje, da bi za njihovo preučitev utegnili potrebovati več časa. To bi moralo biti dopustno, pod pogojem, da se nobeno posamezno javno naročilo ne začne, dokler niso pregledane vse prijave. Javnim naročnikom bi moralo biti dovoljeno, da sami določijo, na kakšen način nameravajo preučiti prijave za sodelovanje, lahko se na primer odločijo, da bodo prijave preučevali le enkrat tedensko, pod pogojem, da upoštevajo roke za preučitev vsake prijave za sodelovanje.

(65)

V celotnem obdobju veljavnosti dinamičnega nabavnega sistema bi morali javni naročniki imeti možnost, da od gospodarskih subjektov zahtevajo, naj v ustreznem roku predložijo obnovljeno in posodobljeno lastno izjavo o izpolnjevanju pogojev za ugotavljanje sposobnosti. Opozoriti bi bilo treba, da se možnost, predvidena v splošnih določbah glede dokazil iz te direktive, in sicer da se od gospodarskih subjektov zahteva predložitev dokazil, ter obveznost ponudnika, ki se mu je javni naročnik odločil oddati naročilo, da to zahtevo izpolni, uporabljata tudi v posebnem okviru dinamičnih nabavnih sistemov.

(66)

Da bi izboljšali možnosti MSP za sodelovanje v velikem dinamičnem nabavnem sistemu, na primer takem, ki ga upravlja osrednji nabavni organ, bi moral imeti zadevni javni naročnik možnost, da sistem razdeli na objektivno opredeljene kategorije blaga, gradenj ali storitev. Take kategorije bi morale biti opredeljene glede na objektivne dejavnike, ki lahko na primer vključujejo največji dovoljeni obseg posameznih javnih naročil, ki se lahko oddajo v zadevni kategoriji, ali določeno geografsko območje, na katerem se bodo izvajala posamezna javna naročila. Če je dinamični nabavni sistem razdeljen v kategorije, bi moral javni naročnik uporabljati pogoje za sodelovanje, ki so sorazmerni z značilnostmi zadevne kategorije.

(67)

Pojasniti bi bilo treba, da elektronske dražbe običajno niso ustrezne za nekatera javna naročila gradenj in nekatera javna naročila storitev, katerih predmet je intelektualna izvedba, kot na primer projektiranje gradenj, saj so predmet elektronskih dražb lahko le elementi, ustrezni za avtomatsko ocenjevanje z elektronskimi sredstvi, brez kakršnega koli posredovanja ali presojanja javnega naročnika, torej elementi, ki so količinsko opredeljivi, da se lahko izrazijo v številkah ali odstotkih.

Vendar bi bilo treba tudi pojasniti, da se lahko elektronske dražbe uporabljajo v postopku javnega naročanja za pridobitev določene pravice intelektualne lastnine. Opozoriti je treba tudi, da imajo javni naročniki sicer še vedno možnost, da lahko zmanjšajo število kandidatov ali ponudnikov, dokler se elektronska dražba ne začne, vendar pa po njenem začetku ne bi smelo biti dovoljeno nobeno nadaljnje zmanjšanje števila ponudnikov, ki v njej sodelujejo.

(68)

Nove elektronske nabavne tehnike, kot so elektronski katalogi, se nenehno razvijajo. Elektronski katalogi so format za predstavitev in razvrstitev informacij na način, ki je skupen vsem sodelujočim ponudnikom in je ustrezen za elektronsko uporabo; na primer ponudbe, predstavljene v obliki preglednice. Javni naročniki bi morali imeti možnost, da zahtevajo elektronske kataloge v vseh postopkih, ki so na voljo, v katerih se zahteva uporaba elektronskih komunikacijskih sredstev. Elektronski katalogi prispevajo k večji konkurenci in racionalizaciji javnega naročanja, zlasti v smislu prihrankov časa in finančnih sredstev. Vendar bi bilo treba določiti nekatera pravila za zagotovitev skladnosti uporabe novih tehnik s to direktivo ter načeli enake obravnave, nediskriminacije in transparentnosti. Zato uporaba elektronskih katalogov za predložitev ponudb ne bi smela pomeniti možnosti, da se gospodarski subjekti omejijo na pošiljanje svojih splošnih katalogov. Gospodarski subjekti bi ob upoštevanju določenega postopka javnega naročanja morali vseeno prilagoditi svoje splošne kataloge. Taka prilagoditev zagotavlja, da katalog, poslan v odziv na določen postopek javnega naročanja, vsebuje le blago, gradnje ali storitve, za katere je gospodarski subjekt po tehtnem premisleku ocenil, da ustrezajo zahtevam javnega naročnika. Pri tem bi moralo biti gospodarskim subjektom dovoljeno, da kopirajo informacije iz svojih splošnih katalogov, ne pa tudi, da predložijo cel splošni katalog.

Poleg tega bi bilo treba – če so zagotovljena zadostna jamstva za zagotavljanje sledljivosti, enake obravnave in predvidljivosti – javnim naročnikom omogočiti pripravo ponudb za določena javna naročila na podlagi predhodno poslanih elektronskih katalogov, zlasti če je bila konkurenca ponovno odprta na podlagi okvirnega sporazuma ali če se uporablja dinamični nabavni sistem.

Če je ponudbe zasnoval javni naročnik, bi moral imeti zadevni gospodarski subjekt možnost preveriti, da ponudba, ki jo je javni naročnik tako zasnoval, nima vsebinskih napak. Če so vsebinske napake prisotne, ponudba, ki jo je zasnoval javni naročnik, za gospodarski subjekt ne bi smela biti zavezujoča, razen če se napaka popravi.

Javni naročniki bi morali v skladu z zahtevami pravil za elektronska komunikacijska sredstva preprečiti neutemeljene ovire za dostop gospodarskih subjektov do postopkov javnega naročanja, v katerih je treba ponudbe predložiti v obliki elektronskih katalogov in ki zagotavljajo upoštevanje splošnih načel nediskriminacije in enake obravnave.

(69)

V večini držav članic se čedalje bolj uporabljajo centralizirane nabavne tehnike. Osrednji nabavni organi so proti plačilu ali brez njega odgovorni za pridobitve, upravljanje dinamičnih nabavnih sistemov ali oddajo javnih naročil/sklepanje okvirnih sporazumov za druge javne naročnike. Javnim naročnikom, za katere je sklenjen okvirni sporazum, bi moralo biti omogočeno, da ga uporabljajo za enkratna ali večkratna naročila. Zaradi velikega obsega javnih naročil lahko te tehnike prispevajo k večji konkurenci in bi morale pomagati pri profesionalizaciji javnega naročanja. Zato bi bilo treba na ravni Unije opredeliti osrednje nabavne organe, ki bi jih lahko uporabljali javni naročniki, treba pa bi bilo tudi pojasniti, da osrednji nabavni organi delujejo na dva različna načina.

V prvem primeru bi morali biti sposobni delovati kot veletrgovci z nakupovanjem, skladiščenjem in ponovno prodajo, v drugem primeru pa bi morali biti sposobni delovati kot posredniki z oddajanjem javnih naročil, upravljanjem dinamičnih nabavnih sistemov ali sklepanjem okvirnih sporazumov, ki jih uporabljajo javni naročniki. Taka posredniška vloga se lahko v nekaterih primerih opravlja s samostojno izvedbo ustreznih postopkov oddaje, brez podrobnih navodil zadevnih javnih naročnikov, v drugih primerih pa z izvedbo ustreznih postopkov javnega naročanja v skladu z navodili zadevnih javnih naročnikov, v njihovem imenu in za njihov račun.

Poleg tega bi bilo treba določiti pravila o razdelitvi odgovornosti za upoštevanje obveznosti v skladu s to direktivo med osrednjim nabavnim organom in javnimi naročniki, ki naročajo pri osrednjem nabavnem organu ali prek njega. Če je osrednji nabavni organ izključno odgovoren za vodenje postopkov javnega naročanja, bi moral biti tudi izključno in neposredno odgovoren za njihovo zakonitost. Če javni naročnik vodi nekatere dele postopka, na primer ponovno odpiranje konkurence na podlagi okvirnega sporazuma ali oddajo posameznih javnih naročil na podlagi dinamičnega nabavnega sistema, bi moral biti še naprej odgovoren za faze, ki jih vodi.

(70)

Javni naročniki bi morali imeti možnost, da oddajo javno naročilo storitev za zagotavljanje centraliziranih nabavnih dejavnosti osrednjemu nabavnemu organu brez uporabe postopkov iz te direktive. Dovoliti bi bilo treba tudi, da taka javna naročila storitev zajemajo zagotavljanje pomožnih nabavnih dejavnosti. Javna naročila storitev za zagotavljanje pomožnih nabavnih dejavnosti bi se morala oddati v skladu s to direktivo, kadar jih osrednji nabavni organ ne izvaja v povezavi z zagotavljanjem centraliziranih nabavnih dejavnosti za zadevnega javnega naročnika. Prav tako bi bilo treba opozoriti, da se ta direktiva ne bi smela uporabljati, če se centralizirane ali pomožne nabavne dejavnosti ne zagotavljajo z odplačno pogodbo, ki predstavlja javno naročilo v smislu te direktive.

(71)

Krepitev določb glede osrednjih nabavnih organov nikakor ne bi smela preprečiti sedanjih praks občasnega skupnega javnega naročanja, tj. manj institucionaliziranega in sistematičnega skupnega naročanja, ali ustaljene prakse uporabe ponudnikov storitev, ki pripravljajo in vodijo postopke javnega naročanja v imenu in za račun javnega naročnika ter v skladu z njegovimi navodili. Nasprotno pa bi se morale pojasniti nekatere značilnosti skupnega javnega naročanja, saj bi slednje lahko imelo pomembno vlogo, nenazadnje v zvezi z inovativnimi projekti.

Skupno javno naročanje ima lahko več različnih oblik, od usklajenega javnega naročanja s pripravo skupnih tehničnih specifikacij za gradnje, blago ali storitve, ki jih bo naročilo več javnih naročnikov, od katerih vsak izvede ločen postopek javnega naročanja, do primerov, ko zadevni javni naročniki skupaj izvedejo en postopek javnega naročanja s sodelovanjem ali pa s pooblastitvijo enega javnega naročnika za vodenje postopka javnega naročanja v imenu vseh javnih naročnikov.

Če več javnih naročnikov skupaj izvaja postopek javnega naročanja, bi morali biti skupno odgovorni za izpolnjevanje svojih obveznosti v skladu s to direktivo. Kadar javni naročniki skupaj izvajajo le dele postopka javnega naročanja, bi morala skupna odgovornost veljati le za tiste dele postopka, ki se izvajajo skupaj. Vsak javni naročnik bi moral biti izključno odgovoren za postopke ali dele postopkov, ki jih izvaja sam, na primer oddajo javnega naročila, sklenitev okvirnega sporazuma, upravljanje dinamičnega nabavnega sistema, ponovno odprtje konkurence v skladu z okvirnim sporazumom ali določitev gospodarskih subjektov, podpisnikov okvirnega sporazuma, ki naj izvajajo neko nalogo.

(72)

Elektronska komunikacijska sredstva so posebej ustrezna za podporo centraliziranih nabavnih praks in orodij, saj nudijo možnost ponovne uporabe in avtomatske obdelave podatkov ter znižanja informacijskih in transakcijskih stroškov. Najprej bi bilo treba obvezno uporabo takih elektronskih komunikacijskih sredstev naložiti osrednjim nabavnim organom, hkrati pa tudi spodbujati usklajenost praks po vsej Uniji. Temu bi morala po prehodnem obdobju 30 mesecev slediti uvedba splošne obveznosti uporabe elektronskih komunikacijskih sredstev v vseh postopkih javnega naročanja.

(73)

V zvezi s skupnim oddajanjem javnih naročil s strani javnih naročnikov iz različnih držav članic se trenutno pojavljajo specifične pravne težave v zvezi s kolizijo nacionalnih zakonodaj. Kljub temu, da Direktiva 2004/18/ES skupno čezmejno javno naročanje implicitno dovoljuje, pa se javni naročniki še vedno soočajo z znatnimi pravnimi in praktičnimi težavami pri javnem naročanju pri osrednjih nabavnih organih v drugih državah članicah ali pri skupni oddaji javnih naročil. Te težave bi bilo treba odpraviti, da bi javnim naročnikom omogočili, da kar najbolj izkoristijo potencial notranjega trga glede ekonomije obsega in delitve tveganja, nenazadnje pri inovativnih projektih z večjo stopnjo tveganja, kot jo lahko razumno prenese en sam javni naročnik. Zato bi bilo treba oblikovati nova pravila o skupnem čezmejnem javnem naročanju, s katerimi bi olajšali sodelovanje med javnimi naročniki ter povečali koristi notranjega trga z ustvarjanjem čezmejnih poslovnih priložnosti za dobavitelje in izvajalce storitev. Ta pravila bi morala določati pogoje za čezmejno uporabo osrednjih nabavnih organov in opredeliti veljavno zakonodajo o javnem naročanju, vključno z veljavno zakonodajo o pravnih sredstvih, v primerih čezmejnih skupnih postopkov, ki bi dopolnjevala kolizijska pravila iz Uredbe (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (13). Poleg tega bi morali javni naročniki iz različnih držav članic na podlagi nacionalnega prava ali prava Unije imeti možnost, da ustanovijo skupne subjekte. Za takšno obliko skupnega javnega naročanja bi bilo treba določiti posebna pravila.

Vendar javni naročniki ne bi smeli izkoriščati možnosti skupnega čezmejnega javnega naročanja za obid obveznih pravil javnega prava, skladnim s pravom Unije, ki se zanje uporabljajo v državi članici, v kateri se nahajajo. Taka pravila bi lahko denimo zajemala določbe o transparentnosti in dostopu do dokumentov ali posebne zahteve glede sledljivosti občutljivega blaga.

(74)

Tehnične specifikacije, ki jih pripravijo javni naročniki, morajo omogočati odprtost javnih naročil konkurenci in zmožnost doseganja ciljev glede trajnosti. Zato bi bilo treba omogočiti predložitev ponudb, ki omogočajo različne tehnične rešitve, standarde in tehnične specifikacije na trgu, tudi tiste, oblikovane na podlagi kriterijev uspešnosti, povezanih z življenjsko dobo in trajnostjo proizvodnega procesa gradenj, blaga in storitev.

Glede na to bi bilo treba tehnične specifikacije pripraviti tako, da se prepreči umetno omejevanje konkurence z zahtevami, ki dajejo prednost določenemu gospodarskemu subjektu z navajanjem ključnih značilnosti blaga, storitev ali gradenj, ki jih ponavadi zagotavlja ta gospodarski subjekt. Tehnične specifikacije, pripravljene v smislu zahtev po funkcionalnosti in delovanju, na splošno omogočajo izpolnitev navedenega cilja na najboljši možni način. Zahteve po funkcionalnosti in delovanju so tudi ustrezen način za spodbujanje inovacij v javnem naročanju in bi jih bilo treba čim bolj uporabljati. Javni naročniki bi morali pri sklicevanju na evropski standard ali, če tega ni, na nacionalni standard upoštevati ponudbe, ki temeljijo na enakovrednih ureditvah. Dokazilo o enakovrednosti z zahtevanim znakom bi moral zagotoviti gospodarski subjekt.

Kot dokaz enakovrednosti bi se lahko od ponudnikov zahtevala predložitev dokazila, ki ga preveri tretja oseba. Vendar se lahko dovolijo tudi druga ustrezna dokazila, kot je tehnična dokumentacija proizvajalca, če zadevni gospodarski subjekt nima dostopa do takih potrdil ali poročil o preizkusih ali jih ne more dobiti v ustreznih rokih, in sicer če zadevni gospodarski subjekt dokaže, da gradnja, blago ali storitve ustrezajo zahtevam ali merilom iz tehničnih specifikacij, meril za oddajo javnega naročila ali pogojev za izvedbo javnega naročila.

(75)

Javnim naročnikom, ki želijo naročiti gradnje, blago ali storitve z določenimi okoljskimi, socialnimi ali drugimi značilnostmi, bi bilo treba omogočiti sklicevanje na določene znake, kot so znak EU za okolje, (več)nacionalni okoljski znaki ali drugi znaki, če so zahteve za znak povezane s predmetom naročila, kot je opis proizvoda in njegova predstavitev, vključno z zahtevami glede pakiranja. Ključno je še, da se te zahteve sestavijo in sprejmejo na podlagi objektivno preverljivih kriterijev po postopku, v katerem lahko sodelujejo zainteresirane strani, kot so državni organi, potrošniki, proizvajalci, distributerji in okoljske organizacije, ter da je znak dostopen in na voljo vsem zainteresiranim osebam. Pojasniti bi bilo treba, da so zainteresirane strani lahko javni ali zasebni subjekti, podjetja ali kakršne koli nevladne organizacije (organizacija, ki ni del vlade in ni konvencionalno podjetje).

Pojasniti bi bilo treba tudi, da določeni nacionalni ali vladni subjekti ali organizacije lahko sodelujejo pri določanju zahtev v zvezi z znaki, ki jih javni organi lahko uporabljajo v povezavi z javnimi naročili, ne da bi ti subjekti ali organizacije pri tem izgubili status tretjih oseb.

Sklicevanja na znake ne bi smela imeti učinka omejevanja inovacij.

(76)

Javni naročniki morajo tehnične specifikacije za vse nabave, ki naj bi jih uporabljale osebe – bodisi širša javnost bodisi uslužbenci javnega naročnika –, oblikovati tako, da upoštevajo kriterije dostopnosti za invalidne osebe ali zasnovo, prilagojeno vsem uporabnikom, razen v ustrezno utemeljenih primerih.

(77)

Javni naročniki bi morali pri oblikovanju tehničnih specifikacij upoštevati zahteve, ki izhajajo iz prava Unije na področju varstva podatkov, zlasti v zvezi z načrtovanjem obdelave osebnih podatkov (vgrajeno varstvo podatkov).

(78)

Javno naročanje bi moralo biti prilagojeno potrebam MSP. Javne naročnike bi bi bilo treba spodbujati k uporabi kodeksa najboljših praks iz delovnega dokumenta služb Komisije z dne 25. junija 2008 z naslovom „Evropski kodeks najboljše prakse za poenostavitev dostopa MSP do pogodb o javnih naročilih“, ki zagotavlja smernice o izvajanju javnih naročil na način, ki bi k sodelovanju spodbujal MSP. V ta namen in da bi okrepili konkurenčnost, bi bilo treba zlasti spodbujati javne naročnike, naj velika naročila razdelijo na sklope. To razdelitev bi lahko določili količinsko, pri čemer bi vrednost posameznih naročil bolje prilagodili zmogljivostim MSP, ali pa kakovostno v skladu z različnimi sodelujočimi dejavnostmi in specializacijami, da bi tako vsebino posameznega naročila bolj prilagodili specializiranim sektorjem MSP, ali v skladu z različnimi poznejšimi fazami projekta.

Velikost in predmet sklopov bi moral prosto določiti javni naročnik, ki bi v skladu z ustreznimi pravili o izračunu ocenjene vrednosti naročila moral tudi imeti možnost, da nekatere sklope odda brez uporabe postopkov iz te direktive. Javni naročnik bi moral biti zavezan, da preuči ustreznost razdelitve naročil v sklope, ob čemer bi moral obdržati možnost, da samostojno odloča na podlagi kakršnega koli razloga, ki se mu zdi pomemben, ne da bi bil izpostavljen upravnemu ali sodnemu nadzoru. Če se javni naročnik odloči, da naročila ne bi bilo ustrezno razdeliti na sklope, bi moralo posamezno poročilo ali dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila vsebovati navedbo glavnih razlogov za odločitev javnega naročnika. Taki razlogi bi med drugim lahko zajemali naslednje: javni naročnik meni, da bi taka razdelitev lahko povzročila omejevanje konkurence, pomenila tehnično prezahtevno ali predrago izvedbo javnega naročila ali pa bi potreba po usklajevanju različnih izvajalcev za sklope lahko resno ogrozila pravilno izvedbo javnega naročila.

Državam članicam bi še naprej morali omogočiti, da si dodatno prizadevajo za spodbujanje sodelovanja MSP na trgu javnih naročil, in sicer tako, da veljavnost obveznosti za preučitev razdelitve javnih naročil v sklope razširijo na manjša javna naročila, z zahtevo, da javni naročniki predložijo obrazložitev odločitve, zakaj javnih naročil niso razdelili na sklope, ali pa z obvezno razdelitvijo na sklope pod določenimi pogoji. Države članice bi morale z istim namenom tudi ohraniti možnost, da zagotovijo načine neposrednih plačil podizvajalcem.

(79)

Kadar so javna naročila razdeljena na sklope, bi morali javni naročniki, na primer zaradi ohranjanja konkurence ali zagotavljanja zanesljivosti blaga, imeti možnost omejitve števila sklopov, za katere lahko gospodarski subjekt predloži ponudbo; prav tako bi morali imeti možnost omejitve števila sklopov, ki se lahko oddajo posameznemu ponudniku.

Vendar pa bi uresničitev cilja zagotovitve večje dostopnosti do javnih naročil za MSP lahko bila otežena, če bi bili javni naročniki primorani oddati vsak sklop posebej, tudi kadar bi to pomenilo precej manj ugodne rešitve v primerjavi z oddajo več ali vseh sklopov naenkrat. Če je bila možnost uporabe take metode jasno določena vnaprej, bi torej javni naročniki morali imeti možnost, da s primerjalno oceno ponudb ugotovijo, ali bi ponudbe določenega ponudnika za določeno kombinacijo sklopov kot celota bolje ustrezale merilom za oddajo javnega naročila, določenim v skladu s to direktivo, v zvezi s temi sklopi kot ponudbe za vsak posamezen zadevni sklop. V tem primeru bi javni naročnik moral imeti možnost, da javno naročilo, ki združuje predmetne sklope, odda zadevnemu ponudniku. Pojasniti bi bilo treba, da bi morali javni naročniki pri opravljanju take primerjalne ocene najprej ugotoviti, katere ponudbe najbolje izpolnjujejo merila za oddajo javnega naročila, določena za vsak posamezen sklop, zatem pa jih primerjati s ponudbami posameznih ponudnikov za določeno kombinacijo sklopov kot celoto.

(80)

Za hitrejše in učinkovitejše postopke bi morali biti roki za sodelovanje v postopkih javnega naročanja čim krajši, ne da bi pri tem nastale neupravičene ovire za dostop gospodarskih subjektov s celotnega notranjega trga, zlasti MSP. Zato bi bilo treba upoštevati, da bi morali javni naročniki pri določanju rokov za prejem ponudb in prijav za sodelovanje upoštevati zlasti kompleksnost javnega naročila in čas, potreben za pripravo ponudbe, tudi če to pomeni, da bodo roki zato daljši od minimalnih rokov iz te direktive. Uporaba elektronskih informacijskih in komunikacijskih sredstev, zlasti polna elektronska razpoložljivost dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila za gospodarske subjekte, ponudnike in kandidate ter elektronski prenos sporočil, pa po drugi strani zagotavlja večjo transparentnost in prihrani čas. Zato bi bilo treba omogočiti skrajšanje minimalnih rokov, in sicer v skladu s pravili iz Sporazuma GPA ter pod pogojem, da so ti roki skladni s posebnim načinom pošiljanja, določenim na ravni Unije. Javni naročniki bi morali imeti tudi možnost, da dodatno skrajšajo roke za prejem prijav za sodelovanje in ponudb, če v nujnih primerih ni možno upoštevati rednih rokov, a je redni postopek z objavo obvestila še vedno možen. Le v izjemnih primerih, če zaradi skrajne nujnosti, nastale zaradi dogodkov, ki jih zadevni javni naročnik ni mogel predvideti in mu zanje ni mogoče pripisati odgovornosti, rednega postopka ni možno izvesti niti s skrajšanimi roki, bi morali javni naročniki, kolikor je zares nujno, imeti možnost, da javna naročila oddajo s postopkom s pogajanji brez predhodne objave obvestila. To bi se lahko zgodilo, kadar je zaradi naravnih nesreč potrebno takojšnje ukrepanje.

(81)

Pojasniti bi bilo treba, da utegne biti zaradi potrebe po zagotovitvi, da imajo gospodarski subjekti dovolj časa za pripravo sprejemljivih ponudb, potrebno podaljšanje prvotno določenih rokov. Tako bi bilo zlasti v primeru bistvenih sprememb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Prav tako bi bilo treba pojasniti, da bi morali v tem primeru bistvene spremembe razumeti kot celovite spremembe, zlasti tehničnih specifikacij, v zvezi s tem, kateri gospodarski subjekti bi potrebovali več časa za ustrezno obravnavo in odziv. Morali pa bi pojasniti, da take spremembe ne bi smele biti tako velike, da bi omogočile sodelovanje drugih kandidatov, ki prvotno niso bili izbrani, ali da bi v postopek javnega naročanja pritegnile dodatne udeležence. To bi se zgodilo zlasti v primeru, če bi se zaradi teh sprememb javno naročilo ali okvirni sporazum bistveno razlikovala od prvotno zasnovane oblike v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

(82)

Treba bi bilo pojasniti, da bi morali javni naročniki poslati informacije glede nekaterih odločitev, sprejetih med postopkom javnega naročanja, vključno z odločitvijo o tem, da ne oddajo javnega naročila ali ne sklenejo okvirnega sporazuma, ne da bi kandidati ali ponudniki zanje morali zaprositi. Opozoriti bi bilo treba tudi, da morajo javni naročniki v skladu z Direktivo Sveta 89/665/EGS (14) zadevnim kandidatom in ponudnikom poslati povzetek ustreznih razlogov za nekatere ključne odločitve, sprejete v postopku javnega naročanja, ne da bi ti zanj morali zaprositi. Na koncu bi bilo treba pojasniti, da bi kandidati in ponudniki morali imeti možnost, da zaprosijo za podrobnejše informacije glede teh razlogov, ki bi jim jih javni naročniki morali priskrbeti, razen če obstajajo tehtni razlogi proti temu. Ti razlogi bi morali biti določeni v tej direktivi. Da bi zagotovili potrebno transparentnost v okviru postopkov javnega naročanja, ki vključujejo pogajanja in dialoge s ponudniki, bi morali ponudniki, ki so predložili dopustno ponudbo, prav tako imeti možnost, da zaprosijo za informacije o poteku in napredovanju postopka, razen če obstajajo tehtni razlogi proti temu.

(83)

Prestroge zahteve glede ekonomske in finančne zmogljivosti pogosto pomenijo neutemeljeno oviro za vključitev MSP v javno naročanje. Vse take zahteve bi morale biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila. Zlasti se javnim naročnikom ne bi smelo dovoliti, da bi od gospodarskih subjektov zahtevali minimalni promet, ki bi bil nesorazmeren s predmetom javnega naročila; zahteva načeloma ne bi smela preseči največ dvojne ocenjene vrednosti javnega naročila. Vendar bi moralo biti mogoče, da se v ustrezno utemeljenih okoliščinah uporabljajo strožje zahteve. Take okoliščine se lahko nanašajo na velika tveganja, povezana z izvedbo javnega naročila, ali dejstvo, da je njegova pravočasna in pravilna izvedba nujna, ker je na primer izhodišče za izvedbo drugih javnih naročil.

V takih ustrezno utemeljenih primerih o ustreznosti in primernosti zahtev po višjem minimalnem prometu bi morali samostojno odločati javni naročniki, ne da bi bili pri tem izpostavljeni upravnemu ali sodnemu nadzoru. Če se uporabljajo zahteve po višjem minimalnem prometu, bi morali javni naročniki samostojno določiti stopnjo, ki pa bi morala biti povezana in sorazmerna s predmetom javnega naročila. Če se javni naročnik odloči, da bi bilo treba zahtevati višjo stopnjo minimalnega prometa, ki presega dvojno ocenjeno vrednost javnega naročila, bi moralo posamezno poročilo ali dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila vsebovati navedbo glavnih razlogov za odločitev javnega naročnika.

Javni naročniki bi prav tako morali imeti možnost, da zahtevajo informacijo o deležih, na primer deležu sredstev glede na obveznosti v letnih računovodskih izkazih. Pozitiven delež, iz katerega so razvidne višje stopnje sredstev glede na obveznosti, bi lahko bil dodatno dokazilo o zadostni finančni zmogljivosti gospodarskih subjektov.

(84)

Številni gospodarski subjekti, tudi MSP, ugotavljajo, da so velika ovira za njihovo sodelovanje v postopkih javnega naročanja upravne obremenitve, ker je treba predložiti veliko število potrdil ali drugih dokumentov v zvezi z razlogi za izključitev in pogoji za sodelovanje. Omejitev teh zahtev, na primer z uporabo enotnega evropskega dokumenta v zvezi z oddajo javnega naročila (ESPD) v obliki posodobljene lastne izjave, bi lahko pomenila precejšnjo poenostavitev, ki bi koristila javnim naročnikom in gospodarskim subjektom.

Vendar bi moral izbrani ponudnik predložiti ustrezna dokazila, javni naročniki pa ne bi smeli skleniti pogodbe o izvedbi javnega naročila s ponudniki, ki te zahteve ne morejo izpolniti. Javni naročniki bi morali imeti tudi možnost, da lahko v vsakem trenutku zahtevajo vsa ali nekatera dokazila, če menijo, da je to potrebno za pravilen potek postopka. To bo morda zlasti potrebno v primeru dvofaznih postopkov (omejeni postopki, konkurenčni postopki s pogajanji, konkurenčni dialogi in partnerstva za inovacije), v katerih javni naročniki uporabljajo možnost omejitve števila kandidatov, povabljenih k predložitvi ponudbe. Zahteva po predložitvi dokazil v trenutku izbire kandidatov, ki bodo povabljeni k predložitvi ponudb, bi lahko bila upravičena, da bi se izognili temu, da bi javni naročniki povabili kandidate, pri katerih se kasneje izkaže, da ne morejo predložiti dokazil v fazi oddaje javnega naročila, s čimer se tako onemogoči sodelovanje ustreznih kandidatov.

Izrecno bi morali določiti, da bi bilo treba v ESPD zagotoviti tudi ustrezne informacije o subjektih, na zmogljivost katerih se gospodarski subjekt opira, da bi se preverjanje informacij v zvezi s temi subjekti lahko izvedlo istočasno in pod enakimi pogoji kot preverjanje v zvezi z glavnim gospodarskim subjektom.

(85)

Pomembno je, da odločitve javnih naročnikov temeljijo na ažurnih informacijah, zlasti kar zadeva razloge za izključitev, saj lahko dokaj hitro pride do velikih sprememb, na primer v primeru finančnih težav, zaradi katerih bi gospodarski subjekt postal neustrezen, ali nasprotno, če bi bil medtem plačan neporavnan dolg v zvezi s prispevki za socialno varnost. Bolje bi bilo torej, da bi javni naročniki, kadar je to mogoče, preverili takšne informacije v ustreznih bazah podatkov, ki bi morale biti nacionalne, kar pomeni, da bi jih morali upravljati javni organi. V trenutni fazi se še lahko zgodi, da navedenega zaradi tehničnih razlogov še ni mogoče izvesti. Komisija bi zato morala preučiti možnost spodbujanja ukrepov, ki bi lahko omogočili enostaven elektronski dostop do posodobljenih informacij, kot so krepitev orodij za dostop do virtualnih map podjetij ali sredstev za lajšanje interoperabilnosti med bazami podatkov ali drugimi takšnimi spremljajočimi ukrepi.

Določiti bi bilo treba tudi, da javni naročniki ne bi smeli zahtevati še vedno ažurne dokumentacije, ki jo že imajo iz predhodnih postopkov javnega naročanja. Vendar pa bi bilo treba zagotoviti tudi, da pri tem javnim naročnikom z arhiviranjem in klasificiranjem ne bo naloženo nesorazmerno breme. Ta obveznost bi zato morala biti uvedena šele potem, ko bo postala obvezna uporaba elektronskih komunikacijskih sredstev, saj bodo javni naročniki to nalogo mnogo lažje izvajali z elektronskim upravljanjem dokumentov.

(86)

Postopek bi za gospodarske subjekte in javne naročnike lahko dodatno poenostavili z uporabo standardnih obrazcev za lastne izjave, s čimer bi lahko zmanjšali težave, povezane z natančnim oblikovanjem uradnih izjav in izjav o soglasju, ter jezikovne težave.

(87)

Komisija zagotavlja in upravlja elektronski sistem e-Certis, ki ga trenutno prostovoljno posodabljajo in preverjajo nacionalni organi. Cilj sistema e-Certis je olajšati izmenjavo potrdil in drugih listinskih dokazov, ki jih pogosto zahtevajo javni naročniki. Pridobljene izkušnje kažejo, da prostovoljno posodabljanje in preverjanje ne zadostuje za razvoj vseh možnosti sistema e-Certis za poenostavitev in olajšanje izmenjave dokumentov, zlasti v korist MSP. Zato bi najprej moralo postati obvezno vzdrževanje. Uporaba e-Certisa bo postala obvezna pozneje.

(88)

Javni naročniki bi morali imeti možnost, da zahtevajo uporabo ukrepov ali sistemov za okoljsko ravnanje med izvajanjem javnega naročila. S sistemi za okoljsko ravnanje se lahko, ne glede na to, ali so registrirani na podlagi instrumentov Unije, kot je Uredba (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (15), ali ne, dokaže, da je gospodarski subjekt tehnično sposoben za izvedbo javnega naročila. Mednje spadajo certifikati znaka EU za okolje s kriteriji za okoljsko ravnanje. Če gospodarski subjekt nima dostopa do takih sistemov registriranja za okoljsko ravnanje ali nima možnosti za registracijo v predvidenih rokih, bi bilo treba dovoliti, da predloži opis ukrepov za okoljsko ravnanje, ki jih izvaja, pod pogojem, da zadevni gospodarski subjekt dokaže, da ti ukrepi zagotavljajo enako raven varstva okolja kot ukrepi, potrebni v okviru okoljskega ravnanja.

(89)

Pojem meril za oddajo javnega naročila je bistven pojem te direktive. Zato je pomembno, da so zadevne določbe, kolikor je mogoče, enostavne in racionalizirane. To je mogoče doseči z uporabo izraza „ekonomsko najugodnejša ponudba“ kot glavnega koncepta, saj bi bilo vse uspešne ponudnike navsezadnje treba izbrati glede na to, katera med ponujenimi rešitvami je po mnenju posameznega javnega naročnika najboljša z ekonomskega vidika. V izogib zamenjavi z merilom za oddajo javnega naročila, ki je v direktivah 2004/17/ES in 2004/18/ES poimenovano kot „ekonomsko najugodnejša ponudba“, bi morali za ta koncept uporabiti drug izraz, tj. „najboljše razmerje med ceno in kakovostjo“. Razlagati bi ga bilo torej treba v skladu z ustrezno sodno prakso glede navedenih direktiv, razen kadar je rešitev, ki je navedena v tej direktivi, očitno bistveno drugačna.

(90)

Javna naročila bi bilo treba oddati na podlagi objektivnih meril, ki zagotavljajo skladnost z načeli transparentnosti, nediskriminacije in enake obravnave, da bi tako zagotovili objektivno primerjavo relativne vrednosti ponudb, s čimer bi v razmerah učinkovite konkurence določili, katera ponudba je ekonomsko najugodnejša ponudba. Izrecno bi bilo treba določiti, da bi morala biti ekonomska najugodnejša ponudba ocenjena glede na najboljše razmerje med ceno in kakovostjo, pri čemer bi moral biti vedno vključen vidik cene ali stroškov. Prav tako bi bilo treba pojasniti, da bi tako oceno ekonomsko najugodnejše ponudbe lahko opravili tudi zgolj na podlagi cenovne ali stroškovne učinkovitosti. Poleg tega je primerno opozoriti, da imajo javni naročniki možnost, da ustrezne standarde kakovosti določijo s tehničnimi specifikacijami ali pogoji za izvedbo javnega naročila.

Da bi spodbudili javno naročanje, bolj usmerjeno v kakovost, bi morali državam članicam dovoliti, da prepovejo ali omejijo uporabo merila izključno cenovne ali stroškovne učinkovitosti pri oceni ekonomsko najugodnejše ponudbe, če se jim to zdi primerno.

Da bi zagotovili upoštevanje načela enake obravnave pri oddaji javnih naročil, bi morali javni naročniki uvesti potrebno transparentnost, da bi lahko bili vsi ponudniki ustrezno obveščeni o merilih in ureditvah, ki se bodo uporabljali pri odločanju o oddaji javnega naročila. Javni naročniki bi zato morali navesti merila za oddajo javnega naročila in relativne ponderje za vsakega od teh meril. Javnim naročnikom pa bi morali dovoliti, da v ustrezno utemeljenih primerih, ki jih morajo biti sposobni obrazložiti, odstopajo od obveznosti navedbe ponderjev za merila, kadar je ponderje nemogoče določiti vnaprej, zlasti zaradi kompleksnosti javnega naročila. V takih primerih bi morali navesti merila v padajočem zaporedju po pomembnosti.

(91)

Člen 11 PDEU zahteva, da je treba zahteve varstva okolja vključevati v opredelitve in izvajanje politik in dejavnosti Unije, zlasti zaradi spodbujanja trajnostnega razvoja. Ta direktiva pojasnjuje, kako lahko javni naročniki prispevajo k varstvu okolja in spodbujanju trajnostnega razvoja, ter hkrati zagotavlja, da lahko za svoja javna naročila dosežejo najboljše razmerje med kakovostjo in ceno.

(92)

Javni naročniki bi morali pri ocenjevanju najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo določiti ekonomska in kakovostna merila, povezana s predmetom naročila, ki jih bodo uporabili v ta namen. Ta merila bi morala zato omogočati primerjalno oceno ravni izvedbe, ki jo ponuja posamezni ponudnik, glede na predmet naročila, kakor je opredeljeno v tehničnih specifikacijah. V tej direktivi je v zvezi z najboljšim razmerjem med ceno in kakovostjo določen neizčrpen seznam možnih meril za oddajo javnega naročila, ki zajemajo okoljske in socialne vidike. Javne naročnike bi bilo treba spodbuditi, da izberejo merila za oddajo, ki jim bodo omogočila pridobitev visokokakovostnih gradenj, blaga in storitev, ki najbolj ustrezajo njihovim potrebam.

Izbrana merila za oddajo javnemu naročniku ne bi smela omogočati neomejene svobode izbire in bi morala zagotoviti možnost učinkovite in poštene konkurence, dopolnjevati pa bi jih morale ureditev, ki bi omogočala učinkovito preverjanje informacij, ki jih predložijo ponudniki.

Da bi ugotovili, katera ponudba je ekonomsko najugodnejša, odločitev o oddaji javnega naročila ne bi smela temeljiti le na merilih, ki niso povezana s stroški. Kakovostna merila bi torej moralo dopolnjevati merilo stroškov, kar bi lahko bila – po izbiri javnega naročnika – cena ali pristop stroškovne učinkovitosti, na primer izračun stroškov v življenjski dobi. Vendar merila za oddajo ne bi smela vplivati na uporabo nacionalnih predpisov, ki določajo plačilo nekaterih storitev ali postavljajo fiksne cene za določeno blago.

(93)

Če nacionalni predpisi določajo plačilo nekaterih storitev ali postavljajo fiksne cene za določeno blago, bi bilo treba pojasniti, da je še vedno mogoče oceniti razmerje med kakovostjo in ceno na podlagi drugih dejavnikov kot zgolj ceni ali plačilu. Glede na zadevno storitev ali proizvod bi taki dejavniki lahko na primer vključevali pogoje dobave in plačila, vidike, povezane s poprodajnimi storitvami (na primer obseg svetovalnih in nadomestnih storitev), ali okoljske oziroma socialne vidike (na primer ali so knjige tiskane na recikliranem papirju ali papirju, pridobljenem s trajnostno proizvodnjo lesa, stroški iz naslova zunanjih okoljskih vplivov, ali se je spodbujalo družbeno vključevanje prikrajšanih oseb ali pripadnikov ranljivih skupin med osebe, zadolžene za izvedbo javnega naročila). Glede na to, da obstajajo številne možnosti za oceno razmerja med kakovostjo in ceno na podlagi vsebinskih meril, bi se morali izogibati uporabi oblikovanja sklopov kot edinega načina za oddajo javnega naročila.

(94)

Kadar koli kakovost zaposlenega osebja vpliva na raven izvedbe javnega naročila, bi bilo treba javnim naročnikom omogočiti tudi, da kot merilo za oddajo uporabijo organiziranost, usposobljenost in izkušnje osebja, zadolženega za izvedbo zadevnega javnega naročila, saj to lahko vpliva na kakovost izvedbe javnega naročila in posledično na ekonomsko vrednost ponudbe. To bi na primer lahko veljalo za javna naročila intelektualnih storitev, denimo svetovanje ali arhitekturne storitve. Javni naročniki, ki uporabljajo to možnost, bi morali z ustreznimi pogodbenimi sredstvi zagotoviti, da osebje, zadolženo za izvajanje javnega naročila, dejansko izpolnjuje določene standarde kakovosti ter da se lahko to osebje nadomesti le s soglasjem javnega naročnika, ki preveri, da je nadomestno osebje enako kakovostno.

(95)

Izjemno pomembno je, da se v celoti izkoristijo možnosti javnega naročanja za uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vkljčujočo rast. V zvezi s tem bi bilo treba opozoriti, da je javno naročanje bistveno za spodbujanje inovacij, ki so zelo pomembne za prihodnjo rast v Evropi. Zaradi pomembnih razlik med posameznimi sektorji in trgi pa ne bi bilo primerno določiti splošnih obveznih zahtev za javno naročanje na področju okolja, sociale in inovacij.

Zakonodajalec Unije je že določil obvezne zahteve v zvezi z javnim naročanjem za doseganje posebnih ciljev v sektorjih vozil za cestni prevoz (Direktiva 2009/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta (16)) in pisarniške opreme (Uredba (ES) št. 106/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (17)). Poleg tega je opredelitev skupnih metodologij za izračun stroškov v življenjski dobi znatno napredovala.

Zato se zdi primerno nadaljevati na tej poti in zakonodaji posameznih sektorjev prepustiti, da ob upoštevanju specifičnih politik in razmer, ki prevladujejo v zadevnem sektorju, določi zavezujoče cilje, ter spodbujati razvoj in uporabo evropskih pristopov k izračunu stroškov v življenjski dobi, da bi dodatno okrepili uporabo javnega naročanja pri spodbujanju trajnostne rasti.

(96)

Te ukrepe, sprejete za posamezne sektorje, bi bilo treba dopolniti s prilagoditvijo direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES, ki javne naročnike pooblaščajo za uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast v njihovih strategijah javnega naročanja. Zato bi bilo treba pojasniti, da lahko javni naročniki na podlagi pristopa izračuna stroškov v življenjski dobi določijo ekonomsko najugodnejšo ponudbo in najnižjo ceno, razen kadar se ocena opravi zgolj na podlagi cene. Pojem izračuna stroškov v življenjski dobi vključuje vse stroške v življenjski dobi gradenj, blaga ali storitev.

To pomeni notranje stroške, kot so stroški raziskav, ki jih je treba opraviti, razvoja, proizvodnje, prevoza, uporabe, vzdrževanja in odstranitve na koncu življenjske dobe, a lahko zajema tudi stroške iz naslova zunanjih okoljskih vplivov, na primer onesnaževanje, ki ga povzroča pridobivanje surovin, uporabljenih v proizvodu, ali onesnaževanje, ki ga povzroča sam proizvod oziroma njegova proizvodnja, če se lahko finančno ovrednotijo in spremljajo. Metode, ki jih javni naročniki uporabljajo za ocenjevanje stroškov iz naslova zunanjih okoljskih vplivov, bi bilo treba vnaprej določiti na objektiven in nediskriminatoren način, dostopne pa bi morale biti vsem zainteresiranim osebam. Take metode se lahko vzpostavijo na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, vendar pa bi morale zaradi preprečevanja izkrivljanja konkurence s prilagojenimi metodologijami ostati splošne, kar pomeni, da ne bi smele biti vzpostavljene samo zaradi določenega postopka javnega naročanja.

Na ravni Unije bi bilo treba razviti skupne metodologije za izračun stroškov v življenjski dobi za nekatere kategorije blaga ali storitev. Če se razvijejo take skupne metodologije, bi morala biti njihova uporaba obvezna.

Poleg tega bi bilo treba preučiti izvedljivost oblikovanja skupne metodologije za izračun družbenih stroškov v življenjski dobi, ob upoštevanju obstoječih metodologij, kot so smernice za oceno proizvodov v življenjski dobi z družbenega vidika (Guidelines for Social Life Cycle Assessment of Products), sprejete v okviru Programa Združenih narodov za okolje.

(97)

Poleg tega bi bilo treba javnim naročnikom zaradi boljšega upoštevanja socialnih in okoljskih vidikov pri postopkih javnega naročanja omogočiti, da uporabljajo merila za oddajo javnega naročila ali pogoje za izvedbo javnega naročila v zvezi z gradnjami, blagom ali storitvami, ki jih je treba zagotoviti v okviru javnega naročila, in sicer v vseh pogledih in fazah njihovega življenjskega cikla, od pridobivanja surovin za proizvod do faze njegove odstranitve, vključno z dejavniki, povezanimi z določenim postopkom proizvodnje, dobave ali trgovanja in pogojev trgovanja teh gradenj, blaga ali storitev ali določenim postopkom v poznejši fazi njihovega življenjskega cikla, tudi če ti dejavniki fizično niso del njih. Merila in pogoji v zvezi s takim postopkom proizvodnje ali dobave so na primer, da izdelava naročenega blaga ni vključevala strupenih kemikalij ali da se naročene storitve zagotavljajo z energetsko učinkovitimi napravami. V skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije to zajema tudi merila za oddajo ali pogoje za izvedbo javnega naročila, ki zadevajo dobavo ali uporabo proizvodov pravične trgovine med izvajanjem javnega naročila, ki ga je treba oddati. Merila in pogoji, ki zadevajo trgovanje in njegove pogoje, se lahko na primer nanašajo na to, da zadevni proizvod izvira iz pravične trgovine, vključno z zahtevo, da se proizvajalcem plačata minimalna cena in cenovna premija. Pogoji za izvedbo javnega naročila v zvezi z okoljskimi vidiki bi na primer lahko vključevali dostavo, pakiranje in odlaganje proizvodov, pri javnih naročilih gradenj in storitev pa zmanjševanje količine odpadkov ali učinkovitost virov.

Vendar pa pogoj povezave s predmetom javnega naročila izključuje merila in pogoje v zvezi s splošno politiko podjetja, ki se ne more šteti kot dejavnik, značilen za določen postopek proizvodnje ali zagotavljanja naročenih gradenj, blaga ali storitev. Javni naročniki zato od ponudnikov ne bi smeli zahtevati, da imajo oblikovano določeno politiko družbene ali okoljske odgovornosti podjetja.

(98)

Ključno je, da merila za oddajo ali pogoji za izvedbo javnega naročila glede socialnih vidikov proizvodnega postopka zadevajo gradnje, blago ali storitve, ki se morajo zagotoviti v skladu z javnim naročilom. Poleg tega bi jih bilo treba uporabljati v skladu z Direktivo 96/71/ES, kakor jo razlaga Sodišče Evropske unije, ter se ne bi smeli izbrati ali uporabljati na način, ki je neposredno ali posredno diskriminatoren do gospodarskih subjektov iz drugih držav članic ali tretjih držav, ki so pogodbenice Sporazuma GPA ali sporazumov o prosti trgovini, katerih pogodbenica je Unija. Zato bi morale zahteve v zvezi z osnovnimi delovnimi pogoji, ki jih ureja Direktiva 96/71/ES, na primer minimalnimi plačami, ostati na ravni, ki jo določajo nacionalna zakonodaja ali kolektivne pogodbe, ki se uporabljajo v skladu s pravom Unije v okviru navedene direktive.

Pogoji za izvedbo javnega naročila bi bili lahko namenjeni tudi boljšemu izvajanju ukrepov za spodbujanje enakosti žensk in moških pri delu, večje udeležbe žensk na trgu dela ter usklajevanju poklicnega in družinskega življenja, varstvu okolja ali dobremu počutju živali, vsebinski skladnosti s temeljnimi konvencijami Mednarodne organizacije dela (MOD) ter zaposlovanju večjega števila prikrajšanih oseb, kot je potrebno v skladu z nacionalno zakonodajo.

(99)

Ukrepi, namenjeni varovanju zdravja osebja, vključenega v proizvodni postopek, spodbujanju družbenega vključevanja prikrajšanih oseb ali pripadnikov ranljivih skupin med osebe, zadolžene za izvedbo javnega naročila, ter usposabljanju na področju spretnosti, zahtevanih za zadevno javno naročilo, so tudi lahko predmet meril za oddajo ali pogojev za izvedbo javnega naročila, če zadevajo gradnje, blago ali storitve, ki jih je treba zagotoviti v skladu z javnim naročilom. Taka merila ali pogoji lahko med drugim zadevajo zaposlovanje dolgotrajnih brezposelnih ali izvajanje ukrepov usposabljanja brezposelnih ali mladih med izvajanjem javnega naročila, ki bo oddano. Javni naročniki lahko v tehničnih specifikacijah navedejo take socialne zahteve, ki so neposredno značilne za zadevni proizvod ali storitev, na primer dostopnost za invalidne osebe ali oblikovanje, prilagojeno vsem uporabnikom.

(100)

Javna naročila se ne bi smela oddati gospodarskim subjektom, ki so sodelovali v hudodelski združbi ali bili spoznani za krive korupcije, goljufije v škodo finančnih interesov Unije, terorističnih kaznivih dejanj, pranja denarja ali financiranja terorizma. Tudi neplačevanje davkov ali prispevkov za socialno varnost bi moralo voditi k obvezni izključitvi na ravni Unije. Državam članicam pa bi bilo treba v izjemnih primerih omogočiti odstopanje od teh obveznih izključitev, če je oddaja javnega naročila neizogibna zaradi pomembnejših zahtev v splošnem interesu. To bi na primer lahko veljalo v primeru, ko se nujna cepiva ali reševalna oprema lahko kupi le pri gospodarskem subjektu, za katerega se sicer uporablja eden od obveznih razlogov za izključitev.

(101)

Poleg tega bi bilo treba javnim naročnikom omogočiti, da izključijo gospodarske subjekte, ki so se izkazali za nezanesljive, na primer zaradi kršitev okoljskih ali socialnih obveznosti, vključno s pravili o dostopnosti za invalide, ali drugih hujših kršitev poklicnih pravil, kot so kršitve pravil konkurence ali pravic intelektualne lastnine. Pojasniti bi bilo treba, da se v primeru hujše kršitve poklicnih pravil lahko omaje integriteta gospodarskega subjekta in mu zato ni primerno oddati javnega naročila, ne glede na to, ali ima gospodarski subjekt sicer tehnične in ekonomske zmogljivosti za izvedbo javnega naročila.

Javni naročniki bi morali ob upoštevanju dejstva, da bodo sami odgovorni za posledice svoje morebitne napačne odločitve, imeti možnost domnevati, da je prišlo do hujših kršitev poklicnih pravil, če lahko pred končno in zavezujočo odločitvijo o obstoju razlogov za obvezno izključitev na kakršen koli način dokažejo, da je gospodarski subjekt kršil svoje obveznosti, tudi obveznost plačevanja davkov ali prispevkov za socialno varnost, razen če nacionalna zakonodaja določa drugače. Morali bi imeti tudi možnost izključitve kandidatov ali ponudnikov, če so se pri izvajanju prejšnjih javnih naročil pri njih pokazale večje pomanjkljivosti glede ključnih zahtev, denimo nezmožnost dobave ali izvedbe, velike pomanjkljivosti dobavljenega proizvoda ali opravljene storitve, zaradi katerih sta bila ta proizvod ali storitev neuporabna za predvideni namen, ali neustrezno ravnanje, ki vzbuja resne dvome glede zanesljivosti gospodarskega subjekta. V nacionalni zakonodaji bi moralo biti določeno najdaljše možno trajanje take izključitve.

Javni naročniki bi morali pri uporabi neobveznih razlogov za izključitev posebno pozornost nameniti načelu sorazmernosti. Zaradi manjših nepravilnosti bi bilo treba gospodarski subjekt izključiti le v izjemnih okoliščinah. Vendar pa se v primeru ponavljajočih se manjših nepravilnosti lahko pojavijo dvomi glede zanesljivosti gospodarskega subjekt, kar lahko upraviči njegovo izključitev.

(102)

Dopustiti pa bi bilo treba možnost, da lahko gospodarski subjekti sprejmejo ukrepe za zagotavljanje ustreznosti, namenjene odpravi posledic kaznivih dejanj ali kršitev ter učinkovitemu preprečevanju nadaljnjih primerov neustreznega ravnanja. Med temi ukrepi bi bili lahko zlasti ukrepi v zvezi z osebjem in organizacijo, kot so prekinitev vseh stikov z osebami ali organizacijami, vpletenimi v kršitve, ustrezni ukrepi za reorganizacijo osebja, uvedba sistemov poročanja in nadzora, oblikovanje notranje strukture revizije za spremljanje skladnosti in sprejetje notranjih pravil o odgovornosti in odškodninah. Če taki ukrepi zagotovijo dovolj jamstev, zadevni gospodarski subjekt ne bi smel biti več izključen samo zaradi teh razlogov. Gospodarskim subjektom bi bilo treba omogočiti, da zahtevajo preučitev ukrepov za zagotavljanje ustreznosti, ki so jih sprejeli, da bi lahko sodelovali v postopku javnega naročanja. Vendar bi morale države članice določiti natančne postopkovne in materialne pogoje, ki se uporabljajo v takih primerih. Same bi lahko zlasti odločile, ali naj ustrezne ocene opravijo posamezni javni naročniki ali pa naj za to nalogo pooblastijo druge organe na centralni ali decentralizirani ravni.

(103)

Neobičajno nizke ponudbe za gradnje, blago ali storitve lahko temeljijo na tehnično, ekonomsko ali pravno nezanesljivih predpostavkah ali praksah. Če ponudnik ne more zagotoviti zadovoljive obrazložitve, bi moral imeti javni naročnik možnost, da zavrne ponudbo. Zavrnitev bi morala biti obvezna, če javni naročnik ugotovi, da neobičajno nizka predlagana cena ali stroški izhajajo iz neupoštevanja obveznega prava Unije ali z njim skladnega nacionalnega prava na področju socialnega, delovnega ali okoljskega prava ali neupoštevanja določb mednarodnega delovnega prava.

(104)

Pogoji za izvedbo javnega naročila so namenjeni določitvi konkretnih zahtev v zvezi s tem izvajanjem. Drugače od meril za oddajo, ki so podlaga za primerjalno oceno kakovosti ponudb, pogoji za izvedbo javnega naročila pomenijo določene in objektivne zahteve, ki nimajo nobenega vpliva na oceno ponudb. Pogoji za izvedbo javnega naročila bi morali biti združljivi s to direktivo, pod pogojem, da niso neposredno ali posredno diskriminatorni in so povezani s predmetom javnega naročila, kar vključuje vse dejavnike, ki jih zajema določen postopek proizvodnje, dobave ali trženja. To zajema pogoje v zvezi z načinom izvedbe javnega naročila, izključuje pa zahteve v zvezi s splošno politiko podjetja.

Pogoji za izvedbo javnega naročila bi morali biti navedeni v obvestilu o naročilu, predhodnem informativnem obvestilu, uporabljenem kot sredstvo za objavo javnega razpisa, ali dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

(105)

Pomembno je, da pristojni nacionalni organi, kot so na primer delovne inšpekcije ali agencije za varstvo okolja, z ustreznimi ukrepi v okviru svoje odgovornosti in pristojnosti zagotovijo, da podizvajalci spoštujejo veljavne obveznosti s področij okoljskega, socialnega in delovnega prava, določene v pravu Unije, nacionalnem pravu, kolektivnih pogodbah ali predpisih mednarodnega okoljskega, socialnega in delovnega prava, navedenih v tej direktivi, če so takšna pravila in njihova uporaba v skladu s pravom Unije.

Zagotoviti je treba tudi določeno transparentnost v podizvajalski verigi, saj so tako javni naročniki obveščeni o tem, kdo je prisoten na gradbiščih, na katerih se zanje izvaja gradnja, katera podjetja opravljajo storitve v stavbah, infrastrukturi ali na območjih, kot so mestne hiše, občinske šole, športni objekti, pristanišča ali avtoceste, za katera so javni naročniki odgovorni ali ki so pod njihovim neposrednim nadzorom. Pojasniti bi bilo treba, da je za posredovanje zahtevanih informacij v vsakem primeru odgovoren glavni izvajalec, bodisi na podlagi posebnih določb, ki bi jih vsak javni naročnik moral vključiti v vse postopke javnega naročanja, bodisi na podlagi obveznosti, ki bi jih države članice naložile glavnim izvajalcem v obliki splošno veljavnih predpisov.

Pojasniti bi morali tudi, da bi bilo treba pogoje, povezane z zagotavljanjem spoštovanja veljavnih obveznosti s področij okoljskega, socialnega in delovnega prava, določenih v pravu Unije, nacionalnem pravu, kolektivnih pogodbah ali predpisih mednarodnega okoljskega, socialnega in delovnega prava, navedenih v tej direktivi, če so takšna pravila in njihova uporaba v skladu s pravom Unije, uporabiti vedno, kadar nacionalno pravo države članice predvideva mehanizem solidarne odgovornosti med podizvajalci in glavnim izvajalcem. Poleg tega bi bilo treba izrecno navesti, da gredo države članice lahko še dlje, na primer tako, da razširijo obveznosti glede transparentnosti, omogočijo neposredna plačila podizvajalcem ali da javnim naročnikom omogočijo oziroma od njih zahtevajo, da preverijo, da podizvajalci niso v nobeni od situacij, ki bi utemeljevala izključitev gospodarskih subjektov. Če se taki ukrepi uporabljajo za podizvajalce, bi bilo treba zagotoviti skladnost z določbami, ki se uporabljajo za glavne izvajalce; obvezne razloge za izključitev bi tako dopolnjevala zahteva, da glavni izvajalec zamenja zadevnega podizvajalca. Če se pri takem preverjanju izkaže, da obstajajo neobvezni razlogi za izključitev, bi bilo treba pojasniti, da lahko javni naročniki zahtevajo zamenjavo. Izrecno pa bi bilo treba navesti tudi, da so javni naročniki lahko primorani zahtevati zamenjavo zadevnega podizvajalca, če bi bila v takih primerih obvezna izključitev glavnih izvajalcev.

Nazadnje bi bilo treba izrecno določiti, da lahko države članice v nacionalnem pravu še naprej določajo strožja pravila glede odgovornosti oziroma da gredo lahko, kar zadeva nacionalno pravo, dlje glede neposrednih plačil podizvajalcem.

(106)

Opozoriti bi bilo treba, da se za izračun izteka rokov iz te direktive uporablja Uredba Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 (18).

(107)

Ob upoštevanju zadevne sodne prakse Sodišča Evropske unije je treba pojasniti okoliščine, v katerih je treba zaradi sprememb pogodbe o izvedbi javnega naročila med njenim izvajanjem izvesti nov postopek javnega naročanja. Nov postopek javnega naročanja se zahteva v primeru bistvenih sprememb prvotnega javnega naročila, zlasti glede obsega in vsebine vzajemnih pravic ter obveznosti pogodbenih strank, vključno s porazdelitvijo pravic intelektualne lastnine. Take spremembe kažejo, da se nameravajo pogodbene stranke ponovno pogajati o ključnih določilih ali pogojih javnega naročila. To velja zlasti, če bi spremenjeni pogoji vplivali na rezultat postopka, če bi veljali že za prvotni postopek.

Spremembe pogodbe o izvedbi javnega naročila, zaradi katerih se le malo spremeni njegova vrednost, bi morale biti do določene vrednosti vedno možne, ne da bi bilo zaradi tega treba izvesti nov postopek javnega naročanja. Zato in zaradi pravne varnosti bi bilo treba v tej direktivi določiti mejne vrednosti de minimis, pod katerimi nov postopek javnega naročanja ni potreben. Spremembe pogodbe o izvedbi javnega naročila nad temi mejnimi vrednostmi bi morale biti možne, ne da bi bilo zaradi tega treba izvesti nov postopek javnega naročanja, če izpolnjujejo ustrezne pogoje iz te direktive.

(108)

Javni naročniki so lahko v določenih situacijah soočeni s potrebo po dodatnih gradnjah, blagu ali storitvah; v takih primerih je lahko upravičena sprememba prvotne pogodbe o izvedbi javnega naročila brez novega postopka javnega naročanja, zlasti kadar so dodatne dobave namenjene za delno nadomestilo ali za povečanje obsega obstoječih storitev, blaga ali inštalacij, če bi moral javni naročnik zaradi zamenjave dobavitelja nabaviti blago, izvesti gradnjo ali storitve z drugačnimi tehničnimi lastnostmi, kar bi povzročilo neskladnost ali nesorazmerne tehnične težave med obratovanjem in vzdrževanjem.

(109)

Javni naročniki so lahko soočeni z zunanjimi okoliščinami, ki jih ob oddaji javnega naročila niso mogli predvideti, zlasti če se javno naročilo izvaja v daljšem obdobju. V takem primeru je potrebna določena prožnost za prilagoditev javnega naročila tem okoliščinam brez novega postopka javnega naročanja. Pojem „nepredvidene okoliščine“ se nanaša na okoliščine, ki jih ne bi bilo mogoče napovedati, čeprav bi javni naročnik ustrezno skrbno pripravil prvotno oddajo javnega naročila ob upoštevanju razpoložljivih sredstev, vrste in značilnosti zadevnega projekta, dobre prakse na zadevnem področju in potrebe po zagotovitvi ustreznega razmerja med sredstvi, porabljenimi med pripravo oddaje javnega naročila, in njegovo predvideno vrednostjo. Vendar to ne more veljati za primere, ko sprememba vpliva na naravo celotnega javnega naročila, ko se na primer naročene gradnje, blago ali storitve nadomestijo z drugimi ali se bistveno spremeni vrsta javnega naročila, saj se v tem primeru lahko predpostavi hipotetičen vpliv na rezultat.

(110)

V skladu z načeloma enake obravnave in transparentnosti se uspešen ponudnik ne bi smel, če se javno naročilo na primer odpove zaradi pomanjkljivosti pri izvajanju, nadomestiti z drugim gospodarskim subjektom brez ponovnega odprtja javnega naročila konkurenci. Pri uspešnem ponudniku, ki izvaja javno naročilo, pa lahko – zlasti če se javno naročilo odda več kot enemu podjetju – med izvajanjem javnega naročila pride do nekaterih strukturnih sprememb, kot so izključno notranje reorganizacije, prevzemi, združitve in pripojitve ali nesolventnost. Zaradi takih strukturnih sprememb ne bi smeli biti samodejno potrebni novi postopki javnega naročanja za vsa javna naročila, ki jih izvaja zadevni ponudnik.

(111)

Javnim naročnikom bi bilo treba omogočiti, da v posameznih pogodbah o izvedbi javnega naročila predvidijo možnost sprememb z določbami o reviziji ali določbami o opcijah, vendar jim take določbe ne bi smele omogočiti neomejene proste presoje. Ta direktiva bi zato morala določiti, v kolikšni meri je mogoče spremembe predvideti že v prvotnem javnem naročilu. Zato bi bilo treba pojasniti, da lahko dovolj jasno oblikovane določbe o reviziji ali določbe o opcijah določajo na primer indeksacijo cen ali denimo zagotovijo, da je oprema za komunikacijo, ki se dobavi v določenem obdobju, še naprej ustrezna, tudi v primeru spreminjajočih se komunikacijskih protokolov ali drugih tehnoloških sprememb. Z dovolj jasnimi določbami bi moralo biti mogoče tudi zagotoviti prilagoditve pogodbe o izvedbi javnega naročila, potrebne zaradi tehničnih težav, ki se pojavijo med obratovanjem ali vzdrževanjem. Opozoriti bi bilo treba tudi, da bi pogodbe o izvedbi javnega naročila lahko na primer zajemale redno vzdrževanje in zagotavljale izredna vzdrževalna dela, ki bi lahko postala potrebna za zagotovitev neprekinjenega opravljanja javne storitve.

(112)

Javni naročniki se včasih znajdejo v razmerah, zaradi katerih morajo predčasno odpovedati javna naročila, da bi izpolnili obveznosti v skladu s pravom Unije na področju javnega naročanja. Države članice bi zato morale zagotoviti, da lahko javni naročniki v skladu s pogoji, določenimi v nacionalnem pravu, odpovejo javno naročilo med njegovim izvajanjem, če to zahteva pravo Unije.

(113)

Rezultati delovnega dokumenta služb Komisije z dne 27. junija 2011 z naslovom „Ocenjevalno poročilo: učinek in učinkovitost zakonodaje EU o javnem naročanju“ so nakazali, da bi bilo treba ponovno preučiti izključitev nekaterih storitev iz polne uporabe Direktive 2004/18/ES. Zato bi morala biti polna uporaba te direktive razširjena na več storitev.

(114)

Nekatere kategorije storitev imajo zaradi svoje narave še naprej omejeno čezmejno razsežnost, in sicer tako imenovane storitve za posameznika, kot so nekatere socialne, zdravstvene in izobraževalne storitve. Te storitve se izvajajo v posebnem okviru, ki se med državami članicami zaradi različnih kulturnih tradicij zelo razlikuje. Zato bi bilo treba za javna naročila takšnih storitev uvesti posebno ureditev z višjo mejno vrednostjo od tiste, ki se uporablja za ostale storitve.

Storitve za posameznika, če gre za vrednosti pod to mejno vrednostjo, običajno ne bodo zanimive za ponudnike iz drugih držav članic, razen če so konkretni znaki, da tako zanimanje obstaja, na primer financiranje čezmejnih projektov s strani Unije.

Za javna naročila storitev za posameznika nad to mejno vrednostjo bi morala veljati zahteva po transparentnosti na ravni celotne Unije. Zaradi pomena kulturnega okvira in občutljivosti teh storitev bi bilo treba državam članicam zagotoviti dovolj proste presoje, da lahko organizirajo izbor izvajalcev storitev tako, kot je po njihovem mnenju najustrezneje. Pravila iz te direktive upoštevajo navedeno zahtevo ter nalagajo samo upoštevanje temeljnih načel transparentnosti in enake obravnave ter zagotavljajo, da lahko naročniki pri izboru izvajalcev storitev uporabijo posebne kriterije glede kakovosti, kot so kriteriji iz prostovoljnega Evropskega okvira kakovosti za socialne storitve, ki ga je objavil Odbor za socialno zaščito. Države članice bi morale pri določanju postopkov javnega naročanja za storitve za posameznika upoštevati člen 14 PDEU in Protokol (št. 26). Pri tem bi si morale prizadevati tudi za uresničitev ciljev poenostavitve in zmanjšanja upravnega bremena za javne naročnike in gospodarske subjekte; pojasniti bi bilo treba, da bi to lahko pogojilo tudi uporabo pravil, ki se uporabljajo za javna naročila storitev, za katera ne velja posebna ureditev.

Države članice in javni organi lahko še naprej sami izvajajo te storitve ali organizirajo socialne storitve tako, da ne sklenejo pogodb o izvedbi javnega naročila, na primer samo s financiranjem takih storitev ali s podelitvijo licenc oziroma dovoljenj vsem gospodarskim subjektom, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih predhodno določi javni naročnik, brez omejitev ali kvot, če tak sistem zagotavlja zadostno oglaševanje ter upošteva načeli transparentnosti in nediskriminacije.

(115)

Podobno storitve hotelov in restavracij običajno ponujajo le gospodarski subjekti, ki se nahajajo na kraju izvajanja teh storitev, zato imajo take storitve tudi omejeno čezmejno razsežnost. Zato bi zanje morala veljati le enostavnejša ureditev, in sicer od mejne vrednosti 750 000 EUR. Obsežna javna naročila za storitve hotelov in restavracij nad to mejno vrednostjo bi lahko bila zanimiva za različne gospodarske subjekte, na primer potovalne agencije in druge posrednike, tudi čezmejno.

(116)

Podobno tudi nekatere pravne storitve zadevajo izključno vprašanja nacionalnega prava, zato jih ponavadi nudijo le gospodarski subjekti, ki se nahajajo v zadevni državi članici; zato imajo tudi te storitve omejeno čezmejno razsežnost. Zanje bi torej morala veljati le enostavnejša ureditev, in sicer od mejne vrednosti 750 000 EUR. Obsežna javna naročila pravnih storitev nad to mejno vrednostjo bi lahko bila zanimiva za različne gospodarske subjekte, na primer mednarodne odvetniške družbe, tudi čezmejno, zlasti kadar taka naročila zajemajo pravna vprašanja, ki izhajajo iz prava Unije ali drugega mednarodnega prava ali na tem pravu temeljijo ali ki vključujejo več kot eno državo.

(117)

Izkušnje kažejo, da so številne druge storitve, kot na primer storitve reševalnih služb, storitve gašenja požarov in storitve za zapore, običajno čezmejno zanimive le, ko s svojo razmeroma visoko vrednostjo dosežejo zadostno kritično maso. V kolikor niso izključene iz področja uporabe direktive, bi jih morali uvrstiti v enostavnejšo ureditev. Običajno bi bile druge kategorije storitev, na primer javne storitve ali opravljanje storitev za skupnost, če se dejansko opravljajo na podlagi pogodbe o izvedbi javnega naročila, verjetno čezmejno zanimive le nad mejno vrednostjo 750 000 EUR in bi zanje takrat morala veljati enostavnejša ureditev.

(118)

Da bi zagotovili kontinuiteto javnih storitev, bi morala ta direktiva omogočati, da bi sodelovanje v postopkih javnega naročanja v zvezi z opravljanjem nekaterih storitev na področjih zdravstva, sociale in kulture za končne uporabnike lahko pridržali za organizacije, ki temeljijo na lastništvu zaposlenih ali dejavni udeležbi zaposlenih pri upravljanju, in za obstoječe organizacije, kot so zadruge. Področje uporabe te določbe je omejeno izključno na nekatere zdravstvene, socialne in sorodne storitve, nekatere storitve izobraževanja in usposabljanja, storitve za knjižnice, arhive, muzeje in druge kulturne storitve, športne storitve ter storitve za zasebna gospodinjstva; ta določba naj se ne bi uporabljala za nobeno izključitev, ki jo ta direktiva sicer določa. Za takšne storitve bi se morala uporabljati enostavnejša ureditev.

(119)

Te storitve je primerno opredeliti s sklicevanjem na specifične postavke v enotnem besednjaku javnih naročil (CPV), kakor je bil sprejet z Uredbo (ES) št. 2195/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (19) in ki je hierarhično razvrščena nomenklatura, razdeljena v oddelke, skupine, razrede, kategorije in podkategorije. Da bi zagotovili pravno varnost, bi bilo treba pojasniti, da sklic na določen oddelek sam po sebi ne pomeni sklica na hierarhično nižje pododdelke. V tem primeru bi bilo treba to izrecno navesti, torej bi bilo treba našteti vse ustrezne postavke, po potrebi v obliki zaporedja kod.

(120)

Projektni natečaji se običajno najpogosteje uporabljajo na področjih urbanističnega in krajinskega načrtovanja, arhitekture in inženiringa ali obdelave podatkov. Treba pa bi bilo opozoriti, da bi se ta prožen instrument lahko uporabljal tudi v druge namene, na primer za pridobitev načrtov finančnega inženiringa za optimizacijo podpore MSP v okviru pobude skupnih evropskih sredstvev za mikro-, mala in srednja podjetja (JEREMIE) ali drugih programov Unije v podporo MSP v določeni državi članici. V projektnem natečaju, ki bi se uporabil za pridobitev načrtov takega finančnega inženiringa, bi se lahko tudi navedlo, da se naknadna javna naročila storitev za uresničitev finančnega inženiringa oddajo zmagovalcu ali enemu od zmagovalcev projektnega natečaja po postopku s pogajanji brez predhodne objave.

(121)

Ocena je pokazala, da so pri uporabi pravil Unije o javnem naročanju še vedno možne znatne izboljšave. Zaradi doseganja učinkovitejše in doslednejše uporabe pravil je treba dobro poznati morebitne strukturne težave in splošne vzorce v nacionalnih politikah javnega naročanja, da bi se morebitnih težav lotili bolj usmerjeno. Ta pregled bi morali pridobiti z ustreznim spremljanjem, katerega rezultate bi morali redno objavljati, da bi tako lahko obveščeno razpravljali o možnih izboljšavah pravil in prakse javnega naročanja. S tako dobrim pregledom bi lahko dobili tudi vpogled v uporabo pravil o javnih naročilih v okviru izvajanja projektov, ki jih sofinancira Unija. Države članice bi morale še naprej imeti možnost odločanja o tem, kako v praksi izvajati spremljanje in kdo naj ga izvaja; pri tem bi morale tudi obdržati možnost odločanja o tem, ali naj spremljanje temelji na naknadnem nadzoru na podlagi vzorčenja ali pa na sistematičnem predhodnem nadzoru postopkov javnega naročanja, zajetih v tej direktivi. Treba bi bilo zagotoviti možnost, da se ustrezni organi opozorijo na morebitne težave, kar pa ne bi smelo nujno pomeniti, da imajo tisti, zadolženi za spremljanje, pravico do vložitve tožbe pred sodiščem.

Z boljšimi napotki, obveščanjem in podporo javnim naročnikom in gospodarskim subjektom bi prav tako lahko znatno prispevali k večji učinkovitosti javnih naročil, in sicer z boljšim znanjem, večjo pravno varnostjo ter profesionalizacijo praks javnega naročanja. Taki napotki bi morali biti na voljo javnim naročnikom in gospodarskim subjektom, kadar koli se zdi, da bi bilo treba izboljšati pravilno uporabo pravil. Napotki, ki jih je treba zagotoviti, bi se lahko nanašali na vse vidike v zvezi z javnim naročanjem, kot so načrtovanje pridobitev, postopki, izbira tehnik in instrumentov ter dobre prakse pri izvajanju postopkov. Napotki glede pravnih vprašanj ne bi smeli nujno pomeniti popolne pravne analize zadevnih vprašanj; omejili bi se lahko na splošno navajanje vidikov, ki bi jih bilo treba upoštevati pri poznejši podrobni analizi vprašanj, na primer z napotitvijo na ustrezno sodno prakso ali navodila ali druge vire, v katerih je že bilo preučeno zadevno specifično vprašanje.

(122)

Direktiva 89/665/EGS določa, da morajo biti nekateri revizijski postopki na voljo vsaj vsem osebam, ki imajo ali so imele interes pridobiti določeno javno naročilo in so bile ali bi lahko bile oškodovane zaradi domnevne kršitve prava Unije na področju javnega naročanja ali nacionalnih pravil za prenos tega prava. Ta direktiva ne bi smela vplivati na te revizijske postopke. Vendar pa imajo državljani, zadevne organizirane ali neorganizirane zainteresirane strani in druge osebe ali organi, ki nimajo dostopa do revizijskih postopkov v skladu z Direktivo 89/665/EGS, kot davkoplačevalci vseeno upravičen interes za poštene postopke javnega naročanja. Zato bi morali imeti možnost, da pristojni organ ali institucijo na morebitne kršitve te direktive opozorijo drugače, ne prek sistema revizij v skladu z Direktivo 89/665/EGS in ne nujno s pridobitvijo pravice do vložitve tožbe pred sodiščem. Da bi se izognili podvajanju obstoječih organov ali institucij, bi države članice morale omogočiti, da se pritožbe lahko vložijo pri splošnih organih ali institucijah za spremljanje, sektorskih nadzornih organih, občinskih nadzornih organih, organih, pristojnih za konkurenco, varuhu človekovih pravic ali nacionalnih revizijskih organih.

(123)

Da se v celoti izkoristijo možnosti javnega naročanja za uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast, bo moralo svoje prispevati tudi javno naročanje na področju okolja, sociale in inovacij. Zato je treba poznati razvoj na področju strateškega naročanja, da bi si lahko ustvarili na dejstvih temelječe mnenje o splošnih trendih na širši ravni na tem področju. V tem okviru bi seveda lahko uporabili tudi kakršna koli že pripravljena ustrezna poročila.

(124)

Glede na potencial MSP za ustvarjanje delovnih mest, rast in inovacije je pomembno spodbujati njihovo sodelovanje v javnih naročilih, tako z ustreznimi določbami v tej direktivi kot s pobudami na nacionalni ravni. Nove določbe iz te direktive bi morale prispevati k povečanju ravni uspešnosti, tj. deleža MSP v skupni vrednosti oddanih javnih naročil. Ni primerno določiti obveznih deležev, vendar pa bi bilo treba zaradi pomembnosti sodelovanja MSP pozorno spremljati nacionalne pobude za krepitev tega sodelovanja.

(125)

Vzpostavljenih je že več postopkov in delovnih metod v zvezi s sporočanjem in stiki med Komisijo in državami članicami, na primer kar zadeva sporočanje in stike glede postopkov, določenih v skladu s členoma 258 in 260 PDEU – Mreža za reševanje problemov na področju notranjega trga (SOLVIT) in EU Pilot –, ki jih ta direktiva ne spreminja. Vendar bi jih bilo treba dopolniti z vzpostavitvijo enotne referenčne točke v vsaki državi članici, ki bi sodelovala s Komisijo in delovala kot edina vstopna točka za zadeve v zvezi z javnimi naročili v zadevni državi članici. To funkcijo lahko opravljajo osebe ali institucije, ki so že v rednem stiku s Komisijo glede vprašanj v zvezi z javnim naročanjem, na primer nacionalne kontaktne točke, člani Svetovalnega odbora za javna naročila oziroma mreže javnih naročil ali nacionalni usklajevalni organi.

(126)

Sledljivost in transparentnost odločanja v postopkih javnega naročanja sta bistveni za zagotavljanje poštenih postopkov, vključno z učinkovitim preprečevanjem korupcije in goljufij. Javni naročniki bi morali zato hraniti kopije sklenjenih pogodb o oddaji javnih naročil visoke vrednosti, da bi lahko v skladu z veljavnimi pravili o dostopu do dokumentov zainteresiranim osebam omogočili dostop do teh dokumentov. Poleg tega bi morali biti bistveni deli in odločitve o posameznih postopkih javnega naročanja dokumentirani v poročilu o postopku javnega naročanja. Da bi se v kar največji meri izognili upravnemu bremenu, bi morali dovoliti, da se poročilo o posameznem postopku javnega naročanja sklicuje na informacije, ki so že vključene v zadevnem obvestilu o oddaji javnega naročila. Elektronske sisteme za objavo teh obvestil, s katerimi upravlja Komisija, bi bilo treba prav tako izboljšati, da bi tako olajšali vnos podatkov in hkrati omogočili enostavnejši izpis globalnih poročil in izmenjavo podatkov med sistemi.

(127)

Komisija bi morala zaradi upravne poenostavitve in zmanjšanja bremena za države članice redno preverjati, ali kakovost in popolnost informacij iz obvestil, ki so objavljena v zvezi s postopki javnega naročanja, zadostujeta za to, da lahko Komisija pridobi statistične podatke, ki bi jih sicer morale posredovati države članice.

(128)

Učinkovito upravno sodelovanje je nujno za izmenjavo informacij, potrebnih za izvajanje postopkov javnega naročanja v čezmejnih primerih, zlasti glede preverjanja razlogov za izključitev in pogojev za sodelovanje, uporabe standardov kakovosti in okoljskih standardov ter seznamov potrjenih gospodarskih subjektov. Izmenjavo informacij ureja nacionalna zakonodaja o zaupnosti. Ta direktiva zato državam članicam ne nalaga nikakršne obveznosti glede izmenjave informacij, ki bi presegala to, do česar imajo dostop nacionalni javni naročniki. Informacijski sistem za notranji trg (IMI), vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (20), bi lahko predstavljal uporabno elektronsko sredstvo za lažje in okrepljeno upravno sodelovanje pri upravljanju izmenjave informacij na podlagi enostavnih in enotnih postopkov, s katerimi bi presegli jezikovne ovire. Zato bi bilo treba čim prej začeti pilotni projekt, s katerim bi preverili smiselnost razširitve IMI na izmenjavo informacij v skladu s to direktivo.

(129)

Za prilagoditev hitremu tehničnemu, ekonomskemu in regulativnemu razvoju bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi z več nebistvenimi elementi te direktive. Zaradi potrebe po upoštevanju mednarodnih sporazumov bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za spremembo tehničnih postopkov za metode izračuna mejnih vrednosti in redno revizijo mejnih vrednosti ter prilagoditev Priloge X; seznami organov na centralni državni ravni se lahko spremenijo zaradi upravnih sprememb na nacionalni ravni. O teh se obvesti Komisija, na katero bi bilo treba prenesti pooblastilo za prilagoditev Priloge I; napotila na nomenklaturo CPV so lahko predmet regulativnih sprememb na ravni Unije, te spremembe je zato treba izraziti v besedilu te direktive; tehnične podrobnosti in značilnosti naprav za elektronski sprejem bi bilo treba posodabljati v skladu s tehnološkim razvojem; na Komisijo je treba prenesti tudi pooblastilo za določanje obveznih tehničnih standardov za elektronsko komuniciranje za zagotovitev interoperabilnosti tehničnih formatov, postopkov in sporočanja v postopkih javnega naročanja, izvedenih z elektronskimi komunikacijskimi sredstvi, ob upoštevanju tehnološkega razvoja; seznam pravnih aktov Unije o določitvi skupnih metodologij za izračun stroškov v življenjski dobi bi bilo treba hitro prilagoditi zaradi vključitve ukrepov, sprejetih na sektorski ravni. Za izpolnitev navedenih potreb bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za posodabljanje seznama pravnih aktov, vključno z metodologijami za izračun stroškov v življenjski dobi. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(130)

Komisija bi se morala pri uporabi te direktive posvetovati z ustreznimi skupinami strokovnjakov za elektronsko javno naročanje, s čimer bi zagotovili uravnoteženo strukturo glavnih skupin zainteresiranih strani.

(131)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te direktive, na primer za oblikovanje standardnih obrazcev za objavo obvestil in standardnega obrazca za lastne izjave, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (21).

(132)

Za sprejetje izvedbenih aktov v zvezi s standardnimi obrazci za objavo obvestil, ki nimajo nobenega finančnega učinka niti ne vplivajo na vrsto in obseg obveznosti, ki izhajajo iz te direktive, bi se moral uporabiti svetovalni postopek. Nasprotno, ti akti imajo samo upravni namen in naj bi omogočali lažjo uporabo pravil iz te direktive.

(133)

Zaradi vpliva lastnih izjav na javno naročanje in zaradi njihove osrednje vloge pri poenostavitvi zahtev v zvezi z dokumentacijo, ki jo morajo v postopkih javnega naročanja predložiti gospodarski subjekti, bi se za sprejetje standardnih obrazcev za lastne izjave moral uporabiti postopek pregleda.

(134)

Komisija bi morala preučiti učinke, ki jih ima uporaba mejnih vrednosti na notranji trg, ter o njih poročati Evropskemu parlamentu in Svetu. Pri tem bi morala upoštevati dejavnike, kot so raven čezmejnega javnega naročanja, udeležba MSP, transakcijski stroški in razmerje med stroški in učinki.

Sporazum GPA bo v skladu s svojim členom XXII(7) predmet nadaljnjih pogajanj tri leta po začetku njegove veljavnosti, zatem pa v rednih presledkih. V tem okviru bi bilo treba ob upoštevanju vpliva inflacije v dolgotrajnem obdobju brez sprememb mejnih vrednosti iz Sporazuma GPA preučiti ustreznost ravni mejnih vrednosti; če bi bilo treba raven mejnih vrednosti posledično spremeniti, bi morala Komisija po potrebi sprejeti predlog pravnega akta o spremembi ravni mejnih vrednosti, določenih v tej direktivi.

(135)

Komisija bi morala ob upoštevanju trenutnih razprav o horizontalnih določbah, ki urejajo odnose s tretjimi državami v okviru javnega naročanja, tesno spremljati razvoj pogojev trgovanja v svetovnem merilu in oceniti konkurenčni položaj Unije.

(136)

Ker cilja te direktive, in sicer uskladiti zakone in druge predpise držav članic, ki se uporabljajo za nekatere postopke javnega naročanja, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se ta cilj zaradi obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(137)

Direktivo 2004/18/ES bi bilo treba razveljaviti.

(138)

V skladu s skupno politično izjavo držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih z dne 28. septembra 2011 so se države članice zavezale, da bodo obvestilu o ukrepih za prenos v upravičenih primerih priložile en ali več dokumentov, v katerih bo pojasnjeno razmerje med elementi direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je predložitev takšnih dokumentov v primeru te direktive upravičena –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

NASLOV I:

PODROČJE UPORABE, OPREDELITVE POJMOV IN SPLOŠNA NAČELA

POGLAVJE I:

Področje uporabe in opredelitve pojmov

ODDELEK 1:

PREDMET UREJANJA IN OPREDELITVE POJMOV

Člen 1:

Predmet urejanja in področje uporabe

Člen 2:

Opredelitve pojmov

Člen 3:

Mešana javna naročila

ODDELEK 2:

MEJNE VREDNOSTI

Člen 4:

Višine mejnih vrednosti

Člen 5:

Metode za izračun ocenjene vrednosti javnih naročil

Člen 6:

Revizija mejnih vrednosti in seznama organov na centralni državni ravni

ODDELEK 3:

IZKLJUČITVE

Člen 7:

Naročila v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev

Člen 8:

Posebne izključitve na področju elektronskih komunikacij

Člen 9:

Javna naročila, ki se oddajo, in projektni natečaji, ki se organizirajo, v skladu z mednarodnimi pravili

Člen 10:

Posebne izključitve pri javnih naročilih storitev

Člen 11:

Javna naročila storitev, ki se oddajo na podlagi izključne pravice

Člen 12:

Javna naročila med osebami v javnem sektorju

ODDELEK 4:

POSEBNI PRIMERI

Pododdelek 1:

Subvencionirana javna naročila ter raziskovalne in razvojne storitve

Člen 13:

Javna naročila, ki jih subvencionirajo javni naročniki

Člen 14:

Raziskovalne in razvojne storitve

Pododdelek 2:

Javna naročila, ki vključujejo obrambne ali varnostne vidike

Člen 15:

Obramba in varnost

Člen 16:

Mešana javna naročila, ki vključujejo obrambne ali varnostne vidike

Člen 17:

Javna naročila in projektni natečaji, ki vključujejo obrambne ali varnostne vidike in ki se oddajo ali organizirajo v skladu z mednarodnimi pravili

POGLAVJE II:

Splošna pravila

Člen 18:

Načela javnega naročanja

Člen 19:

Gospodarski subjekti

Člen 20:

Pridržana javna naročila

Člen 21:

Zaupnost

Člen 22:

Pravila za sporočanje

Člen 23:

Nomenklature

Člen 24:

Nasprotja interesov

NASLOV II:

PRAVILA, KI SE UPORABLJAJO ZA JAVNA NAROČILA

POGLAVJE I:

Postopki

Člen 25:

Pogoji, povezani s Sporazumom GPA in drugimi mednarodnimi sporazumi

Člen 26:

Izbira postopkov

Člen 27:

Odprti postopek

Člen 28:

Omejeni postopek

Člen 29:

Konkurenčni postopek s pogajanji

Člen 30:

Konkurenčni dialog

Člen 31:

Partnerstvo za inovacije

Člen 32:

Uporaba postopka s pogajanji brez predhodne objave

POGLAVJE II:

Tehnike in instrumenti za elektronsko in skupno javno naročanje

Člen 33:

Okvirni sporazumi

Člen 34:

Dinamični nabavni sistemi

Člen 35:

Elektronske dražbe

Člen 36:

Elektronski katalogi

Člen 37:

Centralizirane nabavne dejavnosti in osrednji nabavni organi

Člen 38:

Priložnostno skupno javno naročanje

Člen 39:

Javno naročanje, pri katerem sodelujejo javni naročniki iz različnih držav članic

POGLAVJE III:

Izvedba postopka

ODDELEK 1:

PRIPRAVA

Člen 40:

Predhodno preverjanje trga

Člen 41:

Predhodno sodelovanje kandidatov ali ponudnikov

Člen 42:

Tehnične specifikacije

Člen 43:

Znaki

Člen 44:

Poročila o preizkusih, potrdila in druga dokazila

Člen 45:

Variantne ponudbe

Člen 46:

Razdelitev javnih naročil na sklope

Člen 47:

Določanje rokov

ODDELEK 2:

OBJAVLJANJE IN TRANSPARENTNOST

Člen 48:

Predhodna informativna obvestila

Člen 49:

Obvestila o javnem naročilu

Člen 50:

Obvestila o oddaji javnega naročila

Člen 51:

Oblika in način objave obvestil

Člen 52:

Objava na nacionalni ravni

Člen 53:

Dostopnost dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v elektronski obliki

Člen 54:

Povabila kandidatom

Člen 55:

Obveščanje kandidatov in ponudnikov

ODDELEK 3:

IZBOR UDELEŽENCEV IN ODDAJA JAVNIH NAROČIL

Člen 56:

Splošna načela

Pododdelek 1:

Pogoji za ugotavljanje sposobnosti

Člen 57:

Razlogi za izključitev

Člen 58:

Pogoji za sodelovanje

Člen 59:

Enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila

Člen 60:

Dokazila

Člen 61:

Spletna zbirka potrdil (e-Certis)

Člen 62:

Standardi za zagotavljanje kakovosti in standardi za okoljsko ravnanje

Člen 63:

Uporaba zmogljivosti drugih subjektov

Člen 64:

Uradni seznami potrjenih gospodarskih subjektov in potrjevanje s strani organov, ustanovljenih po javnem ali zasebnem pravu

Pododdelek 2:

Zmanjšanje števila kandidatov, ponudnikov in rešitev

Člen 65:

Zmanjšanje števila sicer ustreznih kandidatov, ki bodo povabljeni k sodelovanju

Člen 66:

Zmanjšanje števila ponudb in rešitev

Pododdelek 3:

Oddaja javnega naročila

Člen 67:

Merila za oddajo javnega naročila

Člen 68:

Izračun stroškov v življenjski dobi

Člen 69:

Neobičajno nizke ponudbe

POGLAVJE IV:

Izvedba javnega naročila

Člen 70:

Pogoji za izvedbo javnega naročila

Člen 71:

Oddaja javnih naročil podizvajalcem

Člen 72:

Spremembe pogodb o izvedbi javnih naročil med njihovo veljavnostjo

Člen 73:

Odpoved pogodbe o izvedbi javnega naročila

NASLOV III:

POSEBNE UREDITVE ZA JAVNA NAROČILA

POGLAVJE I:

Socialne in druge posebne storitve

Člen 74:

Oddajanje javnih naročil za socialne in druge posebne storitve

Člen 75:

Objava obvestil

Člen 76:

Načela za oddajo javnih naročil

Člen 77:

Pridržana javna naročila za nekatere storitve

POGLAVJE II:

Pravila, ki urejajo projektne natečaje

Člen 78:

Področje uporabe

Člen 79:

Obvestila

Člen 80:

Pravila za organizacijo projektnih natečajev in izbor udeležencev

Člen 81:

Sestava žirije

Člen 82:

Odločitve žirije

NASLOV IV:

UPRAVLJANJE

Člen 83:

Izvrševanje

Člen 84:

Posamezna poročila o postopkih za oddajo javnih naročil

Člen 85:

Nacionalno poročanje in statistični podatki

Člen 86:

Upravno sodelovanje

NASLOV V:

PRENESENA POOBLASTILA, IZVEDBENA POOBLASTILA IN KONČNE DOLOČBE

Člen 87:

Izvajanje pooblastil

Člen 88:

Nujni postopek

Člen 89:

Postopek v odboru

Člen 90:

Prenos in prehodne določbe

Člen 91:

Razveljavitev

Člen 92:

Pregled

Člen 93:

Začetek veljavnosti

Člen 94:

Naslovniki

PRILOGE

PRILOGA I:

ORGANI NA CENTRALNI DRŽAVNI RAVNI

PRILOGA II:

SEZNAM DEJAVNOSTI IZ TOČKE 6(a) ČLENA 2(1)

PRILOGA III:

SEZNAM BLAGA IZ ČLENA 4(b) ZA JAVNA NAROČILA, KI JIH ODDAJO JAVNI NAROČNIKI S PODROČJA OBRAMBE

PRILOGA IV:

ZAHTEVE V ZVEZI Z ORODJI IN OPREMO ZA ELEKTRONSKO SPREJEMANJE PONUDB, PRIJAV ZA SODELOVANJE TER NAČRTOV IN PROJEKTOV V PROJEKTNIH NATEČAJIH

PRILOGA V:

INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V OBVESTILIH

Del A:

INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V OBVESTILIH O OBJAVI PREDHODNEGA INFORMATIVNEGA OBVESTILA V PROFILU KUPCA

Del B:

INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V PREDHODNIH INFORMATIVNIH OBVESTILIH (iz člena 48)

Del C:

INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V OBVESTILIH O JAVNEM NAROČILU (iz člena 49)

Del D:

INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V OBVESTILIH O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA (iz člena 50)

Del E:

INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V OBVESTILIH O PROJEKTNIH NATEČAJIH (iz člena 79(1))

Del F:

INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V OBVESTILIH O REZULTATIH NATEČAJA (iz člena 79(2))

Del G:

INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V OBVESTILIH O SPREMEMBAH JAVNEGA NAROČILA V ČASU NJEGOVE VELJAVNOSTI (iz člena 72(1))

Del H:

INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V OBVESTILIH O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA SOCIALNIH IN DRUGIH POSEBNIH STORITEV (iz člena 75(1))

Del I:

INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V PREDHODNIH INFORMATIVNIH OBVESTILIH ZA SOCIALNE IN DRUGE POSEBNE STORITVE (iz člena 75(1))

Del J:

INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V OBVESTILIH O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA SOCIALNIH IN DRUGIH POSEBNIH STORITEV (iz člena 75(2))

PRILOGA VI:

INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V DOKUMENTACIJI V ZVEZI Z ODDAJO JAVNEGA NAROČILA PRI ELEKTRONSKI DRAŽBI (ČLEN 35(4))

PRILOGA VII:

OPREDELITEV NEKATERIH TEHNIČNIH SPECIFIKACIJ

PRILOGA VIII:

ZNAČILNOSTI OBJAVE

PRILOGA IX:

VSEBINA POVABILA K PREDLOŽITVI PONUDB, SODELOVANJU V DIALOGU ALI POTRDITVI INTERESA IZ ČLENA 54

PRILOGA X:

SEZNAM MEDNARODNIH SOCIALNIH IN OKOLJSKIH KONVENCIJ IZ ČLENA 18(2)

PRILOGA XI:

REGISTRI

PRILOGA XII:

DOKAZILA ZA PREVERJANJE POGOJEV ZA SODELOVANJE

PRILOGA XIII:

SEZNAM PRAVNIH AKTOV UNIJE IZ ČLENA 68(3)

PRILOGA XIV:

STORITVE IZ ČLENA 74

PRILOGA XV:

KORELACIJSKA TABELA

NASLOV I

PODROČJE UPORABE, OPREDELITVE POJMOV IN SPLOŠNA NAČELA

POGLAVJE I

Področje uporabe in opredelitve pojmov

Oddelek 1

Predmet urejanja in opredelitve pojmov

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.   Ta direktiva določa pravila o postopkih javnega naročanja, ki jih izvedejo javni naročniki v zvezi z javnimi naročili in projektnimi natečaji, katerih ocenjena vrednost ni nižja od mejnih vrednosti iz člena 4.

2.   Javno naročanje v smislu te direktive pomeni pridobitev gradenj, blaga ali storitev s pogodbo o izvedbi javnega naročila s strani enega ali več javnih naročnikov od gospodarskih subjektov, ki jih ti javni naročniki izberejo, ne glede na to, ali so gradnje, blago ali storitve predvidene za javni namen.

3.   Pri uporabi te direktive se upošteva člen 346 PDEU.

4.   Ta direktiva ne vpliva na možnost držav članic, da v skladu s pravom Unije opredelijo, kaj štejejo kot storitve splošnega gospodarskega pomena, kako bi morale biti te storitve organizirane in financirane v skladu s pravili o državni pomoči ter katere posebne obveznosti bi zanje morale veljati. Ta direktiva prav tako ne vpliva na odločitev javnih organov o tem, ali, kako in v kolikšni meri želijo samostojno izvajati javne funkcije v skladu s členom 14 PDEU in Protokolom (št. 26).

5.   Ta direktiva ne vpliva na to, kako države članice organizirajo svoje sisteme socialne varnosti.

6.   Sporazumi, sklepi ali drugi pravni instrumenti, ki urejajo prenos pooblastil in pristojnosti za izvajanje javnih nalog med javnimi naročniki ali skupinami javnih naročnikov in ne določajo odplačnosti izvedbe javnega naročila, se štejejo za zadevo notranje organizacije zadevne države članice in se zanje kot take ta direktiva ne uporablja.

Člen 2

Opredelitve pojmov

1.   V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

„javni naročniki“ pomenijo državne, regionalne ali lokalne organe, osebe javnega prava ali združenja enega ali več takih organov oziroma enega ali več takih oseb javnega prava;

2.

„organi na centralni državni ravni“ pomenijo javne naročnike iz Priloge I in, v primeru popravkov ali sprememb na nacionalni ravni, organe, ki jih nasledijo;

3.

„javni naročniki na podcentralni ravni“ pomenijo vse javne naročnike, ki niso organi na centralni državni ravni;

4.

„osebe javnega prava“ pomenijo osebe, ki imajo vse naslednje značilnosti:

(a)

ustanovljene so s posebnim namenom, da zadovoljujejo potrebe splošnega interesa, ki niso industrijske ali poslovne narave;

(b)

so pravne osebe in

(c)

jih večinoma financirajo državni, regionalni ali lokalni organi ali druge osebe javnega prava ali so pod upravljavskim nadzorom teh organov ali oseb ali imajo upravni, vodstveni ali nadzorni organ, v katerega več kot polovico članov imenujejo državni, regionalni ali lokalni organi ali druge osebe javnega prava;

5.

„javna naročila“ pomenijo pisno sklenjene odplačne pogodbe med enim ali več gospodarskimi subjekti ter enim ali več javnimi naročniki, katerih predmet je izvedba gradenj, dobava blaga ali izvajanje storitev;

6.

„javna naročila gradenj“ pomenijo javna naročila, katerih predmet je:

(a)

izvedba ali projektiranje in izvedba gradenj, povezanih z eno od dejavnosti v smislu Priloge II;

(b)

izvedba ali projektiranje in izvedba gradnje;

(c)

izvedba gradnje, s katerimi koli sredstvi, ki ustreza zahtevam javnega naročnika, ki odločilno vpliva na vrsto ali projektiranje gradnje;

7.

„gradnja“ pomeni zaključeno visoko ali nizko gradnjo kot celoto, ki je samozadostna pri izpolnjevanju določene gospodarske ali tehnične funkcije;

8.

„javna naročila blaga“ pomenijo javna naročila, katerih predmet je nakup, zakup, najem ali nakup blaga s pridržanim lastništvom z nakupno pravico ali brez nje. Javno naročilo blaga lahko vključuje tudi povezana namestitvena in inštalacijska dela;

9.

„javna naročila storitev“ pomenijo javna naročila, katerih predmet je izvajanje storitev, razen tistih iz točke 6;

10.

„gospodarski subjekt“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo ali javni subjekt ali skupino teh oseb in/ali subjektov, vključno z vsakim začasnim združenjem podjetij, ki na trgu ponuja izvedbo gradenj in/ali gradbenega dela, dobavo blaga ali izvedbo storitev;

11.

„ponudnik“ pomeni gospodarski subjekt, ki je predložil ponudbo;

12.

„kandidat“ pomeni gospodarski subjekt, ki zaprosi za povabilo k udeležbi ali je povabljen k udeležbi v omejenem postopku, konkurenčnem postopku s pogajanji, postopku s pogajanji brez predhodne objave, v konkurenčnem dialogu ali v partnerstvu za inovacije;

13.

„dokument v zvezi z oddajo javnega naročila“ pomeni vsak dokument, ki ga pripravi oziroma navaja javni naročnik, da opiše ali določi elemente javnega naročila ali postopka, vključno z obvestilom o javnem naročilu, predhodnim informativnim obvestilom, kadar se uporablja kot sredstvo za objavo javnega razpisa, tehničnimi specifikacijami, opisnim dokumentom, predlaganimi pogoji javnega naročila, formati dokumentov, ki jih predložijo kandidati in ponudniki, informacijami o splošno veljavnih obveznostih in kakršnimi koli dodatnimi dokumenti;

14.

„centralizirane nabavne dejavnosti“ pomenijo dejavnosti, ki se stalno izvajajo v eni od naslednjih oblik:

(a)

pridobitev blaga in/ali storitev, namenjenih javnim naročnikom;

(b)

oddajanje javnih naročil ali sklepanje okvirnih sporazumov za gradnje, blago ali storitve, namenjene javnim naročnikom;

15.

„pomožne nabavne dejavnosti“ pomenijo dejavnosti pri zagotavljanju podpore nabavnim dejavnostim, zlasti v naslednjih oblikah:

(a)

tehnična infrastruktura, ki javnim naročnikom omogoča oddajo javnih naročil ali sklenitev okvirnih sporazumov za gradnje, blago ali storitve;

(b)

svetovanje v zvezi z izvajanjem ali načrtovanjem postopkov javnega naročanja;

(c)

priprava in vodenje postopkov javnega naročanja v imenu in za račun zadevnega javnega naročnika;

16.

„osrednji nabavni organ“ pomeni javnega naročnika, ki izvaja centralizirane nabavne dejavnosti, lahko pa tudi pomožne nabavne dejavnosti;

17.

„izvajalec storitev javnega naročanja“ pomeni osebo javnega ali zasebnega prava, ki izvaja pomožne nabavne dejavnosti na trgu;

18.

„pisen“ ali „pisno“ pomeni kateri koli izraz, sestavljen iz besed ali številk, ki se lahko prebere, natisne in nato pošlje, vključno z informacijami, poslanimi ali shranjenimi z elektronskimi sredstvi;

19.

„elektronska sredstva“ pomenijo elektronsko opremo za obdelavo (vključno z digitalnim zgoščevanjem) in shranjevanje podatkov, ki se prenašajo, pošiljajo in prejemajo po žici, z radijskimi valovi, optičnimi sredstvi ali drugimi elektromagnetnimi sredstvi;

20.

„življenjska doba“ pomeni vse zaporedne in/ali medsebojno povezane faze, vključno z raziskavami in razvojem, ki jih je treba opraviti, proizvodnjo, trgovanjem in njegovimi pogoji, prevozom, uporabo in vzdrževanjem, v življenjski dobi proizvoda ali gradnje oziroma med izvajanjem storitve, od nabave surovin ali ustvarjanja virov do odstranitve, uničenja in prenehanja storitve ali uporabe;

21.

„projektni natečaji“ pomenijo postopke, ki javnemu naročniku omogočijo – predvsem na področjih urbanističnega in krajinskega načrtovanja, arhitekture in inženiringa ali obdelave podatkov – pridobitev načrta ali projekta, ki ga izbere žirija po razpisu nagradnega natečaja ali natečaja brez podelitve nagrad;

22.

„inovacije“ pomenijo uvedbo novega ali znatno izboljšanega blaga, storitev ali postopkov, vključno – a ne izključno – s proizvodnjo, gradnjo ali gradbenim procesom, novo tržno metodo ali novo organizacijsko metodo v poslovni praksi, organizaciji delovnih mest ali zunanjih odnosih, med drugim z namenom pripomoči k obvladovanju družbenih izzivov ali podpiranju strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast;

23.

„znak“ pomeni vsak dokument, spričevalo ali potrdilo, ki potrjuje, da zadevne gradnje, blago, storitve, procesi ali postopki izpolnjujejo določene zahteve;

24.

„zahteve za pridobitev znaka“ pomenijo zahteve, ki jih morajo zadevne gradnje, blago, storitve, procesi ali postopki izpolniti za pridobitev zadevnega znaka.

2.   V tem členu „regionalni organi“ vključujejo organe, primeroma navedene pod NUTS 1 in 2 iz Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (22), medtem ko „lokalni organi“ vključujejo vse organe upravnih enot na ravni NUTS 3 in manjše upravne organe iz Uredbe (ES) št. 1059/2003.

Člen 3

Mešana javna naročila

1.   Odstavek 2 se uporablja za mešana javna naročila, katerih predmet so različne vrste naročil, ki so vsa zajeta v tej direktivi.

Odstavki 3 do 5 se uporabljajo za mešana javna naročila, katerih predmet je naročilo, ki je zajeto v tej direktivi, in naročilo, ki je zajeto v drugih pravnih ureditvah.

2.   Naročila, katerih predmet sta dve ali več vrst naročil (gradenj, storitev ali blaga), se oddajo v skladu z določbami, ki se uporabljajo za vrsto naročila, značilno za glavni predmet zadevnega naročila.

Pri mešanih javnih naročilih, ki jih delno sestavljajo storitve v smislu poglavja I naslova III in delno druge storitve, ali pri mešanih javnih naročilih, ki jih delno sestavljajo storitve in delno blago, se glavni predmet določi glede na to, katera od ocenjenih vrednosti zadevnih storitev ali blaga je najvišja.

3.   Kadar so različni deli zadevnega naročila objektivno ločljivi, se uporablja odstavek 4. Kadar so različni deli zadevnega naročila objektivno neločljivi, pa se uporablja odstavek 6.

Če del zadevnega naročila ureja člen 346 PDEU ali Direktiva 2009/81/ES, se uporablja člen 16 te direktive.

4.   Pri naročilih, katerih predmet so nabave, ki so zajete v tej direktivi, in nabave, ki v njej niso zajete, se lahko javni naročniki odločijo, da za posamezne dele oddajo ločena naročila ali da oddajo enotno naročilo. Če se javni naročniki odločijo za oddajo ločenih naročil za posamezne dele, se odločitev o tem, katera pravna ureditev velja za taka ločena naročila, sprejme na podlagi značilnosti zadevnega posameznega dela.

Če se javni naročniki odločijo za oddajo enotne pogodbe o izvedbi javnega naročila, se ta direktiva, razen če je v členu 16 določeno drugače, uporablja za mešano javno naročilo, ki iz tega sledi, ne glede na vrednost delov, za katere bi sicer veljale različne pravne ureditve, in ne glede na to, katera pravna ureditev bi sicer veljala za te dele.

Pri mešanih javnih naročilih, ki vsebujejo elemente javnih naročil blaga, gradenj in storitev ter koncesij, se mešano javno naročilo odda v skladu s to direktivo, pod pogojem, da je ocenjena vrednost tistega dela, ki je sestavni del naročila, zajetega v tej direktivi, izračunana v skladu s členom 5, enaka ali višja od zadevnih mejnih vrednosti iz člena 4.

5.   Pri naročilih, katerih predmet je tako naročilo, zajeto v tej direktivi, kot tudi naročilo za izvajanje dejavnosti, za katero velja Direktiva 2014/25/EU, se veljavna pravila ne glede na odstavek 4 tega člena določijo v skladu s členoma 5 in 6 Direktive 2014/25/EU.

6.   Če so različni deli zadevnega naročila objektivno neločljivi, se veljavna pravna ureditev določi na podlagi glavnega predmeta navedenega naročila.

Oddelek 2

Mejne vrednosti

Člen 4

Višine mejnih vrednosti

Ta direktiva se uporablja za javna naročila, katerih ocenjena vrednost brez davka na dodano vrednost (DDV) je enaka ali višja od naslednjih mejnih vrednosti:

(a)

5 186 000 EUR za javna naročila gradenj;

(b)

134 000 EUR za javna naročila blaga in storitev, ki jih oddajo centralni vladni organi, in projektne natečaje, ki jih organizirajo ti organi; kadar javna naročila blaga oddajo javni naročniki s področja obrambe, se navedena mejna vrednost uporablja samo za naročila, ki zadevajo blago iz Priloge III;

(c)

207 000 EUR za javna naročila blaga in storitev, ki jih oddajo javni naročniki na podcentralni ravni, in projektne natečaje, ki jih organizirajo ti organi; ta mejna vrednost se uporablja tudi za javna naročila blaga, ki jih oddajo organi na centralni državni ravni, dejavni na področju obrambe, in zadevajo blago, ki ni navedeno v Prilogi III;

(d)

750 000 EUR za javna naročila storitev za socialne in druge posebne storitve iz Priloge XIV.

Člen 5

Metode za izračun ocenjene vrednosti javnih naročil

1.   Izračun ocenjene vrednosti javnega naročila temelji na celotnem plačljivem znesku brez DDV, kakor ga oceni javni naročnik, vključno s katero koli opcijo in morebitnimi podaljšanji naročil, kakor je izrecno navedeno v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Če javni naročnik določi nagrade ali izplačila kandidatom ali ponudnikom, jih upošteva pri izračunu ocenjene vrednosti javnega naročila.

2.   Če ima javni naročnik ločene organizacijske enote, se upošteva skupna ocenjena vrednost posameznih organizacijskih enot.

Ne glede na prvi pododstavek se vrednosti v primeru, ko je ločena organizacijska enota samostojno odgovorna za svoje javno naročilo ali določene kategorije javnih naročil, lahko določijo na ravni zadevne enote.

3.   Metoda, ki se uporablja za izračun ocenjene vrednosti javnega naročila, ne sme biti izbrana z namenom, da bi bilo naročilo izključeno iz področja uporabe te direktive. Naročila se ne sme razdeliti, da bi se izognili uporabi te direktive, razen če se to utemelji z objektivnimi razlogi.

4.   Ta ocenjena vrednost je veljavna, ko je poslan javni razpis, oziroma če javni razpis ni predviden, ko javni naročnik začne postopek javnega naročanja, na primer, kjer je primerno, z navezovanjem stikov z gospodarskimi subjekti v zvezi z javnim naročilom.

5.   Za okvirne sporazume in dinamične nabavne sisteme je vrednost, ki se upošteva, najvišja ocenjena vrednost (brez DDV) vseh javnih naročil, predvidenih za celotno trajanje okvirnega sporazuma ali dinamičnega nabavnega sistema.

6.   Pri partnerstvih za inovacije je vrednost, ki se upošteva, najvišja ocenjena vrednost (brez DDV) raziskovalnih in razvojnih dejavnosti, ki potekajo v vseh fazah predvidenega partnerstva, ter blaga, storitev ali gradenj, razvitih in naročenih ob izteku predvidenega partnerstva.

7.   Pri izračunu ocenjene vrednosti javnih naročil gradenj se upoštevajo stroški gradnje ter skupna ocenjena vrednost blaga in storitev, ki jih javni naročnik da na voljo izvajalcu, če so potrebni za izvedbo gradnje.

8.   Če se lahko zaradi predlagane izvedbe storitev oddajo javna naročila v ločenih sklopih, se upošteva skupna ocenjena vrednost vseh teh sklopov.

Če je skupna vrednost sklopov enaka mejni vrednosti iz člena 4 ali višja od nje, se ta direktiva uporabi za oddajo vsakega posameznega sklopa.

9.   Če se lahko zaradi predlagane pridobitve podobnega blaga oddajo javna naročila v ločenih sklopih, se pri uporabi točk (b) in (c) člena 4 upošteva skupna ocenjena vrednost vseh teh sklopov.

Če je skupna vrednost sklopov enaka mejni vrednosti iz člena 4 ali višja od nje, se ta direktiva uporabi za oddajo vsakega posameznega sklopa.

10.   Ne glede na odstavka 8 in 9 lahko javni naročniki oddajo javna naročila za posamezne sklope brez uporabe postopkov iz te direktive, če je ocenjena vrednost zadevnega sklopa brez DDV nižja od 80 000 EUR za blago ali storitve oziroma nižja od enega milijona EUR za gradnje. Vendar skupna vrednost sklopov, oddanih brez uporabe te direktive, ne presega 20 % skupne vrednosti vseh sklopov, na katere je bila razdeljena predlagana gradnja, predlagana pridobitev podobnega blaga ali predlagana izvedba storitev.

11.   Pri javnih naročilih blaga ali storitev, ki se redno ponavljajo ali se bodo predvidoma podaljšala v določenem obdobju, se ocenjena vrednost javnega naročila izračuna na podlagi:

(a)

skupne dejanske vrednosti zaporednih javnih naročil iste vrste, oddanih v zadnjih 12 mesecih ali v proračunskem letu, prilagojene, če je to mogoče, da se upoštevajo spremembe pri količini ali vrednosti, ki bi nastale v 12 mesecih po prvotnem naročilu;

(b)

ali skupne ocenjene vrednosti zaporednih javnih naročil, oddanih v 12 mesecih po prvi dobavi oziroma izvedbi ali v poslovnem letu, če je to daljše od 12 mesecev.

12.   Pri javnih naročilih blaga v zvezi s finančnim zakupom, najemom, zakupom ali nakupom blaga s pridržanim lastništvom se ocenjena vrednost naročila izračuna, kot sledi:

(a)

pri javnih naročilih za določeno obdobje, kadar je to obdobje 12 mesecev ali manj, na podlagi skupne ocenjene vrednosti za čas trajanja naročila ali, kadar je obdobje daljše od 12 mesecev, na podlagi skupne vrednosti, vključno z ocenjeno preostalo vrednostjo;

(b)

pri javnih naročilih za nedoločeno obdobje ali javnih naročilih, za katera obdobja ni mogoče določiti, na podlagi njihove mesečne vrednosti, pomnožene z 48.

13.   Pri javnih naročilih storitev se ocenjena vrednost naročila izračuna, kot sledi:

(a)

pri zavarovalniških storitvah na podlagi višine premije in drugih oblik plačil;

(b)

pri bančnih in drugih finančnih storitvah na podlagi honorarjev, plačljivih provizij, obresti in drugih oblik plačil;

(c)

pri projektnih natečajih na podlagi honorarjev, plačljivih provizij in drugih oblik plačil.

14.   Pri javnih naročilih storitev, pri katerih skupna cena ni navedena, se ocenjena vrednost naročila izračuna, kot sledi:

(a)

pri javnih naročilih za določeno obdobje, če to obdobje traja 48 mesecev ali manj, na podlagi skupne vrednosti za njihovo celotno trajanje;

(b)

pri javnih naročilih za nedoločeno obdobje ali naročilih z obdobjem, daljšim od 48 mesecev, na podlagi njihove mesečne vrednosti, pomnožene z 48.

Člen 6

Revizija mejnih vrednosti in seznama organov na centralni ravni države

1.   Komisija od 30. junija 2013 vsaki dve leti preveri, ali mejne vrednosti iz točk (a), (b) in (c) člena 4 ustrezajo mejnim vrednostim iz Sporazuma Svetovne trgovinske organizacije o vladnih naročilih (v nadaljnjem besedilu: Sporazum GPA), ter jih po potrebi revidira v skladu s tem členom.

Komisija v skladu z metodo izračuna iz Sporazuma GPA zneske teh mejnih vrednosti izračuna na podlagi povprečne dnevne vrednosti eura, izražene s posebnimi pravicami črpanja (SDR), za obdobje 24 mesecev, ki se konča 31. avgusta pred revizijo, z učinkom od 1. januarja. Zneski tako revidiranih mejnih vrednosti se po potrebi zaokrožijo navzdol na najbližjih tisoč eurov, da se zagotovi upoštevanje veljavnih mejnih vrednosti iz Sporazuma GPA, izraženih s posebnimi pravicami črpanja.

2.   Komisija pri reviziji v skladu z odstavkom 1 tega člena poleg tega revidira:

(a)

mejno vrednost iz točke (a) prvega odstavka člena 13, tako da jo uskladi z revidirano mejno vrednostjo za javna naročila gradenj;

(b)

mejno vrednost iz točke (b) prvega odstavka člena 13, tako da jo uskladi z revidirano mejno vrednostjo za javna naročila storitev, ki jih oddajo javni naročniki na podcentralni ravni.

3.   Komisija od 1. januarja 2014 vsaki dve leti v nacionalnih valutah držav članic, katerih valuta ni euro, določi zneske mejnih vrednosti iz točk (a), (b) in (c) člena 4, revidiranih v skladu z odstavkom 1 tega člena.

Komisija hkrati v nacionalnih valutah držav članic, katerih valuta ni euro, določi znesek mejne vrednosti iz točke (d) člena 4.

V skladu z metodo izračuna iz Sporazuma GPA določitev takih zneskov temelji na povprečnih dnevnih vrednostih zadevnih valut v skladu z veljavno mejno vrednostjo, izraženo v eurih, za obdobje 24 mesecev, ki se konča 31. avgusta pred revizijo, z učinkom od 1. januarja.

4.   Komisija objavi revidirane mejne vrednosti iz odstavka 1, njihovo protivrednost v nacionalnih valutah iz prvega pododstavka odstavka 3 in znesek, določen v skladu z drugim pododstavkom odstavka 3, v Uradnem listu Evropske unije v začetku novembra po njihovi reviziji.

5.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 87, da prilagodi metodologijo iz drugega pododstavka odstavka 1 tega člena kakršni koli spremembi metodologije iz Sporazuma GPA za revizijo mejnih vrednosti iz točk (a), (b) in (c) člena 4 ter za določitev protivrednosti v nacionalnih valutah držav članic, katerih valuta ni euro, kot je navedeno v odstavku 3 tega člena.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 87 za revizijo mejnih vrednosti iz točk (a), (b) in (c) člena 4 v skladu z odstavkom 1 tega člena ter za revizijo mejnih vrednosti iz točk (a) in (b) prvega odstavka člena 13 v skladu z odstavkom 2 tega člena.

6.   Če je treba revidirati mejne vrednosti iz točk (a), (b) in (c) člena 4 ter mejne vrednosti iz točk (a) in (b) prvega odstavka člena 13, zaradi časovnih omejitev pa ni mogoče uporabiti postopka iz člena 87, se v nujnih primerih za delegirane akte, sprejete v skladu z drugim pododstavkom odstavka 5 tega člena, uporabi postopek iz člena 88.

7.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 87, da spremeni Prilogo I z namenom posodobitve seznama javnih naročnikov na podlagi obvestil držav članic, če se izkaže, da so take spremembe potrebne za pravilno identifikacijo javnih naročnikov.

Oddelek 3

Izključitve

Člen 7

Naročila v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev

Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila in projektne natečaje, ki jih v skladu z Direktivo 2014/25/EU oddajo oziroma organizirajo javni naročniki, ki opravljajo eno ali več dejavnosti iz členov 8 do 14 navedene direktive, in se oddajo zaradi izvajanja navedenih dejavnosti, za javna naročila, ki so izključena iz področja uporabe navedene direktive v skladu z njenimi členi 18, 23 in 34, ali – če jih odda javni naročnik, ki opravlja poštne storitve v smislu točke (b) člena 13(2) navedene direktive – za javna naročila, ki se oddajo za opravljanje naslednjih dejavnosti:

(a)

storitve z dodano vrednostjo, povezane z elektronskimi sredstvi in ki se v celoti opravljajo z elektronskimi sredstvi (vključno z varnim prenosom šifriranih dokumentov z elektronskimi sredstvi, storitvami upravljanja naslovov in prenosom priporočene elektronske pošte);

(b)

finančne storitve, ki jih zajemajo kode CPV med 66100000-1 do 66720000-3 in točka (d) člena 21 Direktive 2014/25/EU, predvsem poštne nakaznice in poštno brezgotovinsko poslovanje;

(c)

filatelistične storitve ali

(d)

logistične storitve (storitve, ki združujejo fizično dostavo in/ali skladiščenje z drugimi nepoštnimi funkcijami).

Člen 8

Posebne izključitve na področju elektronskih komunikacij

Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila in projektne natečaje, katerih glavni cilj je omogočiti javnim naročnikom zagotavljanje ali uporabo javnih komunikacijskih omrežij ali zagotavljanje ene ali več elektronskih komunikacijskih storitev javnosti.

V tem členu „javno komunikacijsko omrežje“ in „elektronska komunikacijska storitev“ pomenita isto kot v Direktivi 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta (23).

Člen 9

Javna naročila, ki se oddajo, in projektni natečaji, ki se organizirajo, v skladu z mednarodnimi pravili

1.   Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila in projektne natečaje, ki jih mora javni naročnik oddati ali organizirati v skladu s postopki javnega naročanja, ki se razlikujejo od postopkov iz te direktive in ki jih določa:

(a)

pravni instrument, ki ustvarja obveznosti na podlagi mednarodnega prava, kot je mednarodni sporazum, sklenjen v skladu s Pogodbama, med državo članico in eno ali več tretjimi državami ali njihovimi enotami ter zajema gradnje, blago ali storitve, namenjene skupnemu izvajanju ali uporabi projekta s strani podpisnic tega mednarodnega sporazuma, ali

(b)

mednarodna organizacija.

Države članice o vseh pravnih instrumentih iz točke (a) prvega pododstavka tega odstavka obvestijo Komisijo, ki se lahko posvetuje s Svetovalnim odborom za javna naročila iz člena 89.

2.   Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila in projektne natečaje, ki jih odda ali organizira javni naročnik v skladu s pravili javnega naročanja, ki jih določi mednarodna organizacija ali mednarodna finančna institucija, kadar zadevna javna naročila in projektne natečaje ta organizacija ali institucija v celoti financira; pri javnih naročilih in projektnih natečajih, ki jih večinoma sofinancira mednarodna organizacija ali mednarodna finančna institucija, se stranki dogovorita o veljavnih postopkih javnega naročanja.

3.   Člen 17 se uporablja za naročila in projektne natečaje, ki vključujejo obrambne ali varnostne vidike in ki se oddajo ali organizirajo v skladu z mednarodnimi pravili. Odstavka 1 in 2 tega člena se ne uporabljata za ta naročila in projektne natečaje.

Člen 10

Posebne izključitve pri javnih naročilih storitev

Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila storitev za:

(a)

pridobitev ali najem zemljišč, obstoječih stavb ali drugih nepremičnin ali z njimi povezanih pravic s kakršnimi koli finančnimi sredstvi;

(b)

pridobitev, razvoj, produkcijo ali koprodukcijo programskega gradiva za avdiovizualne ali radijske medijske storitve, ki jih oddajo ponudniki avdiovizualnih ali radijskih medijskih storitev, ali javna naročila za oddajni čas ali zagotavljanje programov, ki se oddajo ponudnikom avdiovizualnih ali radijskih medijskih storitev. V tem členu „avdiovizualne medijske storitve“ in „ponudniki medijskih storitev“ pomenijo isto kot v točkah (a) in (d) člena 1(1) Direktive 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta (24). „Program“ pomeni isto kot v točki (b) člena 1(1) navedene direktive, vendar vključuje tudi radijske programe in gradivo za radijske programe. Poleg tega v tej določbi „programsko gradivo“ pomeni isto kot „program“;

(c)

storitve na področju arbitraže in spravnih postopkov;

(d)

vse naslednje pravne storitve:

(i)

pravno zastopanje stranke po odvetniku v smislu člena 1 Direktive Sveta 77/249/EGS (25) v:

arbitraži ali spravnem postopku v državi članici, tretji državi ali pred mednarodno instanco za arbitražo ali spravni postopek ali

v sodnih postopkih pred sodišči ali javnimi organi države članice ali tretje države ali pred mednarodnimi sodišči ali institucijami;

(ii)

pravno svetovanje, ki se izvaja med pripravami na postopek iz točke (i) te točke ali če obstajajo konkretni indici in velika verjetnost, da bo zadeva, o kateri se svetuje, postala predmet takega postopka, pod pogojem, da svetuje odvetnik v smislu člena 1 Direktive 77/249/EGS;

(iii)

storitve overovljanja in avtentikacije dokumentov, ki jih morajo izvajati notarji;

(iv)

pravne storitve, ki jih opravljajo skrbniki ali zakoniti zastopniki, ali druge pravne storitve, katerih izvajalce določi sodišče v zadevni državi članici ali ki so z zakonodajo določeni za opravljanje posebnih nalog pod nadzorom takih sodišč;

(v)

druge pravne storitve, ki so v zadevnih državah članicah povezane z izvajanjem javne oblasti, tudi če le priložnostno;

(e)

finančne storitve v zvezi z izdajo, prodajo, nakupom ali prenosom vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov v smislu Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta (26), storitve centralne banke in posle, izvedene z Evropskim instrumentom za finančno stabilnost in Evropskim mehanizmom za stabilnost;

(f)

posojila, ne glede na to, ali so povezana z izdajo, prodajo, nakupom ali prenosom vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov;

(g)

pogodbe o zaposlitvi;

(h)

storitve civilne obrambe, civilne zaščite in preprečevanja nevarnosti, ki jih izvajajo neprofitne organizacije ali združenja in ki jih zajemajo kode CPV: 75250000-3, 75251000-0, 75251100-1, 75251110-4, 75251120-7, 75252000-7, 75222000-8; 98113100-9 in 85143000-3, razen storitev prevoza bolnikov z reševalnimi avtomobili;

(i)

storitve javnega potniškega prevoza z železnico ali podzemno železnico;

(j)

storitve političnih kampanj, ki jih zajemajo kode CPV 79341400-0, 92111230-3 in 92111240-6, če jih odda politična stranka v okviru predvolilne kampanje.

Člen 11

Javna naročila storitev, ki se oddajo na podlagi izključne pravice

Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila storitev, ki jih javni naročnik odda drugemu javnemu naročniku ali združenju javnih naročnikov na podlagi izključne pravice, ki jo imajo v skladu z zakonom ali drugim objavljenim predpisom, skladnim s PDEU.

Člen 12

Javna naročila med osebami v javnem sektorju

1.   Javno naročilo, ki ga javni naročnik odda pravni osebi zasebnega ali javnega prava, ne spada v področje uporabe te direktive, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

javni naročnik obvladuje zadevno pravno osebo podobno kot svoje službe;

(b)

odvisna pravna oseba izvaja več kot 80 % svojih dejavnosti za izpolnitev nalog, ki ji jih je dal javni naročnik, ki jo obvladuje, ali ki so ji jih dale druge pravne osebe, ki jih obvladuje ta javni naročnik, in

(c)

v odvisni pravni osebi neposreden zasebni kapital ni udeležen, razen v obliki neobvladujočega in nekontrolnega deleža zasebnega kapitala, ki se – v skladu s Pogodbama – zahteva z določbami nacionalne zakonodaje in ki ne vpliva odločilno na odvisno pravno osebo.

Šteje se, da javni naročnik obvladuje pravno osebo podobno kot svoje službe v smislu točke (a) prvega pododstavka, če odločilno vpliva na strateške cilje in pomembne odločitve odvisne pravne osebe. Tako obvladovanje lahko izvaja tudi druga pravna oseba, ki jo na enak način obvladuje javni naročnik.

2.   Odstavek 1 se uporablja tudi, če odvisna pravna oseba, ki je javni naročnik, odda javno naročilo javnemu naročniku, ki odvisno osebo obvladuje, ali drugi pravni osebi, ki jo obvladuje isti javni naročnik, če v pravni osebi, ki ji je oddano javno naročilo, neposredni zasebni kapital ni udeležen, razen v obliki neobvladujočega in nekontrolnega deleža zasebnega kapitala, ki se – v skladu s Pogodbama – zahteva z določbami nacionalne zakonodaje in ki ne vpliva odločilno na odvisno pravno osebo.

3.   Javni naročnik, ki ne obvladuje pravne osebe zasebnega ali javnega prava v smislu odstavka 1, lahko tej pravni osebi vseeno odda javno naročilo, ne da bi za to pravno osebo uporabljal to direktivo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

javni naročnik skupaj z drugimi javnimi naročniki obvladuje zadevno pravno osebo podobno kot svoje službe;

(b)

zadevna pravna oseba izvaja več kot 80 % svojih dejavnosti za izpolnitev nalog, ki so ji jih dali javni naročniki, ki jo obvladujejo, ali ki so ji jih dale druge pravne osebe, ki jih obvladujejo ti javni naročniki, in

(c)

v odvisni pravni osebi neposreden zasebni kapital ni udeležen, razen v obliki neobvladujočega in nekontrolnega deleža zasebnega kapitala, ki se – v skladu s Pogodbama – zahteva z določbami nacionalne zakonodaje in ki ne vpliva odločilno na odvisno pravno osebo.

Za namene točke (a) prvega pododstavka se šteje, da javni naročniki skupaj obvladujejo pravno osebo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(i)

organe odločanja odvisne pravne osebe sestavljajo predstavniki vseh udeleženih javnih naročnikov. Posamezni predstavniki lahko zastopajo več ali vse sodelujoče javne naročnike;

(ii)

ti javni naročniki lahko skupaj odločilno vplivajo na strateške cilje in pomembne odločitve odvisne pravne osebe in

(iii)

odvisna pravna oseba nima interesov, ki so v nasprotju z interesi javnih naročnikov, ki jo obvladujejo.

4.   Pogodba o izvedbi javnega naročila, sklenjena izključno med dvema ali več javnimi naročniki, ne spada v področje uporabe te direktive, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

pogodba o izvedbi javnega naročila določa ali vzpostavlja sodelovanje med sodelujočimi javnimi naročniki, z namenom, da se zagotovi, da se javne storitve, ki jih morajo opraviti, izvajajo ob uresničevanju ciljev, ki so jim skupni;

(b)

pri tem sodelovanju se upoštevajo le vidiki javnega interesa in

(c)

sodelujoči javni naročniki na trgu izvajajo manj kot 20 % dejavnosti, ki jih zajema sodelovanje.

5.   Pri določanju odstotka dejavnosti iz točke (b) prvega pododstavka odstavka 1, točke (b) prvega pododstavka odstavka 3 in točke (c) odstavka 4 se upošteva skupni povprečni promet ali drug ustrezen dejavnik, temelječ na dejavnosti, kot so stroški zadevne pravne osebe ali naročnika v zvezi s storitvami, blagom in gradnjami v treh letih pred oddajo javnega naročila.

Če zaradi datuma, na katerega je bila zadevna pravna oseba ali javni naročnik ustanovljen ali je začel opravljati dejavnosti, ali zaradi reorganizacije njenih dejavnosti podatki o prometu ali drugem ustreznem dejavniku, temelječem na dejavnosti, kot so stroški, za predhodna tri leta niso na voljo ali niso več relevantni, zadostuje, da pravna oseba zlasti v poslovnem načrtu prikaže, da je meritev dejavnosti verodostojna.

Oddelek 4

Posebni primeri

Pododdelek 1

Subvencionirana javna naročila ter raziskovalne in razvojne storitve

Člen 13

Javna naročila, ki jih subvencionirajo javni naročniki

Ta direktiva se uporablja za oddajo naslednjih javnih naročil:

(a)

javnih naročil gradenj, ki jih javni naročniki neposredno subvencionirajo z več kot 50-odstotnim deležem in katerih ocenjena vrednost brez DDV je enaka ali višja od 5 186 000 EUR, če ta naročila vključujejo eno od naslednjih dejavnosti:

(i)

nizke gradnje, kot so navedene v Prilogi II;

(ii)

gradbena dela za bolnišnice, objekte za šport, rekreacijo in prosti čas, šolske in univerzitetne objekte ter objekte, ki se uporabljajo za upravne namene;

(b)

javnih naročil storitev, ki jih javni naročniki neposredno subvencionirajo z več kot 50-odstotnim deležem in katerih ocenjena vrednost brez DDV je enaka ali višja od 207 000 EUR in ki so povezana z javnim naročilom gradenj iz točke (a).

Javni naročniki, ki zagotavljajo subvencije iz točk (a) in (b) prvega pododstavka, zagotovijo skladnost s to direktivo, če sami ne oddajo subvencioniranih naročil ali če tako naročilo oddajo za druge subjekte in v njihovem imenu.

Člen 14

Raziskovalne in razvojne storitve

Ta direktiva se za javna naročila raziskovalnih in razvojnih storitev, ki jih zajemajo kode CPV 73000000-2 do 73120000-9, 73300000-5, 73420000-2 in 73430000-5, uporablja samo, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a)

koristi od njih ima izključno javni naročnik za potrebe pri izvajanju lastne dejavnosti in

(b)

izvedeno storitev v celoti plača javni naročnik.

Pododdelek 2

Javna naročila, ki vključujejo obrambne ali varnostne vidike

Člen 15

Obramba in varnost

1.   Ta direktiva se uporablja za oddajo javnih naročil in za projektne natečaje na področjih obrambe in varnosti, razen za:

(a)

javna naročila, ki spadajo v področje uporabe Direktive 2009/81/ES;

(b)

javna naročila, za katera se Direktiva 2009/81/ES ne uporablja, in sicer v skladu s členi 8, 12 in 13 navedene direktive.

2.   Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila in projektne natečaje, ki sicer niso izvzeti v skladu z odstavkom 1, če bistvenih varnostnih interesov države članice ni mogoče zavarovati z manj vsiljivimi ukrepi, na primer z zahtevami za zaščito zaupnosti informacij, ki jih dajo na voljo javni naročniki v postopku javnega naročanja, kakor je določeno v tej direktivi.

Poleg tega in v skladu s točko (a) člena 346(1) PDEU se ta direktiva ne uporablja za javna naročila in projektne natečaje, ki sicer niso izvzeti v skladu z odstavkom 1 tega člena, če bi morala država članica zaradi uporabe te direktive sporočati informacije, katerih razkritje bi bilo po njenem mnenju v nasprotju z bistvenimi interesi njene varnosti.

3.   Če sta oddaja in izvajanje javnega naročila ali projektnega natečaja označena kot zaupna ali ju morajo spremljati posebni varnostni ukrepi v skladu z zakoni in drugimi predpisi države članice, se ta direktiva ne uporablja, če država članica ugotovi, da zadevnih bistvenih interesov ni mogoče zavarovati z manj vsiljivimi ukrepi, kot so tisti iz prvega pododstavka odstavka 2.

Člen 16

Mešana javna naročila, ki vključujejo obrambne ali varnostne vidike

1.   Ta člen se uporablja v primeru mešanih javnih naročil, katerih predmet je javno naročilo, ki je zajeto v tej direktivi, in javno naročilo, ki je zajeto v členu 346 PDEU ali Direktivi 2009/81/ES.

2.   Če so različni deli zadevnega javnega naročila objektivno ločljivi, se lahko javni naročniki odločijo, da za posamezne dele oddajo ločena naročila ali da oddajo enotno naročilo.

Če se javni naročniki odločijo za oddajo ločenih naročil za posamezne dele, se odločitev o tem, katera pravna ureditev velja za taka ločena naročila, sprejme na podlagi značilnosti zadevnega posameznega dela.

Če se javni naročniki odločijo za oddajo enotnega naročila, se odločitev o veljavni pravni ureditvi sprejme na podlagi naslednjih pogojev:

(a)

če je del zadevnega naročila zajet v členu 346 PDEU, se naročilo lahko odda brez uporabe te direktive, pod pogojem, da je oddaja enotnega naročila upravičena iz objektivnih razlogov;

(b)

če je del zadevnega naročila zajet v Direktivi 2009/81/ES, se naročilo lahko odda v skladu z navedeno direktivo, pod pogojem, da je oddaja enotnega naročila upravičena iz objektivnih razlogov. Ta točka ne vpliva na mejne vrednosti in izključitve, ki jih določa navedena direktiva.

Odločitev o oddaji enotnega naročila pa ne sme biti sprejeta z namenom izključitve naročil iz uporabe te direktive ali Direktive 2009/81/ES.

3.   Točka (a) tretjega pododstavka odstavka 2 se uporablja za mešana javna naročila, za katera bi se sicer lahko uporabljali točki (a) in (b) navedenega pododstavka.

4.   Če so različni deli zadevnega naročila objektivno neločljivi, se naročilo lahko odda brez uporabe te direktive, če zajema elemente, za katere se uporablja člen 346 PDEU; v nasprotnem primeru se lahko odda v skladu z Direktivo 2009/81/ES.

Člen 17

Javna naročila in projektni natečaji, ki vključujejo obrambne ali varnostne vidike in ki se oddajo ali organizirajo v skladu z mednarodnimi pravili

1.   Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila in projektne natečaje, ki vključujejo obrambne ali varnostne vidike in ki jih mora javni naročnik oddati ali organizirati v skladu s postopki javnega naročanja, ki se razlikujejo od postopkov iz te direktive in ki jih določa:

(a)

mednarodni sporazum ali dogovor, sklenjen v skladu s Pogodbama, med državo članico in eno ali več tretjimi državami ali njihovimi enotami ter zajema gradnje, blago ali storitve, namenjene skupnemu izvajanju ali uporabi projekta s strani podpisnic tega mednarodnega sporazuma ali dogovora;

(b)

mednarodni sporazum ali dogovor, ki se nanaša na nameščanje vojaških enot in zadeva podjetja v državi članici ali tretji državi, ali

(c)

mednarodna organizacija.

O vseh sporazumih ali dogovorih iz točke (a) prvega pododstavka tega odstavka se obvesti Komisijo, ki se lahko posvetuje s Svetovalnim odborom za javna naročila iz člena 89.

2.   Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila in projektne natečaje, ki vključujejo obrambne ali varnostne vidike in ki jih odda javni naročnik v skladu s pravili javnega naročanja, ki jih določi mednarodna organizacija ali mednarodna finančna institucija, kadar zadevna javna naročila in projektne natečaje ta organizacija ali institucija v celoti financira. Pri javnih naročilih in projektnih natečajih, ki jih večinoma sofinancira mednarodna organizacija ali mednarodna finančna institucija, se stranki dogovorita o uporabi postopkov javnega naročanja.

POGLAVJE II

Splošna pravila

Člen 18

Načela javnega naročanja

1.   Javni naročniki obravnavajo gospodarske subjekte enako in nediskriminatorno ter delujejo transparentno in sorazmerno.

Javno naročilo ni zasnovano z namenom, da se izključi iz področja uporabe te direktive ali da se umetno omeji konkurenca. Konkurenca se šteje za umetno omejeno, če je javno naročilo zasnovano z namenom, da neupravičeno zagotavlja boljšo oziroma slabšo obravnavo nekaterih gospodarskih subjektov.

2.   Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da gospodarski subjekti pri izvajanju javnih naročil izpolnjujejo veljavne obveznosti na področju okoljskega, socialnega in delovnega prava, ki so določene v pravu Unije, nacionalnem pravu, kolektivnih pogodbah ali predpisih mednarodnega okoljskega, socialnega in delovnega prava, naštetih v Prilogi X.

Člen 19

Gospodarski subjekti

1.   Gospodarski subjekti, ki v skladu s pravom države članice, v kateri imajo sedež, lahko izvajajo zadevno storitev, ne smejo biti zavrnjeni zgolj zato, ker bi morali biti v skladu s pravom države članice, v kateri se odda javno naročilo, fizična ali pravna oseba.

Vendar se pri javnih naročilih storitev in javnih naročilih gradenj ter javnih naročilih blaga, ki poleg tega vključujejo storitve ali namestitvena in inštalacijska dela, lahko od pravnih oseb zahteva, da v ponudbi ali prijavi za sodelovanje navedejo imena in ustrezno strokovno usposobljenost osebja, odgovornega za izvedbo zadevnega naročila.

2.   V postopkih javnega naročanja lahko sodelujejo skupine gospodarskih subjektov, vključno z začasnimi združenji. Javni naročniki pa od njih ne smejo zahtevati, da imajo, če želijo predložiti ponudbo ali prijavo za sodelovanje, določeno pravno obliko.

Javni naročniki lahko v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila po potrebi pojasnijo zahteve v zvezi z ekonomskim in finančnim položajem ali tehnično in strokovno sposobnostjo iz člena 58, ki jih morajo izpolnjevati skupine gospodarskih subjektov, če je to upravičeno iz objektivnih razlogov in je sorazmerno. Države članice lahko določijo način, na katerega skupine gospodarskih subjektov izpolnijo te zahteve.

Kakršni koli pogoji za izvedbo javnega naročila, ki jih morajo izpolnjevati take skupine gospodarskih subjektov in ki so drugačni od tistih, ki veljajo za posamezne udeležence, morajo biti upravičeni iz objektivnih razlogov in sorazmerni.

3.   Ne glede na odstavek 2 pa lahko javni naročniki od skupin gospodarskih subjektov zahtevajo, da po tem, ko jim je javno naročilo oddano, prevzamejo določeno pravno obliko, če je takšna sprememba nujna za zadovoljivo izvedbo naročila.

Člen 20

Pridržana javna naročila

1.   Države članice lahko pridržijo pravico do sodelovanja v postopkih javnega naročanja za invalidska podjetja in gospodarske subjekte, katerih glavni cilj je družbeno in poklicno vključevanje invalidnih ali prikrajšanih oseb, ali določijo, da se taka javna naročila izvedejo v okviru programov zaščitnega zaposlovanja, če je vsaj 30 % zaposlenih v navedenih podjetjih, gospodarskih subjektih ali programih invalidnih ali prikrajšanih delavcev.

2.   V javnem razpisu je napotilo na ta člen.

Člen 21

Zaupnost

1.   Brez poseganja v obveznosti v zvezi z objavljanjem obvestil o oddanih javnih naročilih ter obveščanjem kandidatov in ponudnikov iz členov 50 in 55 javni naročnik ne razkrije informacij, ki mu jih gospodarski subjekti predložijo in označijo kot zaupne, vključno, vendar ne omejeno na, tehnične ali poslovne skrivnosti in zaupne vidike ponudb, če v tej direktivi ali nacionalnem pravu, ki velja za javni naročnik, zlasti pa pravu v zvezi z dostopom do informacij, ni določeno drugače.

2.   Javni naročniki lahko določijo zahteve za gospodarske subjekte, katerih namen je varovanje zaupnosti informacij, ki jih javni naročniki dajo na voljo med postopkom javnega naročanja.

Člen 22

Pravila za sporočanje

1.   Države članice zagotovijo, da se za vsakršno sporočanje in izmenjavo informacij na podlagi te direktive, zlasti elektronsko oddajo ponudb, v skladu z zahtevami tega člena uporabljajo elektronska komunikacijska sredstva. Orodja in naprave, ki se uporabijo za elektronsko komuniciranje, in njihove tehnične lastnosti morajo biti nediskriminatorni, splošno dostopni in interoperabilni z izdelki IKT v splošni rabi ter gospodarskim subjektom ne smejo omejevati dostopa do postopka javnega naročanja.

Ne glede na prvi pododstavek javni naročniki niso dolžni zahtevati uporabe elektronskih komunikacijskih sredstev pri oddaji ponudb v naslednjih primerih:

(a)

če bi bili zaradi specializirane vrste javnega naročanja za uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev potrebni točno določeni orodja, naprave ali oblika datotek, ki niso splošno razpoložljivi ali podprti s splošno razpoložljivimi aplikacijami;

(b)

če se pri aplikacijah, ki podpirajo oblike datotek, ustrezne za opis ponudb, uporabljajo oblike datotek, ki jih ni mogoče obdelovati z nobeno drugo odprto ali splošno dostopno aplikacijo, ali če so zaščitene z licenco in jih javni naročnik ne more zagotoviti za prenos podatkov s spleta ali uporabo na daljavo;

(c)

če bi bila za uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev potrebna specializirana pisarniška oprema, ki javnim naročnikom ni splošno dostopna;

(d)

če dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila zahteva predložitev fizičnih modelov ali maket v merilu, ki jih ni mogoče poslati elektronsko.

Za sporočanje, pri katerem se v skladu z drugim pododstavkom ne uporabljajo elektronska komunikacijska sredstva, se uporabi pošta ali druga primerna kurirska služba ali kombinacija pošte ali druge primerne kurirske službe ter elektronskih sredstev.

Ne glede na prvi pododstavek tega odstavka javni naročniki niso dolžni zahtevati uporabe elektronskih komunikacijskih sredstev pri oddaji ponudb, če je uporaba neelektronskih komunikacijskih sredstev nujna bodisi zato, ker elektronska komunikacijska sredstva pomenijo kršitev varnosti, bodisi zato, da se zaščitijo posebno občutljive informacije, ki zahtevajo tako visoko raven zaščite, da je ni mogoče ustrezno zagotoviti z uporabo elektronskih sredstev in naprav, ki so gospodarskim subjektom splošno dostopne ali do katerih se jim lahko omogočijo alternativni načini dostopa v smislu odstavka 5.

Javni naročniki, ki v skladu z drugim pododstavkom tega odstavka zahtevajo, da se za oddajo ponudb uporabijo neelektronska komunikacijska sredstva, morajo v posameznem poročilu iz člena 84 navesti razloge za to zahtevo. Javni naročniki, kjer je to možno, v posameznem poročilu navedejo razloge, zaradi katerih je uporaba neelektronskih komunikacijskih sredstev nujna za izvajanje četrtega pododstavka tega odstavka.

2.   Ne glede na odstavek 1 se za sporočanje, ki ne zadeva bistvenih elementov postopka javnega naročanja, lahko uporablja ustna komunikacija, če je vsebina ustne komunikacije zadostno dokumentirana. Za ta namen bistveni elementi postopka javnega naročanja vključujejo dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, prijave za sodelovanje, potrditev interesa in ponudbe. Zlasti ustna komunikacija s ponudniki, ki bi lahko bistveno vplivala na vsebino in oceno ponudb, se dokumentira v zadostni meri in z ustreznimi sredstvi, na primer pisnimi ali zvočnimi zapisi ali povzetki glavnih delov sporočil.

3.   Javni naročniki pri vsem sporočanju, izmenjavi in shranjevanju informacij zagotovijo varovanje celovitosti podatkov ter zaupnosti ponudb in prijav za sodelovanje. Vsebino ponudb in prijav za sodelovanje pregledajo šele po izteku roka za njihovo oddajo.

4.   Države članice lahko zahtevajo, da se za javna naročila gradenj in projektne natečaje uporabljajo točno določena elektronska orodja, na primer elektronska modelna orodja ali podobna orodja. Dokler takšna orodja niso splošno dostopna v smislu drugega stavka prvega pododstavka odstavka 1, javni naročniki zagotovijo alternativne načine dostopa, kot je določeno v odstavku 5.

5.   Javni naročniki lahko po potrebi zahtevajo uporabo orodij in naprav, ki niso splošno dostopni, če sami ponudijo alternativni način dostopa.

Šteje se, da javni naročniki zagotavljajo ustrezne alternativne načine dostopa, če:

(a)

z elektronskimi sredstvi omogočajo neomejen, popoln, neposreden in brezplačen dostop do teh orodij in naprav od datuma, ko je objavljeno obvestilo v skladu s Prilogo VIII ali poslano povabilo k potrditvi interesa. V besedilu obvestila ali povabila k potrditvi interesa se navede spletni naslov, na katerem so ta orodja in naprave na voljo;

(b)

zagotovijo, da ponudniki, ki nimajo dostopa do zadevnih orodij in naprav ali možnosti, da bi jih v ustreznih rokih pridobili, ter jim za pomanjkanje dostopa ni mogoče pripisati odgovornosti, lahko sodelujejo v postopku javnega naročanja z uporabo začasnih žetonov, brezplačno zagotovljenih prek spleta, ali

(c)

podpirajo alternativen kanal za elektronsko oddajo ponudb.

6.   Poleg zahtev iz Priloge IV se za orodja in naprave za elektronsko pošiljanje in sprejemanje ponudb ter orodja in naprave za elektronsko sprejemanje prijav za sodelovanje uporabljajo naslednja pravila:

(a)

zainteresiranim osebam so na voljo informacije v zvezi s specifikacijami za elektronsko oddajo ponudb in prijav za sodelovanje, vključno s šifriranjem in časovnim žigosanjem;

(b)

države članice ali javni naročniki, ki delujejo v splošnem okviru, ki ga določi zadevna država članica, določijo raven varnosti, ki se zahteva za elektronska komunikacijska sredstva v različnih fazah zadevnega postopka javnega naročanja; navedena raven je sorazmerna s povezanimi tveganji;

(c)

če države članice ali javni naročniki, ki delujejo v splošnem okviru, ki ga določi zadevna država članica, menijo, da je stopnja tveganja, ocenjena v skladu s točko (b) tega odstavka, takšna, da se zahtevajo napredni elektronski podpisi iz Direktive 1999/93/ES Evropskega parlamenta in Sveta (27), javni naročniki sprejmejo napredne elektronske podpise, podprte s kvalificiranim potrdilom, pri čemer upoštevajo, ali je tako potrdilo dano s strani ponudnika storitev potrdil, ki je uvrščen na zanesljiv seznam iz Odločbe Komisije 2009/767/ES (28), in oblikovano z napravo za varne podpise ali brez nje, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(i)

na podlagi oblik iz Sklepa Komisije 2011/130/EU (29) javni naročniki določijo zahtevano obliko naprednega podpisa in sprejmejo potrebne ukrepe za tehnično obdelavo teh oblik; če se uporablja drugačna oblika elektronskega podpisa, elektronski podpis ali elektronski nosilec dokumenta vsebuje informacije o obstoječih možnostih potrjevanja, za kar je odgovorna zadevna država članica. Možnosti potrjevanja morajo javnemu naročniku omogočati, da prek spleta brezplačno in na način, razumljiv nematernim govorcem, preveri prejet elektronski podpis kot napreden elektronski podpisi, podprt s kvalificiranim potrdilom.

Države članice informacije o izvajalcu storitev potrjevanja sporočijo Komisiji, ki informacije, ki jih prejme od držav članic, javno objavi na spletu;

(ii)

če je ponudba podpisana s kvalificiranim potrdilom, ki je uvrščeno na zanesljiv seznam, javni naročniki ne postavijo nobenih dodatnih zahtev, ki bi ponudnike lahko ovirale pri uporabi teh podpisov.

Glede dokumentov, ki se uporabljajo v postopku javnega naročanja in jih podpiše pristojni organ države članice ali drug izdajatelj, lahko pristojni organ ali drug izdajatelj določi zahtevano obliko naprednega podpisa v skladu z zahtevami iz člena 1(2) Sklepa 2011/130/EU. Uvedejo potrebne ukrepe za tehnično obdelavo te oblike, in sicer tako, da v zadevni dokument vključijo informacije, potrebne za obdelavo podpisa. Taki dokumenti v elektronskem podpisu ali elektronskem nosilcu dokumentov vsebujejo informacije o obstoječih možnostih potrjevanja, ki omogočajo potrditev prejetega elektronskega podpisa prek spleta, brezplačno in na način, razumljiv nematernim govorcem.

7.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 87, da spremeni tehnične podrobnosti in značilnosti iz Priloge IV zaradi upoštevanja tehničnega razvoja.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 87, da spremeni seznam iz točk (a) do (d) drugega pododstavka odstavka 1 tega člena, če so zaradi tehnološkega razvoja nadaljnja odstopanja od uporabe elektronskih komunikacijskih sredstev postala neprimerna ali če so zaradi tehnološkega razvoja izjemoma potrebne nove izjeme.

Za zagotovitev interoperabilnosti tehničnih formatov ter postopkovnih in sporočilnih standardov, zlasti v čezmejnem kontekstu, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 87 za določitev obvezne uporabe posebnih tehničnih standardov, zlasti v zvezi z elektronsko oddajo ponudb, uporabo elektronskih katalogov in elektronskim preverjanjem istovetnosti, vendar šele po tem, ko so tehnični standardi temeljito testirani in je njihova uporabnost dokazana v praksi. Komisija pred uvedbo obvezne uporabe kakršnega koli tehničnega standarda tudi pazljivo preuči s tem povezane stroške, zlasti glede prilagoditev obstoječih rešitev v elektronskem javnem naročanju, vključno z infrastrukturo, postopki ali programsko opremo.

Člen 23

Nomenklature

1.   Pri oddaji javnih naročil se vsa nomenklatura navaja z uporabo „enotnega besednjaka javnih naročil (CPV)“ iz Uredbe (ES) št. 2195/2002.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 87, da prilagodi kode CPV iz te direktive, če je treba spremembe nomenklature CPV upoštevati v tej direktivi in če te spremembe ne vključujejo spremembe področja uporabe te direktive.

Člen 24

Nasprotja interesov

Države članice zagotovijo, da javni naročniki sprejmejo ustrezne ukrepe za učinkovito preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nasprotij interesov pri izvajanju postopkov javnega naročanja, da se prepreči kakršno koli izkrivljanje konkurence in zagotovi enaka obravnava vseh gospodarskih subjektov.

Nasprotje interesov zajema vsaj vsak položaj, ko imajo uslužbenci javnega naročnika ali izvajalca storitev javnega naročanja, delujočega v imenu javnega naročnika, ki sodelujejo pri izvajanju postopka javnega naročanja ali lahko vplivajo na rezultate tega postopka, neposreden ali posreden finančni, ekonomski ali drug osebni interes, za katerega bi se lahko štelo, da vpliva na njihovo nepristranskost in neodvisnost v postopku javnega naročanja.

NASLOV II

PRAVILA, KI SE UPORABLJAJO ZA JAVNA NAROČILA

POGLAVJE I

Postopki

Člen 25

Pogoji, povezani s Sporazumom GPA in drugimi mednarodnimi sporazumi

Javni naročniki zagotovijo obravnavo gradenj, blaga, storitev in gospodarskih subjektov iz držav podpisnic navedenih sporazumov, ki ni manj ugodna od obravnave gradenj, blaga, storitev in gospodarskih subjektov Unije, kadar jih zajemajo priloge 1, 2, 4 in 5 ter splošne pripombe k Dodatku I (v zvezi z Evropsko unijo) k Sporazumu GPA ter drugi mednarodni sporazumi, ki zavezujejo Unijo.

Člen 26

Izbira postopkov

1.   Javni naročniki pri oddaji javnih naročil uporabljajo nacionalne postopke, usklajene s to direktivo, če je bil, brez poseganja v člen 32, objavljen javni razpis v skladu s to direktivo.

2.   Države članice določijo, da lahko javni naročniki uporabijo odprte ali omejene postopke, kot je določeno v tej direktivi.

3.   Države članice določijo, da lahko javni naročniki uporabijo partnerstva za inovacije, kot je določeno v tej direktivi.

4.   Države članice določijo, da lahko javni naročniki uporabijo konkurenčni postopek s pogajanji ali konkurenčni dialog v naslednjih primerih:

(a)

v zvezi z gradnjami, blagom ali storitvami, pri katerih je izpolnjen eden ali več naslednjih pogojev:

(i)

potreb javnega naročnika ni mogoče zadovoljiti brez prilagoditve zlahka dostopnih rešitev;

(ii)

vsebujejo zasnovne ali inovativne rešitve;

(iii)

javno naročilo se ne more oddati brez predhodnih pogajanj zaradi posebnih okoliščin, povezanih z vrsto, kompleksnostjo ali pravno in finančno strukturo ali zaradi z njimi povezanih tveganj;

(iv)

javni naročnik ne more dovolj natančno določiti tehničnih specifikacij s sklicevanjem na standard, evropsko tehnično oceno, skupno tehnično specifikacijo ali tehnično referenco v smislu točk 2 do 5 Priloge VII;

(b)

v zvezi z gradnjami, blagom ali storitvami, pri katerih se v okviru odprtega ali omejenega postopka predložijo le nepravilne ali nesprejemljive ponudbe. V takih primerih javnim naročnikom ni treba objaviti obvestila o javnem naročilu, če v postopek vključijo vse ponudnike – vendar samo te –, ki izpolnjujejo pogoje iz členov 57 do 64 in so v predhodno izvedenem odprtem ali omejenem postopku predložili ponudbe v skladu s formalnimi zahtevami za postopek javnega naročanja.

Za nepravilne veljajo zlasti ponudbe, ki niso skladne z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ki so prispele prepozno, pri katerih je dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija ali ki jih javni naročniki ocenijo za neobičajno nizke. Za nesprejemljive veljajo zlasti ponudbe ponudnikov, ki niso ustrezno usposobljeni, ter ponudbe, katerih cena presega proračun javnega naročnika, kot je določen in dokumentiran pred začetkom postopka javnega naročanja.

5.   Javni razpis se izvede z obvestilom o javnem naročilu v skladu s členom 49.

Če se javno naročilo odda z omejenim postopkom ali konkurenčnim postopkom s pogajanji, lahko države članice ne glede na prvi pododstavek tega odstavka določijo, da lahko javni naročniki na podcentralni ravni ali določene kategorije teh javnih naročnikov izvedejo javni razpis s predhodnim informativnim obvestilom v skladu s členom 48(2).

Če se javni razpis izvede s predhodnim informativnim obvestilom v skladu s členom 48(2), se gospodarski subjekti, ki so po objavi predhodnega informativnega obvestila izrazili interes, povabijo, da svoj interes pisno potrdijo, s „povabilom k potrditvi interesa“ v skladu s členom 54.

6.   V posebnih primerih in okoliščinah, izrecno omenjenih v členu 32, lahko države članice določijo, da lahko javni naročniki uporabijo postopek s pogajanji brez predhodne objave javnega razpisa. Države članice dovolijo uporabo tega postopka samo v primerih iz člena 32.

Člen 27

Odprti postopek

1.   V odprtih postopkih lahko vsak zainteresirani gospodarski subjekt odda ponudbo na podlagi javnega razpisa.

Minimalni rok za prejem ponudb je 35 dni od datuma, ko je bilo poslano obvestilo o javnem naročilu.

Ponudbi se priložijo informacije za ugotavljanje sposobnosti, ki jih zahteva javni naročnik.

2.   Če so javni naročniki objavili predhodno informativno obvestilo, ki ni bilo uporabljeno kot sredstvo za objavo javnega razpisa, se lahko minimalni rok za prejem ponudb iz drugega pododstavka odstavka 1 tega člena skrajša na 15 dni, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a)

predhodno informativno obvestilo je vsebovalo vse informacije, zahtevane za obvestilo o javnem naročilu iz oddelka I dela B Priloge V, če so bile navedene informacije na voljo ob objavi predhodnega informativnega obvestila;

(b)

predhodno informativno obvestilo je bilo v objavo poslano najmanj 35 dni in največ 12 mesecev pred datumom, ko je bilo poslano obvestilo o javnem naročilu.

3.   Če v nujnem primeru, ki ga javni naročnik ustrezno utemelji, zaradi neizvedljivosti ni mogoče upoštevati roka iz drugega pododstavka odstavka 1, lahko javni naročnik določi rok, ki ni krajši od 15 dni od datuma, ko je bilo poslano obvestilo o javnem naročilu.

4.   Javni naročnik lahko za pet dni skrajša rok za prejem ponudb iz drugega pododstavka odstavka 1 tega člena, če se strinja, da se ponudbe lahko oddajo z elektronskimi sredstvi v skladu s prvim pododstavkom člena 22(1) ter členom 22(5) in (6).

Člen 28

Omejeni postopek

1.   Za sodelovanje v omejenih postopkih se lahko na podlagi javnega razpisa, ki vsebuje informacije iz dela B oziroma dela C Priloge V, prijavi vsak gospodarski subjekt, tako da predloži informacije za ugotavljanje sposobnosti, ki jih zahteva javni naročnik.

Minimalni rok za prejem prijav za sodelovanje je 30 dni od datuma, ko je bilo poslano obvestilo o javnem naročilu ali, če se uporabi predhodno informativno obvestilo kot sredstvo za objavo javnega razpisa, povabilo k potrditvi interesa.

2.   Ponudbo lahko oddajo le gospodarski subjekti, ki jih javni naročnik k temu povabi na podlagi ocene predloženih informacij. Javni naročniki lahko v skladu s členom 65 omejijo število ustreznih kandidatov, ki bodo povabljeni k sodelovanju v postopku.

Minimalni rok za prejem ponudb je 30 dni od datuma, ko je bilo poslano povabilo k predložitvi ponudb.

3.   Če javni naročniki objavijo predhodno informativno obvestilo, ki ni bilo uporabljeno kot sredstvo za objavo javnega razpisa, se lahko minimalni rok za prejem ponudb iz drugega pododstavka odstavka 2 tega člena skrajša na 10 dni, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a)

predhodno informativno obvestilo vsebuje vse informacije, zahtevane v oddelku I dela B Priloge V, če so bile navedene informacije na voljo ob objavi predhodnega informativnega obvestila;

(b)

predhodno informativno obvestilo je bilo v objavo poslano najmanj 35 dni in največ 12 mesecev pred datumom, ko je bilo poslano obvestilo o javnem naročilu.

4.   Države članice lahko določijo, da lahko vsi javni naročniki na podcentralni ravni ali določene kategorije teh javnih naročnikov določijo rok za prejem ponudb na podlagi medsebojnega dogovora med javnim naročnikom in izbranimi kandidati, če imajo vsi izbrani kandidati na voljo enako časa za pripravo in oddajo ponudb. Če dogovora glede roka za prejem ponudb ni, je rok najmanj 10 dni od datuma, ko je bilo poslano povabilo k predložitvi ponudb.

5.   Rok za prejem ponudb iz odstavka 2 tega člena se lahko skrajša za pet dni, če se javni naročnik strinja, da se ponudbe lahko oddajo z elektronskimi sredstvi v skladu s členom 22(1), (5) in (6).

6.   Če v nujnih primerih, ki jih javni naročniki ustrezno utemeljijo, zaradi neizvedljivosti ni mogoče upoštevati rokov iz tega člena, javni naročniki lahko določijo:

(a)

rok za prejem prijav za sodelovanje, ki ni krajši od 15 dni od datuma, ko je bilo poslano obvestilo o javnem naročilu;

(b)

rok za prejem ponudb, ki ni krajši od 10 dni od datuma, ko je bilo poslano povabilo k predložitvi ponudb.

Člen 29

Konkurenčni postopek s pogajanji

1.   Za sodelovanje v konkurenčnih postopkih s pogajanji se lahko na podlagi javnega razpisa, ki vsebuje informacije iz dela B in dela C Priloge V, prijavi vsak gospodarski subjekt, tako da predloži informacije za ugotavljanje sposobnosti, ki jih zahteva javni naročnik.

Javni naročniki v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila opredelijo vsebino javnega naročila z opisom svojih potreb in zahtevanih značilnosti blaga, gradenj ali storitev, ki se bodo zagotavljale, ter določijo merila za oddajo javnega naročila. Navedejo tudi, kateri elementi opisa določajo minimalne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati vse ponudbe.

Navedene informacije so dovolj natančne, da lahko gospodarski subjekti prepoznajo vrsto in obseg javnega naročila ter se odločijo, ali se bodo prijavili za sodelovanje v postopku.

Minimalni rok za prejem prijav za sodelovanje je 30 dni od datuma, ko je bilo poslano obvestilo o javnem naročilu ali, če se uporabi predhodno informativno obvestilo kot sredstvo za objavo javnega razpisa, povabilo k potrditvi interesa. Minimalni rok za sprejemanje prvih pisnih ponudb je 30 dni od datuma, ko je bilo poslano povabilo. Uporablja se člen 28(3) do (6).

2.   Samo gospodarski subjekti, ki jih povabi javni naročnik na podlagi ocene predloženih informacij, lahko oddajo prvo pisno ponudbo, ki je podlaga za nadaljnja pogajanja. Naročniki lahko v skladu s členom 65 omejijo število ustreznih kandidatov, ki bodo povabljeni k sodelovanju v postopku.

3.   Če ni v odstavku 4 drugače določeno, se javni naročniki pogajajo s ponudniki o prvih in vseh nadaljnjih ponudbah, ki jih slednji predložijo, razen končnih ponudb v smislu odstavka 7, za izboljšanje njihove vsebine.

Minimalne zahteve in merila za oddajo javnega naročila niso predmet pogajanj.

4.   Javni naročniki lahko oddajo javna naročila na podlagi prvih ponudb brez pogajanj, če so v obvestilu o javnem naročilu ali povabilu k potrditvi interesa navedli, da si pridržujejo to možnost.

5.   Javni naročniki med pogajanji zagotovijo enako obravnavo vseh ponudnikov. Zato informacij ne nudijo diskriminatorno, zaradi česar bi lahko nekateri ponudniki imeli prednost pred drugimi. Vse ponudnike, katerih ponudbe niso bile izločene v skladu z odstavkom 6, pisno obvestijo o vseh spremembah tehničnih specifikacij ali druge dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, razen tistih, ki določajo minimalne zahteve. Javni naročniki zagotovijo, da imajo ponudniki po teh spremembah na voljo dovolj časa, da po potrebi spremenijo ali ponovno predložijo ponudbe.

Javni naročniki v skladu s členom 21 brez soglasja kandidata ali ponudnika, ki sodeluje v pogajanjih, drugim udeležencem ne razkrijejo zaupnih informacij, ki jim jih sporoči ta kandidat ali ponudnik. To soglasje ni splošno, temveč se da samo za nameravano posredovanje določenih informacij.

6.   Konkurenčni postopki s pogajanji se lahko izvajajo v zaporednih fazah, da se na podlagi meril za oddajo javnega naročila, opredeljenih v obvestilu o javnem naročilu, povabilu k potrditvi interesa ali drugem dokumentu v zvezi z oddajo javnega naročila, zmanjša število ponudb, o katerih se je treba pogajati. Javni naročnik v obvestilu o javnem naročilu, povabilu k potrditvi interesa ali drugem dokumentu v zvezi z oddajo javnega naročila navede, ali bo uporabil to možnost.

7.   Če namerava javni naročnik zaključiti pogajanja, obvesti preostale ponudnike in določi skupni rok za predložitev morebitnih novih ali spremenjenih ponudb. Preveri, če so končne ponudbe skladne z minimalnimi zahtevami in členom 56(1), jih preuči na podlagi navedenih meril za oddajo javnega naročila in odda javno naročilo v skladu s členi 66 do 69.

Člen 30

Konkurenčni dialog

1.   Za sodelovanje v konkurenčnih dialogih se lahko na podlagi obvestila o javnem naročilu prijavi vsak gospodarski subjekt, tako da predloži informacije za ugotavljanje sposobnosti, ki jih zahteva javni naročnik.

Minimalni rok za prejem prijav za sodelovanje je 30 dni od datuma, ko je bilo poslano obvestilo o javnem naročilu.

V dialogu lahko sodelujejo samo gospodarski subjekti, ki jih javni naročnik povabi na podlagi ocene predloženih informacij. Javni naročniki lahko v skladu s členom 65 omejijo število ustreznih kandidatov, ki bodo povabljeni k sodelovanju v postopku. Javna naročila se oddajo izključno na podlagi merila najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo v skladu s členom 67(2).

2.   Javni naročniki v obvestilu o javnem naročilu navedejo svoje potrebe in zahteve, ki jih potem v tem obvestilu in/ali v opisnem dokumentu tudi podrobneje opredelijo. Hkrati v istih dokumentih določijo in podrobneje opredelijo izbrana merila za oddajo javnega naročila ter določijo okvirni časovni razpored.

3.   Javni naročniki z udeleženci, izbranimi v skladu z zadevnimi določbami členov 56 do 66, začnejo dialog s ciljem ugotoviti in opredeliti najustreznejše načine za izpolnitev svojih potreb. V okviru tega dialoga lahko z izbranimi udeleženci razpravljajo o vseh vidikih javnega naročila.

Javni naročniki v okviru dialoga zagotovijo enako obravnavo vseh udeležencev. Zato informacij ne nudijo diskriminatorno, zaradi česar bi lahko nekateri udeleženci imeli prednost pred drugimi.

Javni naročniki v skladu s členom 21 brez soglasja v dialogu sodelujočega kandidata ali ponudnika drugim udeležencem ne razkrijejo predlaganih rešitev ali drugih zaupnih informacij, ki jim jih sporoči ta kandidat ali ponudnik. To soglasje ni splošno, temveč se da samo za nameravano posredovanje določenih informacij.

4.   Konkurenčni dialog se lahko izvaja v zaporednih fazah, da se na podlagi meril za oddajo javnega naročila, določenih v obvestilu o javnem naročilu ali opisnem dokumentu, zmanjša število rešitev, o katerih se razpravlja med posamezno fazo dialoga. Javni naročniki v obvestilu o javnem naročilu ali opisnem dokumentu navedejo, ali bodo uporabili to možnost.

5.   Javni naročnik nadaljuje dialog, dokler ne najde ene ali več rešitev, ki lahko izpolnijo njegove potrebe.

6.   Potem ko javni naročniki objavijo, da je dialog zaključen, o tem obvestijo ostale udeležence in vsakega od njih zaprosijo, naj predloži končno ponudbo na podlagi rešitve ali rešitev, ki so bile predstavljene in podrobneje opredeljene med dialogom. Navedene ponudbe morajo vsebovati vse elemente, ki se zahtevajo in so potrebni za izvedbo projekta.

Te ponudbe se lahko na zahtevo javnega naročnika pojasnijo, podrobno opredelijo in optimizirajo. Vendar ta pojasnila, podrobne opredelitve, optimizacija ali dodatne informacije ne smejo zajemati sprememb bistvenih vidikov ponudbe ali javnega naročila, vključno s potrebami in zahtevami iz obvestila o javnem naročilu ali opisnega dokumenta, če bi odstopanja od teh vidikov, potreb in zahtev verjetno izkrivljala konkurenco ali imela diskriminatorni učinek.

7.   Javni naročniki preučijo prejete ponudbe na podlagi meril za oddajo javnega naročila iz obvestila o javnem naročilu ali opisnega dokumenta.

Na zahtevo javnega naročnika se lahko s ponudnikom, za katerega je bilo ugotovljeno, da je oddal ponudbo, ki predstavlja najboljše razmerje med ceno in kakovostjo v skladu s členom 67, izvedejo pogajanja, da se z dokončno določitvijo pogojev javnega naročila potrdijo finančne obveznosti ali drugi pogoji iz ponudbe, če to ne spremeni bistvenih vidikov ponudbe ali javnega naročila, vključno s potrebami in zahtevami iz obvestila o javnem naročilu ali opisnega dokumenta, ter ne pomeni nevarnosti za izkrivljanje konkurence ali diskriminacijo.

8.   Javni naročniki lahko določijo nagrade ali plačila za udeležence v dialogu.

Člen 31

Partnerstvo za inovacije

1.   Za sodelovanje v partnerstvih za inovacije se lahko na podlagi obvestila o javnem naročilu prijavi vsak gospodarski subjekt, tako da predloži informacije za ugotavljanje sposobnosti, ki jih zahteva javni naročnik.

Javni naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila opredeli potrebo po inovativnih proizvodih, storitvah ali gradnjah, ki je ne more zadovoljiti z nakupom blaga, storitev ali gradenj, že dostopnih na trgu. Navede tudi, kateri elementi opisa določajo minimalne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati vse ponudbe. Navedene informacije so dovolj natančne, da lahko gospodarski subjekti prepoznajo vrsto in obseg zahtevane rešitve ter se odločijo, ali se bodo prijavili za sodelovanje v postopku.

Javni naročnik se lahko odloči, da bo vzpostavil partnerstvo za inovacije z enim ali več partnerji, ki izvajajo ločene raziskovalne in razvojne dejavnosti.

Minimalni rok za prejem prijav za sodelovanje je 30 dni od datuma, ko je poslano obvestilo o javnem naročilu. V postopku lahko sodelujejo samo gospodarski subjekti, ki jih javni naročnik povabi na podlagi ocene predloženih informacij. Javni naročniki lahko v skladu s členom 65 omejijo število ustreznih kandidatov, ki bodo povabljeni k sodelovanju v postopku. Javna naročila se oddajo izključno na podlagi merila najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo v skladu s členom 67.

2.   Cilj partnerstva za inovacije je razvoj inovativnega proizvoda, storitve ali gradenj ter poznejša nabava zagotovljenega blaga, storitev ali gradenj, pod pogojem, da ustrezajo kakovosti izvedbe in najvišjim stroškom, dogovorjenim med javnimi naročniki in udeleženci.

Partnerstvo za inovacije se strukturira v zaporednih fazah, ki upoštevajo zaporedje korakov v postopku raziskav in inovacij; to lahko vključuje proizvodnjo blaga, izvajanje storitev ali dokončanje gradenj. Pri partnerstvu za inovacije se določijo vmesni cilji, ki jih morajo doseči partnerji, in zagotovi plačilo v ustreznih obrokih.

Javni naročnik se lahko na podlagi teh ciljev po vsaki fazi odloči za prekinitev partnerstva za inovacije ali – v primeru partnerstva za inovacije z različnimi partnerji – za zmanjšanje števila partnerjev s prekinitvijo posameznih pogodb, če v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navede, da lahko uporabi možnost prekinitve in pod kakšnimi pogoji to lahko stori.

3.   Če ni v tem členu drugače določeno, se javni naročniki pogajajo s ponudniki o prvih in vseh nadaljnjih ponudbah, ki jih slednji predložijo, razen končne ponudbe, za izboljšanje njihove vsebine.

Minimalne zahteve in merila za oddajo javnega naročila niso predmet pogajanj.

4.   Javni naročniki med pogajanji zagotovijo enako obravnavo vseh ponudnikov. Zato informacij ne nudijo diskriminatorno, zaradi česar bi lahko nekateri ponudniki imeli prednost pred drugimi. Vse ponudnike, katerih ponudbe niso bile izločene v skladu z odstavkom 5, pisno obvestijo o vseh spremembah tehničnih specifikacij ali druge dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, razen tistih, ki določajo minimalne zahteve. Javni naročniki zagotovijo, da imajo ponudniki po teh spremembah na voljo dovolj časa, da po potrebi spremenijo ali ponovno predložijo ponudbe.

Javni naročniki v skladu s členom 21 brez soglasja kandidata ali ponudnika, ki sodeluje v pogajanjih, drugim udeležencem ne razkrijejo zaupnih informacij, ki jim jih sporoči ta kandidat ali ponudnik. To soglasje ni splošno, temveč se da samo za nameravano posredovanje določenih informacij.

5.   Pogajanja med postopki partnerstev za inovacije se lahko izvajajo v zaporednih fazah, da se na podlagi meril za oddajo javnega naročila, opredeljenih v obvestilu o javnem naročilu, povabilu k potrditvi interesa ali dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, zmanjša število ponudb, o katerih se je treba pogajati. Javni naročnik v obvestilu o javnem naročilu, povabilu k potrditvi interesa ali dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navede, ali bo uporabil to možnost.

6.   Javni naročniki pri izbiri kandidatov uporabljajo zlasti pogoje glede sposobnosti kandidatov na področju raziskav in razvoja ter pri razvijanju in uvajanju inovativnih rešitev.

Raziskovalne in inovativne projekte, katerih cilj je izpolniti potrebe, ki jih je določil javni naročnik in jih ni mogoče izpolniti z obstoječimi rešitvami, lahko predložijo le gospodarski subjekti, ki jih javni naročnik povabi na podlagi ocene zahtevanih informacij.

Javni naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila opredeli, kakšna ureditev velja za pravice intelektualne lastnine. Javni naročnik v primeru partnerstva za inovacije z različnimi partnerji v skladu s členom 21 drugim partnerjem ne razkrije predlaganih rešitev ali drugih zaupnih informacij, ki mu jih v okviru partnerstva sporoči posamezen partner, če nima njegovega soglasja. To soglasje ni splošno, temveč se da samo za nameravano posredovanje določenih informacij.

7.   Javni naročnik zagotovi, da se struktura partnerstva ter zlasti trajanje in vrednost posameznih faz določijo ob upoštevanju stopnje inovativnosti predlagane rešitve ter zaporedja raziskovalnih in inovativnih dejavnosti, potrebnih za razvoj inovativne rešitve, ki na trgu še ni na voljo. Ocenjena vrednost blaga, storitev ali gradenj ni nesorazmerna glede na naložbe, ki so potrebne za njihov razvoj.

Člen 32

Uporaba postopka s pogajanji brez predhodne objave

1.   V posebnih primerih in okoliščinah, določenih v odstavkih 2 do 5, lahko države članice določijo, da smejo javni naročniki oddati javna naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave.

2.   Postopek s pogajanji brez predhodne objave se lahko uporablja za javna naročila gradenj, javna naročila blaga in javna naročila storitev v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)

če v odprtem ali omejenem postopku ni oddana nobena ponudba, nobena ustrezna ponudba, nobena prijava za sodelovanje ali nobena ustrezna prijava za sodelovanje, če se prvotni pogoji javnega naročila bistveno ne spremenijo in se Komisiji na zahtevo pošlje poročilo.

Ponudba se šteje za neustrezno, če ni relevantna za javno naročilo, ker brez bistvenih sprememb očitno ne ustreza potrebam in zahtevam javnega naročnika, ki so določene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Prijava za sodelovanje se šteje za neustrezno, če je treba zadevni gospodarski subjekt izključiti ali se ga lahko izključi v skladu s členom 57 oziroma ne izpolnjuje pogojev za sodelovanje, ki jih javni naročnik določi v skladu s členom 58;

(b)

če gradnje, blago ali storitve lahko zagotovi samo določeni gospodarski subjekt iz naslednjih razlogov:

(i)

cilj javnega naročila je ustvariti ali pridobiti unikatno umetniško delo ali umetniško uprizoritev;

(ii)

konkurence iz tehničnih razlogov ni;

(iii)

za zaščito izključnih pravic, vključno s pravicami intelektualne lastnine.

Izjemi iz točk (ii) in (iii) se uporabljata le, če ni ustrezne alternative ali nadomestila in če odsotnost konkurence ni posledica umetnega omejevanja parametrov javnega naročila;

(c)

kolikor je to nujno potrebno, če zaradi skrajne nujnosti, nastale kot posledica dogodkov, ki jih javni naročnik ni mogel predvideti, rokov za odprte postopke ali omejene postopke ali konkurenčne postopke s pogajanji ni mogoče upoštevati. Okoliščine, s katerimi se utemelji skrajna nujnost, nikakor ne smejo biti take, da bi jih lahko pripisali javnemu naročniku.

3.   Postopek s pogajanji brez predhodne objave se lahko uporabi za javna naročila blaga:

(a)

če se zadevni izdelki izdelujejo izključno za raziskovalne, eksperimentalne, študijske ali razvojne namene; vendar pa javna naročila, oddana v skladu s to točko, ne vključujejo masovne proizvodnje zaradi preživetja na trgu ali zaradi povrnitve stroškov raziskav in razvoja;

(b)

za dodatne dobave blaga prvotnega dobavitelja, ki so namenjene za delno nadomestilo blaga ali inštalacij ali za povečanje obsega obstoječega blaga ali inštalacij, če bi moral javni naročnik zaradi zamenjave dobavitelja nabaviti blago, ki ima drugačne tehnične lastnosti, kar bi povzročilo neskladnost ali nesorazmerne tehnične težave med obratovanjem in vzdrževanjem; trajanje teh naročil in ponavljajočih se naročil praviloma ni daljše od treh let;

(c)

za blago, ponujeno in kupljeno na blagovnih borzah;

(d)

za nakupe blaga ali storitev po posebno ugodnih pogojih od dobavitelja, ki gre v dokončno likvidacijo, ali likvidacijskih upraviteljev v postopku zaradi insolventnosti, po dogovoru z upniki ali po podobnem postopku v skladu z nacionalnimi zakoni ali predpisi.

4.   Postopek s pogajanji brez predhodne objave se lahko uporabi za javna naročila storitev, če se zadevno javno naročilo oddaja na podlagi projektnega natečaja, organiziranega v skladu s to direktivo, in se v skladu s pravili, določenimi v projektnem natečaju, odda zmagovalcu ali enemu od zmagovalcev projektnega natečaja; v slednjem primeru morajo biti k sodelovanju v pogajanjih povabljeni vsi zmagovalci.

5.   Postopek s pogajanji brez predhodne objave se lahko uporabi za nove gradnje ali storitve, ki pomenijo ponovitev podobnih gradenj ali storitev, zaupanih gospodarskemu subjektu, ki so mu isti javni naročniki oddali prvotno naročilo, če so navedene gradnje ali storitve v skladu z osnovnim projektom, za katerega je bilo prvotno naročilo oddano po postopku iz člena 26(1). V osnovnem projektu se navedejo obseg mogočih dodatnih gradenj ali storitev ter pogoji za njihovo oddajo.

Javni naročniki že ob povabilu k predložitvi ponudb za prvi projekt navedejo morebitno uporabo navedenega postopka, pri čemer pri uporabi člena 4 upoštevajo skupne ocenjene stroške poznejših gradenj ali storitev.

Ta postopek se lahko uporablja samo tekom treh let po oddaji prvotnega javnega naročila.

POGLAVJE II

Tehnike in instrumenti za elektronsko in skupno javno naročanje

Člen 33

Okvirni sporazumi

1.   Javni naročniki lahko sklenejo okvirne sporazume, če uporabijo postopke iz te direktive.

Okvirni sporazum pomeni sporazum med enim ali več javnimi naročniki in enim ali več gospodarskimi subjekti, katerega predmet je določitev pogojev, s katerimi se uredijo naročila, ki se oddajo v posameznem obdobju, zlasti v zvezi s ceno in, če je ustrezno, predvideno količino.

Veljavnost okvirnega sporazuma ni daljša od štirih let, razen v izjemnih primerih, ki se ustrezno utemeljijo, zlasti s predmetom okvirnega sporazuma.

2.   Naročila na podlagi okvirnega sporazuma se oddajo v skladu s postopki iz tega odstavka ter odstavkov 3 in 4.

Navedeni postopki se lahko uporabljajo samo med javnimi naročniki, ki so za ta namen jasno navedeni v javnem razpisu ali povabilu k potrditvi interesa, in gospodarskimi subjekti, ki so podpisniki sklenjenega okvirnega sporazuma.

Z naročili, oddanimi na podlagi okvirnega sporazuma, se nikakor ne smejo bistveno spremeniti pogoji iz navedenega okvirnega sporazuma, zlasti ne v primeru iz odstavka 3.

3.   Če se okvirni sporazum sklene z enim samim gospodarskim subjektom, se naročila na podlagi navedenega sporazuma oddajo v skladu s pogoji iz okvirnega sporazuma.

Pri oddaji navedenih naročil se javni naročniki lahko pisno posvetujejo z gospodarskim subjektom, podpisnikom okvirnega sporazuma, in zahtevajo, da po potrebi dopolni svojo ponudbo.

4.   Okvirni sporazum, ki se sklene z več kot enim gospodarskim subjektom, se izvaja na enega od naslednjih načinov:

(a)

na podlagi pogojev iz okvirnega sporazuma brez ponovnega odpiranja konkurence, če so v navedenem sporazumu določeni vsi pogoji glede zagotavljanja zadevnih gradenj, storitev in blaga ter objektivni pogoji za določanje, kateri gospodarski subjekt, podpisnik okvirnega sporazuma, jih bo izvedel; ti pogoji se navedejo v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila za sklenitev okvirnega sporazuma;

(b)

če okvirni sporazum določa vse pogoje glede zagotavljanja zadevnih gradenj, storitev in blaga, deloma brez ponovnega odpiranja konkurence v skladu s točko (a) in deloma s ponovnim odpiranjem konkurence med gospodarskimi subjekti, podpisniki okvirnega sporazuma, v skladu s točko (c), če so javni naročniki določili to možnost v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila za sklenitev okvirnega sporazuma. Odločitev o morebitnem naročilu posameznih gradenj, blaga ali storitev s ponovnim odpiranjem konkurence ali neposredno pod pogoji, določenimi v okvirnem sporazumu, se sprejme v skladu z objektivnimi merili, ki so določeni v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila za sklenitev okvirnega sporazuma. Ta dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila prav tako določa, glede katerih pogojev je možno ponovno odpiranje konkurence.

Možnosti, ki sta določeni v prvem odstavku te točke, se uporabljata tudi za vsak sklop okvirnega sporazuma, za katerega so v okvirnem sporazumu določeni vsi pogoji, ki urejajo zagotavljanje zadevnih gradenj, storitev in blaga, ne glede na to, ali so bili določeni vsi pogoji, ki urejajo zagotavljanje zadevnih gradenj, storitev in blaga, za druge sklope;

(c)

če okvirni sporazum ne vsebuje vseh pogojev, ki urejajo zagotavljanje gradenj, storitev in blaga, s ponovnim odpiranjem konkurence med gospodarskimi subjekti, ki so podpisniki okvirnega sporazuma.

5.   Odpiranje konkurence iz točk (b) in (c) odstavka 4 temelji na enakih pogojih, kot se uporabijo za sklenitev okvirnega sporazuma, ter po potrebi na natančneje opredeljenih pogojih in, če je ustrezno, drugih pogojih iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila za sklenitev okvirnega sporazuma v skladu z naslednjim postopkom:

(a)

za vsako naročilo, ki se oddaja, se javni naročniki pisno posvetujejo z gospodarskimi subjekti, ki so sposobni izvesti naročilo;

(b)

javni naročniki določijo rok, ki je dovolj dolg, da ponudnikom omogoča predložitev ponudb za vsako posamezno naročilo, ob upoštevanju dejavnikov, kot sta kompleksnost predmeta javnega naročila in čas, potreben za pošiljanje ponudb;

(c)

ponudbe se predložijo v pisni obliki in se ne odprejo do izteka roka, določenega za odgovor;

(d)

javni naročniki oddajo posamezna naročila ponudnikom, ki so predložili najboljšo ponudbo na podlagi meril za oddajo javnega naročila, navedenih v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila za sklenitev okvirnega sporazuma.

Člen 34

Dinamični nabavni sistemi

1.   Javni naročniki lahko za običajne nabave, katerih značilnosti, kot so splošno dostopne na trgu, izpolnjujejo njihove zahteve, uporabijo dinamični nabavni sistem. Dinamični nabavni sistem deluje kot popolnoma elektronski postopek in je med celotnim obdobjem veljavnosti nabavnega sistema na voljo gospodarskim subjektom, ki izpolnjujejo pogoje za sodelovanje. Lahko se razdeli na kategorije proizvodov, gradenj ali storitev, ki so objektivno opredeljene na podlagi značilnosti postopka javnega naročanja, ki bo potekal v okviru ustrezne kategorije. Take značilnosti lahko vključujejo navedbo največjega dovoljenega obsega naknadnih posameznih naročil ali geografskega območja, na katerem se bodo izvajala nadaljnja posamezna javna naročila.

2.   Javni naročniki pri javnem naročanju v okviru dinamičnega nabavnega sistema upoštevajo pravila omejenega postopka. Vsi kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za sodelovanje, dobijo dostop do sistema, število kandidatov, ki dobijo dostop do sistema, pa ne sme biti omejeno v skladu s členom 65. Če javni naročniki v skladu z odstavkom 1 tega člena sistem razdelijo na kategorije blaga, gradenj ali storitev, za vsako kategorijo podrobno določijo veljavne pogoje za sodelovanje.

Ne glede na člen 28 se uporabljajo naslednji roki:

(a)

minimalni rok za prejem prijav za sodelovanje je 30 dni od datuma, ko je bilo poslano obvestilo o javnem naročilu ali, če se kot sredstvo za objavo javnega razpisa uporabi predhodno informativno obvestilo, povabilo k potrditvi interesa. Ko je povabilo k predložitvi ponudb za prvo posamezno javno naročilo v okviru dinamičnega nabavnega sistema poslano, ne veljajo več nobeni dodatni roki za prejem prijav za sodelovanje;

(b)

minimalni rok za prejem ponudb je najmanj 10 dni od datuma, ko je bilo poslano povabilo k predložitvi ponudb. Kadar je primerno, se uporablja člen 28(4). Člen 28(3) in (5) se ne uporablja.

3.   Vse sporočanje v okviru dinamičnega nabavnega sistema poteka izključno z elektronskimi sredstvi v skladu s členom 22(1), (3), (5) in (6).

4.   Za namene oddaje javnih naročil v okviru dinamičnega nabavnega sistema javni naročniki:

(a)

objavijo javni razpis, v katerem jasno navedejo, da se uporablja dinamični nabavni sistem;

(b)

v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navedejo vsaj vrsto in ocenjeno količino predvidenih nabav ter vse potrebne informacije v zvezi z dinamičnim nabavnim sistemom, vključno s tem, kako ta sistem deluje, uporabljeno elektronsko opremo ter tehničnimi ureditvami in specifikacijami za povezavo;

(c)

navedejo morebitno razdelitev na kategorije blaga, gradenj ali storitev in njihove značilnosti;

(d)

v času veljavnosti sistema zagotovijo neomejen, popoln in neposreden dostop do dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v skladu s členom 53.

5.   Javni naročniki vsem gospodarskim subjektom v celotnem obdobju veljavnosti dinamičnega nabavnega sistema omogočajo, da se prijavijo za sodelovanje v sistemu pod pogoji iz odstavka 2. Javni naročniki končne ocene takih prijav oblikujejo v skladu s pogoji za sodelovanje v 10 delovnih dneh po njihovem prejemu. Ta rok se v posameznih upravičenih primerih lahko podaljša na 15 delovnih dni, zlasti zaradi potrebe po preučitvi dodatne dokumentacije ali siceršnjem preverjanju, ali so pogoji za sodelovanje izpolnjeni.

Ne glede na prvi pododstavek lahko javni naročniki, dokler povabilo k predložitvi ponudb za prvo posamezno javno naročilo v okviru dinamičnega nabavnega sistema še ni bilo poslano, podaljšajo preučitveno obdobje, če v tem času ni objavljeno nobeno povabilo k predložitvi ponudb. Javni naročniki v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navedejo, za koliko nameravajo podaljšati to obdobje.

Javni naročniki čim prej obvestijo zadevni gospodarski subjekt, ali mu je bil odobren dostop do dinamičnega nabavnega sistema ali ne.

6.   Javni naročniki v skladu s členom 54 povabijo vse udeležence, ki dobijo dostop, naj predložijo ponudbo za vsako posamezno naročilo v okviru dinamičnega nabavnega sistema. Če je dinamični nabavni sistem razdeljen na kategorije gradenj, proizvodov ali storitev, javni naročniki vse udeležence, ki dobijo dostop do kategorije, ki ustreza določenemu zadevnemu naročilu, povabijo, da predložijo ponudbo.

Naročilo oddajo ponudniku, ki je predložil najboljšo ponudbo na podlagi meril za oddajo javnega naročila, določenih v obvestilu o javnem naročilu za vzpostavitev dinamičnega nabavnega sistema ali, če se predhodno informativno obvestilo uporabi kot sredstvo za objavo javnega razpisa, v povabilu k potrditvi interesa. Navedena merila se lahko, če je ustrezno, natančneje opredelijo v povabilu k predložitvi ponudb.

7.   Javni naročniki lahko kadar koli v obdobju veljavnosti dinamičnega nabavnega sistema od udeležencev, ki so dobili dostop do njega, zahtevajo, da predložijo prenovljeno in posodobljeno lastno izjavo iz člena 59(1), in sicer v petih dneh od datuma, ko jim je posredovana ta zahteva.

Člen 59(4) do (6) se uporablja v celotnem obdobju veljavnosti dinamičnega nabavnega sistema.

8.   Javni naročniki obdobje veljavnosti dinamičnega nabavnega sistema navedejo v javnem razpisu. O vsaki spremembi obdobja veljavnosti obvestijo Komisijo z naslednjimi standardnimi obrazci:

(a)

če se obdobje veljavnosti spremeni, vendar se sistem ne ukine, z obrazcem, ki je bil prvotno uporabljen za javni razpis za vzpostavitev dinamičnega nabavnega sistema;

(b)

če se sistem ukine, z obvestilom o oddaji javnega naročila iz člena 50.

9.   Gospodarskim subjektom, ki se zanimajo za dinamični nabavni sistem ali so vanj vključeni, se pred začetkom obdobja veljavnosti tega sistema ali med njim ne zaračunajo nobeni stroški.

Člen 35

Elektronske dražbe

1.   Javni naročniki lahko uporabljajo elektronske dražbe, na katerih se predstavijo nove cene, popravljene navzdol, in/ali nove vrednosti za nekatere elemente ponudb.

Javni naročniki v ta namen elektronsko dražbo strukturirajo kot ponavljajoči se elektronski postopek, ki sledi popolni začetni oceni ponudb in omogoča razvrščanje ponudb z metodami samodejnega ocenjevanja.

Nekatera javna naročila storitev in nekatera javna naročila gradenj, katerih predmet so intelektualne storitve, kot je projektiranje gradenj, ki jih ni mogoče razvrstiti z metodami samodejnega ocenjevanja, niso vključena v elektronske dražbe.

2.   Javni naročniki lahko v odprtih ali omejenih postopkih ali konkurenčnih postopkih s pogajanji določijo, da se pred oddajo javnega naročila izvede elektronska dražba, če je mogoče natančno določiti vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zlasti tehnične specifikacije.

V enakih okoliščinah se lahko elektronska dražba izvede pri ponovnem odpiranju konkurence med podpisniki okvirnega sporazuma v skladu s točko (b) ali (c) člena 33(4) in odpiranju konkurence za naročila, ki se oddajo v okviru dinamičnega nabavnega sistema iz člena 34.

3.   Elektronska dražba temelji na enem od naslednjih elementov ponudb:

(a)

izključno na cenah, če se javno naročilo odda le na podlagi cene;

(b)

na cenah in/ali novih vrednostih elementov ponudb iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, če se javno naročilo odda na podlagi najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo ali se na podlagi pristopa stroškovne učinkovitosti izbere ponudba z najnižjo ceno.

4.   Javni naročniki, ki se odločijo za izvedbo elektronske dražbe, to navedejo v obvestilu o javnem naročilu ali povabilu k potrditvi interesa. Dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila vključuje vsaj informacije iz Priloge VI.

5.   Pred začetkom elektronske dražbe javni naročniki izvedejo popolno začetno oceno ponudb v skladu z merilom ali merili za oddajo javnih naročil in ponderji, ki so jim določeni.

Ponudba se šteje za dopustno, če jo predloži ponudnik, ki ni izključen v skladu s členom 57 in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba pa je skladna s tehničnimi specifikacijami, ne da bi bila nepravilna ali nesprejemljiva ali neustrezna.

Za nepravilne veljajo zlasti ponudbe, ki niso skladne z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ki so prispele prepozno, pri katerih je dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija ali ki jih javni naročniki ocenijo za neobičajno nizke. Za nesprejemljive veljajo zlasti ponudbe ponudnikov, ki niso ustrezno usposobljeni, ter ponudbe, katerih cena presega proračun javnega naročnika, kot je določen in dokumentiran pred začetkom postopka javnega naročanja.

Ponudba se šteje za neustrezno, če ni relevantna za javno naročilo, ker brez bistvenih sprememb očitno ne ustreza potrebam in zahtevam javnega naročnika, ki so določene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Prijava za sodelovanje se šteje za neustrezno, če je treba zadevni gospodarski subjekt izključiti ali se ga lahko izključi v skladu s členom 57 oziroma ne izpolnjuje pogojev za sodelovanje, ki jih javni naročnik določi v skladu s členom 58.

Vse ponudnike, ki so predložili dopustne ponudbe, je treba hkrati elektronsko povabiti, naj sodelujejo v elektronski dražbi ter od navedenega datuma in časa uporabljajo povezave v skladu z navodili iz povabila. Elektronska dražba se lahko izvede v več zaporednih fazah. Elektronska dražba se ne začne prej kakor dva delovna dneva po datumu pošiljanja povabil.

6.   Povabilu se doda rezultat popolne ocene zadevne ponudbe, opravljene v skladu s ponderji iz prvega pododstavka člena 67(5).

V povabilu se navede tudi matematična formula, ki se uporablja pri elektronski dražbi za določitev samodejnih sprememb uvrstitev na podlagi ponujenih novih cen in/ali vrednosti. Razen v primeru, ko se ekonomsko najugodnejša ponudba določi samo na podlagi cene, navedena formula vključuje ponderje za vsa merila, določena za izbiro ekonomsko najugodnejše ponudbe, iz obvestila, ki se uporabi kot sredstvo za objavo javnega razpisa, ali druge dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Vendar se v ta namen vsi razponi predhodno znižajo na določeno vrednost.

Če so dovoljene variantne ponudbe, se za vsako variantno ponudbo določi ločena formula.

7.   Javni naročniki v vsaki fazi elektronske dražbe vsem ponudnikom takoj sporočijo vsaj zadostne informacije, ki jim omogočijo, da kadar koli preverijo svojo uvrstitev. Če je bilo to predhodno navedeno, jim lahko sporočajo tudi druge informacije v zvezi z drugimi ponujenimi cenami ali vrednostmi. Prav tako lahko objavljajo število udeležencev v določeni fazi dražbe. Vendar pa v nobeni fazi elektronske dražbe nikakor ne smejo razkriti identitete ponudnikov.

8.   Javni naročniki zaključijo elektronsko dražbo na enega ali več naslednjih načinov:

(a)

na predhodno določen datum in ob predhodno določenem času;

(b)

ko ne prejmejo več novih cen ali novih vrednosti, ki izpolnjujejo zahteve v zvezi z minimalnimi razlikami, če so predhodno določili čas, ki mora preteči od prejema zadnje ponudbe, preden zaključijo elektronsko dražbo, ali

(c)

ko se izvede prvotno navedeno število faz v dražbi.

Če nameravajo javni naročniki zaključiti elektronsko dražbo v skladu s točko (c) prvega pododstavka, morebiti v kombinaciji z ureditvijo iz točke (b) prvega pododstavka, se v povabilu k sodelovanju v dražbi navede časovni razpored za vsako fazo dražbe.

9.   Javni naročniki po zaključitvi elektronske dražbe oddajo javno naročilo v skladu s členom 67 na podlagi rezultatov elektronske dražbe.

Člen 36

Elektronski katalogi

1.   Če je predpisana uporaba elektronskih komunikacijskih sredstev, lahko javni naročniki zahtevajo predložitev ponudb v obliki elektronskega kataloga ali vključitev elektronskega kataloga.

Države članice lahko določijo obvezno uporabo elektronskih katalogov za nekatere vrste javnih naročil.

Ponudbam, predloženim v obliki elektronskega kataloga, se lahko priložijo drugi dokumenti, ki dopolnjujejo ponudbo.

2.   Elektronske kataloge sestavijo kandidati ali ponudniki za sodelovanje v zadevnem postopku javnega naročanja v skladu s tehničnimi specifikacijami in formatom, ki jih določi javni naročnik.

Elektronski katalogi morajo biti poleg tega skladni z zahtevami za elektronska komunikacijska orodja in vsemi dodatnimi zahtevami, ki jih določi javni naročnik v skladu s členom 22.

3.   Če se dovoli ali zahteva predložitev ponudb v obliki elektronskih katalogov, javni naročniki:

(a)

to navedejo v obvestilu o javnem naročilu ali povabilu k potrditvi interesa, če se predhodno informativno obvestilo uporabi kot sredstvo za objavo javnega razpisa;

(b)

v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navedejo vse potrebne informacije v skladu s členom 22(6) v zvezi s formatom, uporabljeno elektronsko opremo ter tehničnimi ureditvami in specifikacijami za povezavo za katalog.

4.   Če je bil okvirni sporazum sklenjen z več kot enim gospodarskim subjektom po oddaji ponudb v obliki elektronskih katalogov, lahko javni naročniki določijo, da se določena naročila ponovno odprejo konkurenci na podlagi posodobljenih katalogov. Javni naročniki v tem primeru uporabijo eno od naslednjih metod:

(a)

ponudnike povabijo k ponovni predložitvi elektronskih katalogov, prilagojenih zahtevam za zadevno naročilo, ali

(b)

ponudnike obvestijo, da nameravajo iz že predloženih elektronskih katalogov zbrati informacije, potrebne za sestavo ponudb, prilagojenih zahtevam za zadevno naročilo, če je bila uporaba te metode objavljena v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila za sklenitev okvirnega sporazuma.

5.   Če javni naročniki javna naročila ponovno odprejo konkurenci v skladu s točko (b) odstavka 4, ponudnike obvestijo o datumu in času, ko nameravajo zbrati informacije, potrebne za sestavo ponudb, prilagojenih zahtevam določenega zadevnega naročila, in ponudnikom omogočijo, da odklonijo takšno zbiranje informacij.

Javni naročniki zagotovijo, da je med obvestilom in dejanskim zbiranjem informacij na voljo dovolj časa.

Javni naročniki pred oddajo naročila zadevnemu ponudniku predstavijo zbrane informacije in mu s tem omogočijo, da izpodbija ali potrdi, da tako sestavljena ponudba nima nobenih vsebinskih napak.

6.   Javni naročniki lahko naročila na podlagi dinamičnega nabavnega sistema oddajo z zahtevo, da se ponudbe za določeno naročilo predložijo v obliki elektronskega kataloga.

Javni naročniki lahko javna naročila na podlagi dinamičnega nabavnega sistema oddajo tudi v skladu s točko (b) odstavka 4 in odstavkom 5, če je prijavi za sodelovanje v dinamičnem nabavnem sistemu priložen elektronski katalog v skladu s tehničnimi specifikacijami in formatom, ki jih določi javni naročnik. Kandidati navedeni katalog dopolnijo, potem ko so obveščeni o nameri javnega naročnika, da sestavi ponudbe po postopku iz točke (b) odstavka 4.

Člen 37

Centralizirane nabavne dejavnosti in osrednji nabavni organi

1.   Države članice lahko določijo, da smejo javni naročniki blago in/ali storitve naročati pri osrednjem nabavnem organu, ki zagotavlja centralizirane nabavne dejavnosti iz točke (a) točke 14 člena 2(1).

Države članice lahko določijo tudi, da smejo javni naročniki gradnje, blago in storitve naročati na podlagi javnih naročil, ki jih odda osrednji nabavni organ, na podlagi dinamičnih nabavnih sistemov, ki jih upravlja osrednji nabavni organ, ali – v obsegu, določenem v drugem pododstavku člena 33(2) – na podlagi okvirnega sporazuma, ki ga je sklenil osrednji nabavni organ, ki zagotavlja centralizirane nabavne dejavnosti iz točke (b) točke 14 člena 2(1). Če lahko dinamični nabavni sistem, ki ga upravlja osrednji nabavni organ, uporabljajo drugi javni naročniki, se to navede v javnem razpisu, s katerim se vzpostavi ta dinamični nabavni sistem.

V zvezi s prvim in drugim pododstavkom lahko države članice določijo, da je treba nekatera javna naročanja izvesti s pomočjo osrednjih nabavnih organov oziroma enega ali več določenih osrednjih nabavnih organov.

2.   Javni naročnik izpolni svoje obveznosti v skladu s to direktivo, če blago ali storitve nabavi pri osrednjem nabavnem organu, ki zagotavlja centralizirane nabavne dejavnosti iz točke (a) točke 14 člena 2(1).

Javni naročnik izpolni svoje obveznosti v skladu s to direktivo, tudi če gradnje, blago ali storitve pridobi na podlagi javnih naročil, ki jih odda osrednji nabavni organ, na podlagi dinamičnih nabavnih sistemov, ki jih upravlja osrednji nabavni organ, ali – v obsegu, določenem v drugem pododstavku člena 33(2) – na podlagi okvirnega sporazuma, ki ga je sklenil osrednji nabavni organ, ki zagotavlja centralizirane nabavne dejavnosti iz točke (b) točke 14 člena 2(1).

Vendar je zadevni javni naročnik odgovoren za izpolnitev obveznosti v skladu s to direktivo v zvezi z deli, ki jih izvaja sam, kot so:

(a)

oddajanje javnih naročil v okviru dinamičnega nabavnega sistema, ki ga upravlja osrednji nabavni organ;

(b)

ponovno odpiranje konkurence na podlagi okvirnega sporazuma, ki ga je sklenil osrednji nabavni organ;

(c)

določanje v skladu s točko (a) ali (b) člena 33(4), kateri gospodarski subjekti, podpisniki okvirnega sporazuma, opravljajo določeno nalogo iz okvirnega sporazuma, ki ga je sklenil osrednji nabavni organ.

3.   Vsi postopki javnega naročanja, ki jih izvaja osrednji nabavni organ, se izvajajo z elektronskimi komunikacijskimi sredstvi v skladu z zahtevami iz člena 22.

4.   Javni naročniki lahko osrednjemu nabavnemu organu oddajo javno naročilo storitev za zagotavljanje centraliziranih nabavnih dejavnosti brez uporabe postopkov iz te direktive.

Taka javna naročila storitev lahko vključujejo tudi zagotavljanje pomožnih nabavnih dejavnosti.

Člen 38

Priložnostno skupno javno naročanje

1.   Najmanj dva javna organa naročnika se lahko dogovorita za skupno izvedbo oddaje določenih javnih naročil.

2.   Če se postopek javnega naročanja v celoti izvaja skupaj v imenu in za račun vseh zadevnih javnih naročnikov, so ti skupaj odgovorni za izpolnitev svojih obveznosti v skladu s to direktivo. To velja tudi v primerih, v katerih en javni naročnik vodi postopek, pri čemer deluje za svoj račun in za račun drugih zadevnih javnih naročnikov.

Če se celotni postopek javnega naročanja ne izvaja v imenu in za račun zadevnih javnih naročnikov, so ti skupaj odgovorni le za tiste dele, ki jih izvajajo skupaj. Vsak javni naročnik je izključno odgovoren za izpolnitev svojih obveznosti v skladu s to direktivo v zvezi s tistimi deli, ki jih izvaja v svojem imenu in za svoj račun.

Člen 39

Javno naročanje, pri katerem sodelujejo javni naročniki iz različnih držav članic

1.   Javni naročniki iz različnih držav članic lahko brez poseganja v člen 12 sodelujejo pri oddaji javnih naročil z uporabo enega od načinov iz tega člena.

Javni naročniki ne uporabljajo načinov iz tega člena, da bi se izognili uporabi obveznih določb javnega prava v skladu s pravom Unije, ki velja zanje v njihovi državi članici.

2.   Država članica svojim javnim naročnikom ne sme prepovedati uporabe centraliziranih nabavnih dejavnosti, ki jih zagotavljajo osrednji nabavni organi, ki se nahajajo v drugi državi članici.

V zvezi s centraliziranimi nabavnimi dejavnostmi, ki jih zagotavlja osrednji nabavni organ, ki se nahaja v drugi državi članici, kot je država javnega naročnika, pa lahko države članice določijo, da lahko njihovi javni naročniki uporabljajo le centralizirane nabavne dejavnosti, ki so opredeljene v točki (a) ali (b) točke 14 člena 2(1).

3.   Osrednji nabavni organ, ki se nahaja v drugi državi članici, zagotavlja centralizirane nabavne dejavnosti v skladu z nacionalnimi predpisi države članice, v kateri se nahaja.

Nacionalni predpisi države članice, v kateri ima osrednji nabavni organ sedež, se uporabljajo tudi v naslednjih primerih:

(a)

oddaja javnih naročil v okviru dinamičnega nabavnega sistema;

(b)

ponovno odpiranje konkurence v skladu z okvirnim sporazumom;

(c)

določanje v skladu s točkama (a) ali (b) člena 33(4), kateri gospodarski subjekti, podpisniki okvirnega sporazuma, opravljajo določeno nalogo.

4.   Več javnih naročnikov iz različnih držav članic lahko skupaj odda javno naročilo, sklene okvirni sporazum ali upravlja dinamični nabavni sistem. Prav tako lahko – v obsegu, določenem v drugem pododstavku člena 33(2) – na podlagi okvirnega sporazuma ali dinamičnega nabavnega sistema oddajajo posamezna naročila. Če ustrezni elementi niso urejeni z mednarodnim sporazumom, sklenjenim med zadevnimi državami članicami, sodelujoči javni naročniki sklenejo dogovor, v katerem določijo:

(a)

odgovornost pogodbenih strank in ustrezne nacionalne določbe, ki se uporabljajo;

(b)

notranjo organizacijo postopka javnega naročanja, vključno z vodenjem postopka, razdelitvijo gradenj, blaga ali storitev, ki se naročajo, ter sklenitvijo pogodb.

Sodelujoči javni naročnik izpolni svoje obveznosti v skladu s to direktivo, če gradnje, blago ali storitve nabavi pri javnem naročniku, ki je odgovoren za postopek javnega naročanja. Sodelujoči javni naročniki lahko pri opredelitvi odgovornosti in veljavnega nacionalnega prava iz točke (a) posebne odgovornosti dodelijo enemu ali več izmed njih in kot veljavne določijo predpise nacionalnega prava katere koli njihove države članice. Dodelitev odgovornosti in veljavno nacionalno pravo se navedeta v dokumentaciji v zvezi s skupno oddajo javnega naročila.

5.   Če več javnih naročnikov iz različnih držav članic ustanovi skupen subjekt, vključno z evropskimi združenji za teritorialno sodelovanje iz Uredbe (ES) št. 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (30) ali drugimi subjekti, ustanovljenimi v skladu s pravom Unije, se sodelujoči javni naročniki s sklepom pristojnega organa skupnega subjekta dogovorijo o nacionalnih predpisih, ki se uporabljajo za javno naročilo, ene od naslednjih držav članic:

(a)

nacionalne predpise države članice, v kateri ima skupen subjekt svoj registrirani sedež;

(b)

nacionalne predpise države članice, v kateri skupen subjekt izvaja svoje dejavnosti.

Dogovor iz prvega pododstavka se lahko uporablja za nedoločen čas, če je to določeno v ustanovitvenem aktu skupnega subjekta, ali pa je lahko omejen na določeno časovno obdobje, določene vrste javnih naročil ali eno ali več oddaj posameznih javnih naročil.

POGLAVJE III

Izvedba postopka

Oddelek 1

Priprava

Člen 40

Predhodno preverjanje trga

Javni naročniki lahko pred začetkom postopka javnega naročanja izvedejo preverjanje trga, da bi pripravili oddajo javnega naročila in obvestili gospodarske subjekte o svojih načrtih in zahtevah v zvezi z javnim naročanjem.

Javni naročniki lahko v ta namen na primer zaprosijo za ali sprejmejo nasvete neodvisnih strokovnjakov ali organov oziroma udeležencev na trgu. Ta nasvet se lahko uporabi pri načrtovanju in izvajanju postopka javnega naročanja, pod pogojem, da ne izkrivlja konkurence ter ne pomeni kršenja načel nediskriminacije in transparentnosti.

Člen 41

Predhodno sodelovanje kandidatov ali ponudnikov

Kadar je kandidat ali ponudnik ali podjetje, povezano s kandidatom ali ponudnikom, svetovalo javnemu naročniku, bodisi na podlagi člena 40 ali ne, ali bilo kako drugače vključeno v pripravo postopka javnega naročanja, sprejme javni naročnik ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se zaradi sodelovanja zadevnega kandidata ali ponudnika konkurenca ne izkrivlja.

Taki ukrepi vključujejo sporočanje zadevnih informacij, izmenjanih v okviru ali na podlagi sodelovanja kandidata ali ponudnika pri pripravi postopka javnega naročanja, drugim kandidatom in ponudnikom ter določitev ustreznih rokov za prejem ponudb. Zadevni kandidat ali ponudnik je iz postopka izključen le, če ni mogoče drugače zagotoviti, da je izpolnjena obveznost spoštovanja načela enake obravnave.

Pred tako izključitvijo se kandidatom oziroma ponudnikom omogoči, da dokažejo, da njihovo sodelovanje v pripravi postopka javnega naročanja ne more izkrivljati konkurence. Sprejeti ukrepi se dokumentirajo v posameznem poročilu, zahtevanem v členu 84.

Člen 42

Tehnične specifikacije

1.   Tehnične specifikacije iz točke 1 Priloge VII se navedejo v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. V tehnični specifikaciji so določene zahtevane značilnosti gradnje, storitve ali blaga.

Te značilnosti se lahko nanašajo tudi na točno določen postopek ali način proizvodnje ali zagotavljanja zahtevanih gradenj, blaga ali storitev ali na točno določen postopek za kakšno drugo fazo v njihovi življenjski dobi, tudi če takšni dejavniki fizično niso del njih, pod pogojem, da so povezane s predmetom javnega naročila ter sorazmerne z vrednostjo in cilji naročila.

V tehničnih specifikacijah je lahko določeno tudi, ali se bo zahteval prenos pravic intelektualne lastnine.

Pri vseh nabavah, ki naj bi jih uporabljale fizične osebe, bodisi splošna javnost bodisi uslužbenci javnega naročnika, se pri pripravi tehničnih specifikacij, razen v ustrezno utemeljenih primerih, upoštevajo merila dostopnosti za invalide ali zahteve za oblikovanje, prilagojeno vsem uporabnikom.

Kadar so zahteve v zvezi z obvezno dostopnostjo sprejete s pravnim aktom Unije, se tehnične specifikacije, kar zadeva kriterije dostopnosti za invalide ali zahteve za oblikovanje, prilagojeno vsem uporabnikom, določijo s sklicevanjem nanj.

2.   Tehnične specifikacije zagotavljajo enak dostop vseh gospodarskih subjektov do postopka javnega naročanja in neupravičeno ne ovirajo odpiranja javnih naročil konkurenci.

3.   Brez poseganja v zavezujoča nacionalna tehnična pravila, kolikor so skladna s pravom Unije, se tehnične specifikacije določijo na enega od naslednjih načinov:

(a)

v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti, vključno z okoljskimi značilnostmi, če so parametri dovolj natančni, da lahko ponudniki opredelijo predmet javnega naročila, javni naročniki pa oddajo javno naročilo;

(b)

s sklicevanjem na tehnične specifikacije in po prednostnem vrstnem redu na nacionalne standarde, ki so prevzeti po evropskih standardih, evropske tehnične ocene, skupne tehnične specifikacije, mednarodne standarde, druge tehnične referenčne sisteme, ki jih določijo evropski organi za standardizacijo, ali, če teh ni, na nacionalne standarde, nacionalna tehnična soglasja ali nacionalne tehnične specifikacije, povezane s projektiranjem, izračunom in izvedbo gradenj ter uporabo blaga; pri vsakem sklicevanju se navedeta tudi besedi „ali enakovredni“;

(c)

v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti iz točke (a) s sklicevanjem na tehnične specifikacije iz točke (b) kot podlago za domnevo skladnosti s temi zahtevami glede delovanja ali funkcionalnosti;

(d)

s sklicevanjem na tehnične specifikacije iz točke (b) za nekatere značilnosti ter s sklicevanjem na zahteve glede delovanja ali funkcionalnosti iz točke (a) za druge značilnosti.

4.   Če tega ne upravičuje predmet javnega naročila, v tehničnih specifikacijah niso navedeni določena izdelava ali izvor ali določen postopek, značilen za proizvode ali storitve določenega gospodarskega subjekta, ali blagovne znamke, patenti, tipi ali določeno poreklo ali proizvodnja, če bi to dajalo prednost nekaterim podjetjem ali proizvodom oziroma bi bila nekatera podjetja ali proizvodi s tem izločeni. Take navedbe so izjemoma dovoljene, če ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati predmeta pogodbe v skladu z odstavkom 3. Te navedbe vsebujejo tudi besedi „ali enakovredni“.

5.   Če javni naročnik uporabi možnost sklicevanja na tehnične specifikacije iz točke (b) odstavka 3, ne sme zavrniti ponudbe z obrazložitvijo, da ponujene gradnje, blago ali storitve niso skladne s tehničnimi specifikacijami, ki jih je navedel, če ponudnik v svoji ponudbi na kakršen koli ustrezen način, vključno z načini dokazovanja iz člena 44, dokaže, da predlagane rešitve enako izpolnjujejo zahteve, določene v tehničnih specifikacijah.

6.   Če javni naročnik uporabi možnost iz točke (a) odstavka 3, da določi tehnične specifikacije v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti, ne sme zavrniti ponudbe za gradnje, blago ali storitve, skladne z nacionalnim standardom, ki prevzema evropski standard, evropskim tehničnim soglasjem, skupno tehnično specifikacijo, mednarodnim standardom ali tehničnim referenčnim sistemom, ki ga je določil Evropski organ za standardizacijo, če se zadevne specifikacije nanašajo na zahteve glede delovanja ali funkcionalnosti, ki jih je določil.

Ponudnik v svoji ponudbi z vsemi ustreznimi sredstvi, vključno s tistimi iz člena 44, dokaže, da gradnja, blago ali storitev, ki je skladna s standardom, izpolnjuje zahteve glede delovanja ali funkcionalnosti, ki jih je določil javni naročnik.

Člen 43

Znaki

1.   Kadar nameravajo javni naročniki naročiti gradnje, storitve ali blago z določenimi okoljskimi, socialnimi ali drugimi značilnostmi, lahko v tehničnih specifikacijah, merilih za oddajo javnega naročila ali pogojih za izvedbo javnega naročila zahtevajo določen znak kot dokaz, da te gradnje, storitve ali blago ustrezajo zahtevanim značilnostim, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

zahteve za pridobitev znaka zadevajo le kriterije, povezane s predmetom javnega naročila in ustrezne za določitev značilnosti gradenj, blaga ali storitev, ki so predmet javnega naročila;

(b)

zahteve za pridobitev znaka temeljijo na objektivno preverljivih in nediskriminatornih kriterijih;

(c)

znaki so izdani na podlagi odprtega in transparentnega postopka, v katerem lahko sodelujejo vse ustrezne zainteresirane strani, vključno z državnimi organi, potrošniki, socialnimi partnerji, proizvajalci, distributerji in nevladnimi organizacijami;

(d)

znaki so na voljo vsem zainteresiranim stranem;

(e)

zahteve za pridobitev znaka določi tretja oseba, na katero gospodarski subjekt, ki zaprosi za dodelitev znaka, ne more odločilno vplivati.

Če javni naročniki ne zahtevajo, da gradnje, blago ali storitve izpolnjujejo vse zahteve za pridobitev znaka, navedejo, na katere od njih se sklicujejo.

Javni naročniki, ki zahtevajo določen znak, sprejmejo vse znake, ki potrjujejo, da gradnje, blago ali storitve izpolnjujejo enakovredne zahteve za pridobitev znaka.

Če gospodarski subjekt iz razlogov, za katere mu ni mogoče pripisati odgovornosti, specifičnega znaka, ki ga je navedel javni naročnik, ali enakovrednega znaka očitno ni mogel pridobiti v ustreznem roku, javni naročnik sprejme druga ustrezna dokazila, ki lahko vključujejo tehnično dokumentacijo proizvajalca, pod pogojem, da zadevni gospodarski subjekt dokaže, da gradnje, blago ali storitve, ki naj bi jih zagotovil, izpolnjujejo zahteve glede specifičnega znaka ali specifične zahteve, ki jih je navedel javni naročnik.

2.   Če znak izpolnjuje pogoje iz točk (b), (c), (d) in (e) odstavka 1, poleg tega pa predpisuje tudi zahteve, ki niso povezane s predmetom javnega naročila, javni naročniki ne zahtevajo znaka kot takega, lahko pa določijo tehnično specifikacijo s sklicevanjem na podrobne specifikacije zadevnega znaka ali po potrebi njihove dele, ki so povezani s predmetom javnega naročila in so ustrezni za določitev značilnosti tega predmeta.

Člen 44

Poročila o preizkusih, potrdila in druga dokazila

1.   Javni naročniki lahko zahtevajo, da gospodarski subjekti predložijo poročilo o preizkusih, ki ga pripravi organ za ugotavljanje skladnosti, ali potrdilo, ki ga izda tak organ, kot dokazilo o skladnosti z zahtevami ali merili iz tehničnih specifikacij, merili za oddajo javnega naročila ali pogoji za izvedbo javnega naročila.

Če javni naročniki zahtevajo predložitev potrdil, ki jih izdaja določen organ za ugotavljanje skladnosti, sprejmejo tudi potrdila, ki jih izdajo drugi enakovredni organi za ugotavljanje skladnosti.

Za namene tega odstavka je organ za ugotavljanje skladnosti organ, ki izvaja dejavnosti ugotavljanja skladnosti, vključno s kalibracijo, preskušanjem, potrjevanjem in pregledovanjem, in je pooblaščen v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (31).

2.   Javni naročniki sprejmejo druga ustrezna dokazila, ki niso navedena v odstavku 1, na primer tehnično dokumentacijo proizvajalca, kadar zadevni gospodarski subjekt nima dostopa do potrdil ali poročil o preizkusih iz odstavka 1 ali jih ne more pridobiti v ustreznih rokih, pod pogojem, da ni odgovoren za to, da nima dostopa, ter pod pogojem, da zadevni gospodarski subjekt s tem dokaže, da gradnje, blago ali storitve, ki jih zagotavlja, izpolnjujejo zahteve ali merila iz tehničnih specifikacij, merila za oddajo naročila ali pogoje za izvedbo naročila.

3.   Države članice dajo drugim državam članicam na njihovo zahtevo na voljo vse informacije, povezane z dokazili in dokumenti, predloženimi v skladu s členom 42(6), členom 43 ter odstavkoma 1 in 2 tega člena. Pristojni organi države članice, v kateri ima gospodarski subjekt sedež, zagotovijo te informacije v skladu s členom 86.

Člen 45

Variantne ponudbe

1.   Javni naročniki lahko ponudnikom dovolijo ali od njih zahtevajo, da predložijo variantne ponudbe. V obvestilu o javnem naročilu ali, če se kot sredstvo za objavo javnega razpisa uporabi predhodno informativno obvestilo, v povabilu k potrditvi interesa navedejo, ali dovolijo ali zahtevajo predložitev variantnih ponudb ali ne. Brez take navedbe variantnih ponudb ni dovoljeno predložiti. Variantne ponudbe morajo biti povezane s predmetom javnega naročila.

2.   Javni naročniki, ki dovolijo ali zahtevajo variantne ponudbe, v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navedejo minimalne zahteve, ki jih morajo variantne ponudbe izpolniti, ter vse posebne zahteve za njihovo predložitev, zlasti, ali se lahko variantne ponudbe predložijo le, če je bila predložena tudi ponudba, ki ni variantna. Poleg tega zagotovijo, da se lahko izbrana merila za oddajo javnega naročila uporabijo za variantne ponudbe, ki izpolnjujejo zadevne minimalne zahteve, ter za skladne ponudbe, ki niso variantne ponudbe.

3.   Upoštevajo se samo variantne ponudbe, ki izpolnjujejo minimalne zahteve javnih naročnikov.

V postopkih za oddajo javnega naročila blaga ali storitev javni naročniki, ki so dovolili ali zahtevali predložitev variantnih ponudb, ne smejo zavrniti variantne ponudbe le z obrazložitvijo, da bi, če bi bila uspešna, pripeljala bodisi do javnega naročila storitve namesto javnega naročila blaga ali do javnega naročila blaga namesto javnega naročila storitve.

Člen 46

Razdelitev javnih naročil na sklope

1.   Javni naročniki se lahko odločijo, da javno naročilo oddajo po ločenih sklopih, ter določijo velikost in predmet takšnih sklopov.

Razen pri javnih naročilih, za katera je bila predpisana obvezna razdelitev na sklope v skladu z odstavkom 4 tega člena, javni naročniki navedejo glavne razloge za svojo odločitev, da javnega naročila ne razdelijo na sklope, ter jih vključijo v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ali ločeno poročilo iz člena 84.

2.   Javni naročniki v obvestilu o javnem naročilu ali povabilu k potrditvi interesa navedejo, ali se lahko ponudbe predložijo za en sklop, za več sklopov ali vse sklope.

Javni naročniki lahko, tudi če se lahko ponudbe oddajo za več ali vse sklope, omejijo število sklopov, ki se lahko oddajo enemu ponudniku, če v obvestilu o javnem naročilu ali povabilu k potrditvi interesa navedejo največje možno število sklopov na ponudnika. Javni naročniki v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navedejo objektivne in nediskriminatorne kriterije ali pravila, ki jih nameravajo uporabiti pri odločanju, katere sklope bodo oddali, če bi se ob uporabi meril za oddajo javnega naročila enemu ponudniku oddalo več sklopov, kot je največje možno število.

3.   Države članice lahko določijo, da smejo javni naročniki, kadar se lahko enemu ponudniku odda več kot en sklop, oddati javna naročila z združevanjem več ali vseh sklopov, če v obvestilu o javnem naročilu ali povabilu k potrditvi interesa navedejo, da si pridržujejo to možnost, in določijo sklope ali skupine sklopov, ki se lahko združijo.

4.   Države članice lahko drugi pododstavek odstavka 1 izvajajo tako, da določijo, da je treba javna naročila obvezno oddati po ločenih sklopih pod pogoji, določenimi v skladu z nacionalnim pravom in ob upoštevanju prava Unije. V takšnih primerih se uporabljata prvi pododstavek odstavka 2 in, če je primerno, odstavek 3.

Člen 47

Določanje rokov

1.   Javni naročniki pri določanju rokov za prejem ponudb in prijav za sodelovanje upoštevajo kompleksnost javnega naročila in čas, potreben za pripravo ponudb, brez poseganja v minimalne roke iz členov 27 do 31.

2.   Kadar je ponudbe mogoče sestaviti šele po obisku lokacije ali po pregledu spremne dokumentacije k dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila na kraju samem, se določijo roki za prejem ponudb, ki so daljši od minimalnih rokov iz členov 27 do 31, tako da se lahko vsi zadevni gospodarski subjekti seznanijo z vsemi informacijami, ki so potrebne za pripravo ponudb.

3.   Javni naročniki podaljšajo roke za prejem ponudb, tako da se lahko vsi zadevni gospodarski subjekti seznanijo z vsemi informacijami, ki so potrebne za pripravo ponudb, v naslednjih primerih:

(a)

če iz kakršnega koli razloga dodatne informacije, čeprav jih je gospodarski subjekt pravočasno zahteval, niso predložene najpozneje šest dni pred iztekom roka za prejem ponudb. Pri pospešenem postopku iz člena 27(3) in člena 28(6) je to obdobje štirih dni;

(b)

če je bila dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila bistveno spremenjena.

Podaljšanje je sorazmerno s pomembnostjo informacij ali sprememb.

Če dodatne informacije bodisi niso bile pravočasno zahtevane bodisi je njihov pomen pri pripravi sprejemljivih ponudb zanemarljiv, se od javnih naročnikov ne zahteva podaljšanja rokov.

Oddelek 2

Objavljanje in transparentnost

Člen 48

Predhodna informativna obvestila

1.   Javni naročniki lahko svoje namere v zvezi z načrtovanimi javnimi naročili sporočijo z objavo predhodnega informativnega obvestila. Ta obvestila vsebujejo informacije, določene v oddelku I dela B Priloge V. Objavi jih Urad za publikacije Evropske unije ali javni naročniki v svojih profilih kupca v skladu s točko 2(b) Priloge VIII. Če javni naročniki objavijo predhodno informativno obvestilo v svojem profilu kupca, pošljejo obvestilo o objavi v svojem profilu kupca Uradu za publikacije Evropske unije v skladu s Prilogo VIII. Ta obvestila vsebujejo informacije, določene v delu A Priloge V.

2.   V primeru omejenih postopkov in konkurenčnih postopkov s pogajanji lahko javni naročniki na podcentralni ravni uporabijo predhodno informativno obvestilo kot javni razpis v skladu s členom 26(5), če obvestilo izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(a)

se izrecno nanaša na blago, gradnje ali storitve, ki bodo predmet javnega naročila, ki se oddaja;

(b)

v njem je navedeno, da bo javno naročilo oddano po omejenem postopku ali po konkurenčnem postopku s pogajanji brez poznejše objave javnega razpisa, zainteresirani gospodarski subjekti pa so povabljeni, da izrazijo svoj interes;

(c)

poleg informacij, določenih v oddelku I dela B Priloge V, vsebuje informacije, določene v oddelku II dela B Priloge V;

(d)

v objavo je poslano od 35 dni do največ 12 mesecev pred datumom, ko se pošlje povabilo iz člena 54(1).

Takšna obvestila se ne objavijo v profilu kupca. Vendar pa so v skladu s členom 52 možne morebitne dodatne objave v profilu kupca na nacionalni ravni.

Obdobje, zajeto v predhodnem informativnem obvestilu, traja največ 12 mesecev od datuma, ko je obvestilo poslano v objavo. Vendar pa lahko predhodno informativno obvestilo iz točke (b) člena 75(1) pri javnih naročilih socialnih in drugih posebnih storitev zajema tudi obdobje, daljše od 12 mesecev.

Člen 49

Obvestila o javnem naročilu

Obvestila o javnem naročilu se uporabljajo kot sredstvo za objavo javnega razpisa pri vseh postopkih brez poseganja v drugi pododstavek člena 26(5) in člen 32. Obvestila o javnem naročilu vsebujejo informacije, določene v delu C Priloge VI, in se objavijo v skladu s členom 51.

Člen 50

Obvestila o oddaji javnega naročila

1.   Javni naročniki pošljejo obvestilo o oddaji javnega naročila z rezultati postopka javnega naročanja najpozneje 30 dni po sklenitvi pogodbe o izvedbi javnega naročila ali okvirnega sporazuma, ki sledi odločitvi o oddaji javnega naročila ali sklenitvi okvirnega sporazuma.

Takšna obvestila vsebujejo informacije, določene v delu D Priloge V, in se objavijo v skladu s členom 51.

2.   Če je javni razpis za zadevno javno naročilo objavljen v obliki predhodnega informativnega obvestila in se javni naročnik odloči, da v obdobju, zajetem v predhodnem informativnem obvestilu, ne bo oddal drugih javnih naročil, je treba to posebej navesti v obvestilu o oddaji javnega naročila.

Če se okvirni sporazumi sklenejo v skladu s členom 33, javni naročniki niso dolžni poslati obvestila o rezultatih postopka javnega naročanja za vsako oddano javno naročilo na podlagi tega sporazuma. Države članice lahko določijo, da javni naročniki obvestila o rezultatih postopka oddaje naročila na podlagi okvirnega sporazuma pošiljajo po četrtletjih. V tem primeru javni naročniki pošljejo zbrana obvestila v 30 dneh po koncu vsakega četrtletja.

3.   Javni naročniki pošljejo obvestilo o oddaji javnega naročila na podlagi dinamičnega nabavnega sistema v 30 dneh po oddaji vsakega javnega naročila. Vendar lahko ta obvestila pošiljajo tudi po četrtletjih. V tem primeru pošljejo zbrana obvestila v 30 dneh po koncu vsakega četrtletja.

4.   Nekaterih informacij o oddaji javnega naročila ali sklenitvi okvirnega sporazuma se lahko ne objavi, če bi njihovo razkritje oviralo izvajanje zakona ali bi bilo sicer v nasprotju z javnim interesom, če bi škodilo upravičenim poslovnim interesom posameznega javnega ali zasebnega gospodarskega subjekta ali če bi lahko vplivalo na pošteno konkurenco med gospodarskimi subjekti.

Člen 51

Oblika in način objave obvestil

1.   Obvestila iz členov 48, 49 in 50 vsebujejo informacije iz Priloge V v obliki standardnih obrazcev, vključno s standardnimi obrazci za popravke.

Komisija z izvedbenimi akti določi take standardne obrazce. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 89(2).

2.   Obvestila iz členov 48, 49 in 50 se pripravijo, pošljejo z elektronskimi sredstvi Uradu za publikacije Evropske unije in objavijo v skladu s Prilogo VIII. Obvestila se objavijo najpozneje pet dni po tem, ko so bila poslana. Stroške Urada za publikacije Evropske unije v zvezi z objavo obvestil krije Unija.

3.   Obvestila iz členov 48, 49 in 50 se objavijo v celoti v uradnem jeziku ali uradnih jezikih institucij Unije, ki jih izbere javni naročnik. Ta jezikovna različica ali te jezikovne različice so edino verodostojno besedilo ali besedila. V drugih uradnih jezikih institucij Unije se objavi povzetek pomembnih elementov vsakega obvestila.

4.   Urad za publikacije Evropske unije zagotovi, da sta celotno besedilo in povzetek predhodnih informativnih obvestil iz člena 48(2) ter javnih razpisov, ki uvajajo dinamičen nabavni sistem iz točke (a) člena 34(4), še naprej objavljena:

(a)

v primeru predhodnih informativnih obvestil, 12 mesecev oziroma do prejema obvestila o oddaji javnega naročila, kot je določeno v členu 50, z navedbo, da v 12 mesecih, zajetih v javnem razpisu, ne bodo oddana druga javna naročila. Vendar pa se predhodno informativno obvestilo iz točke (b) člena 75(1) pri javnih naročilih socialnih in drugih posebnih storitev objavlja do konca prvotno navedenega obdobja veljavnosti oziroma do prejema obvestila o oddaji javnega naročila, kot je določeno v členu 50, z navedbo, da v obdobju, zajetem v javnem razpisu, ne bodo oddana druga javna naročila;

(b)

v primeru javnih razpisov, ki uvajajo dinamičen nabavni sistem, v obdobju veljavnosti dinamičnega nabavnega sistema.

5.   Javni naročniki so sposobni predložiti dokazilo o datumih pošiljanja obvestil.

Urad za publikacije Evropske unije javnemu naročniku izda potrdilo o prejemu obvestila in o objavi poslanih informacij z navedbo datuma te objave. To potrdilo je dokazilo o objavi.

6.   Javni naročniki lahko objavijo obvestila za javna naročila, za katera ne velja zahteva glede objave iz te direktive, če so navedena obvestila poslana Uradu za publikacije Evropske unije z elektronskimi sredstvi v obliki in v skladu s postopki za pošiljanje iz Priloge VIII.

Člen 52

Objava na nacionalni ravni

1.   Obvestila iz členov 48, 49 in 50 ter informacije, ki jih ta obvestila vsebujejo, se ne objavijo na nacionalni ravni pred objavo v skladu s členom 51. Vendar se lahko v vsakem primeru objavijo na nacionalni ravni, če javni naročniki niso uradno obveščeni o objavi v 48 urah po potrditvi prejema obvestila v skladu s členom 51.

2.   Obvestila, objavljena na nacionalni ravni, ne smejo vsebovati informacij, ki niso navedene v obvestilih, poslanih Uradu za publikacije Evropske unije, ali niso objavljene v profilu kupca, v njih pa mora biti naveden datum, ko je bilo obvestilo poslano Uradu za publikacije Evropske unije ali objavljeno v profilu kupca.

3.   Predhodna informativna obvestila se ne objavijo v profilu kupca, preden je Uradu za publikacije Evropske unije poslano obvestilo o njihovi objavi v tej obliki. V njih se navede datum tega pošiljanja.

Člen 53

Dostopnost dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v elektronski obliki

1.   Javni naročniki od datuma objave obvestila v skladu s členom 51 ali datuma, ko je bilo poslano povabilo k potrditvi interesa, z elektronskimi sredstvi omogočijo neomejen, popoln, neposreden in brezplačen dostop do dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. V besedilu obvestila ali povabila k potrditvi interesa se navede spletni naslov, na katerem je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila dostopna.

Če iz enega od razlogov iz drugega pododstavka člena 22(1) ni mogoče zagotoviti neomejenega, popolnega, neposrednega in brezplačnega dostopa z elektronskimi sredstvi do nekatere dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, lahko naročniki v obvestilu ali povabilu k potrditvi interesa navedejo, da bo zadevna dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila poslana na drug način v skladu z odstavkom 2 tega člena. V tem primeru se rok za oddajo ponudb podaljša za pet dni, razen v ustrezno utemeljenih nujnih primerih iz člena 27(3), člena 28(6) ter četrtega pododstavka člena 29(1).

Če ni mogoče zagotoviti neomejenega, popolnega, neposrednega in brezplačnega dostopa z elektronskimi sredstvi do nekatere dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ker nameravajo javni naročniki uporabiti člen 21(2) te direktive, v obvestilu ali povabilu k potrditvi interesa navedejo ukrepe, ki jih zahtevajo za varovanje zaupnosti informacij, ter način, na katerega je mogoče dobiti dostop do zadevne dokumentacije. V tem primeru se rok za oddajo ponudb podaljša za pet dni, razen v ustrezno utemeljenih nujnih primerih iz člena 27(3), člena 28(6) ter četrtega pododstavka člena 29(1).

2.   Če javni naročniki pravočasno prejmejo zahtevo, zagotovijo vsem ponudnikom, ki sodelujejo v postopku javnega naročanja, dodatne informacije v zvezi s specifikacijami in vse dodatne dokumente najpozneje šest dni pred iztekom roka, določenega za prejem ponudb. Pri pospešenem postopku iz člena 27(3) in člena 28(6) je ta rok štiri dni.

Člen 54

Povabila kandidatom

1.   V omejenih postopkih, postopkih konkurenčnega dialoga, partnerstvih za inovacije in konkurenčnih postopkih s pogajanji javni naročniki sočasno in v pisni obliki povabijo izbrane kandidate k predložitvi ponudb ali, v primeru konkurenčnega dialoga, k sodelovanju v dialogu.

Kadar se predhodno informativno obvestilo uporabi za objavo javnega razpisa v skladu s členom 48(2), javni naročniki sočasno in v pisni obliki povabijo gospodarske subjekte, ki so izrazili svoj interes, da potrdijo interes.

2.   V povabilih iz odstavka 1 tega člena je naveden elektronski naslov, na katerem je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila neposredno dostopna z elektronskimi sredstvi. Povabilom je priložena dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila, če iz razlogov iz drugega ali tretjega pododstavka člena 53(1) ni zagotovljen neomejen, popoln, neposreden in brezplačen dostop do nje in če tudi na kakšen drug način še ni na voljo. Povabila iz odstavka 1 tega člena poleg tega vsebujejo informacije iz Priloge IX.

Člen 55

Obveščanje kandidatov in ponudnikov

1.   Javni naročniki čim prej obvestijo vsakega kandidata in ponudnika o sprejetih odločitvah v zvezi s sklenitvijo okvirnega sporazuma, oddajo javnega naročila ali vključitvijo v dinamični nabavni sistem, vključno z razlogi za odločitev, da ne sklenejo okvirnega sporazuma ali ne oddajo javnega naročila, za katerega je bil objavljen javni razpis, ali da ponovno začnejo postopek oziroma ne uvedejo dinamičnega nabavnega sistema.

2.   Javni naročnik na zahtevo zadevnega kandidata ali ponudnika čim prej, vsekakor pa v 15 dneh od prejema pisnega zahtevka, obvesti:

(a)

vsakega neuspešnega kandidata o razlogih za zavrnitev njegove prijave k sodelovanju;

(b)

vsakega neuspešnega ponudnika o razlogih za zavrnitev njegove ponudbe, za primere iz člena 42(5) in (6) pa tudi razloge za odločitev o neenakovrednosti, ali za odločitev, da gradnje, blago ali storitve ne izpolnjujejo zahtev v zvezi z delovanjem ali funkcionalnostjo;

(c)

vsakega ponudnika, ki je oddal dopustno ponudbo, o značilnostih in sorazmernih prednostih izbrane ponudbe ter o imenu uspešnega ponudnika ali podpisnikov okvirnega sporazuma;

(d)

vsakega ponudnika, ki je oddal dopustno ponudbo, o poteku pogajanj in dialoga s ponudniki ter njunem napredku.

3.   Javni naročniki se lahko odločijo, da nekaterih informacij o oddaji naročila, sklenitvi okvirnega sporazuma ali vključitvi v dinamični nabavni sistem iz odstavkov 1 in 2 ne objavijo, če bi njihovo razkritje oviralo izvajanje zakona ali bi bilo sicer v nasprotju z javnim interesom, če bi škodilo upravičenim poslovnim interesom posameznega javnega ali zasebnega gospodarskega subjekta ali če bi lahko vplivalo na pošteno konkurenco med gospodarskimi subjekti.

Oddelek 3

Izbor udeležencev in oddaja javnih naročil

Člen 56

Splošna načela

1.   Javna naročila se oddajo na podlagi meril, določenih v skladu s členi 67 do 69, če javni naročnik v skladu s členi 59 do 61 preveri, da so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

ponudba je skladna z zahtevami, pogoji in merili, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ali povabilu k potrditvi interesa ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju člena 45;

(b)

ponudbo je oddal ponudnik, ki ni izključen v skladu s členom 57 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje, ki jih je določil javni naročnik v skladu s členom 58, ter po potrebi nediskriminatorna pravila in merila iz člena 65.

Javni naročniki se lahko odločijo, da ne oddajo javnega naročila ponudniku, ki predloži ekonomsko najugodnejšo ponudbo, če ugotovijo, da ta ponudba ni skladna z veljavnimi obveznostmi iz člena 18(2).

2.   Pri odprtih postopkih lahko javni naročniki odločijo, da se ponudbe preučijo, preden se preveri, da ni razlogov za izključitev in da so izpolnjeni pogoji za sodelovanje v skladu s členi 57 do 64. Če uporabijo to možnost, zagotovijo, da je preverjanje odsotnosti razlogov za izključitev in izpolnjevanja pogojev za sodelovanje nepristransko in transparentno, da se javno naročilo ne bi oddalo ponudniku, ki bi moral biti izključen v skladu s členom 57 ali ne izpolnjuje pogojev za sodelovanje, ki jih je določil javni naročnik.

Države članice lahko izključijo uporabo postopka iz prvega pododstavka za nekatere vrste javnih naročil ali posebne okoliščine ali njegovo uporabo omejijo nanje.

3.   Če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, lahko javni naročniki – razen če je v nacionalnem pravu, s katerim se izvaja ta direktiva, določeno drugače – zahtevajo, da zadevni gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo, dopolnijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da so takšne zahteve popolnoma skladne z načeloma enake obravnave in transparentnosti.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 87, da spremeni seznam iz Priloge X, če je to potrebno, da doda nove mednarodne sporazume, ki jih ratificirajo vse države članice, ali če navedenih veljavnih mednarodnih sporazumov ne ratificirajo več vse države članice oziroma se ti sporazumi kako drugače spremenijo, na primer njihov obseg, vsebina ali ime.

Pododdelek 1

Pogoji za ugotavljanje sposobnosti

Člen 57

Razlogi za izključitev

1.   Javni naročniki izključijo gospodarski subjekt iz sodelovanja v postopku javnega naročanja, če so pri preverjanju v skladu s členi 59, 60 in 61 ugotovili ali so drugače seznanjeni, da mu je bila izrečena pravnomočna obsodba iz enega od naslednjih razlogov:

(a)

sodelovanja v hudodelski združbi, kot je opredeljeno v členu 2 Okvirnega Sklepa Sveta 2008/841/PNZ (32);

(b)

korupcije, kot je opredeljena v členu 3 Konvencije o boju proti korupciji uradnikov Evropskih skupnosti ali uradnikov držav članic Evropske unije (33) in členu 2(1) Okvirnega sklepa Sveta 2003/568/PNZ (34), ter korupcije, kot je opredeljena v nacionalnem pravu javnega naročnika ali gospodarskega subjekta;

(c)

goljufije v smislu člena 1 Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (35);

(d)

terorističnih kaznivih dejanj ali kaznivih dejanj, povezanih s terorističnimi dejavnostmi, kot so opredeljena v členu 1 oziroma 3 Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ (36), ali spodbujanja k storitvi kaznivega dejanja, pomoči ali podpore pri tem ali poskusa storitve kaznivega dejanja, kot je navedeno v členu 4 navedenega okvirnega sklepa;

(e)

pranja denarja ali financiranja terorizma, kot sta opredeljena v členu 1 Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (37);

(f)

dela otrok in drugih oblik trgovine z ljudmi, kot so opredeljene v členu 2 Direktive 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (38).

Obveznost izključitve gospodarskega subjekta velja tudi, če je pravnomočno obsojena oseba članica upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa tega gospodarskega subjekta ali ima pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor v njem.

2.   Gospodarski subjekt je izključen iz sodelovanja v postopku javnega naročanja, če je javni naročnik seznanjen, da gospodarski subjekt krši obveznosti plačevanja davkov ali prispevkov za socialno varnost, in če je to ugotovljeno s sodno ali upravno odločbo, ki je dokončna oziroma pravnomočna in zavezujoča, v skladu z zakonskimi določbami države, v kateri ima sedež, ali določbami države članice javnega naročnika.

Javni naročniki lahko poleg tega iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključijo gospodarski subjekt, če lahko na kakršen koli ustrezen način dokažejo, da gospodarski subjekt krši obveznosti plačevanja davkov ali prispevkov za socialno varnost, oziroma lahko izključitev gospodarskega subjekta od njih zahtevajo države članice.

Ta odstavek se ne uporablja več, ko gospodarski subjekt izpolni svoje obveznosti s plačilom dolgovanih davkov ali prispevkov za socialno varnost, po potrebi skupaj z morebitnimi obračunanimi obrestmi ali globami, ali s sklenitvijo zavezujočega dogovora o takem plačilu.

3.   Države članice lahko izjemoma določijo odstopanje od obvezne izključitve iz odstavkov 1 in 2 zaradi pomembnejših razlogov, povezanih s splošnim interesom, kot sta javno zdravje ali varstvo okolja.

Države članice lahko prav tako določijo odstopanje od obvezne izključitve iz odstavka 2, če bi bila izključitev očitno nesorazmerna, zlasti če niso plačane le manjše vsote davkov ali prispevkov za socialno varnost, ali če gospodarski subjekt o točnem znesku, ki ga dolguje zaradi kršitve obveznosti plačevanja davkov ali prispevkov za socialno varnost, ni bil obveščen dovolj zgodaj, da bi lahko ukrepal, kot je določeno v tretjem pododstavku odstavka 2, pred iztekom roka za oddajo prijav za sodelovanje ali – v odprtih postopkih – roka za oddajo ponudb.

4.   Javni naročniki lahko oziroma – na zahtevo držav članic – morajo iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključiti vsak gospodarski subjekt v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)

kadar lahko javni naročniki na kakršen koli ustrezen način dokažejo kršitev veljavnih obveznosti iz člena 18(2);

(b)

kadar je gospodarski subjekt v stečaju oziroma v postopku zaradi insolventnosti ali postopku likvidacije, če njegova sredstva upravlja upravitelj ali sodišče, če ima dogovor z upniki, če so njegove poslovne dejavnosti začasno ustavljene ali je v podobnem položaju, ki nastane zaradi podobnega postopka v skladu z nacionalnimi zakoni in predpisi;

(c)

kadar lahko javni naročnik z ustreznimi sredstvi dokaže, da je gospodarski subjekt zagrešil hujšo kršitev poklicnih pravil, s čimer je omajana njegova integriteta;

(d)

kadar lahko javni naročnik dokaže, da obstajajo dovolj verjetni indici, da je gospodarski subjekt sklenil dogovore z drugimi gospodarskimi subjekti z namenom izkrivljanja konkurence;

(e)

kadar nasprotja interesov v smislu člena 24 ni mogoče učinkovito odpraviti z drugimi, manj vsiljivimi ukrepi;

(f)

kadar izkrivljanja konkurence zaradi predhodnega sodelovanja gospodarskih subjektov pri pripravi postopka javnega naročanja iz člena 41 ni mogoče učinkovito odpraviti z drugimi, manj vsiljivimi ukrepi;

(g)

kadar so se pri gospodarskem subjektu pri prejšnji pogodbi o izvedbi javnega naročila, prejšnji pogodbi o izvedbi naročila, sklenjeni z naročnikom, ali prejšnji koncesijski pogodbi pokazale precejšnje ali stalne pomanjkljivosti pri izpolnjevanju ključne zahteve, posledica pa je bila predčasna odpoved tega prejšnjega naročila oziroma pogodbe, odškodnina ali druge primerljive sankcije;

(h)

kadar je gospodarski subjekt kriv resnih zavajajočih razlag pri dajanju informacij, zahtevanih zaradi preverjanja odsotnosti razlogov za izključitev ali izpolnjevanja pogojev za sodelovanje, ne razkrije takšnih informacij ali ne more predložiti dokazil, ki se zahtevajo v skladu s členom 59, ali

(i)

kadar je gospodarski subjekt poskusil neupravičeno vplivati na odločanje javnega naročnika, pridobiti zaupne informacije, zaradi katerih bi lahko imel neupravičeno prednost v postopku javnega naročanja, ali iz malomarnosti predložiti zavajajoče informacije, ki bi lahko pomembno vplivale na odločitve o izključitvi, izboru ali oddaji javnega naročila.

Ne glede na točko (b) prvega pododstavka države članice lahko zahtevajo ali pa predvidijo možnost, da javni naročnik ne izključi gospodarskega subjekta, ki je v enem od položajev iz navedene točke, če javni naročnik ob upoštevanju veljavnih nacionalnih pravil in ukrepov za nadaljevanje poslovnih dejavnosti v primerih iz točke (b) ugotovi, da bo zadevni gospodarski subjekt lahko izvedel javno naročilo.

5.   Javni naročniki med postopkom kadar koli izključijo gospodarski subjekt, če se izkaže, da je gospodarski subjekt glede na storjena ali neizvedena dejanja pred ali med postopkom v enem od položajev iz odstavkov 1 in 2.

Javni naročniki lahko oziroma – na zahtevo države članice – morajo med postopkom kadar koli izključiti gospodarski subjekt, če se izkaže, da je gospodarski subjekt glede na dejanja, izvršena s storitvijo ali opustitvijo, pred ali med postopkom v enem od položajev iz odstavka 4.

6.   Vsak gospodarski subjekt, ki ga zadeva eden od primerov iz odstavkov 1 in 4, lahko predloži dokaze, da je sprejel zadostne ukrepe, s katerimi lahko dokaže svojo zanesljivost kljub obstoju zadevnega razloga za izključitev. Če se šteje, da takšni dokazi zadoščajo, se zadevni gospodarski subjekt ne izključi iz postopka javnega naročanja.

V ta namen gospodarski subjekt dokaže, da je plačal ali da se je zavezal plačati nadomestilo za vso škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem ali kršitvijo, v dejavnem sodelovanju s preiskovalnimi organi v celoti razjasnil dejstva in okoliščine ter sprejel konkretne tehnične, organizacijske in kadrovske ukrepe, ustrezne za preprečitev nadaljnjih kaznivih dejanj ali kršitev.

Pri ocenjevanju ukrepov, ki jih sprejmejo gospodarski subjekti, se upoštevajo resnost in posebne okoliščine kaznivega dejanja ali kršitve. Če se šteje, da ukrepi ne zadoščajo, gospodarski subjekt prejme utemeljitev razlogov za takšno odločitev.

Gospodarski subjekt, ki je bil s pravnomočno sodbo izključen iz sodelovanja v postopkih javnega naročanja ali podeljevanja koncesije, med izključitvijo na podlagi te sodbe ni upravičen do uporabe možnosti iz tega odstavka v državah članicah, v katerih sodba učinkuje.

7.   Države članice z zakoni ali drugimi predpisi in ob upoštevanju prava Unije določijo pogoje za izvajanje tega člena. Določijo zlasti najdaljše obdobje izključitve, če gospodarski subjekt ne sprejme nobenih ukrepov iz odstavka 6, da bi dokazal svojo zanesljivost. Če obdobje izključitve ni določeno s pravnomočno sodbo, to obdobje ne sme biti daljše od petih let od datuma izreka pravnomočne obsodbe v primerih iz odstavka 1 in ne daljše od treh let od datuma zadevnega dogodka v primerih iz odstavka 4.

Člen 58

Pogoji za sodelovanje

1.   Pogoji za sodelovanje se lahko nanašajo na:

(a)

ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti;

(b)

ekonomski in finančni položaj;

(c)

tehnično in strokovno sposobnost.

Javni naročniki lahko gospodarskim subjektom kot zahteve za sodelovanje naložijo le pogoje iz odstavkov 2, 3 in 4. Vse zahteve omejijo na tiste, s katerimi je mogoče ustrezno zagotoviti, da ima kandidat ali ponudnik pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila.

2.   Glede ustreznosti za opravljanje poklicne dejavnosti lahko javni naročniki od gospodarskih subjektov zahtevajo, da so vpisani v enega od poklicnih ali poslovnih registrov, ki se vodijo v državi članici sedeža, kot je opisano v Prilogi XI, ali da izpolnijo katere koli druge zahteve iz navedene priloge.

Če morajo imeti gospodarski subjekti določeno dovoljenje ali morajo biti člani določene organizacije, da lahko v svoji matični državi opravljajo zadevno storitev, lahko javni naročnik v postopkih javnega naročanja storitev od njih zahteva, da predložijo dokazila o tem dovoljenju ali članstvu.

3.   Glede ekonomskega in finančnega položaja lahko javni naročniki določijo zahteve, s katerimi zagotovijo, da imajo gospodarski subjekti potrebne ekonomske in finančne zmogljivosti za izvedbo javnega naročila. Javni naročniki lahko v ta namen še zlasti zahtevajo, da imajo gospodarski subjekti določen najnižji letni promet, vključno z določenim najnižjim prometom na področju, zajetem v javnem naročilu. Javni naročniki lahko poleg tega zahtevajo, da jim gospodarski subjekti predložijo informacije o svojih letnih računovodskih izkazih, ki izkazujejo na primer deleže sredstev glede na obveznosti. Prav tako lahko zahtevajo ustrezno raven zavarovanja poklicnega tveganja.

Najnižji letni promet, ki ga morajo imeti gospodarski subjekti, ne sme presegati dvakratne ocenjene vrednosti javnega naročila, razen v ustrezno utemeljenih primerih, ki se na primer nanašajo na posebna tveganja, povezana z naravo gradenj, storitev ali blaga. Javni naročnik glavne razloge za takšno zahtevo navede v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ali posameznem poročilu iz člena 84.

Ta delež, na primer delež sredstev glede na obveznosti, se lahko upošteva, če javni naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določi metode in pogoje, ki se pri tem uporabijo. Take metode in pogoji morajo biti transparentni, objektivni in nediskriminatorni.

Kadar je javno naročilo razdeljeno na sklope, se ta člen uporablja za vsak posamezen sklop. Vendar lahko javni naročnik določi najnižji letni promet, ki ga morajo imeti gospodarski subjekti, za skupine sklopov v primeru, če se uspešnemu ponudniku odda več sklopov, ki se izvajajo sočasno.

Če se naročila na podlagi okvirnega sporazuma oddajo po ponovnem odpiranju konkurence, se zahteva glede najvišjega letnega prometa iz drugega pododstavka tega odstavka izračuna na podlagi pričakovanega največjega obsega posameznih naročil, ki se bodo izvajala sočasno, ali, če to ni znano, na podlagi ocenjene vrednosti okvirnega sporazuma. Pri dinamičnih nabavnih sistemih se zahteva glede najvišjega letnega prometa iz drugega pododstavka izračuna na podlagi pričakovanega največjega obsega posameznih naročil, ki se bodo oddala v okviru tega sistema.

4.   Glede tehnične in strokovne sposobnosti lahko javni naročniki določijo zahteve, s katerimi zagotovijo, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti.

Javni naročniki lahko zlasti zahtevajo, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih dokažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Javni naročnik lahko domneva, da gospodarski subjekt nima zahtevanih strokovnih sposobnosti, če javni naročnik pri gospodarskem subjektu zasledi nasprotje interesov, ki bi lahko negativno vplivalo na izvajanje javnega naročila.

Pri postopkih javnega naročanja blaga, za katero je treba izvesti namestitvena ali inštalacijska dela, ter javnega naročanja storitev ali gradenj se lahko strokovna sposobnost gospodarskih subjektov, da izvedejo storitev ali izvedejo inštalacijska dela ali gradnje, oceni glede na njihove veščine, učinkovitost, izkušnje in zanesljivost.

5.   Javni naročniki v obvestilu o javnem naročilu ali povabilu k potrditvi interesa navedejo zahtevane pogoje za sodelovanje, ki so lahko izraženi kot najnižje stopnje usposobljenosti, vključno z ustreznimi dokazili.

Člen 59

Enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila

1.   Ob predložitvi prijav za sodelovanje ali ponudb javni naročniki namesto potrdil, ki jih izdajajo javni organi ali tretje osebe, sprejmejo enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila (ESPD), ki vključuje posodobljeno lastno izjavo, kot predhodni dokaz, da zadevni gospodarski subjekt izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)

ni v enem od položajev iz člena 57, zaradi katerega so ali bi lahko bili gospodarski subjekti izključeni;

(b)

izpolnjuje ustrezne pogoje za sodelovanje, določene v skladu s členom 58;

(c)

če je primerno, izpolnjuje objektivna pravila in kriterije, določene v skladu s členom 65.

Če gospodarski subjekt uporablja zmogljivosti drugih subjektov v skladu s členom 63, ESPD vsebuje tudi informacije iz prvega pododstavka tega odstavka v zvezi s temi subjekti.

ESPD vključuje uradno izjavo gospodarskega subjekta, da zadevni razlog za izključitev ne velja in/ali da je zadevni pogoj za sodelovanje izpolnjen, obenem pa zagotavlja ustrezne informacije, ki jih zahteva javni naročnik. Poleg tega je v ESPD naveden javni organ ali tretja oseba, odgovorna za izdajo dokazil, vsebuje pa tudi uradno izjavo o tem, da bo gospodarski subjekt na zahtevo in brez odlašanja lahko predložil ta dokazila.

Če lahko javni naročnik dokazila pridobi neposredno v bazi podatkov v skladu z odstavkom 5, ESPD prav tako vsebuje informacije, ki so potrebne v ta namen, kot so spletni naslov baze podatkov, podatki za identifikacijo in po potrebi nujna izjava o soglasju.

Gospodarski subjekti lahko ponovno uporabijo ESPD, ki so ga uporabili že v prejšnjem postopku javnega naročanja, če potrdijo, da so informacije v njem še vedno točne.

2.   ESPD se sestavi na podlagi standardnega obrazca. Komisija določi standardni obrazec z izvedbenimi akti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 89(3).

ESPD se zagotovi izključno v elektronski obliki.

3.   Ne glede na člen 92 Komisija pregleda praktično uporabo ESPD ob upoštevanju tehničnega razvoja baz podatkov v državah članicah ter o tem poroča Evropskemu parlamentu in Svetu do 18. aprila 2017.

Komisija po potrebi predlaga možne načine za zagotovitev čim boljšega čezmejnega dostopa do takšnih baz podatkov ter uporabe spričeval in potrdil na notranjem trgu.

4.   Javni naročnik lahko ponudnike in kandidate kadar koli med postopkom pozove, naj predložijo vsa dokazila ali del dokazil, če je to potrebno, da se zagotovi pravilna izvedba postopka.

Razen pri naročilih na podlagi okvirnih sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 33(3) ali točko (a) člena 33(4), javni naročnik pred oddajo javnega naročila od ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo, zahteva, da predloži najnovejša dokazila v skladu s členom 60 in po potrebi členom 62. Javni naročnik lahko pozove gospodarske subjekte, da dopolnijo ali pojasnijo potrdila, predložena v skladu s členoma 60 in 62.

5.   Ne glede na odstavek 4 gospodarski subjekti niso dolžni predložiti dokazil ali drugih listinskih dokazov, če in kolikor ima javni naročnik možnost, da potrdila ali druge zadevne informacije pridobi neposredno z brezplačnim dostopom do nacionalne baze podatkov v kateri koli državi članici, kot so nacionalni register javnih naročil, virtualni dosje podjetij, elektronski sistem za shranjevanje dokumentov ali predkvalifikacijski sistem.

Ne glede na odstavek 4 gospodarski subjekti niso dolžni predložiti dokazil, kadar javni naročnik, ki je oddal javno naročilo ali sklenil okvirni sporazum, že ima te dokumente.

Za namene prvega pododstavka države članice zagotovijo, da imajo do baz podatkov, ki vsebujejo zadevne informacije o gospodarskih subjektih in do katerih imajo dostop njihovi javni naročniki, pod enakimi pogoji lahko dostop tudi javni naročniki drugih držav članic.

6.   Države članice dajo v sistemu e-Certis na voljo celoten seznam baz podatkov z zadevnimi informacijami o gospodarskih subjektih, do katerih imajo dostop javni naročniki iz drugih držav članic, in ta seznam redno posodabljajo. Države članice drugim državam članicam na njihovo zahtevo dajo na voljo vse informacije, povezane z bazami podatkov iz tega člena.

Člen 60

Dokazila

1.   Javni naročniki lahko zahtevajo potrdila, izjave in druga dokazila iz odstavkov 2, 3 in 4 tega člena in Priloge XII kot dokaz odsotnosti razlogov za izključitev, navedenih v členu 57, in izpolnjevanja pogojev za sodelovanje v skladu s členom 58.

Javni naročniki ne smejo zahtevati drugih dokazil, razen tistih iz tega člena in člena 62. V zvezi s členom 63 lahko gospodarski subjekti uporabijo vsa ustrezna sredstva, da javnemu naročniku dokažejo, da bodo imeli na voljo potrebna sredstva.

2.   Javni naročniki kot zadosten dokaz, da noben primer iz člena 57 ne velja za gospodarski subjekt, sprejmejo naslednje:

(a)

v zvezi z odstavkom 1 navedenega člena predložitev izpisa iz ustreznega registra, kot je sodni register, ali, če tega ni, enakovrednega dokumenta, ki ga izda pristojni sodni ali upravni organ v državi članici ali matični državi ali v državi sedeža gospodarskega subjekta, iz katerega je razvidno, da so navedene zahteve izpolnjene;

(b)

v zvezi z odstavkom 2 in točko (b) odstavka 4 navedenega člena potrdilo, ki ga izda pristojni organ v zadevni državi članici ali državi;

Kadar zadevna država članica ali zadevna država takšnih dokumentov ali potrdil ne izdaja ali če ti ne zajemajo vseh primerov iz odstavkov 1 in 2 ter točke (b) odstavka 4 člena 57, jih je mogoče nadomestiti z zapriseženo izjavo ali, v državah članicah ali državah, kjer ta ni predvidena, svečano izjavo zadevne osebe pred sodnim ali upravnim organom, notarjem ali pristojnim poklicnim ali trgovinskim organom v matični državi članici ali matični državi ali v državi članici ali državi, v kateri ima sedež gospodarski subjekt.

Država članica po potrebi zagotovi uradno izjavo, da se dokumenti ali potrdila iz tega odstavka ne izdajajo ali da ti ne zajemajo vseh primerov iz odstavkov 1 in 2 ter točke (b) odstavka 4 člena 57. Takšne uradne izjave so na voljo prek spletne zbirke potrdil (e-Certis) iz člena 61.

3.   Kot dokaz o ekonomskem in finančnem položaju gospodarskega subjekta je praviloma mogoče predložiti eno ali več dokazil, naštetih v delu I Priloge XII.

Če gospodarski subjekt zaradi katerega koli utemeljenega razloga ne more predložiti dokazil, ki jih zahteva javni naročnik, lahko svoj ekonomski in finančni položaj dokaže s katerim koli drugim dokumentom, za katerega javni naročnik meni, da je ustrezen.

4.   Dokazila o tehničnih sposobnostih gospodarskega subjekta se lahko glede na vrsto, količino ali pomen ter uporabo gradenj, blaga ali storitev predložijo na enega ali več načinov, naštetih v delu II Priloge XII.

5.   Države članice dajo drugim državam članicam na njihovo zahtevo na voljo vse informacije v zvezi z razlogi za izključitev, navedenimi v členu 57, ustreznostjo za opravljanje poklicne dejavnosti ter finančnimi in tehničnimi zmogljivostmi ponudnikov iz člena 58 ter vse informacije v zvezi z dokazili iz tega člena.

Člen 61

Spletna zbirka potrdil (e-Certis)

1.   Države članice zaradi poenostavitve čezmejnega oddajanja ponudb zagotovijo nenehno posodabljanje informacij v zvezi s potrdili in drugimi oblikami listinskih dokazov, shranjenih v sistemu e-Certis, ki ga je vzpostavila Komisija.

2.   Javni naročniki uporabljajo e-Certis in zahtevajo predvsem vrste potrdil ali oblike listinskih dokazov, ki so zajete v sistemu e-Certis.

3.   Komisija da v sistemu e-Certis na voljo vse jezikovne različice ESPD.

Člen 62

Standardi za zagotavljanje kakovosti in standardi za okoljsko ravnanje

1.   Če javni naročniki zahtevajo predložitev potrdil, ki jih izdajo neodvisni organi in potrjujejo, da gospodarski subjekt upošteva določene standarde za zagotavljanje kakovosti, vključno z dostopnostjo za invalide, se sklicujejo na sisteme zagotavljanja kakovosti, ki temeljijo na ustrezni seriji evropskih standardov, potrjenih s strani akreditiranih organov. Javni naročniki priznajo enakovredna potrdila, ki jih izdajo organi s sedežem v drugih državah članicah. Sprejmejo tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih za zagotavljanje kakovosti, če zadevni gospodarski subjekt iz razlogov, za katere mu ni mogoče pripisati odgovornosti, nima možnosti, da bi takšna potrdila pridobil v ustreznem roku, pod pogojem, da dokaže, da so pri predlaganih ukrepih za zagotavljanje kakovosti upoštevani zahtevani standardi za zagotavljanje kakovosti.

2.   Če javni naročniki zahtevajo predložitev potrdil, ki jih izdajo neodvisni organi in ki potrjujejo, da gospodarski subjekt upošteva določene sisteme ali standarde za okoljsko ravnanje, se sklicujejo na sistem Unije za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) ali na druge sisteme za okoljsko ravnanje, ki so priznani v skladu s členom 45 Uredbe (ES) št. 1221/2009, ali na druge standarde za okoljsko ravnanje, ki temeljijo na ustreznih evropskih ali mednarodnih standardih akreditiranih organov. Javni naročniki priznajo enakovredna potrdila, ki jih izdajo organi s sedežem v drugih državah članicah.

Če gospodarski subjekt iz razlogov, za katere mu ni mogoče pripisati odgovornosti, očitno nima dostopa do teh potrdil ali jih ne more pridobiti v ustreznem roku, javni naročnik sprejme tudi druga dokazila o ukrepih za okoljsko ravnanje, pod pogojem, da zadevni gospodarski subjekt dokaže, da so ti ukrepi enakovredni tistim, ki se zahtevajo v skladu z veljavnim sistemom ali standardom okoljskega ravnanja.

3.   Države članice v skladu s členom 86 drugim državam članicam na zahtevo dajo na voljo vse informacije, povezane z dokumenti, ki so predloženi kot dokaz o upoštevanju standardov za zagotavljanje kakovosti in okoljsko ravnanje iz odstavkov 1 in 2.

Člen 63

Uporaba zmogljivosti drugih subjektov

1.   Glede pogojev v zvezi z ekonomskim in finančnim položajem iz člena 58(3) ter pogojev v zvezi s tehnično in strokovno sposobnostjo iz člena 58(4) lahko gospodarski subjekt po potrebi za posamezno naročilo uporabi zmogljivosti drugih subjektov, ne glede na pravno razmerje med njim in temi subjekti. Glede pogojev v zvezi z izobrazbo in strokovno usposobljenostjo iz točke (f) dela II Priloge XII ali ustreznimi poklicnimi izkušnjami pa lahko gospodarski subjekti uporabijo zmogljivosti drugih subjektov le, če bodo ti izvajali gradnje ali storitve, za katere se zahtevajo te zmogljivosti. Če želi gospodarski subjekt uporabljati zmogljivosti drugih subjektov, javnemu naročniku dokaže, da bo imel na voljo potrebna sredstva, na primer s predložitvijo zagotovil teh subjektov v ta namen.

Javni naročnik v skladu s členi 59, 60 in 61 preveri, ali subjekti, katerih zmogljivosti namerava uporabiti gospodarski subjekt, izpolnjujejo ustrezne pogoje za sodelovanje, oziroma ali obstajajo razlogi za izključitev v skladu s členom 57. Javni naročnik od gospodarskega subjekta zahteva zamenjavo subjekta, ki ne izpolnjuje ustreznih pogojev za sodelovanje ali v zvezi z njim obstajajo obvezni razlogi za izključitev. Javni naročnik lahko od gospodarskega subjekta zahteva zamenjavo subjekta, v zvezi s katerim obstajajo neobvezni razlogi za izključitev; tako zahtevo lahko od njega zahteva tudi država članica.

Če gospodarski subjekt uporabi zmogljivosti drugih subjektov glede pogojev v zvezi z ekonomskim in finančnim položajem, lahko javni naročnik zahteva, da so gospodarski subjekt in navedeni subjekti skupaj odgovorni za izvedbo javnega naročila.

Pod enakimi pogoji lahko skupina gospodarskih subjektov iz člena 19(2) uporabi zmogljivosti sodelujočih v tej skupini ali drugih subjektov.

2.   Javni naročniki lahko v zvezi z javnimi naročili gradenj, javnimi naročili storitev in javnimi naročili blaga, ki vključujejo namestitvena ali inštalacijska dela, zahtevajo, da nekatere ključne naloge opravi neposredno ponudnik sam ali sodelujoči v tej skupini, če ponudbo predloži skupina gospodarskih subjektov v skladu s členom 19(2).

Člen 64

Uradni seznami potrjenih gospodarskih subjektov in potrjevanje s strani organov, ustanovljenih po javnem ali zasebnem pravu

1.   Države članice lahko sestavijo ali vzdržujejo uradne sezname potrjenih izvajalcev gradenj, dobaviteljev blaga ali izvajalcev storitev ali določijo, da potrdila izdajajo certifikacijski organi, ki izpolnjujejo evropske standarde za certifikacijo v smislu Priloge VII.

Komisijo in druge države članice obvestijo o naslovu certifikacijskega organa ali organa, odgovornega za uradne sezname, ki se mu se pošljejo vloge.

2.   Države članice prilagodijo pogoje za vpis na uradne sezname iz odstavka 1 in za izdajo potrdil s strani certifikacijskih organov določbam iz tega pododdelka.

Države članice navedene pogoje prav tako prilagodijo členu 63 glede vlog za vpis, predloženih s strani gospodarskih subjektov, ki pripadajo skupini in navajajo, da jim druge družbe v skupini dajejo na voljo svoja sredstva. V takih primerih navedeni gospodarski subjekti organu, ki ureja uradni seznam, predložijo dokazilo, da bodo imeli navedena sredstva na voljo med celotnim obdobjem veljavnosti potrdila, ki potrjuje, da so vpisani na uradni seznam, in da bodo v tem obdobju navedene družbe neprekinjeno izpolnjevale zahteve za ugotavljanje sposobnosti, določene na uradnem seznamu ali potrdilu, na katere se gospodarski subjekti sklicujejo pri svojem vpisu na seznam.

3.   Gospodarski subjekti, ki so vpisani na uradne sezname ali imajo potrdilo, lahko za vsako javno naročilo javnemu naročniku predložijo potrdilo o vpisu na seznam, ki ga je izdal pristojni organ, ali potrdilo, ki ga je izdal pristojni certifikacijski organ.

Ta potrdila navajajo dokazila, ki so gospodarskim subjektom omogočila vpis na uradni seznam ali pridobitev potrdila, in uvrstitev s tega seznama.

4.   Vpis na uradne sezname, ki ga potrdijo pristojni organi, ali potrdilo, ki ga izda certifikacijski organ, potrjuje domnevo o ustreznosti v zvezi z zahtevami za ugotavljanje sposobnosti, določenimi na seznamu ali potrdilu.

5.   V informacije, ki jih je mogoče razbrati iz vpisa na uradne sezname ali potrdila, se ne sme neutemeljeno dvomiti. Glede plačevanja prispevkov za socialno varnost in davkov se lahko pri vsaki oddaji javnega naročila od vsakega gospodarskega subjekta, vpisanega na seznam, zahteva dodatno potrdilo.

Javni naročniki drugih držav članic uporabljajo odstavek 3 in prvi pododstavek tega odstavka le za gospodarske subjekte s sedežem v državi članici, ki vodi uradni seznam.

6.   Zahteve glede dokazil v zvezi s pogoji za ugotavljanje sposobnosti, določenimi na uradnem seznamu ali potrdilu, so skladne s členom 60 ter po potrebi členom 62. Za vpis gospodarskih subjektov iz drugih držav članic na uradni seznam ali za izdajo potrdil tem subjektom se ne smejo zahtevati dodatna dokazila ali izjave, razen tistih, ki se zahtevajo od nacionalnih gospodarskih subjektov.

Gospodarski subjekti lahko kadar koli zaprosijo za vpis na uradni seznam ali za izdajo potrdila. O odločitvi organa, ki ureja uradni seznam, ali odločitvi pristojnega certifikacijskega organa se obvestijo v razumno kratkem roku.

7.   Za gospodarske subjekte iz drugih držav članic ta vpis ali izdaja potrdil ni pogoj za njihovo sodelovanje pri javnem naročilu. Javni naročniki priznajo enakovredna potrdila, ki jih izdajo organi s sedežem v drugih državah članicah. Sprejmejo tudi druga enakovredna dokazila.

8.   Države članice dajo drugim državam članicam na njihovo zahtevo na voljo vse informacije, povezane z dokumenti, predloženimi kot dokaz, da gospodarski subjekti izpolnjujejo zahteve za vpis na uradni seznam potrjenih gospodarskih subjektov ali da imajo gospodarski subjekti iz druge države članice enakovredna potrdila.

Pododdelek 2

Zmanjšanje števila kandidatov, ponudnikov in rešitev

Člen 65

Zmanjšanje števila sicer ustreznih kandidatov, ki bodo povabljeni k sodelovanju

1.   V omejenih postopkih, konkurenčnih postopkih s pogajanji, postopkih konkurenčnega dialoga in partnerstvih za inovacije lahko javni naročniki omejijo število kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje za sodelovanje in ki jih bodo povabili, da oddajo ponudbe ali sodelujejo v dialogu, če je v skladu z odstavkom 2 prijavljeno najmanjše število ustreznih kandidatov.

2.   Javni naročniki v obvestilu o javnem naročilu ali povabilu k potrditvi interesa navedejo objektivne in nediskriminatorne kriterije ali pravila, ki jih nameravajo uporabiti, najmanjše in po potrebi največje število kandidatov, ki jih nameravajo povabiti.

V omejenem postopku je najmanjše število kandidatov pet. V konkurenčnem postopku s pogajanji, postopku konkurenčnega dialoga in partnerstvu za inovacije je najmanjše število kandidatov tri. V vsakem primeru mora število povabljenih kandidatov zadostovati za zagotovitev prave konkurence.

Javni naročniki povabijo toliko kandidatov, da je njihovo število najmanj enako najmanjšemu številu. Kadar pa je število kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje za sodelovanje in najnižje stopnje usposobljenosti iz člena 58(5), manjše od najmanjšega predvidenega števila, lahko javni naročnik nadaljuje postopek tako, da povabi kandidate z zahtevanimi sposobnostmi. Javni naročnik v ta postopek ne sme vključiti gospodarskih subjektov, ki se niso prijavili za sodelovanje, ali kandidatov, ki nimajo zahtevanih sposobnosti.

Člen 66

Zmanjšanje števila ponudb in rešitev

Če javni naročniki uporabijo možnost zmanjšanja števila ponudb, o katerih se bo pogajalo, kot je določeno v členu 29(6), ali rešitev, o katerih se bo razpravljalo, kot je določeno v členu 30(4), to storijo z uporabo meril za oddajo javnega naročila, navedenih v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. V zadnji fazi tako dobljeno število zagotavlja pravo konkurenco, če je dovolj ponudnikov, rešitev ali kvalificiranih kandidatov.

Pododdelek 3

Oddaja javnega naročila

Člen 67

Merila za oddajo javnega naročila

1.   Javni naročniki brez poseganja v nacionalne zakone ali druge predpise v zvezi s ceno posameznega blaga ali plačilom posameznih storitev javna naročila oddajo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe.

2.   Ekonomsko najugodnejša ponudba z vidika javnega naročnika se določi na podlagi cene ali stroškov, ob uporabi pristopa stroškovne učinkovitosti, na primer z izračunom stroškov v življenjski dobi pod pogoji iz člena 68, in lahko zajema tudi najboljše razmerje med ceno in kakovostjo, ocenjeno na podlagi meril, ki se nanašajo na kakovost ter okoljske in/ali socialne vidike, povezane s predmetom zadevnega javnega naročila. Takšna merila lahko na primer vključujejo:

(a)

kakovost, tudi tehnične prednosti, estetske in funkcionalne lastnosti, dostopnost, oblikovanje, prilagojeno vsem uporabnikom, socialne, okoljske in inovativne značilnosti ter trgovanje in pogoje v zvezi z njim;

(b)

organiziranost, usposobljenost in izkušenost osebja, dodeljenega za izvajanje zadevnega javnega naročila, če lahko kakovost zaposlenih bistveno vpliva na raven izvedbe javnega naročila, ali

(c)

poprodajne storitve, tehnično pomoč in pogoje dobave, kot so datum dobave, postopek dobave in rok za dobavo ali dokončanje del.

Stroškovni dejavnik je lahko tudi fiksna cena ali fiksni stroški, na podlagi katerih gospodarski subjekti med seboj konkurirajo zgolj v zvezi z merili kakovosti.

Države članice lahko določijo, da javni naročniki ne smejo uporabiti zgolj cene ali stroškov kot edinega merila pri oddaji javnega naročila, oziroma lahko omejijo uporabo zadevnih meril na nekatere kategorije javnih naročnikov ali nekatere vrste javnih naročil.

3.   Šteje se, da so merila za oddajo javnega naročila povezana s predmetom javnega naročanja, če se nanašajo na gradnje, blago ali storitve, ki jih je treba zagotoviti v skladu z navedenim javnim naročilom, in sicer v vseh pogledih in fazah njihove življenjske dobe, vključno z dejavniki, povezanimi s:

(a)

posebnim postopkom proizvodnje, zagotavljanjem ali trženjem teh gradenj, blaga ali storitev ali

(b)

posebnim postopkom, povezanim z drugo fazo njihove življenjske dobe,

tudi če takšni dejavniki vsebinsko niso del njih.

4.   Merila za oddajo javnega naročila javnemu naročniku ne dajejo neomejene svobode izbire. Zagotavljati morajo možnost učinkovite konkurence, dopolnjujejo pa jih specifikacije, ki omogočajo učinkovito preverjanje informacij, ki jih predložijo ponudniki, da se tako oceni, kako ponudbe izpolnjujejo merila za oddajo javnega naročila. Javni naročniki v primeru dvoma učinkovito preverijo točnost informacij in dokazil, ki so jih predložili ponudniki.

5.   Javni naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določi relativni ponder, ki ga dodeli vsakemu merilu, izbranemu za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe, razen če se slednja določi samo na podlagi cene.

Navedeni ponderji se lahko opredelijo z določitvijo razpona z ustrezno največjo razliko.

Kadar ponderjev ni mogoče navesti zaradi objektivnih razlogov, javni naročnik navede merila v padajočem zaporedju po pomembnosti.

Člen 68

Izračun stroškov v življenjski dobi

1.   Izračun stroškov v življenjski dobi v ustreznem obsegu zajema vse ali del naslednjih stroškov v življenjski dobi blaga, storitve ali gradnje:

(a)

stroške javnega naročnika ali drugih uporabnikov, kot so:

(i)

stroški, povezani s pridobitvijo;

(ii)

stroški uporabe, kot je poraba energije in drugih virov;

(iii)

stroški vzdrževanja;

(iv)

stroški, povezani s koncem življenjske dobe, kot so stroški zbiranja in recikliranja;

(b)

stroške iz naslova zunanjih okoljskih vplivov, povezanih z življenjsko dobo blaga, storitve ali gradnje, če je mogoče določiti in preveriti njihovo denarno vrednost; ti stroški lahko vključujejo stroške izpustov toplogrednih plinov in drugih onesnaževal ter druge stroške blažitve podnebnih sprememb.

2.   Če javni naročniki stroške ocenijo z izračunom stroškov v življenjski dobi, v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navedejo podatke, ki jih morajo predložiti ponudniki, in metodo, ki jo bodo uporabili za ugotavljanje stroškov v življenjski dobi na podlagi teh podatkov.

Metoda, uporabljena za oceno stroškov iz naslova zunanjih okoljskih vplivov, izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(a)

temeljiti mora na objektivno preverljivih in nediskriminatornih kriterijih. Ne sme neupravičeno zagotavljati boljše ali slabše obravnave nekaterih gospodarskih subjektov, zlasti če ni namenjena ponavljajoči se ali neprekinjeni uporabi;

(b)

na voljo mora biti vsem zainteresiranim stranem;

(c)

zahtevane podatke lahko z razumnim naporom posredujejo povprečno skrbni gospodarski subjekti, vključno z gospodarskimi subjekti iz tretjih držav, podpisnic Sporazuma GPA ali drugih mednarodnih sporazumov, ki so zavezujoči za Unijo.

3.   Kadar zakonodajni akt Unije določa obvezno skupno metodo za izračun stroškov v življenjski dobi, se ta uporablja za oceno stroškov v življenjski dobi.

Priloga XIII vsebuje seznam takih zakonodajnih aktov in po potrebi delegiranih aktov, ki jih dopolnjujejo. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 87 v zvezi s posodabljanjem tega seznama, če je njegova posodobitev potrebna zaradi sprejetja nove zakonodaje o uvedbi obvezne uporabe skupne metode oziroma zaradi razveljavitve ali spremembe obstoječih pravnih aktov.

Člen 69

Neobičajno nizke ponudbe

1.   Javni naročniki od gospodarskih subjektov zahtevajo, da pojasnijo ceno ali stroške, predlagane v ponudbi, če so ponudbe glede na gradnje, blago ali storitve neobičajno nizke.

2.   Pojasnila iz odstavka 1 se lahko nanašajo zlasti na:

(a)

ekonomiko proizvodnega postopka, storitev, ki se zagotavljajo, ali metode gradnje;

(b)

izbrane tehnične rešitve ali izjemno ugodne pogoje, ki so na voljo ponudniku za dobavo blaga, izvajanje storitev ali izvedbo gradenj;

(c)

izvirnost gradenj, blaga ali storitev, ki jih predlaga ponudnik;

(d)

izpolnjevanje zahtev iz člena 18(2);

(e)

izpolnjevanje zahtev iz člena 71;

(f)

možnost, da ponudnik pridobi državno pomoč.

3.   Javni naročnik oceni predložene informacije, tako da se posvetuje s ponudnikom. Ponudbo lahko zavrne le, če predložena dokazila zadostno ne pojasnijo nizke ravni predlagane cene ali stroškov, pri čemer se upoštevajo elementi iz odstavka 2.

Javni naročniki zavrnejo ponudbo, če ugotovijo, da je neobičajno nizka, ker ni skladna z veljavnimi obveznostmi iz člena 18(2).

4.   Če javni naročnik ugotovi, da je ponudba neobičajno nizka, ker je ponudnik pridobil državno pomoč, lahko ponudbo le na tej podlagi zavrne šele po posvetovanju s ponudnikom, če ta v ustreznem roku, ki ga določi javni naročnik, ne more dokazati, da je zadevna pomoč združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107 PDEU. Če javni naročnik v navedenih okoliščinah zavrne ponudbo, o tem obvesti Komisijo.

5.   Države članice v okviru upravnega sodelovanja drugim državam članicam na njihovo zahtevo dajo na voljo vse informacije, kot so zakoni, drugi predpisi, splošno veljavne kolektivne pogodbe ali nacionalni tehnični standardi, ki so povezane z dokazili in dokumenti, predloženimi v zvezi s podatki, navedenimi v odstavku 2.

POGLAVJE IV

Izvedba javnega naročila

Člen 70

Pogoji za izvedbo javnega naročila

Javni naročniki lahko določijo posebne pogoje v zvezi z izvedbo javnega naročila, če so ti pogoji povezani s predmetom javnega naročila v smislu člena 67(3) in navedeni v javnem razpisu ali dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Ti pogoji lahko zajemajo gospodarske, inovativne, okoljske, socialne ali zaposlitvene vidike.

Člen 71

Oddaja javnih naročil podizvajalcem

1.   Pristojni nacionalni organi z ustreznimi ukrepi v okviru svoje odgovornosti in pristojnosti zagotovijo, da podizvajalci spoštujejo obveznosti iz člena 18(2).

2.   Javni naročnik lahko oziroma – če tako zahteva država članica – mora v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila od ponudnika zahtevati, da v svoji ponudbi navede vsak del naročila, ki ga morda namerava oddati v podizvajanje tretjim osebam, ter vse predlagane podizvajalce.

3.   Države članice lahko določijo, da javni naročnik podizvajalcu na njegovo zahtevo neposredno nakaže plačilo za storitve, blago ali gradnje, opravljene oziroma izvedene za gospodarski subjekt, ki mu je bilo oddano javno naročilo (glavni izvajalec), če to omogoča narava naročila. Takšni ukrepi lahko zajemajo ustrezne mehanizme, ki glavnemu izvajalcu omogočajo, da ugovarja neupravičenim izplačilom. Ureditve glede navedenega načina plačila se določijo v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

4.   Odstavki 1 do 3 ne posegajo v vprašanje odgovornosti glavnega izvajalca.

5.   Pri javnih naročilih gradenj in storitev, ki se opravljajo v objektih pod neposrednim nadzorom javnega naročnika, javni naročnik po oddaji, najpozneje pa ob začetku izvajanja naročila, od glavnega izvajalca zahteva, da mu sporoči ime, kontaktne podatke in zakonite zastopnike svojih podizvajalcev, ki sodelujejo pri takšni gradnji ali storitvah, kolikor so ti podatki takrat znani. Javni naročnik od glavnega izvajalca zahteva, da mu med izvajanjem naročila sporoči morebitne spremembe teh informacij in potrebne informacije o morebitnih novih podizvajalcih, ki jih naknadno vključi v izvajanje takšnih gradenj ali storitev.

Ne glede na prvi pododstavek lahko države članice namesto tega določijo, da je za posredovanje zahtevanih informacij odgovoren neposredno glavni izvajalec.

Če je to potrebno za namene točke (b) odstavka 6 tega člena, se zahtevanim informacijam priložijo lastne izjave podizvajalcev, kot je določeno v členu 59. Z izvedbenimi ukrepi v skladu z odstavkom 8 tega člena se lahko določi, da podizvajalci, ki so vključeni po oddaji javnega naročila, namesto lastne izjave predložijo potrdila in druga dokazila.

Prvi pododstavek se ne uporablja za dobavitelje blaga.

Javni naročniki lahko oziroma – če tako zahtevajo države članice – morajo obveznosti iz prvega pododstavka razširiti med drugim na:

(a)

javna naročila blaga, druga javna naročila storitev poleg tistih, ki zadevajo opravljanje storitev v objektih pod neposrednim nadzorom javnega naročnika, ali na dobavitelje blaga, ki so vključeni v javna naročila gradenj ali storitev;

(b)

podizvajalce podizvajalcev glavnega izvajalca ali nadaljnje podizvajalce v podizvajalski verigi.

6.   Kršitve obveznosti iz člena 18(2) se lahko preprečijo z ustreznimi ukrepi, kot so:

(a)

če je v nacionalnem pravu države članice določen mehanizem solidarne odgovornosti podizvajalcev in glavnega izvajalca, ta država članica zagotovi, da se zadevna pravila uporabljajo v skladu s pogoji iz člena 18(2);

(b)

javni naročniki lahko oziroma – če tako zahtevajo države članice – morajo v skladu s členi 59, 60 in 61 preveriti, ali obstajajo razlogi za izključitev podizvajalcev v skladu s členom 57. Javni naročnik v takšnih primerih od gospodarskega subjekta zahteva zamenjavo podizvajalca, za katerega je bilo med preverjanjem ugotovljeno, da obstajajo obvezni razlogi za njegovo izključitev. Javni naročnik lahko oziroma – če tako zahtevajo države članice – mora od gospodarskega subjekta zahtevati zamenjavo podizvajalca, za katerega je bilo med preverjanjem ugotovljeno, da obstajajo neobvezni razlogi za njegovo izključitev.

7.   Države članice lahko v nacionalnem pravu določijo strožja pravila glede odgovornosti oziroma lahko gredo dlje glede neposrednih plačil podizvajalcem, na primer tako, da predpišejo neposredna plačila podizvajalcem, ne da bi jih slednji morali zahtevati.

8.   Države članice, ki so se odločile, da bodo določile ukrepe v skladu z odstavki 3, 5 ali 6, z zakoni ali drugimi predpisi in ob upoštevanju prava Unije določijo pogoje za izvajanje teh ukrepov. Države članice lahko pri tem omejijo njihovo veljavnost, med drugim v zvezi z nekaterimi vrstami javnih naročil, nekaterimi kategorijami javnih naročnikov ali gospodarskih subjektov ali nad določenimi zneski.

Člen 72

Spremembe pogodb o izvedbi javnih naročil med njihovo veljavnostjo

1.   Pogodbe o izvedbi javnih naročil in okvirni sporazumi se lahko spremenijo brez novega postopka javnega naročanja v skladu s to direktivo v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)

če so spremembe ne glede na njihovo denarno vrednost predvidene v prvotni dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v jasnih, natančnih in nedvoumnih določbah o reviziji, ki lahko vključujejo določbe o reviziji cen, ali opcijah. V takih določbah so navedeni obseg in vrsta možnih sprememb ali opcij ter pogoji, pod katerimi se lahko uporabijo. Ne predvidevajo pa sprememb ali opcij, ki bi spremenile splošno naravo pogodbe o izvedbi javnega naročila ali okvirnega sporazuma;

(b)

kadar so potrebne dodatne gradnje, storitve ali dobave blaga, ki jih izvede prvotni izvajalec, niso pa bile vključene v prvotno javno naročilo, če zamenjava izvajalca:

(i)

ni mogoča iz ekonomskih ali tehničnih razlogov, kot so zahteve glede zamenljivosti ali interoperabilnosti z obstoječo opremo, storitvami ali instalacijami, naročenimi v okviru prvotnega javnega naročila, ter

(ii)

bi javnemu naročniku povzročila velike nevšečnosti ali znatno podvajanje stroškov.

Kakršno koli zvišanje cene pa ne sme presegati 50 % vrednosti prvotnega javnega naročila. Če je opravljenih več zaporednih sprememb, velja ta omejitev za vrednost posamezne spremembe. Te zaporedne spremembe ne smejo biti namenjene obidu te direktive;

(c)

če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(i)

sprememba je bila potrebna zaradi okoliščin, ki jih skrben javni naročnik ni mogel predvideti;

(ii)

sprememba ne spreminja splošne narave javnega naročila;

(iii)

kakršno koli zvišanje cene ne presega 50 % vrednosti prvotnega javnega naročila ali okvirnega sporazuma. Če je opravljenih več zaporednih sprememb, ta omejitev velja za vrednost posamezne spremembe. Te zaporedne spremembe ne smejo biti namenjene obidu te direktive;

(d)

če izvajalca, ki mu je javni naročnik prvotno oddal javno naročilo, zamenja nov izvajalec iz enega od naslednjih razlogov:

(i)

nedvoumna določba o reviziji ali opcija v skladu s točko (a);

(ii)

drug gospodarski subjekt, ki izpolnjuje prvotno določene pogoje za ugotavljanje sposobnosti, v celoti ali delno nasledi prvotnega izvajalca po prestrukturiranju podjetja, vključno s prevzemi, združitvami, pripojitvami ali insolventnostjo, če to ne vključuje drugih bistvenih sprememb javnega naročila in ni namenjeno obidu te direktive, ali

(iii)

javni naročnik sam prevzame obveznosti glavnega izvajalca do njegovih podizvajalcev, če je ta možnost predvidena v nacionalni zakonodaji v skladu s členom 71;

(e)

spremembe ne glede na njihovo vrednost niso bistvene v smislu odstavka 4.

Javni naročniki, ki so spremenili pogodbo o izvedbi javnega naročila v primerih iz točk (b) in (c) tega odstavka, v Uradnem listu Evropske unije o tem objavijo obvestilo. Tako obvestilo vsebuje informacije, določene v delu G Priloge V, in se objavi v skladu s členom 51.

2.   Pogodbe o izvedbi javnega naročila se lahko prav tako spremenijo, ne da bi bilo treba preverjati, ali so izpolnjeni pogoji iz točk (a) do (d) odstavka 4 in ne da bi bil potreben nov postopek javnega naročanja v skladu s to direktivo, če je vrednost spremembe nižja od obeh naslednjih vrednosti:

(i)

mejnih vrednosti, določenih v členu 4, in

(ii)

10 % prvotne vrednosti javnega naročila za storitve in blago ter manj kot 15 % prvotne vrednosti javnega naročila za gradnje.

Vendar sprememba ne sme spremeniti splošne narave pogodbe o izvedbi javnega naročila ali okvirnega sporazuma. Če je opravljenih več zaporednih sprememb, se vrednost oceni na podlagi neto kumulativne vrednosti zaporednih sprememb.

3.   Za namene izračuna cene iz odstavka 2 ter točk (b) in (c) odstavka 1 je posodobljena cena referenčna vrednost, če pogodba o izvedbi javnega naročila vsebuje določbo o indeksaciji.

4.   Sprememba pogodbe o izvedbi javnega naročila ali okvirnega sporazuma med njegovo veljavnostjo se šteje za bistveno v smislu točke (e) odstavka 1, če se zaradi te spremembe pogodba ali okvirni sporazum znatno razlikuje od prvotno oddanega javnega naročila ali prvotno sklenjenega sporazuma. Brez poseganja v odstavka 1 in 2 se sprememba v vsakem primeru šteje za bistveno, če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a)

sprememba uvaja pogoje, ki bi, če bi bili del prvotnega postopka javnega naročanja, omogočili udeležbo drugih kandidatov kot tistih, ki so bili prvotno izbrani, ali sprejem druge ponudbe kot tiste, ki je bila prvotno izbrana, ali pa bi k sodelovanju v postopku javnega naročanja pritegnili še druge udeležence;

(b)

sprememba spreminja ekonomsko ravnotežje pogodbe o izvedbi javnega naročila ali okvirnega sporazuma v korist izvajalca na način, ki ni bil predviden v prvotni pogodbi ali okvirnem sporazumu;

(c)

zaradi spremembe je znatno razširjen obseg pogodbe o izvedbi javnega naročila ali okvirnega sporazuma;

(d)

drug gospodarski subjekt zamenja prvotnega izvajalca v primerih, ki niso navedeni v točki (d) odstavka 1.

5.   Za spremembe določb pogodbe o izvedbi javnega naročila ali okvirnega sporazuma med njegovo veljavnostjo, ki niso navedene v odstavkih 1 in 2, je potreben nov postopek javnega naročanja v skladu s to direktivo.

Člen 73

Odpoved pogodbe o izvedbi javnega naročila

Države članice zagotovijo, da imajo javni naročniki možnost, da vsaj v naslednjih okoliščinah in pod pogoji, določenimi v veljavnem nacionalnem pravu, odpovejo pogodbo o izvedbi javnega naročila med njegovo veljavnostjo, kadar:

(a)

je bilo javno naročilo bistveno spremenjeno, kar bi terjalo nov postopek javnega naročanja na podlagi člena 72;

(b)

je bil izvajalec v času oddaje javnega naročila v enem od položajev iz člena 57(1) in bi ga bilo zato treba izključiti iz postopka javnega naročanja;

(c)

javno naročilo ne bi smelo biti oddano izvajalcu zaradi hudih kršitev obveznosti iz Pogodb in te direktive, ki jih ugotovi Sodišče Evropske unije po postopku v skladu s členu 258 PDEU.

NASLOV III

POSEBNE UREDITVE ZA JAVNA NAROČILA

POGLAVJE I

Socialne in druge posebne storitve

Člen 74

Oddajanje javnih naročil za socialne in druge posebne storitve

Javna naročila za socialne in druge posebne storitve, naštete v Prilogi XIV, se oddajo v skladu s tem poglavjem, če je vrednost javnih naročil enaka ali višja od mejne vrednosti iz točke (d) člena 4.

Člen 75

Objava obvestil

1.   Javni naročniki, ki nameravajo oddati javno naročilo storitev iz člena 74, svojo namero sporočijo na enega od naslednjih načinov:

(a)

z obvestilom o javnem naročilu, ki vsebuje informacije iz dela H Priloge V, v skladu s standardnimi obrazci iz člena 51, ali

(b)

s predhodnim informativnim besedilom, ki se stalno objavlja in vsebuje informacije iz dela I Priloge V. Predhodno informativno obvestilo se izrecno nanaša na vrste storitev, ki bodo predmet oddanih javnih naročil. V njem se navede, da bodo javna naročila oddana brez poznejše objave, vsebuje pa tudi poziv zainteresiranim gospodarskim subjektom, naj pisno izrazijo interes.

Prvi pododstavek se ne uporablja, če bi se lahko za oddajo javnega naročila storitev v skladu z določbami člena 32 uporabil postopek s pogajanji brez predhodne objave.

2.   Javni naročniki, ki so oddali javno naročilo storitev iz člena 74, rezultate postopka javnega naročanja objavijo z obvestilom o oddaji javnega naročila, ki vsebuje informacije iz dela J Priloge V, v skladu s standardnimi obrazci iz člena 51. Ta obvestila lahko pošiljajo tudi po četrtletjih. V tem primeru pošljejo zbrana obvestila v 30 dneh po koncu vsakega četrtletja.

3.   Komisija z izvedbenimi akti določi standardne obrazce iz odstavkov 1 in 2 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 89(2).

4.   Obvestila iz tega člena se objavijo v skladu s členom 51.

Člen 76

Načela za oddajo javnih naročil

1.   Države članice sprejmejo nacionalna pravila za oddajo javnih naročil v skladu s tem poglavjem, da bi zagotovile, da javni naročniki upoštevajo načeli transparentnosti in enake obravnave gospodarskih subjektov. Države članice lahko same določijo postopkovna pravila, ki se uporabljajo, če takšna pravila javnim naročnikom omogočajo upoštevanje posebnosti zadevnih storitev.

2.   Države članice zagotovijo, da lahko javni naročniki upoštevajo potrebo po zagotavljanju kakovosti, stalnosti, dostopnosti, cenovne dostopnosti, razpoložljivosti in celovitosti storitev, posebne potrebe različnih skupin uporabnikov, vključno s prikrajšanimi in ranljivimi skupinami, sodelovanje in krepitev vloge uporabnikov ter inovativnost. Poleg tega lahko države članice določijo, da izbira izvajalca storitev temelji na ponudbi, ki predstavlja najboljše razmerje med ceno in kakovostjo, ob upoštevanju kriterijev kakovosti in trajnosti socialnih storitev.

Člen 77

Pridržana javna naročila za nekatere storitve

1.   Države članice lahko določijo, da lahko javni naročniki pridržijo pravico do sodelovanja posamezne organizacije v postopkih javnega naročanja izključno za zdravstvene, socialne in kulturne storitve iz člena 74, ki so zajete s kodami CPV 75121000-0, 75122000-7, 75123000-4, 79622000-0, 79624000-4, 79625000-1, 80110000-8, 80300000-7, 80420000-4, 80430000-7, 80511000-9, 80520000-5, 80590000-6, od 85000000-9 do 85323000-9, 92500000-6, 92600000-7, 98133000-4, 98133110-8.

2.   Organizacija iz odstavka 1 mora izpolnjevati vse naslednje pogoje:

(a)

njeno poslanstvo je zagotavljanje javnih storitev, ki je povezano z opravljanjem storitev iz odstavka 1;

(b)

dobiček se vloži nazaj v uresničevanje poslanstva organizacije. Če se dobiček razdeli ali prerazporedi, bi se pri tem morala upoštevati načela participacije;

(c)

strukture upravljanja ali lastništva organizacije, ki izvaja javno naročilo, temeljijo na lastništvu zaposlenih ali načelih participacije oziroma zahtevajo dejavno udeležbo zaposlenih, uporabnikov ali zainteresiranih strani in

(d)

zadevni javni naročnik v zadnjih treh letih organizaciji ni oddal javnega naročila za zadevne storitve v skladu s tem členom.

3.   Trajanje javnega naročila ni daljše od treh let.

4.   V javnem razpisu je napotilo na ta člen.

5.   Ne glede na člen 92 Komisija oceni učinke tega člena ter poroča Evropskemu parlamentu in Svetu do 18. aprila 2019.

POGLAVJE II

Pravila, ki urejajo projektne natečaje

Člen 78

Področje uporabe

To poglavje se uporablja za:

(a)

projektne natečaje, ki se organizirajo kot del postopka za javno naročanje storitev;

(b)

projektne natečaje z nagradami ali plačili udeležencem.

V primerih iz točke (a) prvega odstavka tega člena se mejna vrednost iz člena 4 izračuna na podlagi ocenjene vrednosti javnega naročila storitev brez DDV, vključno z vsemi morebitnimi nagradami ali plačili udeležencem.

V primerih iz točke (b) prvega odstavka tega člena se mejna vrednost nanaša na skupni znesek nagrad in plačil, vključno z ocenjeno vrednostjo pogodbe o izvedbi javnega naročila storitev brez DDV, ki se lahko pozneje sklene v skladu s členom 32(4), če je naročnik v obvestilu o natečaju napovedal namero o oddaji takšnega naročila.

Člen 79

Obvestila

1.   Javni naročniki, ki nameravajo izvesti projektni natečaj, sporočijo svojo namero z obvestilom o natečaju.

Če nameravajo oddati naknadno javno naročilo storitev v skladu s členom 32(4), to navedejo v obvestilu o natečaju.

2.   Javni naročniki, ki so izvedli projektni natečaj, pošljejo obvestilo o rezultatih natečaja v skladu s členom 51 in morajo biti sposobni dokazati datum pošiljanja.

Informacij o rezultatu natečaja se lahko ne objavi, če bi njihovo razkritje oviralo izvajanje zakona, če bi bilo v nasprotju z javnim interesom ali če bi škodilo upravičenim poslovnim interesom posameznega javnega ali zasebnega podjetja ali bi lahko vplivalo na pošteno konkurenco med ponudniki storitev.

3.   Obvestila iz odstavkov 1 in 2 tega člena se objavijo v skladu s členom 51(2) do (6) in členom 52. Vključujejo informacije iz dela E oziroma F Priloge V v obliki standardnih obrazcev.

Komisija z izvedbenimi akti določi standardne obrazce. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 89(2).

Člen 80

Pravila za organizacijo projektnih natečajev in izbor udeležencev

1.   Javni naročniki pri organiziranju projektnih natečajev uporabljajo postopke, ki ustrezajo določbam naslova I in tega poglavja.

2.   Dostop udeležencev do projektnih natečajev se ne omeji:

(a)

na ozemlje ali del ozemlja države članice;

(b)

z utemeljitvijo, da bi po pravu države članice, v kateri se natečaj organizira, morali biti fizične ali pravne osebe.

3.   Če je število udeležencev na projektnem natečaju omejeno, javni naročniki določijo jasne in nediskriminatorne pogoje za sodelovanje. V vsakem primeru mora število kandidatov, povabljenih k sodelovanju, zadostovati za zagotovitev prave konkurence.

Člen 81

Sestava žirije

Žirijo sestavljajo izključno fizične osebe, ki niso povezane z udeleženci natečaja. Če se od udeležencev zahteva posebna strokovna usposobljenost, mora imeti vsaj tretjina članov žirije tako ali enakovredno strokovno usposobljenost.

Člen 82

Odločitve žirije

1.   Žirija je pri svojih odločitvah ali mnenjih samostojna.

2.   Žirija pregleda načrte in projekte, ki jih predložijo kandidati, anonimno ter izključno na podlagi meril, ki so bila navedena v obvestilu o natečaju.

3.   Žirija v poročilu, ki ga podpišejo njeni člani, evidentira prednostno razvrstitev projektov na podlagi vsebine vsakega projekta, skupaj s svojimi opombami in vsemi točkami, ki bi utegnile zahtevati pojasnitev.

4.   Anonimnost se spoštuje, dokler žirija ne sprejme svojega mnenja ali odločitve.

5.   Kandidati se po potrebi lahko povabijo, da odgovorijo na vprašanja, ki jih je žirija evidentirala v zapisniku, za pojasnitev katerega koli vidika projektov.

6.   Sestavi se izčrpen zapisnik o dialogu med člani žirije in kandidati.

NASLOV IV

UPRAVLJANJE

Člen 83

Izvrševanje

1.   Da bi države članice uspešno zagotovile pravilno in učinkovito izvajanje, zagotovijo, da vsaj naloge iz tega člena opravlja eden ali več organov, teles ali institucij. Komisiji sporočijo imena vseh organov, teles ali institucij, pristojnih za te naloge.

2.   Države članice zagotovijo spremljanje uporabe pravil o javnih naročilih.

Če organi ali institucije za spremljanje na lastno pobudo ali po prejemu informacij ugotovijo posebne kršitve ali sistemske težave, se pooblastijo, da o teh težavah obvestijo nacionalne revizijske organe, sodišča ali druge ustrezne organe ali institucije, kot so varuh človekovih pravic, nacionalni parlamenti ali njihovi odbori.

3.   Rezultati dejavnosti spremljanja v skladu z odstavkom 2 so z ustreznimi sredstvi obveščanja dostopni javnosti. Ti rezultati so dostopni tudi Komisiji. Lahko se na primer vključijo v poročila o spremljanju iz drugega pododstavka tega odstavka.

Države članice Komisiji do 18. aprila 2017 in potem vsaka tri leta predložijo poročilo o spremljanju, v katerega po potrebi vključijo informacije o najpogostejših razlogih za napačno uporabo ali pravno nejasnost, vključno z morebitnimi strukturnimi ali ponavljajočimi se težavami pri uporabi pravil, o ravni udeležbe MSP pri javnem naročanju ter o preprečevanju, odkrivanju in ustrezni prijavi primerov goljufije, korupcije, nasprotja interesov in podobnih hujših nepravilnosti pri javnem naročanju.

Komisija lahko največ vsaka tri leta od držav članic zahteva, da ji predložijo informacije o praktičnem izvajanju nacionalnih strateških politik javnega naročanja.

Za namene tega odstavka in odstavka 4 tega člena se MSP razumejo, kot so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES (39).

Komisija na podlagi podatkov, prejetih v skladu s tem odstavkom, redno izdaja poročilo o izvajanju in najboljših praksah nacionalnih politik javnega naročanja na notranjem trgu.

4.   Države članice zagotovijo, da:

(a)

so brezplačno na voljo informacije in smernice za razlago in uporabo prava Unije o javnih naročilih, ki bi javnim naročnikom in gospodarskim subjektom, zlasti MSP, pomagale pri pravilni uporabi pravil Unije o javnem naročanju, ter

(b)

je javnim naročnikom na voljo podpora pri načrtovanju in izvajanju postopkov javnega naročanja.

5.   Države članice brez poseganja v splošne postopke in delovne metode, ki jih Komisija vzpostavi za komuniciranje in stike z državami članicami, določijo referenčno točko za sodelovanje s Komisijo v zvezi z uporabo zakonodaje o javnem naročanju.

6.   Javni naročniki vsaj v času trajanja pogodbe o izvedbi javnega naročila obdržijo kopije vseh sklenjenih pogodb o izvedbi javnih naročil, katerih vrednost je enaka naslednjima zneskoma ali višja od njiju:

(a)

1 000 000 EUR pri javnih naročilih blaga ali javnih naročilih storitev;

(b)

10 000 000 EUR pri javnih naročilih gradenj.

Javni naročniki omogočijo dostop do teh pogodb; dostop do posameznih dokumentov ali informacij se lahko zavrne v obsegu in pod pogoji, določenimi v pravilih Unije ali nacionalnih pravilih, ki se uporabljajo za dostop do dokumentov in varstvo podatkov.

Člen 84

Posamezna poročila o postopkih za oddajo javnih naročil

1.   Za vsako javno naročilo ali okvirni sporazum, zajet v tej direktivi, ter vsako vzpostavitev dinamičnega nabavnega sistema javni naročniki pripravijo pisno poročilo, ki vsebuje vsaj naslednje:

(a)

ime in naslov javnega naročnika, predmet in vrednost javnega naročila, okvirnega sporazuma ali dinamičnega nabavnega sistema;

(b)

po potrebi rezultate ugotavljanja sposobnosti in/ali zmanjšanja števila skladno s členoma 65 in 66, in sicer:

(i)

imena izbranih kandidatov ali ponudnikov in razloge za njihov izbor;

(ii)

imena zavrnjenih kandidatov ali ponudnikov in razloge za njihovo zavrnitev;

(c)

razloge za zavrnitev ponudb, za katere je ugotovljeno, da so neobičajno nizke;

(d)

ime uspešnega ponudnika in razloge za izbiro njegove ponudbe ter, če je znano, delež javnega naročila ali okvirnega sporazuma, ki ga uspešni ponudnik namerava oddati v podizvajanje tretjim osebam; pa tudi imena morebitnih podizvajalcev glavnega izvajalca, če so v tistem trenutku znana;

(e)

pri konkurenčnih postopkih s pogajanji in konkurenčnih dialogih, okoliščine iz člena 26, ki upravičujejo uporabo teh postopkov;

(f)

pri postopkih s pogajanji brez predhodne objave okoliščine iz člena 32, ki upravičujejo uporabo tega postopka;

(g)

kadar je možno, razloge, zakaj se je javni naročnik odločil, da ne odda javnega naročila oziroma ne sklene okvirnega sporazuma ali da ne vzpostavi dinamičnega nabavnega sistema;

(h)

kadar je možno, razloge, zakaj so bila za predložitev ponudb uporabljena neelektronska komunikacijska sredstva;

(i)

kadar je možno, ugotovljena nasprotja interesov in nadaljnje ukrepe, ki so bili sprejeti.

To poročilo se ne zahteva za naročila na podlagi okvirnih sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 33(3) ali točko (a) člena 33(4).

Javni naročniki se lahko sklicujejo na obvestilo o oddaji javnega naročila, sestavljeno v skladu s členom 50 ali členom 75(2), če to vsebuje informacije, zahtevane v tem odstavku.

2.   Javni naročniki dokumentirajo potek vseh postopkov javnega naročanja ne glede na to, ali se ti izvajajo z elektronskimi sredstvi ali ne. V ta namen zagotovijo, da hranijo zadostno dokumentacijo za utemeljevanje odločitev, sprejetih v vseh fazah postopka javnega naročanja, na primer dokumentacijo o komuniciranju z gospodarskimi subjekti in internih razpravah, o pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, morebitnem dialogu ali pogajanjih ter izboru in oddaji javnega naročila. Dokumentacija se hrani najmanj tri leta od datuma oddaje javnega naročila.

3.   Komisiji ali pristojnim organom, telesom oziroma institucijam iz člena 83 se na njihovo zahtevo pošlje poročilo ali njegovi najpomembnejši elementi.

Člen 85

Nacionalno poročanje in statistični podatki

1.   Komisija pregleda kakovost in popolnost podatkov, ki jih je mogoče pridobiti iz obvestil iz členov 48, 49, 50, 75 in 79, objavljenih v skladu s Prilogo VIII.

Če kakovost in popolnost podatkov iz prvega pododstavka tega odstavka ni v skladu z obveznostmi iz člena 48(1), člena 49, člena 50(1), člena 75(2) in člena 79(3), Komisija od zadevne države članice zahteva dodatne informacije. Zadevna država članica v razumnem roku predloži manjkajoče statistične podatke, ki jih zahteva Komisija.

2.   Države članice Komisiji do 18. aprila 2017 in potem vsaka tri leta pošljejo statistično poročilo za javna naročila, za katera bi se uporabljala ta direktiva, če bi njihova vrednost presegla zadevno mejno vrednost iz člena 4, pri čemer navedejo oceno združene skupne vrednosti takih javnih naročil v zadevnem obdobju. Ta ocena lahko temelji zlasti na podatkih, ki so na voljo v skladu z nacionalnimi zahtevami glede objave, ali na ocenah vzorcev.

To poročilo se lahko vključi v poročilo iz člena 83(3).

3.   Države članice dajo Komisiji na voljo informacije o svoji institucionalni organiziranosti v zvezi z izvajanjem, spremljanjem in izvrševanjem te direktive ter o nacionalnih pobudah, ki so bile sprejete za zagotavljanje smernic ali pomoči pri izvajanju predpisov Unije o javnem naročanju ali kot odgovor na izzive pri izvajanju teh predpisov.

Te informacije se lahko vključijo v poročilo iz člena 83(3).

Člen 86

Upravno sodelovanje

1.   Države članice si vzajemno pomagajo in uvedejo ukrepe za učinkovito medsebojno sodelovanje, da bi zagotovile izmenjavo informacij o vidikih iz členov 42, 43, 44, 57, 59, 60, 62, 64 in 69. Pri tem zagotovijo zaupnost informacij, ki si jih izmenjajo.

2.   Pristojni organi vseh zadevnih držav članic si izmenjajo informacije v skladu s pravili o varstvu osebnih podatkov iz Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (40) ter Direktive 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta (41).

3.   Do 18. aprila 2015 se vzpostavi pilotni projekt, s katerim se preveri ustreznost uporabe informacijskega sistema za notranji trg (IMI), vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1024/2012 za namene izmenjave informacij, ki jih zajema ta direktiva.

NASLOV V

PRENESENA POOBLASTILA, IZVEDBENA POOBLASTILA IN KONČNE DOLOČBE

Člen 87

Izvajanje pooblastil

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 6, 22, 23, 56 in 68 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 17. aprila 2014.

3.   Pooblastilo iz členov 6, 22, 23, 56 in 68 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 6, 22, 23, 56 in 68, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 88

Nujni postopek

1.   Delegirani akti, sprejeti v skladu s tem členom, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. Uradno obvestilo Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu navaja razloge za uporabo postopka v nujnih primerih.

2.   Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v skladu s postopkom iz člena 87(5). V tem primeru Komisija nemudoma po prejemu uradnega obvestila o odločitvi Evropskega parlamenta ali Sveta o nasprotovanju aktu ta akt razveljavi.

Člen 89

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga Svetovalni odbor za javna naročila, ustanovljen s Sklepom Sveta 71/306/EGS (42). Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 90

Prenos in prehodne določbe

1.   Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 18. aprila 2016. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo navedenih ukrepov.

2.   Države članice lahko uporabo člena 22(1) ne glede na odstavek 1 tega člena odložijo do 18. oktobra 2018, razen kadar je uporaba elektronskih sredstev obvezna v skladu s členi 34, 35 ali 36, členom 37(3), členom 51(2) ali členom 53.

Države članice lahko uporabo člena 22(1) za osrednje nabavne organe ne glede na odstavek 1 tega člena odložijo do 18. aprila 2017.

Država članica, ki se odloči odložiti uporabo člena 22(1), določi, da lahko javni naročniki za vse sporočanje in izmenjavo informacij izbirajo med naslednjimi načini sporočanja:

(a)

elektronskimi sredstvi v skladu s členom 22;

(b)

pošto ali drugo primerno kurirsko službo;

(c)

telefaksom;

(d)

kombinacijo navedenih načinov.

3.   Ne glede na odstavek 1 tega člena lahko države članice začetek uporabe člena 59(2) odložijo do 18. aprila 2018.

4.   Ne glede na odstavek 1 tega člena lahko države članice začetek uporabe člena 59(5) odložijo do 18. oktobra 2018.

5.   Ne glede na odstavek 1 tega člena lahko države članice začetek uporabe člena 61(2) odložijo do 18. oktobra 2018.

6.   Države članice se v sprejetih ukrepih iz odstavkov 1 do 5 sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

7.   Države članice Komisiji sporočijo besedila temeljnih predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 91

Razveljavitev

Direktiva 2004/18/ES se razveljavi z učinkom od 18. aprila 2016.

Sklicevanje na razveljavljeno direktivo se šteje kot sklicevanje na to direktivo in se bere v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge XV.

Člen 92

Pregled

Komisija pregleda ekonomske učinke, ki jih ima uporaba mejnih vrednosti iz člena 4 na notranji trg, zlasti glede dejavnikov, kot so čezmejno oddajanje javnih naročil in stroški čezmejnih transakcij, ter o njih poroča Evropskemu parlamentu in Svetu do 18. aprila 2019.

Kjer je to mogoče in ustrezno, Komisija preuči, ali bi v naslednjem krogu pogajanj predlagala zvišanje mejnih vrednosti, ki se uporabljajo v skladu s Sporazumom GPA. Pri spremembi mejnih vrednosti, ki se uporabljajo v skladu s Sporazumom GPA, poročilu po potrebi sledi predlog pravnega akta o spremembi mejnih vrednosti iz te direktive.

Člen 93

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 94

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 26. februarja 2014

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

D. KOURKOULAS


(1)  UL C 191, 29.6.2012, str. 84.

(2)  UL C 391, 18.12.2012, str. 49.

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2014 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 11. februarja 2014.

(4)  Direktiva 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (UL L 134, 30.4.2004, str. 1).

(5)  Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (UL L 134, 30.4.2004, str. 114).

(6)  Odobrena s Sklepom Sveta 2010/48/ES z dne 26. novembra 2009 o sklenitvi Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov s strani Evropske skupnosti (UL L 23, 27.1.2010, str. 35).

(7)  Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES (UL L 216, 20.8.2009, str. 76).

(8)  Sklep Sveta 94/800/ES z dne 22. decembra 1994 o sklenitvi sporazumov, doseženih v Urugvajskem krogu večstranskih pogajanj (1986–1994) v imenu Evropske skupnosti, v zvezi z zadevami, ki so v njeni pristojnosti (UL L 336, 23.12.1994, str. 1).

(9)  Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (glej stran 243 tega Uradnega lista).

(10)  Uredba (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza ter o razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 1191/69 in (EGS) št. 1107/70 (UL L 315, 3.12.2007, str. 1).

(11)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L 18, 21.1.1997, str. 1).

(12)  Uredba (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 316, 14.11.2012, str. 12).

(13)  Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) (UL L 177, 4.7.2008, str. 6).

(14)  Direktiva Sveta 89/665/EGS z dne 21. decembra 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje (UL L 395, 30.12.1989, str. 33).

(15)  Uredba (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), razveljavitvi Uredbe (ES) št. 761/2001 ter odločb Komisije 2001/681/ES in 2006/193/ES (UL L 342, 22.12.2009, str. 1).

(16)  Direktiva 2009/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz (UL L 120, 15.5.2009, str. 5).

(17)  Uredba (ES) št. 106/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o programu Skupnosti za označevanje energetske učinkovitosti pisarniške opreme (UL L 39, 13.2.2008, str. 1).

(18)  Uredba Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov (UL L 124, 8.6.1971, str. 1).

(19)  Uredba (ES) št. 2195/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o enotnem besednjaku javnih naročil (CPV) (UL L 340, 16.12.2002, str. 1).

(20)  Uredba (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg in razveljavitvi Odločbe Komisije 2008/49/ES (uredba IMI) (UL L 316, 14.11.2012, str. 1).

(21)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(22)  Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 154, 21.6.2003, str. 1).

(23)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/21/ES z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva) (UL L 108, 24.4.2002, str. 33).

(24)  Direktiva 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) (UL L 95, 15.4.2010, str. 1).

(25)  Direktiva Sveta 77/249/EGS z dne 22. marca 1977 o učinkovitem uresničevanju svobode opravljanja storitev odvetnikov (UL L 78, 26.3.1977, str. 17).

(26)  Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L 145, 30.4.2004, str. 1).

(27)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 1999/93/ES z dne 13. decembra 1999 o okviru Skupnosti za elektronski podpis (UL L 13, 19.1.2000, str. 12).

(28)  Odločba Komisije 2009/767/ES z dne 16. oktobra 2009 o vzpostavitvi ukrepov za pospeševanje uporabe postopkov po elektronski poti s pomočjo enotnih kontaktnih točk po Direktivi 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta o storitvah na notranjem trgu (UL L 274, 20.10.2009, str. 36).

(29)  Sklep Komisije 2011/130/EU z dne 25. februarja 2011 o določitvi minimalnih zahtev glede čezmejne obdelave dokumentov z elektronskim podpisom pristojnih organov v skladu z Direktivo 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta o storitvah na notra njem trgu (UL L 53, 26.2.2011, str. 66).

(30)  Uredba (ES) št. 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) (UL L 210, 31.7.2006, str. 19).

(31)  Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L 218, 13.8.2008, str. 30).

(32)  Okvirni Sklep Sveta 2008/841/PNZ z dne 24. oktobra 2008 o boju proti organiziranemu kriminalu (UL L 300, 11.11.2008, str. 42).

(33)  UL C 195, 25.6.1997, str. 1.

(34)  Okvirni sklep Sveta 2003/568/PNZ z dne 22. julija 2003 o boju proti korupciji v zasebnem sektorju (UL L 192, 31.7.2003, str. 54).

(35)  UL C 316, 27.11.1995, str. 48.

(36)  Okvirni sklep Sveta z dne 13. junija 2002 o boju proti terorizmu (UL L 164, 22.6.2002, str. 3).

(37)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (UL L 309, 25.11.2005, str. 15).

(38)  Direktiva 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev in o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/629/PNZ (UL L 101, 15.4.2011, str. 1).

(39)  Priporočilo Komisije z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

(40)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

(41)  Direktiva 2002/58/ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).

(42)  Sklep Sveta 71/306/EGS z dne 26. julija 1971 o ustanovitvi Svetovalnega odbora za javna naročila gradenj (UL L 185, 16.8.1971, str. 15).


PRILOGA I

ORGANI NA CENTRALNI DRŽAVNI RAVNI

BELGIJA

1.

Services publics fédéraux (ministrstva):

1.

Federale Overheidsdiensten (ministrstva):

SPF Chancellerie du Premier Ministre;

FOD Kanselarij van de Eerste Minister;

SPF Personnel et Organisation;

FOD Kanselarij Personeel en Organisatie;

SPF Budget et Contrôle de la Gestion;

FOD Budget en Beheerscontrole;

SPF Technologie de l’Information et de la Communication (Fedict);

FOD Informatie- en Communicatietechnologie (Fedict);

SPF Affaires étrangères, Commerce extérieur et Coopération au Développement;

FOD Buitenlandse Zaken, Buitenlandse Handel en Ontwikkelingssamenwerking;

SPF Intérieur;

FOD Binnenlandse Zaken;

SPF Finances;

FOD Financiën;

SPF Mobilité et Transports;

FOD Mobiliteit en Vervoer;

SPF Emploi, Travail et Concertation sociale;

FOD Werkgelegenheid, Arbeid en sociaal overleg;

SPF Sécurité Sociale et Institutions publiques de Sécurité Sociale;

FOD Sociale Zekerheid en Openbare Instellingen van sociale Zekerheid;

SPF Santé publique, Sécurité de la Chaîne alimentaire et Environnement;

FOD Volksgezondheid, Veiligheid van de Voedselketen en Leefmilieu;

SPF Justice;

FOD Justitie;

SPF Economie, PME, Classes moyennes et Energie;

FOD Economie, KMO, Middenstand en Energie;

Ministère de la Défense;

Ministerie van Landsverdediging;

Service public de programmation Intégration sociale, Lutte contre la pauvreté et Economie sociale;

Programmatorische Overheidsdienst Maatschappelijke Integratie, Armoedsbestrijding en sociale Economie;

Service public fédéral de Programmation Développement durable;

Programmatorische federale Overheidsdienst Duurzame Ontwikkeling;

Service public fédéral de Programmation Politique scientifique;

Programmatorische federale Overheidsdienst Wetenschapsbeleid;

2.

Régie des Bâtiments;

2.

Regie der Gebouwen;

Office national de Sécurité sociale;

Rijksdienst voor sociale Zekerheid;

Institut national d’Assurance sociales pour travailleurs indépendants;

Rijksinstituut voor de sociale Verzekeringen der Zelfstandigen;

Institut national d’Assurance Maladie-Invalidité;

Rijksinstituut voor Ziekte- en Invaliditeitsverzekering;

Office national des Pensions;

Rijksdienst voor Pensioenen;

Caisse auxiliaire d’Assurance Maladie-Invalidité;

Hulpkas voor Ziekte-en Invaliditeitsverzekering;

Fond des Maladies professionnelles;

Fonds voor Beroepsziekten;

Office national de l’Emploi;

Rijksdienst voor Arbeidsvoorziening.

BOLGARIJA

Администрация на Народното събрание

Aдминистрация на Президента

Администрация на Министерския съвет

Конституционен съд

Българска народна банка

Министерство на външните работи

Министерство на вътрешните работи

Министерство на държавната администрация и административната реформа

Министерство на извънредните ситуации

Министерство на земеделието и храните

Министерство на здравеопазването

Министерство на икономиката и енергетиката

Министерство на културата

Министерство на образованието и науката

Министерство на околната среда и водите

Министерство на отбраната

Министерство на правосъдието

Министерство на регионалното развитие и благоустройството

Министерство на транспорта

Министерство на труда и социалната политика

Министерство на финансите

Državne agencije, državne komisije, izvajalske agencije in drugi državni organi, ki so ustanovljeni z zakonom ali uredbo sveta ministrov in katerih funkcija je povezana z izvajanjem izvršilne oblasti:

Агенция за ядрено регулиране

Висшата атестационна комисия

Държавна комисия за енергийно и водно регулиране

Държавна комисия по сигурността на информацията

Комисия за защита на конкуренцията

Комисия за защита на личните данни

Комисия за защита от дискриминация

Комисия за регулиране на съобщенията

Комисия за финансов надзор

Патентно ведомство на Република България

Сметна палата на Република България

Агенция за приватизация

Агенция за следприватизационен контрол

Български институт по метрология

Държавна агенция „Архиви“

Държавна агенция „Държавен резерв и военновременни запаси“

Държавна агенция „Национална сигурност“

Държавна агенция за бежанците

Държавна агенция за българите в чужбина

Държавна агенция за закрила на детето

Държавна агенция за информационни технологии и съобщения

Държавна агенция за метрологичен и технически надзор

Държавна агенция за младежта и спорта

Държавна агенция по горите

Държавна агенция по туризма

Държавна комисия по стоковите борси и тържища

Институт по публична администрация и европейска интеграция

Национален статистически институт

Национална агенция за оценяване и акредитация

Националната агенция за професионално образование и обучение

Национална комисия за борба с трафика на хора

Агенция „Митници“

Агенция за държавна и финансова инспекция

Агенция за държавни вземания

Агенция за социално подпомагане

Агенция за хората с увреждания

Агенция по вписванията

Агенция по геодезия, картография и кадастър

Агенция по енергийна ефективност

Агенция по заетостта

Агенция по обществени поръчки

Българска агенция за инвестиции

Главна дирекция „Гражданска въздухоплавателна администрация“

Дирекция „Материално-техническо осигуряване и социално обслужване“ на Министерство на вътрешните работи

Дирекция „Оперативно издирване“ на Министерство на вътрешните работи

Дирекция „Финансово-ресурсно осигуряване“ на Министерство на вътрешните работи

Дирекция за национален строителен контрол

Държавна комисия по хазарта

Изпълнителна агенция „Автомобилна администрация“

Изпълнителна агенция „Борба с градушките“

Изпълнителна агенция „Българска служба за акредитация“

Изпълнителна агенция „Военни клубове и информация“

Изпълнителна агенция „Главна инспекция по труда“

Изпълнителна агенция „Държавна собственост на Министерството на отбраната“

Изпълнителна агенция „Железопътна администрация“

Изпълнителна агенция „Изпитвания и контролни измервания на въоръжение, техника и имущества“

Изпълнителна агенция „Морска администрация“

Изпълнителна агенция „Национален филмов център“

Изпълнителна агенция „Пристанищна администрация“

Изпълнителна агенция „Проучване и поддържане на река Дунав“

Изпълнителна агенция „Социални дейности на Министерството на отбраната“

Изпълнителна агенция за икономически анализи и прогнози

Изпълнителна агенция за насърчаване на малките и средни предприятия

Изпълнителна агенция по лекарствата

Изпълнителна агенция по лозата и виното

Изпълнителна агенция по околна среда

Изпълнителна агенция по почвените ресурси

Изпълнителна агенция по рибарство и аквакултури

Изпълнителна агенция по селекция и репродукция в животновъдството

Изпълнителна агенция по сортоизпитване, апробация и семеконтрол

Изпълнителна агенция по трансплантация

Изпълнителна агенция по хидромелиорации

Комисията за защита на потребителите

Контролно-техническата инспекция

Национален център за информация и документация

Национален център по радиобиология и радиационна защита

Национална агенция за приходите

Национална ветеринарномедицинска служба

Национална служба „Полиция“

Национална служба „Пожарна безопасност и защита на населението“

Национална служба за растителна защита

Национална служба за съвети в земеделието

Национална служба по зърното и фуражите

Служба „Военна информация“

Служба „Военна полиция“

Фонд „Републиканска пътна инфраструктура“

Авиоотряд 28

ČEŠKA

Ministerstvo dopravy

Ministerstvo financí

Ministerstvo kultury

Ministerstvo obrany

Ministerstvo pro místní rozvoj

Ministerstvo práce a sociálních věcí

Ministerstvo průmyslu a obchodu

Ministerstvo spravedlnosti

Ministerstvo školství, mládeže a tělovýchovy

Ministerstvo vnitra

Ministerstvo zahraničních věcí

Ministerstvo zdravotnictví

Ministerstvo zemědělství

Ministerstvo životního prostředí

Poslanecká sněmovna PČR

Senát PČR

Kancelář prezidenta

Český statistický úřad

Český úřad zeměměřičský a katastrální

Úřad průmyslového vlastnictví

Úřad pro ochranu osobních údajů

Bezpečnostní informační služba

Národní bezpečnostní úřad

Česká akademie věd

Vězeňská služba

Český báňský úřad

Úřad pro ochranu hospodářské soutěže

Správa státních hmotných rezerv

Státní úřad pro jadernou bezpečnost

Česká národní banka

Energetický regulační úřad

Úřad vlády České republiky

Ústavní soud

Nejvyšší soud

Nejvyšší správní soud

Nejvyšší státní zastupitelství

Nejvyšší kontrolní úřad

Kancelář Veřejného ochránce práv

Grantová agentura České republiky

Státní úřad inspekce práce

Český telekomunikační úřad

DANSKA

Folketinget

Rigsrevisionen

Statsministeriet

Udenrigsministeriet

Beskæftigelsesministeriet

5 styrelser og institutioner (pet agencij in ustanov)

Domstolsstyrelsen

Finansministeriet

5 styrelser og institutioner (pet agencij in ustanov)

Forsvarsministeriet

5 styrelser og institutioner (pet agencij in ustanov)

Ministeriet for Sundhed og Forebyggelse

Adskillige styrelser og institutioner, herunder Statens Serum Institut (več agencij in ustanov, vključno s Statens Serum Institut)

Justitsministeriet

Rigspolitichefen, anklagemyndigheden samt 1 direktorat og et antal styrelser (policijski komisar, državni tožilec, en direktorat in več agencij)

Kirkeministeriet

10 stiftsøvrigheder (deset škofijskih uradov)

Kulturministeriet – Ministrstvo za kulturo

4 styrelser samt et antal statsinstitutioner (štirje oddelki in več ustanov)

Miljøministeriet

5 styrelser (pet agencij)

Ministeriet for Flygtninge, Invandrere og Integration

1 styrelse (ena agencija)

Ministeriet for Fødevarer, Landbrug og Fiskeri

4 direktorater og institutioner (štirje direktorati in ustanove)

Ministeriet for Videnskab, Teknologi og Udvikling

Adskillige styrelser og institutioner, Forskningscenter Risø og Statens uddannelsesbygninger (več agencij in ustanov, vključno z državnim laboratorijem Risoe in danskimi državnimi raziskovalnimi in izobraževalnimi ustanovami)

Skatteministeriet

1 styrelse og institutioner (ena agencija in več ustanov)

Velfærdsministeriet

3 styrelser og institutioner (tri agencije in več ustanov)

Transportministeriet

7 styrelser og institutioner, herunder Øresundsbrokonsortiet (sedem agencij in ustanov, vključno z Øresundsbrokonsortiet)

Undervisningsministeriet

3 styrelser, 4 undervisningsinstitutioner og 5 andre institutioner (tri agencije, štiri izobraževalne ustanove, pet drugih institucij)

Økonomi- og Erhvervsministeriet

Adskilligestyrelser og institutioner (več agencij in ustanov)

Klima- og Energiministeriet

3 styrelse og institutioner (tri agencije in ustanove)

NEMČIJA

Auswärtiges Amt

Bundeskanzleramt

Bundesministerium für Arbeit und Soziales

Bundesministerium für Bildung und Forschung

Bundesministerium für Ernährung, Landwirtschaft und Verbraucherschutz

Bundesministerium der Finanzen

Bundesministerium des Innern (samo blago za civilno uporabo)

Bundesministerium für Gesundheit

Bundesministerium für Familie, Senioren, Frauen und Jugend

Bundesministerium der Justiz

Bundesministerium für Verkehr, Bau und Stadtentwicklung

Bundesministerium für Wirtschaft und Technologie

Bundesministerium für wirtschaftliche Zusammenarbeit und Entwicklung

Bundesministerium der Verteidigung (brez blaga za vojaške namene)

Bundesministerium für Umwelt, Naturschutz und Reaktorsicherheit

ESTONIJA

Vabariigi Presidendi Kantselei;

Eesti Vabariigi Riigikogu;

Eesti Vabariigi Riigikohus;

Riigikontroll;

Õiguskantsler;

Riigikantselei;

Rahvusarhiiv;

Haridus- ja Teadusministeerium;

Justiitsministeerium;

Kaitseministeerium;

Keskkonnaministeerium;

Kultuuriministeerium;

Majandus- ja Kommunikatsiooniministeerium;

Põllumajandusministeerium;

Rahandusministeerium;

Siseministeerium;

Sotsiaalministeerium;

Välisministeerium;

Keeleinspektsioon;

Riigiprokuratuur;

Teabeamet;

Maa-amet;

Keskkonnainspektsioon;

Metsakaitse- ja Metsauuenduskeskus;

Muinsuskaitseamet;

Patendiamet;

Tarbijakaitseamet;

Riigihangete Amet;

Taimetoodangu Inspektsioon;

Põllumajanduse Registrite ja Informatsiooni Amet;

Veterinaar- ja Toiduamet;

Konkurentsiamet;

Maksu- ja Tolliamet;

Statistikaamet;

Kaitsepolitseiamet;

Kodakondsus- ja Migratsiooniamet;

Piirivalveamet;

Politseiamet;

Eesti Kohtuekspertiisi Instituut;

Keskkriminaalpolitsei;

Päästeamet;

Andmekaitse Inspektsioon;

Ravimiamet;

Sotsiaalkindlustusamet;

Tööturuamet;

Tervishoiuamet;

Tervisekaitseinspektsioon;

Tööinspektsioon;

Lennuamet;

Maanteeamet;

Veeteede Amet;

Julgestuspolitsei;

Kaitseressursside Amet;

Kaitseväe Logistikakeskus;

Tehnilise Järelevalve Amet.

IRSKA

President’s Establishment

Houses of the Oireachtas (parlament)

Department of the Taoiseach (ministrski predsednik)

Central Statistics Office

Department of Finance

Office of the Comptroller and Auditor General

Office of the Revenue Commissioners

Office of Public Works

State Laboratory

Office of the Attorney General

Office of the Director of Public Prosecutions

Valuation Office

Office of the Commission for Public Service Appointments

Public Appointments Service

Office of the Ombudsman

Chief State Solicitor’s Office

Department of Justice, Equality and Law Reform

Courts Service

Prisons Service

Office of the Commissioners of Charitable Donations and Bequests

Department of the Environment, Heritage and Local Government

Department of Education and Science

Department of Communications, Energy and Natural Resources

Department of Agriculture, Fisheries and Food

Department of Transport

Department of Health and Children

Department of Enterprise, Trade and Employment

Department of Arts, Sports and Tourism

Department of Defence

Department of Foreign Affairs

Department of Social and Family Affairs

Department of Community, Rural and Gaeltacht Affairs (galsko govoreče regije)

Arts Council

National Gallery

GRČIJA

Υπουργείο Εσωτερικών

Υπουργείο Εξωτερικών

Υπουργείο Οικονομίας και Οικονομικών

Υπουργείο Ανάπτυξης

Υπουργείο Δικαιοσύνης

Υπουργείο Εθνικής Παιδείας και Θρησκευμάτων

Υπουργείο Πολιτισμού

Υπουργείο Υγείας και Κοινωνικής Αλληλεγγύης

Υπουργείο Περιβάλλοντος, Χωροταξίας και Δημοσίων Έργων

Υπουργείο Απασχόλησης και Κοινωνικής Προστασίας

Υπουργείο Μεταφορών και Επικοινωνιών

Υπουργείο Αγροτικής Ανάπτυξης και Τροφίμων

Υπουργείο Εμπορικής Ναυτιλίας, Αιγαίου και Νησιωτικής Πολιτικής

Υπουργείο Μακεδονίας- Θράκης

Γενική Γραμματεία Επικοινωνίας

Γενική Γραμματεία Ενημέρωσης

Γενική Γραμματεία Νέας Γενιάς

Γενική Γραμματεία Ισότητας

Γενική Γραμματεία Κοινωνικών Ασφαλίσεων

Γενική Γραμματεία Απόδημου Ελληνισμού

Γενική Γραμματεία Βιομηχανίας

Γενική Γραμματεία Έρευνας και Τεχνολογίας

Γενική Γραμματεία Αθλητισμού

Γενική Γραμματεία Δημοσίων Έργων

Γενική Γραμματεία Εθνικής Στατιστικής Υπηρεσίας Ελλάδος

Εθνικό Συμβούλιο Κοινωνικής Φροντίδας

Οργανισμός Εργατικής Κατοικίας

Εθνικό Τυπογραφείο

Γενικό Χημείο του Κράτους

Ταμείο Εθνικής Οδοποιίας

Εθνικό Καποδιστριακό Πανεπιστήμιο Αθηνών

Αριστοτέλειο Πανεπιστήμιο Θεσσαλονίκης

Δημοκρίτειο Πανεπιστήμιο Θράκης

Πανεπιστήμιο Αιγαίου

Πανεπιστήμιο Ιωαννίνων

Πανεπιστήμιο Πατρών

Πανεπιστήμιο Μακεδονίας

Πολυτεχνείο Κρήτης

Σιβιτανίδειος Δημόσια Σχολή Τεχνών και Επαγγελμάτων

Αιγινήτειο Νοσοκομείο

Αρεταίειο Νοσοκομείο

Εθνικό Κέντρο Δημόσιας Διοίκησης

Οργανισμός Διαχείρισης Δημοσίου Υλικού

Οργανισμός Γεωργικών Ασφαλίσεων

Οργανισμός Σχολικών Κτιρίων

Γενικό Επιτελείο Στρατού

Γενικό Επιτελείο Ναυτικού

Γενικό Επιτελείο Αεροπορίας

Ελληνική Επιτροπή Ατομικής Ενέργειας

Γενική Γραμματεία Εκπαίδευσης Ενηλίκων

Υπουργείο Εθνικής Άμυνας

Γενική Γραμματεία Εμπορίου

ŠPANIJA

Presidencia de Gobierno

Ministerio de Asuntos Exteriores y de Cooperación

Ministerio de Justicia

Ministerio de Defensa

Ministerio de Economía y Hacienda

Ministerio del Interior

Ministerio de Fomento

Ministerio de Educación, Política Social y Deportes

Ministerio de Industria, Turismo y Comercio

Ministerio de Trabajo e Inmigración

Ministerio de la Presidencia

Ministerio de Administraciones Públicas

Ministerio de Cultura

Ministerio de Sanidad y Consumo

Ministerio de Medio Ambiente y Medio Rural y Marino

Ministerio de Vivienda

Ministerio de Ciencia e Innovación

Ministerio de Igualdad

FRANCIJA

1.   Ministrstva

Services du Premier ministre

Ministère chargé de la santé, de la jeunesse et des sports

Ministère chargé de l’intérieur, de l’outre-mer et des collectivités territoriales

Ministère chargé de la justice

Ministère chargé de la défense

Ministère chargé des affaires étrangères et européennes

Ministère chargé de l’éducation nationale

Ministère chargé de l’économie, des finances et de l’emploi

Secrétariat d’Etat aux transports

Secrétariat d’Etat aux entreprises et au commerce extérieur

Ministère chargé du travail, des relations sociales et de la solidarité

Ministère chargé de la culture et de la communication

Ministère chargé du budget, des comptes publics et de la fonction publique

Ministère chargé de l’agriculture et de la pêche

Ministère chargé de l’enseignement supérieur et de la recherche

Ministère chargé de l’écologie, du développement et de l’aménagement durables

Secrétariat d’Etat à la fonction publique

Ministère chargé du logement et de la ville

Secrétariat d’Etat à la coopération et à la francophonie

Secrétariat d’Etat à l’outre-mer

Secrétariat d’Etat à la jeunesse, des sports et de la vie associative

Secrétariat d’Etat aux anciens combattants

Ministère chargé de l’immigration, de l’intégration, de l’identité nationale et du co-développement

Secrétariat d’Etat en charge de la prospective et de l’évaluation des politiques publiques

Secrétariat d’Etat aux affaires européennes

Secrétariat d’Etat aux affaires étrangères et aux droits de l’homme

Secrétariat d’Etat à la consommation et au tourisme

Secrétariat d’Etat à la politique de la ville

Secrétariat d’Etat à la solidarité

Secrétariat d’Etat en charge de l’industrie et de la consommation

Secrétariat d’Etat en charge de l’emploi

Secrétariat d’Etat en charge du commerce, de l’artisanat, des PME, du tourisme et des services

Secrétariat d’Etat en charge de l’écologie

Secrétariat d’Etat en charge du développement de la région-capitale

Secrétariat d’Etat en charge de l’aménagement du territoire

2.   Institucije, neodvisni organi in sodišča

Présidence de la République

Assemblée Nationale

Sénat

Conseil constitutionnel

Conseil économique et social

Conseil supérieur de la magistrature

Agence française contre le dopage

Autorité de contrôle des assurances et des mutuelles

Autorité de contrôle des nuisances sonores aéroportuaires

Autorité de régulation des communications électroniques et des postes

Autorité de sûreté nucléaire

Autorité indépendante des marchés financiers

Comité national d’évaluation des établissements publics à caractère scientifique, culturel et professionnel

Commission d’accès aux documents administratifs

Commission consultative du secret de la défense nationale

Commission nationale des comptes de campagne et des financements politiques

Commission nationale de contrôle des interceptions de sécurité

Commission nationale de déontologie de la sécurité

Commission nationale du débat public

Commission nationale de l’informatique et des libertés

Commission des participations et des transferts

Commission de régulation de l’énergie

Commission de la sécurité des consommateurs

Commission des sondages

Commission de la transparence financière de la vie politique

Conseil de la concurrence

Conseil des ventes volontaires de meubles aux enchères publiques

Conseil supérieur de l’audiovisuel

Défenseur des enfants

Haute autorité de lutte contre les discriminations et pour l’égalité

Haute autorité de santé

Médiateur de la République

Cour de justice de la République

Tribunal des Conflits

Conseil d’Etat

Cours administratives d’appel

Tribunaux administratifs

Cour des Comptes

Chambres régionales des Comptes

Cours et tribunaux de l’ordre judiciaire (Cour de Cassation, Cours d’Appel, Tribunaux d’instance et Tribunaux de grande instance)

3.   Državne javne ustanove

Académie de France à Rome

Académie de marine

Académie des sciences d’outre-mer

Académie des technologies

Agence centrale des organismes de sécurité sociale (ACOSS)

Agence de biomédicine

Agence pour l’enseignement du français à l’étranger

Agence française de sécurité sanitaire des aliments

Agence française de sécurité sanitaire de l’environnement et du travail

Agence Nationale pour la cohésion sociale et l’égalité des chances

Agence nationale pour la garantie des droits des mineurs

Agences de l’eau

Agence Nationale de l’Accueil des Etrangers et des migrations

Agence nationale pour l’amélioration des conditions de travail (ANACT)

Agence nationale pour l’amélioration de l’habitat (ANAH)

Agence Nationale pour la Cohésion Sociale et l’Egalité des Chances

Agence nationale pour l’indemnisation des français d’outre-mer (ANIFOM)

Assemblée permanente des chambres d’agriculture (APCA)

Bibliothèque publique d’information

Bibliothèque nationale de France

Bibliothèque nationale et universitaire de Strasbourg

Caisse des Dépôts et Consignations

Caisse nationale des autoroutes (CNA)

Caisse nationale militaire de sécurité sociale (CNMSS)

Caisse de garantie du logement locatif social

Casa de Velasquez

Centre d’enseignement zootechnique

Centre d’études de l’emploi

Centre d’études supérieures de la sécurité sociale

Centres de formation professionnelle et de promotion agricole

Centre hospitalier des Quinze-Vingts

Centre international d’études supérieures en sciences agronomiques (Montpellier Sup Agro)

Centre des liaisons européennes et internationales de sécurité sociale

Centre des Monuments Nationaux

Centre national d’art et de culture Georges Pompidou

Centre national des arts plastiques

Centre national de la cinématographie

Centre National d’Etudes et d’expérimentation du machinisme agricole, du génie rural, des eaux et des forêts (CEMAGREF)

Centre national du livre

Centre national de documentation pédagogique

Centre national des œuvres universitaires et scolaires (CNOUS)

Centre national professionnel de la propriété forestière

Centre National de la Recherche Scientifique (C.N.R.S)

Centres d’éducation populaire et de sport (CREPS)

Centres régionaux des œuvres universitaires (CROUS)

Collège de France

Conservatoire de l’espace littoral et des rivages lacustres

Conservatoire National des Arts et Métiers

Conservatoire national supérieur de musique et de danse de Paris

Conservatoire national supérieur de musique et de danse de Lyon

Conservatoire national supérieur d’art dramatique

Ecole centrale de Lille

Ecole centrale de Lyon

École centrale des arts et manufactures

École française d’archéologie d’Athènes

École française d’Extrême-Orient

École française de Rome

École des hautes études en sciences sociales

Ecole du Louvre

École nationale d’administration

École nationale de l’aviation civile (ENAC)

École nationale des Chartes

École nationale d’équitation

Ecole Nationale du Génie de l’Eau et de l’environnement de Strasbourg

Écoles nationales d’ingénieurs

Ecole nationale d’ingénieurs des industries des techniques agricoles et alimentaires de Nantes

Écoles nationales d’ingénieurs des travaux agricoles

École nationale de la magistrature

Écoles nationales de la marine marchande

École nationale de la santé publique (ENSP)

École nationale de ski et d’alpinisme

École nationale supérieure des arts décoratifs

École nationale supérieure des arts et techniques du théâtre

École nationale supérieure des arts et industries textiles Roubaix

Écoles nationales supérieures d’arts et métiers

École nationale supérieure des beaux-arts

École nationale supérieure de céramique industrielle

École nationale supérieure de l’électronique et de ses applications (ENSEA)

Ecole nationale supérieure du paysage de Versailles

Ecole Nationale Supérieure des Sciences de l’information et des bibliothécaires

Ecole nationale supérieure de la sécurité sociale

Écoles nationales vétérinaires

École nationale de voile

Écoles normales supérieures

École polytechnique

École technique professionnelle agricole et forestière de Meymac (Corrèze)

École de sylviculture Crogny (Aube)

École de viticulture et d’œnologie de la Tour- Blanche (Gironde)

Ecole de Viticulture – Avize (Marne)

Etablissement national d’enseignement agronomique de Dijon

Établissement national des invalides de la marine (ENIM)

Établissement national de bienfaisance Koenigswarter

Établissement public du musée et du domaine national de Versailles

Fondation Carnegie

Fondation Singer-Polignac

Haras nationaux

Hôpital national de Saint-Maurice

Institut des hautes études pour la science et la technologie

Institut français d’archéologie orientale du Caire

Institut géographique national

Institut National de l’origine et de la qualité

Institut national des hautes études de sécurité

Institut de veille sanitaire

Institut National d’enseignement supérieur et de recherche agronomique et agroalimentaire de Rennes

Institut National d’Etudes Démographiques (I.N.E.D)

Institut National d’Horticulture

Institut National de la jeunesse et de l’éducation populaire

Institut national des jeunes aveugles – Paris

Institut national des jeunes sourds – Bordeaux

Institut national des jeunes sourds – Chambéry

Institut national des jeunes sourds – Metz

Institut national des jeunes sourds – Paris

Institut national de physique nucléaire et de physique des particules (I.N.P.N.P.P)

Institut national de la propriété industrielle

Institut National de la Recherche Agronomique (I.N.R.A)

Institut National de la Recherche Pédagogique (I.N.R.P)

Institut National de la Santé et de la Recherche Médicale (I.N.S.E.R.M)

Institut national d’histoire de l’art (I.N.H.A.)

Institut national de recherches archéologiques préventives

Institut National des Sciences de l’Univers

Institut National des Sports et de l’Education Physique

Institut national supérieur de formation et de recherche pour l’éducation des jeunes handicapés et les enseignements inadaptés

Instituts nationaux polytechniques

Instituts nationaux des sciences appliquées

Institut national de recherche en informatique et en automatique (INRIA)

Institut national de recherche sur les transports et leur sécurité (INRETS)

Institut de Recherche pour le Développement

Instituts régionaux d’administration

Institut des Sciences et des Industries du vivant et de l’environnement (Agro Paris Tech)

Institut supérieur de mécanique de Paris

Institut Universitaires de Formation des Maîtres

Musée de l’armée

Musée Gustave-Moreau

Musée national de la marine

Musée national J.-J.-Henner

Musée du Louvre

Musée du Quai Branly

Muséum National d’Histoire Naturelle

Musée Auguste-Rodin

Observatoire de Paris

Office français de protection des réfugiés et apatrides

Office National des Anciens Combattants et des Victimes de Guerre (ONAC)

Office national de la chasse et de la faune sauvage

Office National de l’eau et des milieux aquatiques

Office national d’information sur les enseignements et les professions (ONISEP)

Office universitaire et culturel français pour l’Algérie

Ordre national de la Légion d’honneur

Palais de la découverte

Parcs nationaux

Universités

4.   Drugi državni javni organi

Union des groupements d’achats publics (UGAP)

Agence Nationale pour l’emploi (A.N.P.E)

Caisse Nationale des Allocations Familiales (CNAF)

Caisse Nationale d’Assurance Maladie des Travailleurs Salariés (CNAMS)

Caisse Nationale d’Assurance-Vieillesse des Travailleurs Salariés (CNAVTS)

HRVAŠKA

Hrvatski sabor

Predsjednik Republike Hrvatske

Ured predsjednika Republike Hrvatske

Ured predsjednika Republike Hrvatske po prestanku obnašanja dužnosti

Vlada Republike Hrvatske

uredi Vlade Republike Hrvatske

Ministarstvo gospodarstva

Ministarstvo regionalnog razvoja i fondova Europske unije

Ministarstvo financija

Ministarstvo obrane

Ministarstvo vanjskih i europskih poslova

Ministarstvo unutarnjih poslova

Ministarstvo pravosuđa

Ministarstvo uprave

Ministarstvo poduzetništva i obrta

Ministarstvo rada i mirovinskog sustava

Ministarstvo pomorstva, prometa i infrastrukture

Ministarstvo poljoprivrede

Ministarstvo turizma

Ministarstvo zaštite okoliša i prirode

Ministarstvo graditeljstva i prostornog uređenja

Ministarstvo branitelja

Ministarstvo socijalne politike i mladih

Ministarstvo zdravlja

Ministarstvo znanosti, obrazovanja i sporta

Ministarstvo kulture

državne upravne organizacije

uredi državne uprave u županijama

Ustavni sud Republike Hrvatske

Vrhovni sud Republike Hrvatske

sudovi

Državno sudbeno vijeće

državna odvjetništva

Državnoodvjetničko vijeće

pravobraniteljstva

Državna komisija za kontrolu postupaka javne nabave

Hrvatska narodna banka

državne agencije i uredi

Državni ured za reviziju

ITALIJA

Naročniki

Presidenza del Consiglio dei Ministri

Ministero degli Affari Esteri

Ministero dell’Interno

Ministero della Giustizia e Uffici giudiziari (esclusi i giudici di pace)

Ministero della Difesa

Ministero dell’Economia e delle Finanze

Ministero dello Sviluppo Economico

Ministero delle Politiche Agricole, Alimentari e Forestali

Ministero dell’Ambiente, Tutela del Territorio e del Mare

Ministero delle Infrastrutture e dei Trasporti

Ministero del Lavoro, della Salute e delle Politiche Sociali

Ministero dell’Istruzione, Università e Ricerca

Ministero per i Beni e le Attività culturali, comprensivo delle sue articolazioni periferiche

Drugi državni javni organi

CONSIP (Concessionaria Servizi Informatici Pubblici)

CIPER

Προεδρία και Προεδρικό Μέγαρο

Γραφείο Συντονιστή Εναρμόνισης

Υπουργικό Συμβούλιο

Βουλή των Αντιπροσώπων

Δικαστική Υπηρεσία

Νομική Υπηρεσία της Δημοκρατίας

Ελεγκτική Υπηρεσία της Δημοκρατίας

Επιτροπή Δημόσιας Υπηρεσίας

Επιτροπή Εκπαιδευτικής Υπηρεσίας

Γραφείο Επιτρόπου Διοικήσεως

Επιτροπή Προστασίας Ανταγωνισμού

Υπηρεσία Εσωτερικού Ελέγχου

Γραφείο Προγραμματισμού

Γενικό Λογιστήριο της Δημοκρατίας

Γραφείο Επιτρόπου Προστασίας Δεδομένων Προσωπικού Χαρακτήρα

Γραφείο Εφόρου Δημοσίων Ενισχύσεων

Αναθεωρητική Αρχή Προσφορών

Υπηρεσία Εποπτείας και Ανάπτυξης Συνεργατικών Εταιρειών

Αναθεωρητική Αρχή Προσφύγων

Υπουργείο Άμυνας

Υπουργείο Γεωργίας, Φυσικών Πόρων και Περιβάλλοντος

Τμήμα Γεωργίας

Κτηνιατρικές Υπηρεσίες

Τμήμα Δασών

Τμήμα Αναπτύξεως Υδάτων

Τμήμα Γεωλογικής Επισκόπησης

Μετεωρολογική Υπηρεσία

Τμήμα Αναδασμού

Υπηρεσία Μεταλλείων

Ινστιτούτο Γεωργικών Ερευνών

Τμήμα Αλιείας και Θαλάσσιων Ερευνών

Υπουργείο Δικαιοσύνης και Δημοσίας Τάξεως

Αστυνομία

Πυροσβεστική Υπηρεσία Κύπρου

Τμήμα Φυλακών

Υπουργείο Εμπορίου, Βιομηχανίας και Τουρισμού

Τμήμα Εφόρου Εταιρειών και Επίσημου Παραλήπτη

Υπουργείο Εργασίας και Κοινωνικών Ασφαλίσεων

Τμήμα Εργασίας

Τμήμα Κοινωνικών Ασφαλίσεων

Τμήμα Υπηρεσιών Κοινωνικής Ευημερίας

Κέντρο Παραγωγικότητας Κύπρου

Ανώτερο Ξενοδοχειακό Ινστιτούτο Κύπρου

Ανώτερο Τεχνολογικό Ινστιτούτο

Τμήμα Επιθεώρησης Εργασίας

Τμήμα Εργασιακών Σχέσεων

Υπουργείο Εσωτερικών

Επαρχιακές Διοικήσεις

Τμήμα Πολεοδομίας και Οικήσεως

Τμήμα Αρχείου Πληθυσμού και Μεταναστεύσεως

Τμήμα Κτηματολογίου και Χωρομετρίας

Γραφείο Τύπου και Πληροφοριών

Πολιτική Άμυνα

Υπηρεσία Μέριμνας και Αποκαταστάσεων Εκτοπισθέντων

Υπηρεσία Ασύλου

Υπουργείο Εξωτερικών

Υπουργείο Οικονομικών

Τελωνεία

Τμήμα Εσωτερικών Προσόδων

Στατιστική Υπηρεσία

Τμήμα Κρατικών Αγορών και Προμηθειών

Τμήμα Δημόσιας Διοίκησης και Προσωπικού

Κυβερνητικό Τυπογραφείο

Τμήμα Υπηρεσιών Πληροφορικής

Υπουργείο Παιδείας και Πολιτισμού

Υπουργείο Συγκοινωνιών και Έργων

Τμήμα Δημοσίων Έργων

Τμήμα Αρχαιοτήτων

Τμήμα Πολιτικής Αεροπορίας

Τμήμα Εμπορικής Ναυτιλίας

Τμήμα Οδικών Μεταφορών

Τμήμα Ηλεκτρομηχανολογικών Υπηρεσιών

Τμήμα Ηλεκτρονικών Επικοινωνιών

Υπουργείο Υγείας

Φαρμακευτικές Υπηρεσίες

Γενικό Χημείο

Ιατρικές Υπηρεσίες και Υπηρεσίες Δημόσιας Υγείας

Οδοντιατρικές Υπηρεσίες

Υπηρεσίες Ψυχικής Υγείας

LATVIJA

Ministrstva, sekretariati ministrstev za posebne naloge in njihove podrejene institucije

Aizsardzības ministrija un tās padotībā esošās iestādes

Ārlietu ministrija un tās padotībā esošās iestādes

Bērnu un ģimenes lietu ministrija un tās padotībā esošās iestādes

Ekonomikas ministrija un tās padotībā esošās iestādes

Finanšu ministrija un tās padotībā esošās iestādes

Iekšlietu ministrija un tās padotībā esošās iestādes

Izglītības un zinātnes ministrija un tās padotībā esošās iestādes

Kultūras ministrija un tās padotībā esošās iestādes

Labklājības ministrija un tās padotībā esošās iestādes

Reģionālās attīstības un pašvaldības lietu ministrija un tās padotībā esošās iestādes

Satiksmes ministrija un tās padotībā esošās iestādes

Tieslietu ministrija un tās padotībā esošās iestādes

Veselības ministrija un tās padotībā esošās iestādes

Vides ministrija un tās padotībā esošās iestādes

Zemkopības ministrija un tās padotībā esošās iestādes

Īpašu uzdevumu ministra sekretariāti un to padotībā esošās iestādes

Satversmes aizsardzības birojs

Druge državne institucije

Augstākā tiesa

Centrālā vēlēšanu komisija

Finanšu un kapitāla tirgus komisija

Latvijas Banka

Prokuratūra un tās pārraudzībā esošās iestādes

Saeimas kanceleja un tās padotībā esošās iestādes

Satversmes tiesa

Valsts kanceleja un tās padotībā esošās iestādes

Valsts kontrole

Valsts prezidenta kanceleja

Tiesībsarga birojs

Nacionālā radio un televīzijas padome

Citas valsts iestādes, kuras nav ministriju padotībā (druge državne institucije, ki niso podrejene ministrstvom)

LITVA

Prezidentūros kanceliarija

Seimo kanceliarija

Institucije, ki so odgovorne seimasu (parlamentu): Lietuvos mokslo taryba

Seimo kontrolierių įstaiga

Valstybės kontrolė

Specialiųjų tyrimų tarnyba

Valstybės saugumo departamentas

Konkurencijos taryba

Lietuvos gyventojų genocido ir rezistencijos tyrimo centras

Vertybinių popierių komisija

Ryšių reguliavimo tarnyba

Nacionalinė sveikatos taryba

Etninės kultūros globos taryba

Lygių galimybių kontrolieriaus tarnyba

Valstybinė kultūros paveldo komisija

Vaiko teisių apsaugos kontrolieriaus įstaiga

Valstybinė kainų ir energetikos kontrolės komisija

Valstybinė lietuvių kalbos komisija

Vyriausioji rinkimų komisija

Vyriausioji tarnybinės etikos komisija

Žurnalistų etikos inspektoriaus tarnyba

Vyriausybės kanceliarija

Institucije, ki so odgovorne vyriausybėsu (vladi):

Ginklų fondas

Informacinės visuomenės plėtros komitetas

Kūno kultūros ir sporto departamentas

Lietuvos archyvų departamentas

Mokestinių ginčų komisija

Statistikos departamentas

Tautinių mažumų ir išeivijos departamentas

Valstybinė tabako ir alkoholio kontrolės tarnyba

Viešųjų pirkimų tarnyba

Narkotikų kontrolės departamentas

Valstybinė atominės energetikos saugos inspekcija

Valstybinė duomenų apsaugos inspekcija

Valstybinė lošimų priežiūros komisija

Valstybinė maisto ir veterinarijos tarnyba

Vyriausioji administracinių ginčų komisija

Draudimo priežiūros komisija

Lietuvos valstybinis mokslo ir studijų fondas

Lietuvių grįžimo į Tėvynę informacijos centras

Konstitucinis Teismas

Lietuvos bankas

Aplinkos ministerija

Institucije v okviru Aplinkos ministerija (Ministrstva za okolje):

Generalinė miškų urėdija

Lietuvos geologijos tarnyba

Lietuvos hidrometeorologijos tarnyba

Lietuvos standartizacijos departamentas

Nacionalinis akreditacijos biuras

Valstybinė metrologijos tarnyba

Valstybinė saugomų teritorijų tarnyba

Valstybinė teritorijų planavimo ir statybos inspekcija

Finansų ministerija

Institucije v okviru Finansų ministerija (Ministrstva za finance):

Muitinės departamentas

Valstybės dokumentų technologinės apsaugos tarnyba

Valstybinė mokesčių inspekcija

Finansų ministerijos mokymo centras

Krašto apsaugos ministerija

Institucije v okviru Krašto apsaugos ministerija (Ministrstva za nacionalno obrambo):

Antrasis operatyvinių tarnybų departamentas

Centralizuota finansų ir turto tarnyba

Karo prievolės administravimo tarnyba

Krašto apsaugos archyvas

Krizių valdymo centras

Mobilizacijos departamentas

Ryšių ir informacinių sistemų tarnyba

Infrastruktūros plėtros departamentas

Valstybinis pilietinio pasipriešinimo rengimo centras

Lietuvos kariuomenė

Krašto apsaugos sistemos kariniai vienetai ir tarnybos

Kultūros ministerija

Institucije v okviru Kultūros ministerija (Ministrstva za kulturo):

Kultūros paveldo departamentas

Valstybinė kalbos inspekcija

Socialinės apsaugos ir darbo ministerija

Institucije v okviru Socialinės apsaugos ir darbo ministerija (Ministrstva za socialno varnost in delo):

Garantinio fondo administracija

Valstybės vaiko teisių apsaugos ir įvaikinimo tarnyba

Lietuvos darbo birža

Lietuvos darbo rinkos mokymo tarnyba

Trišalės tarybos sekretoriatas

Socialinių paslaugų priežiūros departamentas

Darbo inspekcija

Valstybinio socialinio draudimo fondo valdyba

Neįgalumo ir darbingumo nustatymo tarnyba

Ginčų komisija

Techninės pagalbos neįgaliesiems centras

Neįgaliųjų reikalų departamentas

Susisiekimo ministerija

Institucije v okviru Susisiekimo ministerija (Ministrstva za promet in komunikacije):

Lietuvos automobilių kelių direkcija

Valstybinė geležinkelio inspekcija

Valstybinė kelių transporto inspekcija

Pasienio kontrolės punktų direkcija

Sveikatos apsaugos ministerija

Institucije v okviru Sveikatos apsaugos ministerija (Ministrstva za zdravje):

Valstybinė akreditavimo sveikatos priežiūros veiklai tarnyba

Valstybinė ligonių kasa

Valstybinė medicininio audito inspekcija

Valstybinė vaistų kontrolės tarnyba

Valstybinė teismo psichiatrijos ir narkologijos tarnyba

Valstybinė visuomenės sveikatos priežiūros tarnyba

Farmacijos departamentas

Sveikatos apsaugos ministerijos Ekstremalių sveikatai situacijų centras

Lietuvos bioetikos komitetas

Radiacinės saugos centras

Švietimo ir mokslo ministerija

Institucije v okviru Švietimo ir mokslo ministerija (Ministrstva za šolstvo in znanost):

Nacionalinis egzaminų centras

Studijų kokybės vertinimo centras

Teisingumo ministerija

Institucije v okviru Teisingumo ministerija (Ministrstva za pravosodje):

Kalėjimų departamentas

Nacionalinė vartotojų teisių apsaugos taryba

Europos teisės departamentas

Ūkio ministerija

Institucije v okviru Ūkio ministerija (Ministrstva za gospodarstvo):

Įmonių bankroto valdymo departamentas

Valstybinė energetikos inspekcija

Valstybinė ne maisto produktų inspekcija

Valstybinis turizmo departamentas

Užsienio reikalų ministerija

Diplomatinės atstovybės ir konsulinės įstaigos užsienyje bei atstovybės prie tarptautinių organizacijų

Vidaus reikalų ministerija

Institucije v okviru Vidaus reikalų ministerija (Ministrstva za notranje zadeve):

Asmens dokumentų išrašymo centras

Finansinių nusikaltimų tyrimo tarnyba

Gyventojų registro tarnyba

Policijos departamentas

Priešgaisrinės apsaugos ir gelbėjimo departamentas

Turto valdymo ir ūkio departamentas

Vadovybės apsaugos departamentas

Valstybės sienos apsaugos tarnyba

Valstybės tarnybos departamentas

Informatikos ir ryšių departamentas

Migracijos departamentas

Sveikatos priežiūros tarnyba

Bendrasis pagalbos centras

Žemės ūkio ministerija

Institucije v okviru Žemės ūkio ministerija (Ministrstva za kmetijstvo):

Nacionalinė mokėjimo agentūra

Nacionalinė žemės tarnyba

Valstybinė augalų apsaugos tarnyba

Valstybinė gyvulių veislininkystės priežiūros tarnyba

Valstybinė sėklų ir grūdų tarnyba

Žuvininkystės departamentas

Teismai (sodišča):

Lietuvos Aukščiausiasis Teismas

Lietuvos apeliacinis teismas

Lietuvos vyriausiasis administracinis teismas

apygardų teismai

apygardų administraciniai teismai

apylinkių teismai

Nacionalinė teismų administracija

Generalinė prokuratūra

Drugi subjekti centralne javne uprave (institucijos (institucije), įstaigos (ustanove), tarnybos (agencije)):

Aplinkos apsaugos agentūra

Valstybinė aplinkos apsaugos inspekcija

Aplinkos projektų valdymo agentūra

Miško genetinių išteklių, sėklų ir sodmenų tarnyba

Miško sanitarinės apsaugos tarnyba

Valstybinė miškotvarkos tarnyba

Nacionalinis visuomenės sveikatos tyrimų centras

Lietuvos aids centras

Nacionalinis organų transplantacijos biuras

Valstybinis patologijos centras

Valstybinis psichikos sveikatos centras

Lietuvos sveikatos informacijos centras

Slaugos darbuotojų tobulinimosi ir specializacijos centras

Valstybinis aplinkos sveikatos centras

Respublikinis mitybos centras

Užkrečiamųjų ligų profilaktikos ir kontrolės centras

Trakų visuomenės sveikatos priežiūros ir specialistų tobulinimosi centras

Visuomenės sveikatos ugdymo centras

Muitinės kriminalinė tarnyba

Muitinės informacinių sistemų centras

Muitinės laboratorija

Muitinės mokymo centras

Valstybinis patentų biuras

Lietuvos teismo ekspertizės centras

Centrinė hipotekos įstaiga

Lietuvos metrologijos inspekcija

Civilinės aviacijos administracija

Lietuvos saugios laivybos administracija

Transporto investicijų direkcija

Valstybinė vidaus vandenų laivybos inspekcija

Pabėgėlių priėmimo centras

LUKSEMBURG

Ministère d’Etat

Ministère des Affaires Etrangères et de l’Immigration

Ministère de l’Agriculture, de la Viticulture et du Développement Rural

Ministère des Classes moyennes, du Tourisme et du Logement

Ministère de la Culture, de l’Enseignement Supérieur et de la Recherche

Ministère de l’Economie et du Commerce extérieur

Ministère de l’Education nationale et de la Formation professionnelle

Ministère de l’Egalité des chances

Ministère de l’Environnement

Ministère de la Famille et de l’Intégration

Ministère des Finances

Ministère de la Fonction publique et de la Réforme administrative

Ministère de l’Intérieur et de l’Aménagement du territoire

Ministère de la Justice

Ministère de la Santé

Ministère de la Sécurité sociale

Ministère des Transports

Ministère du Travail et de l’Emploi

Ministère des Travaux publics

MADŽARSKA

Egészségügyi Minisztérium

Földművelésügyi és Vidékfejlesztési Minisztérium

Gazdasági és Közlekedési Minisztérium

Honvédelmi Minisztérium

Igazságügyi és Rendészeti Minisztérium

Környezetvédelmi és Vízügyi Minisztérium

Külügyminisztérium

Miniszterelnöki Hivatal

Oktatási és Kulturális Minisztérium

Önkormányzati és Területfejlesztési Minisztérium

Pénzügyminisztérium

Szociális és Munkaügyi Minisztérium

Központi Szolgáltatási Főigazgatóság

MALTA

Uffiċċju tal-Prim Ministru (Office of the Prime Minister)

Ministeru għall-Familja u Solidarjeta’ Soċjali (Ministry for the Family and Social Solidarity)

Ministeru ta’ l-Edukazzjoni Zghazagh u Impjieg (Ministry for Education Youth and Employment)

Ministeru tal-Finanzi (Ministry of Finance)

Ministeru tar-Riżorsi u l-Infrastruttura (Ministry for Resources and Infrastructure)

Ministeru tat-Turiżmu u Kultura (Ministry for Tourism and Culture)

Ministeru tal-Ġustizzja u l-Intern (Ministry for Justice and Home Affairs)

Ministeru għall-Affarijiet Rurali u l-Ambjent (Ministry for Rural Affairs and the Environment)

Ministeru għal Għawdex (Ministry for Gozo)

Ministeru tas-Saħħa, l-Anzjani u Kura fil-Kommunita’ (Ministry of Health, the Elderly and Community Care)

Ministeru ta’ l-Affarijiet Barranin (Ministry of Foreign Affairs)

Ministeru għall-Investimenti, Industrija u Teknologija ta’ Informazzjoni (Ministry for Investment, Industry and Information Technology)

Ministeru għall-Kompetittivà u Komunikazzjoni (Ministry for Competitiveness and Communications)

Ministeru għall-Iżvilupp Urban u Toroq (Ministry for Urban Development and Roads)

NIZOZEMSKA

Ministerie van Algemene Zaken

Bestuursdepartement

Bureau van de Wetenschappelijke Raad voor het Regeringsbeleid

Rijksvoorlichtingsdienst

Ministerie van Binnenlandse Zaken en Koninkrijksrelaties

Bestuursdepartement

Centrale Archiefselectiedienst (CAS)

Algemene Inlichtingen- en Veiligheidsdienst (AIVD)

Agentschap Basisadministratie Persoonsgegevens en Reisdocumenten (BPR)

Agentschap Korps Landelijke Politiediensten

Ministerie van Buitenlandse Zaken

Directoraat-generaal Regiobeleid en Consulaire Zaken (DGRC)

Directoraat-generaal Politieke Zaken (DGPZ)

Directoraat-generaal Internationale Samenwerking (DGIS)

Directoraat-generaal Europese Samenwerking (DGES)

Centrum tot Bevordering van de Import uit Ontwikkelingslanden (CBI)

Centrale diensten ressorterend onder S/PlvS (podporne službe, ki spadajo pod generalnega sekretarja in namestnika generalnega sekretarja)

Buitenlandse Posten (ieder afzonderlijk)

Ministerie van Defensie (Ministrstvo za obrambo)

Bestuursdepartement

Commando Diensten Centra (CDC)

Defensie Telematica Organisatie (DTO)

Centrale directie van de Defensie Vastgoed Dienst

De afzonderlijke regionale directies van de Defensie Vastgoed Dienst

Defensie Materieel Organisatie (DMO)

Landelijk Bevoorradingsbedrijf van de Defensie Materieel Organisatie

Logistiek Centrum van de Defensie Materieel Organisatie

Marinebedrijf van de Defensie Materieel Organisatie

Defensie Pijpleiding Organisatie (DPO)

Ministerie van Economische Zaken

Bestuursdepartement

Centraal Planbureau (CPB)

SenterNovem

Staatstoezicht op de Mijnen (SodM)

Nederlandse Mededingingsautoriteit (NMa)

Economische Voorlichtingsdienst (EVD)

Agentschap Telecom

Kenniscentrum Professioneel & Innovatief Aanbesteden, Netwerk voor Overheidsopdrachtgevers (PIANOo)

Regiebureau Inkoop Rijksoverheid

Octrooicentrum Nederland

Consumentenautoriteit

Ministerie van Financiën

Bestuursdepartement

Belastingdienst Automatiseringscentrum

Belastingdienst

de afzonderlijke Directies der Rijksbelastingen (različni oddelki davčne in carinske uprave na celotnem ozemlju Nizozemske)

Fiscale Inlichtingen- en Opsporingsdienst (vključno z Economische Controle dienst (ECD))

Belastingdienst Opleidingen

Dienst der Domeinen

Ministerie van Justitie

Bestuursdepartement

Dienst Justitiële Inrichtingen

Raad voor de Kinderbescherming

Centraal Justitie Incasso Bureau

Openbaar Ministerie

Immigratie en Naturalisatiedienst

Nederlands Forensisch Instituut

Dienst Terugkeer & Vertrek

Ministerie van Landbouw, Natuur en Voedselkwaliteit

Bestuursdepartement

Dienst Regelingen (DR)

Agentschap Plantenziektenkundige Dienst (PD)

Algemene Inspectiedienst (AID)

Dienst Landelijk Gebied (DLG)

Voedsel en Waren Autoriteit (VWA)

Ministerie van Onderwijs, Cultuur en Wetenschappen

Bestuursdepartement

Inspectie van het Onderwijs

Erfgoedinspectie

Centrale Financiën Instellingen

Nationaal Archief

Adviesraad voor Wetenschaps- en Technologiebeleid

Onderwijsraad

Raad voor Cultuur

Ministerie van Sociale Zaken en Werkgelegenheid

Bestuursdepartement

Inspectie Werk en Inkomen

Agentschap SZW

Ministerie van Verkeer en Waterstaat

Bestuursdepartement

Directoraat-Generaal Transport en Luchtvaart

Directoraat-generaal Personenvervoer

Directoraat-generaal Water

Centrale diensten (Centralne službe)

Shared services Organisatie Verkeer en Watersaat

Koninklijke Nederlandse Meteorologisch Instituut KNMI

Rijkswaterstaat, Bestuur

De afzonderlijke regionale Diensten van Rijkswaterstaat (posamezni regijski oddelki Generalnega direktorata za javna dela in upravljanje voda)

De afzonderlijke specialistische diensten van Rijkswaterstaat (posamezne specializirane službe Generalnega direktorata za javna dela in upravljanje voda)

Adviesdienst Geo-Informatie en ICT

Adviesdienst Verkeer en Vervoer (AVV)

Bouwdienst

Corporate Dienst

Data ICT Dienst

Dienst Verkeer en Scheepvaart

Dienst Weg- en Waterbouwkunde (DWW)

Rijksinstituut voor Kunst en Zee (RIKZ)

Rijksinstituut voor Integraal Zoetwaterbeheer en Afvalwaterbehandeling (RIZA)

Waterdienst

Inspectie Verkeer en Waterstaat, Hoofddirectie

Pomorska inšpekcija

Directie Toezichtontwikkeling Communicatie en Onderzoek (TCO)

Toezichthouder Beheer Eenheid Lucht

Toezichthouder Beheer Eenheid Water

Toezichthouder Beheer Eenheid Land

Ministerie van Volkshuisvesting, Ruimtelijke Ordening en Milieubeheer

Bestuursdepartement

Directoraat-generaal Wonen, Wijken en Integratie

Directoraat-generaal Ruimte

Directoraat-general Milieubeheer

Rijksgebouwendienst

VROM Inspectie

Ministerie van Volksgezondheid, Welzijn en Sport

Bestuursdepartement

Inspectie Gezondheidsbescherming, Waren en Veterinaire Zaken

Inspectie Gezondheidszorg

Inspectie Jeugdhulpverlening en Jeugdbescherming

Rijksinstituut voor de Volksgezondheid en Milieu (RIVM)

Sociaal en Cultureel Planbureau

Agentschap t.b.v. het College ter Beoordeling van Geneesmiddelen

Tweede Kamer der Staten-Generaal

Eerste Kamer der Staten-Generaal

Raad van State

Algemene Rekenkamer

Nationale Ombudsman

Kanselarij der Nederlandse Orden

Kabinet der Koningin

Raad voor de rechtspraak en de Rechtbanken

AVSTRIJA

Bundeskanzleramt

Bundesministerium für europäische und internationale Angelegenheiten

Bundesministerium für Finanzen

Bundesministerium für Gesundheit, Familie und Jugend

Bundesministerium für Inneres

Bundesministerium für Justiz

Bundesministerium für Landesverteidigung

Bundesministerium für Land- und Forstwirtschaft, Umwelt und Wasserwirtschaft

Bundesministerium für Soziales und Konsumentenschutz

Bundesministerium für Unterricht, Kunst und Kultur

Bundesministerium für Verkehr, Innovation und Technologie

Bundesministerium für Wirtschaft und Arbeit

Bundesministerium für Wissenschaft und Forschung

Österreichische Forschungs- und Prüfzentrum Arsenal Gesellschaft m.b.H

Bundesbeschaffung G.m.b.H

Bundesrechenzentrum G.m.b.H

POLJSKA

Kancelaria Prezydenta RP

Kancelaria Sejmu RP

Kancelaria Senatu RP

Kancelaria Prezesa Rady Ministrów

Sąd Najwyższy

Naczelny Sąd Administracyjny

Wojewódzkie sądy administracyjne

Sądy powszechne – rejonowe, okręgowe i apelacyjne

Trybunał Konstytucyjny

Najwyższa Izba Kontroli

Biuro Rzecznika Praw Obywatelskich

Biuro Rzecznika Praw Dziecka

Biuro Ochrony Rządu

Biuro Bezpieczeństwa Narodowego

Centralne Biuro Antykorupcyjne

Ministerstwo Pracy i Polityki Społecznej

Ministerstwo Finansów

Ministerstwo Gospodarki

Ministerstwo Rozwoju Regionalnego

Ministerstwo Kultury i Dziedzictwa Narodowego

Ministerstwo Edukacji Narodowej

Ministerstwo Obrony Narodowej

Ministerstwo Rolnictwa i Rozwoju Wsi

Ministerstwo Skarbu Państwa

Ministerstwo Sprawiedliwości

Ministerstwo Infrastruktury

Ministerstwo Nauki i Szkolnictwa Wyższego

Ministerstwo Środowiska

Ministerstwo Spraw Wewnętrznych i Administracji

Ministerstwo Spraw Zagranicznych

Ministerstwo Zdrowia

Ministerstwo Sportu i Turystyki

Urząd Komitetu Integracji Europejskiej

Urząd Patentowy Rzeczypospolitej Polskiej

Urząd Regulacji Energetyki

Urząd do Spraw Kombatantów i Osób Represjonowanych

Urząd Transportu Kolejowego

Urząd Dozoru Technicznego

Urząd Rejestracji Produktów Leczniczych, Wyrobów Medycznych i Produktów Biobójczych

Urząd do Spraw Repatriacji i Cudzoziemców

Urząd Zamówień Publicznych

Urząd Ochrony Konkurencji i Konsumentów

Urząd Lotnictwa Cywilnego

Urząd Komunikacji Elektronicznej

Wyższy Urząd Górniczy

Główny Urząd Miar

Główny Urząd Geodezji i Kartografii

Główny Urząd Nadzoru Budowlanego

Główny Urząd Statystyczny

Krajowa Rada Radiofonii i Telewizji

Generalny Inspektor Ochrony Danych Osobowych

Państwowa Komisja Wyborcza

Państwowa Inspekcja Pracy

Rządowe Centrum Legislacji

Narodowy Fundusz Zdrowia

Polska Akademia Nauk

Polskie Centrum Akredytacji

Polskie Centrum Badań i Certyfikacji

Polska Organizacja Turystyczna

Polski Komitet Normalizacyjny

Zakład Ubezpieczeń Społecznych

Komisja Nadzoru Finansowego

Naczelna Dyrekcja Archiwów Państwowych

Kasa Rolniczego Ubezpieczenia Społecznego

Generalna Dyrekcja Dróg Krajowych i Autostrad

Państwowa Inspekcja Ochrony Roślin i Nasiennictwa

Komenda Główna Państwowej Straży Pożarnej

Komenda Główna Policji

Komenda Główna Straży Granicznej

Inspekcja Jakości Handlowej Artykułów Rolno-Spożywczych

Główny Inspektorat Ochrony Środowiska

Główny Inspektorat Transportu Drogowego

Główny Inspektorat Farmaceutyczny

Główny Inspektorat Sanitarny

Główny Inspektorat Weterynarii

Agencja Bezpieczeństwa Wewnętrznego

Agencja Wywiadu

Agencja Mienia Wojskowego

Wojskowa Agencja Mieszkaniowa

Agencja Restrukturyzacji i Modernizacji Rolnictwa

Agencja Rynku Rolnego

Agencja Nieruchomości Rolnych

Państwowa Agencja Atomistyki

Polska Agencja Żeglugi Powietrznej

Polska Agencja Rozwiązywania Problemów Alkoholowych

Agencja Rezerw Materiałowych

Narodowy Bank Polski

Narodowy Fundusz Ochrony Środowiska i Gospodarki Wodnej

Państwowy Fundusz Rehabilitacji Osób Niepełnosprawnych

Instytut Pamięci Narodowej – Komisja Ścigania Zbrodni Przeciwko Narodowi Polskiemu

Rada Ochrony Pamięci Walk i Męczeństwa

Służba Celna Rzeczypospolitej Polskiej

Państwowe Gospodarstwo Leśne „Lasy Państwowe“

Polska Agencja Rozwoju Przedsiębiorczości

Urzędy wojewódzkie

Samodzielne Publiczne Zakłady Opieki Zdrowotnej, jeśli ich organem założycielskim jest minister, centralny organ administracji rządowej lub wojewoda

PORTUGALSKA

Presidência do Conselho de Ministros

Ministério das Finanças e da Administração Pública

Ministério da Defesa Nacional

Ministério dos Negócios Estrangeiros

Ministério da Administração Interna

Ministério da Justiça

Ministério da Economia e da Inovação

Ministério da Agricultura, Desenvolvimento Rural e Pescas

Ministério da Educação

Ministério da Ciência, Tecnologia e do Ensino Superior

Ministério da Cultura

Ministério da Saúde

Ministério do Trabalho e da Solidariedade Social

Ministério das Obras Públicas, Transportes e Comunicações

Ministério do Ambiente, do Ordenamento do Território e do Desenvolvimento Regional

Presidença da Republica

Tribunal Constitucional

Tribunal de Contas

Provedoria de Justiça

ROMUNIJA

Administrația Prezidențială

Senatul României

Camera Deputaților

Inalta Curte de Casație și Justiție

Curtea Constituțională

Consiliul Legislativ

Curtea de Conturi

Consiliul Superior al Magistraturii

Parchetul de pe lângă Inalta Curte de Casație și Justiție

Secretariatul General al Guvernului

Cancelaria primului ministru

Ministerul Afacerilor Externe

Ministerul Economiei și Finanțelor

Ministerul Justiției

Ministerul Apărării

Ministerul Internelor și Reformei Administrative

Ministerul Muncii, Familiei și Egalității de Șanse

Ministerul pentru Intreprinderi Mici și Mijlocii, Comerț, Turism și Profesii Liberale

Ministerul Agriculturii și Dezvoltării Rurale

Ministerul Transporturilor

Ministerul Dezvoltării, Lucrărilor Publice și Locuinței

Ministerul Educației Cercetării și Tineretului

Ministerul Sănătății Publice

Ministerul Culturii și Cultelor

Ministerul Comunicațiilor și Tehnologiei Informației

Ministerul Mediului și Dezvoltării Durabile

Serviciul Român de Informații

Serviciul de Informații Externe

Serviciul de Protecție și Pază

Serviciul de Telecomunicații Speciale

Consiliul Național al Audiovizualului

Consiliul Concurenței (CC)

Direcția Națională Anticorupție

Inspectoratul General de Poliție

Autoritatea Națională pentru Reglementarea și Monitorizarea Achizițiilor Publice

Consiliul Național de Soluționare a Contestațiilor

Autoritatea Națională de Reglementare pentru Serviciile Comunitare de Utilități Publice (ANRSC)

Autoritatea Națională Sanitară Veterinară și pentru Siguranța Alimentelor

Autoritatea Națională pentru Protecția Consumatorilor

Autoritatea Navală Română

Autoritatea Feroviară Română

Autoritatea Rutieră Română

Autoritatea Națională pentru Protecția Drepturilor Copilului

Autoritatea Națională pentru Persoanele cu Handicap

Autoritatea Națională pentru Turism

Autoritatea Națională pentru Restituirea Proprietăților

Autoritatea Națională pentru Tineret

Autoritatea Națională pentru Cercetare Științifică

Autoritatea Națională pentru Reglementare în Comunicații și Tehnologia Informației

Autoritatea Națională pentru Serviciile Societății Informaționale

Autoritatea Electorală Permanente

Agenția pentru Strategii Guvernamentale

Agenția Națională a Medicamentului

Agenția Națională pentru Sport

Agenția Națională pentru Ocuparea Forței de Muncă

Agenția Națională de Reglementare în Domeniul Energiei

Agenția Română pentru Conservarea Energiei

Agenția Națională pentru Resurse Minerale

Agenția Română pentru Investiții Străine

Agenția Națională pentru Întreprinderi Mici și Mijlocii și Cooperație

Agenția Națională a Funcționarilor Publici

Agenția Națională de Administrare Fiscală

Agenția de Compensare pentru Achiziții de Tehnică Specială

Agenția Națională Anti-doping

Agenția Nucleară

Agenția Națională pentru Protecția Familiei

Agenția Națională pentru Egalitatea de Șanse între Bărbați și Femei

Agenția Națională pentru Protecția Mediului

Agenția națională Antidrog

SLOVENIJA

Predsednik Republike Slovenije

Državni zbor Republike Slovenije

Državni svet Republike Slovenije

Varuh človekovih pravic

Ustavno sodišče Republike Slovenije

Računsko sodišče Republike Slovenije

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil

Slovenska akademija znanosti in umetnosti

Vladne službe

Ministrstvo za finance

Ministrstvo za notranje zadeve

Ministrstvo za zunanje zadeve

Ministrstvo za obrambo

Ministrstvo za pravosodje

Ministrstvo za gospodarstvo

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Ministrstvo za promet

Ministrstvo za okolje in prostor

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve

Ministrstvo za zdravje

Ministrstvo za javno upravo

Ministrstvo za šolstvo in šport

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo

Ministrstvo za kulturo

Vrhovno sodišče Republike Slovenije

višja sodišča

okrožna sodišča

okrajna sodišča

Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije

Okrožna državna tožilstva

Državno pravobranilstvo

Upravno sodišče Republike Slovenije

Višje delovno in socialno sodišče

delovna sodišča

Davčna uprava Republike Slovenije

Carinska uprava Republike Slovenije

Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja

Urad Republike Slovenije za nadzor prirejanja iger na srečo

Uprava Republike Slovenije za javna plačila

Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna

Policija

Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve

Generalštab Slovenske vojske

Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje

Inšpektorat Republike Slovenije za obrambo

Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij

Urad Republike Slovenije za varstvo konkurence

Urad Republike Slovenije za varstvo potrošnikov

Tržni inšpektorat Republike Slovenije

Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino

Inšpektorat Republike Slovenije za elektronske komunikacije, elektronsko podpisovanje in pošto

Inšpektorat za energetiko in rudarstvo

Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja

Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano

Fitosanitarna uprava Republike Slovenije

Veterinarska uprava Republike Slovenije

Uprava Republike Slovenije za pomorstvo

Direkcija Republike Slovenije za ceste

Prometni inšpektorat Republike Slovenije

Direkcija za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo

Agencija Republike Slovenije za okolje

Geodetska uprava Republike Slovenije

Uprava Republike Slovenije za jedrsko varstvo

Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor

Inšpektorat Republike Slovenije za delo

Zdravstveni inšpektorat

Urad Republike Slovenije za kemikalije

Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji

Urad Republike Slovenije za meroslovje

Urad za visoko šolstvo

Urad Republike Slovenije za mladino

Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo in šport

Arhiv Republike Slovenije

Inšpektorat Republike Slovenije za kulturo in medije

Kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije

Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije

Služba vlade za zakonodajo

Služba vlade za evropske zadeve

Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko

Urad vlade za komuniciranje

Urad za enake možnosti

Urad za verske skupnosti

Urad za narodnosti

Urad za makroekonomske analize in razvoj

Statistični urad Republike Slovenije

Slovenska obveščevalno-varnostna agencija

Protokol Republike Slovenije

Urad za varovanje tajnih podatkov

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu

Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj

Informacijski pooblaščenec

Državna volilna komisija

SLOVAŠKA

Ministrstva in drugi organi na centralni državni ravni, navedeni v zakonu št. 575/2001 Z. z. o strukturi dejavnosti vlade in organov centralne državne uprave, kakor so navedeni v poznejših predpisih:

Kancelária prezidenta Slovenskej republiky

Národná rada Slovenskej republiky

Ministerstvo hospodárstva Slovenskej republiky

Ministerstvo financií Slovenskej republiky

Ministerstvo dopravy, pôšt a telekomunikácií Slovenskej republiky

Ministerstvo pôdohospodárstva Slovenskej republiky

Ministerstvo výstavby a regionálneho rozvoja Slovenskej republiky

Ministerstvo vnútra Slovenskej republiky

Ministerstvo obrany Slovenskej republiky

Ministerstvo spravodlivosti Slovenskej republiky

Ministerstvo zahraničných vecí Slovenskej republiky

Ministerstvo práce, sociálnych vecí a rodiny Slovenskej republiky

Ministerstvo životného prostredia Slovenskej republiky

Ministerstvo školstva Slovenskej republiky

Ministerstvo kultúry Slovenskej republiky

Ministerstvo zdravotníctva Slovenskej republiky

Úrad vlády Slovenskej republiky

Protimonopolný úrad Slovenskej republiky

Štatistický úrad Slovenskej republiky

Úrad geodézie, kartografie a katastra Slovenskej republiky

Úrad jadrového dozoru Slovenskej republiky

Úrad pre normalizáciu, metrológiu a skúšobníctvo Slovenskej republiky

Úrad pre verejné obstarávanie

Úrad priemyselného vlastníctva Slovenskej republiky

Správa štátnych hmotných rezerv Slovenskej republiky

Národný bezpečnostný úrad

Ústavný súd Slovenskej republiky

Najvyšši súd Slovenskej republiky

Generálna prokuratura Slovenskej republiky

Najvyšši kontrolný úrad Slovenskej republiky

Telekomunikačný úrad Slovenskej republiky

Úrad priemyselného vlastníctva Slovenskej republiky

Úrad pre finančný trh

Úrad na ochranu osobn ý ch udajov

Kancelária verejneho ochranu prav

FINSKA

Oikeuskanslerinvirasto – Justitiekanslersämbetet

Liikenne- Ja Viestintäministeriö – Kommunikationsministeriet

Ajoneuvohallintokeskus AKE – Fordonsförvaltningscentralen AKE

Ilmailuhallinto – Luftfartsförvaltningen

Ilmatieteen laitos – Meteorologiska institutet

Merenkulkulaitos – Sjöfartsverket

Merentutkimuslaitos – Havsforskningsinstitutet

Ratahallintokeskus RHK – Banförvaltningscentralen RHK

Rautatievirasto – Järnvägsverket

Tiehallinto – Vägförvaltningen

Viestintävirasto – Kommunikationsverket

Maa- Ja Metsätalousministeriö – Jord- Och Skogsbruksministeriet

Elintarviketurvallisuusvirasto – Livsmedelssäkerhetsverket

Maanmittauslaitos – Lantmäteriverket

Maaseutuvirasto – Landsbygdsverket

Oikeusministeriö – Justitieministeriet

Tietosuojavaltuutetun toimisto – Dataombudsmannens byrå

Tuomioistuimet – domstolar

Korkein oikeus – Högsta domstolen

Korkein hallinto-oikeus – Högsta förvaltningsdomstolen

Hovioikeudet – hovrätter

Käräjäoikeudet – tingsrätter

Hallinto-oikeudet – förvaltningsdomstolar

Markkinaoikeus – Marknadsdomstolen

Työtuomioistuin – Arbetsdomstolen

Vakuutusoikeus – Försäkringsdomstolen

Kuluttajariitalautakunta – Konsumenttvistenämnden

Vankeinhoitolaitos – Fångvårdsväsendet

HEUNI – Yhdistyneiden Kansakuntien yhteydessä toimiva Euroopan kriminaalipolitiikan instituutti — HEUNI – Europeiska institutet för kriminalpolitik, verksamt i anslutning till Förenta Nationerna

Konkurssiasiamiehen toimisto – Konkursombudsmannens byrå

Kuluttajariitalautakunta – Konsumenttvistenämnden

Oikeushallinnon palvelukeskus – Justitieförvaltningens servicecentral

Oikeushallinnon tietotekniikkakeskus – Justitieförvaltningens datateknikcentral

Oikeuspoliittinen tutkimuslaitos (Optula) – Rättspolitiska forskningsinstitutet

Oikeusrekisterikeskus – Rättsregistercentralen

Onnettomuustutkintakeskus – Centralen för undersökning av olyckor

Rikosseuraamusvirasto – Brottspåföljdsverket

Rikosseuraamusalan koulutuskeskus – Brottspåföljdsområdets utbildningscentral

Rikoksentorjuntaneuvosto Rådet för brottsförebyggande

Saamelaiskäräjät – Sametinget

Valtakunnansyyttäjänvirasto – Riksåklagarämbetet

Vankeinhoitolaitos – Fångvårdsväsendet

Opetusministeriö – Undervisningsministeriet

Opetushallitus – Utbildningsstyrelsen

Valtion elokuvatarkastamo – Statens filmgranskningsbyrå

Puolustusministeriö – Försvarsministeriet

Puolustusvoimat – Försvarsmakten

Sisäasiainministeriö – Inrikesministeriet

Väestörekisterikeskus – Befolkningsregistercentralen

Keskusrikospoliisi – Centralkriminalpolisen

Liikkuva poliisi – Rörliga polisen

Rajavartiolaitos – Gränsbevakningsväsendet

Lääninhallitukset – Länstyrelserna

Suojelupoliisi – Skyddspolisen

Poliisiammattikorkeakoulu – Polisyrkeshögskolan

Poliisin tekniikkakeskus – Polisens teknikcentral

Poliisin tietohallintokeskus – Polisens datacentral

Helsingin kihlakunnan poliisilaitos –Polisinrättningen i Helsingfors

Pelastusopisto – Räddningsverket

Hätäkeskuslaitos – Nödcentralsverket

Maahanmuuttovirasto – Migrationsverket

Sisäasiainhallinnon palvelukeskus – Inrikesförvaltningens servicecentral

Sosiaali- Ja Terveysministeriö – Social- Och Hälsovårdsministeriet

Työttömyysturvan muutoksenhakulautakunta – Besvärsnämnden för utkomstskyddsärenden

Sosiaaliturvan muutoksenhakulautakunta – Besvärsnämnden för socialtrygghet

Lääkelaitos – Läkemedelsverket

Terveydenhuollon oikeusturvakeskus – Rättsskyddscentralen för hälsovården

Säteilyturvakeskus – Strålsäkerhetscentralen

Kansanterveyslaitos – Folkhälsoinstitutet

Lääkehoidon kehittämiskeskus ROHTO – Utvecklingscentralen för läkemedelsbe-handling

Sosiaali- ja terveydenhuollon tuotevalvontakeskus – Social- och hälsovårdens produkttill-synscentral

Sosiaali- ja terveysalan tutkimus- ja kehittämiskeskus Stakes – Forsknings- och utvecklingscentralen för social- och hälsovården Stakes

Vakuutusvalvontavirasto – Försäkringsinspektionen

Työ- Ja Elinkeinoministeriö – Arbets- Och Näringsministeriet

Kuluttajavirasto – Konsumentverket

Kilpailuvirasto – Konkurrensverket

Patentti- ja rekisterihallitus – Patent- och registerstyrelsen

Valtakunnansovittelijain toimisto – Riksförlikningsmännens byrå

Valtion turvapaikanhakijoiden vastaanottokeskukset – Statliga förläggningar för asylsökande

Energiamarkkinavirasto - Energimarknadsverket

Geologian tutkimuskeskus – Geologiska forskningscentralen

Huoltovarmuuskeskus – Försörjningsberedskapscentralen

Kuluttajatutkimuskeskus – Konsumentforskningscentralen

Matkailun edistämiskeskus (MEK) – Centralen för turistfrämjande

Mittatekniikan keskus (MIKES) – Mätteknikcentralen

Tekes – teknologian ja innovaatioiden kehittämiskeskus — Tekes - utvecklingscentralen för teknologi och innovationer

Turvatekniikan keskus (TUKES) - Säkerhetsteknikcentralen

Valtion teknillinen tutkimuskeskus (VTT) - Statens tekniska forskningscentral

Syrjintälautakunta - Nationella diskrimineringsnämnden

Työneuvosto - Arbetsrådet

Vähemmistövaltuutetun toimisto - Minoritetsombudsmannens byrå

Ulkoasiainministeriö - Utrikesministeriet

Valtioneuvoston kanslia - Statsrådets kansli

Valtiovarainministeriö - Finansministeriet

Valtiokonttori - Statskontoret

Verohallinto - Skatteförvaltningen

Tullilaitos - Tullverket

Tilastokeskus - Statistikcentralen

Valtiontaloudellinen tutkimuskeskus - Statens ekonomiska forskiningscentral

Ympäristöministeriö - Miljöministeriet

Suomen ympäristökeskus - Finlands miljöcentral

Asumisen rahoitus- ja kehityskeskus - Finansierings- och utvecklingscentralen för boendet

Valtiontalouden tarkastusvirasto - Statens revisionsverk

ŠVEDSKA

A

Affärsverket svenska kraftnät

Akademien för de fria konsterna

Alkohol- och läkemedelssortiments-nämnden

Allmänna pensionsfonden

Allmänna reklamationsnämnden

Ambassader

Ansvarsnämnd, statens

Arbetsdomstolen

Arbetsförmedlingen

Arbetsgivarverk, statens

Arbetslivsinstitutet

Arbetsmiljöverket

Arkitekturmuseet

Arrendenämnder

Arvsfondsdelegationen

Arvsfondsdelegationen

B

Banverket

Barnombudsmannen

Beredning för utvärdering av medicinsk metodik, statens

Bergsstaten

Biografbyrå, statens

Biografiskt lexikon, svenskt

Birgittaskolan

Blekinge tekniska högskola

Bokföringsnämnden

Bolagsverket

Bostadsnämnd, statens

Bostadskreditnämnd, statens

Boverket

Brottsförebyggande rådet

Brottsoffermyndigheten

C

Centrala studiestödsnämnden

D

Danshögskolan

Datainspektionen

Departementen

Domstolsverket

Dramatiska institutet

E

Ekeskolan

Ekobrottsmyndigheten

Ekonomistyrningsverket

Ekonomiska rådet

Elsäkerhetsverket

Energimarknadsinspektionen

Energimyndighet, statens

EU/FoU-rådet

Exportkreditnämnden

Exportråd, Sveriges

F

Fastighetsmäklarnämnden

Fastighetsverk, statens

Fideikommissnämnden

Finansinspektionen

Finanspolitiska rådet

Finsk-svenska gränsälvskommissionen

Fiskeriverket

Flygmedicincentrum

Folkhälsoinstitut, statens

Fonden för fukt- och mögelskador

Forskningsrådet för miljö, areella näringar och samhällsbyggande, Formas

Folke Bernadotte Akademin

Forskarskattenämnden

Forskningsrådet för arbetsliv och socialvetenskap

Fortifikationsverket

Forum för levande historia

Försvarets materielverk

Försvarets radioanstalt

Försvarets underrättelsenämnd

Försvarshistoriska museer, statens

Försvarshögskolan

Försvarsmakten

Försäkringskassan

G

Gentekniknämnden

Geologiska undersökning

Geotekniska institut, statens

Giftinformationscentralen

Glesbygdsverket

Grafiska institutet och institutet för högre kommunikation- och reklamutbildning

Granskningsnämnden för radio och TV

Granskningsnämnden för försvarsuppfinningar

Gymnastik- och Idrottshögskolan

Göteborgs universitet

H

Handelsflottans kultur- och fritidsråd

Handelsflottans pensionsanstalt

Handelssekreterare

Handelskamrar, auktoriserade

Handikappombudsmannen

Handikappråd, statens

Harpsundsnämnden

Haverikommission, statens

Historiska museer, statens

Hjälpmedelsinstitutet

Hovrätterna

Hyresnämnder

Häktena

Hälso- och sjukvårdens ansvarsnämnd

Högskolan Dalarna

Högskolan i Borås

Högskolan i Gävle

Högskolan i Halmstad

Högskolan i Kalmar

Högskolan i Karlskrona/Ronneby

Högskolan i Kristianstad

Högskolan i Skövde

Högskolan i Trollhättan/Uddevalla

Högskolan på Gotland

Högskolans avskiljandenämnd

Högskoleverket

Högsta domstolen

I

ILO kommittén

Inspektionen för arbetslöshetsförsäkringen

Inspektionen för strategiska produkter

Institut för kommunikationsanalys, statens

Institut för psykosocial medicin, statens

Institut för särskilt utbildningsstöd, statens

Institutet för arbetsmarknadspolitisk utvärdering

Institutet för rymdfysik

Institutet för tillväxtpolitiska studier

Institutionsstyrelse, statens

Insättningsgarantinämnden

Integrationsverket

Internationella programkontoret för utbildningsområdet

J

Jordbruksverk, statens

Justitiekanslern

Jämställdhetsombudsmannen

Jämställdhetsnämnden

Järnvägar, statens

Järnvägsstyrelsen

K

Kammarkollegiet

Kammarrätterna

Karlstads universitet

Karolinska Institutet

Kemikalieinspektionen

Kommerskollegium

Konjunkturinstitutet

Konkurrensverket

Konstfack

Konsthögskolan

Konstnärsnämnden

Konstråd, statens

Konsulat

Konsumentverket

Krigsvetenskapsakademin

Krigsförsäkringsnämnden

Kriminaltekniska laboratorium, statens

Kriminalvården

Krisberedskapsmyndigheten

Kristinaskolan

Kronofogdemyndigheten

Kulturråd, statens

Kungl. Biblioteket

Kungl. Konsthögskolan

Kungl. Musikhögskolan i Stockholm

Kungl. Tekniska högskolan

Kungl. Vitterhets-, historie- och antikvitetsakademien

Kungl Vetenskapsakademin

Kustbevakningen

Kvalitets- och kompetensråd, statens

Kärnavfallsfondens styrelse

L

Lagrådet

Lantbruksuniversitet, Sveriges

Lantmäteriverket

Linköpings universitet

Livrustkammaren, Skoklosters slott och Hallwylska museet

Livsmedelsverk, statens

Livsmedelsekonomiska institutet

Ljud- och bildarkiv, statens

Lokala säkerhetsnämnderna vid kärnkraftverk

Lotteriinspektionen

Luftfartsverket

Luftfartsstyrelsen

Luleå tekniska universitet

Lunds universitet

Läkemedelsverket

Läkemedelsförmånsnämnden

Länsrätterna

Länsstyrelserna

Lärarhögskolan i Stockholm

M

Malmö högskola

Manillaskolan

Maritima muséer, statens

Marknadsdomstolen

Medlingsinstitutet

Meteorologiska och hydrologiska institut, Sveriges

Migrationsverket

Militärhögskolor

Mittuniversitetet

Moderna museet

Museer för världskultur, statens

Musikaliska Akademien

Musiksamlingar, statens

Myndigheten för handikappolitisk samordning

Myndigheten för internationella adoptionsfrågor

Myndigheten för skolutveckling

Myndigheten för kvalificerad yrkesutbildning

Myndigheten för nätverk och samarbete inom högre utbildning

Myndigheten för radio och tv

Myndigheten för Sveriges nätuniversitet

Myndigheten för utländska investeringar i Sverige

Mälardalens högskola

N

Nationalmuseum

Nationellt centrum för flexibelt lärande

Naturhistoriska riksmuseet

Naturvårdsverket

Nordiska Afrikainstitutet

Notarienämnden

Nämnd för arbetstagares uppfinningar, statens

Nämnden för statligt stöd till trossamfund

Nämnden för styrelserepresentationsfrågor

Nämnden mot diskriminering

Nämnden för elektronisk förvaltning

Nämnden för RH anpassad utbildning

Nämnden för hemslöjdsfrågor

O

Oljekrisnämnden

Ombudsmannen mot diskriminering på grund av sexuell läggning

Ombudsmannen mot etnisk diskriminering

Operahögskolan i Stockholm

P

Patent- och registreringsverket

Patentbesvärsrätten

Pensionsverk, statens

Personregisternämnd statens, SPAR-nämnden

Pliktverk, Totalförsvarets

Polarforskningssekretariatet

Post- och telestyrelsen

Premiepensionsmyndigheten

Presstödsnämnden

R

Rederinämnden

Regeringskansliet

Regeringsrätten

Resegarantinämnden

Registernämnden

Revisorsnämnden

Riksantikvarieämbetet

Riksarkivet

Riksbanken

Riksdagsförvaltningen

Riksdagens ombudsmän

Riksdagens revisorer

Riksgäldskontoret

Rikshemvärnsrådet

Rikspolisstyrelsen

Riksrevisionen

Rikstrafiken

Riksutställningar, Stiftelsen

Riksvärderingsnämnden

Rymdstyrelsen

Rådet för Europeiska socialfonden i Sverige

Räddningsverk, statens

Rättshjälpsmyndigheten

Rättshjälpsnämnden

Rättsmedicinalverket

S

Samarbetsnämnden för statsbidrag till trossamfund

Sameskolstyrelsen och sameskolor

Sametinget

SIS, Standardiseringen i Sverige

Sjöfartsverket

Skatterättsnämnden

Skatteverket

Skaderegleringsnämnd, statens

Skiljenämnden i vissa trygghetsfrågor

Skogsstyrelsen

Skogsvårdsstyrelserna

Skogs och lantbruksakademien

Skolverk, statens

Skolväsendets överklagandenämnd

Smittskyddsinstitutet

Socialstyrelsen

Specialpedagogiska institutet

Specialskolemyndigheten

Språk- och folkminnesinstitutet

Sprängämnesinspektionen

Statistiska centralbyrån

Statskontoret

Stockholms universitet

Stockholms internationella miljöinstitut

Strålsäkerhetsmyndigheten

Styrelsen för ackreditering och teknisk kontroll

Styrelsen för internationellt utvecklingssamarbete, SIDA

Styrelsen för Samefonden

Styrelsen för psykologiskt försvar

Stängselnämnden

Svenska institutet

Svenska institutet för europapolitiska studier

Svenska ESF rådet

Svenska Unescorådet

Svenska FAO kommittén

Svenska Språknämnden

Svenska Skeppshypotekskassan

Svenska institutet i Alexandria

Sveriges författarfond

Säkerhetspolisen

Säkerhets- och integritetsskyddsnämnden

Södertörns högskola

T

Taltidningsnämnden

Talboks- och punktskriftsbiblioteket

Teaterhögskolan i Stockholm

Tingsrätterna

Tjänstepensions och grupplivnämnd, statens

Tjänsteförslagsnämnden för domstolsväsendet

Totalförsvarets forskningsinstitut

Totalförsvarets pliktverk

Tullverket

Turistdelegationen

U

Umeå universitet

Ungdomsstyrelsen

Uppsala universitet

Utlandslönenämnd, statens

Utlänningsnämnden

Utrikesförvaltningens antagningsnämnd

Utrikesnämnden

Utsädeskontroll, statens

V

Valideringsdelegationen

Valmyndigheten

Vatten- och avloppsnämnd, statens

Vattenöverdomstolen

Verket för förvaltningsutveckling

Verket för högskoleservice

Verket för innovationssystem (VINNOVA)

Verket för näringslivsutveckling (NUTEK)

Vetenskapsrådet

Veterinärmedicinska anstalt, statens

Veterinära ansvarsnämnden

Väg- och transportforskningsinstitut, statens

Vägverket

Vänerskolan

Växjö universitet

Växtsortnämnd, statens

Å

Åklagarmyndigheten

Åsbackaskolan

Ö

Örebro universitet

Örlogsmannasällskapet

Östervångsskolan

Överbefälhavaren

Överklagandenämnden för högskolan

Överklagandenämnden för nämndemanna-uppdrag

Överklagandenämnden för studiestöd

Överklagandenämnden för totalförsvaret

ZDRUŽENO KRALJESTVO

Cabinet Office

Office of the Parliamentary Counsel

Central Office of Information

Charity Commission

Crown Estate Commissioners (Vote Expenditure Only)

Crown Prosecution Service

Department for Business, Enterprise and Regulatory Reform

Competition Commission

Gas and Electricity Consumers‘ Council

Office of Manpower Economics

Department for Children, Schools and Families

Department of Communities and Local Government

Rent Assessment Panels

Department for Culture, Media and Sport

British Library

British Museum

Commission for Architecture and the Built Environment

The Gambling Commission

Historic Buildings and Monuments Commission for England (English Heritage)

Imperial War Museum

Museums, Libraries and Archives Council

National Gallery

National Maritime Museum

National Portrait Gallery

Natural History Museum

Science Museum

Tate Gallery

Victoria and Albert Museum

Wallace Collection

Department for Environment, Food and Rural Affairs

Agricultural Dwelling House Advisory Committees

Agricultural Land Tribunals

Agricultural Wages Board and Committees

Cattle Breeding Centre

Countryside Agency

Plant Variety Rights Office

Royal Botanic Gardens, Kew

Royal Commission on Environmental Pollution

Department of Health

Dental Practice Board

National Health Service Strategic Health Authorities

NHS Trusts

Prescription Pricing Authority

Department for Innovation, Universities and Skills

Higher Education Funding Council for England

National Weights and Measures Laboratory

Patent Office

Department for International Development

Department of the Procurator General and Treasury Solicitor

Legal Secretariat to the Law Officers

Department for Transport

Maritime and Coastguard Agency

Department for Work and Pensions

Disability Living Allowance Advisory Board

Independent Tribunal Service

Medical Boards and Examining Medical Officers (War Pensions)

Occupational Pensions Regulatory Authority

Regional Medical Service

Social Security Advisory Committee

Export Credits Guarantee Department

Foreign and Commonwealth Office

Wilton Park Conference Centre

Government Actuary’s Department

Government Communications Headquarters

Home Office

HM Inspectorate of Constabulary

House of Commons

House of Lords

Ministry of Defence

Defence Equipment & Support

Meteorological Office

Ministry of Justice

Boundary Commission for England

Combined Tax Tribunal

Council on Tribunals

Court of Appeal – Criminal

Employment Appeals Tribunal

Employment Tribunals

HMCS Regions, Crown, County and Combined Courts (England and Wales)

Immigration Appellate Authorities

Immigration Adjudicators

Immigration Appeals Tribunal

Lands Tribunal

Law Commission

Legal Aid Fund (England and Wales)

Office of the Social Security Commissioners

Parole Board and Local Review Committees

Pensions Appeal Tribunals

Public Trust Office

Supreme Court Group (England and Wales)

Transport Tribunal

The National Archives

National Audit Office

National Savings and Investments

National School of Government

Northern Ireland Assembly Commission

Northern Ireland Court Service

Coroners Courts

County Courts

Court of Appeal and High Court of Justice in Northern Ireland

Crown Court

Enforcement of Judgements Office

Legal Aid Fund

Magistrates’ Courts

Pensions Appeals Tribunals

Northern Ireland, Department for Employment and Learning

Northern Ireland, Department for Regional Development

Northern Ireland, Department for Social Development

Northern Ireland, Department of Agriculture and Rural Development

Northern Ireland, Department of Culture, Arts and Leisure

Northern Ireland, Department of Education

Northern Ireland, Department of Enterprise, Trade and Investment

Northern Ireland, Department of the Environment

Northern Ireland, Department of Finance and Personnel

Northern Ireland, Department of Health, Social Services and Public Safety

Northern Ireland, Office of the First Minister and Deputy First Minister

Northern Ireland Office

Crown Solicitor’s Office

Department of the Director of Public Prosecutions for Northern Ireland

Forensic Science Laboratory of Northern Ireland

Office of the Chief Electoral Officer for Northern Ireland

Police Service of Northern Ireland

Probation Board for Northern Ireland

State Pathologist Service

Office of Fair Trading

Office for National Statistics

National Health Service Central Register

Office of the Parliamentary Commissioner for Administration and Health Service Commissioners

Paymaster General’s Office

Postal Business of the Post Office

Privy Council Office

Public Record Office

HM Revenue and Customs

The Revenue and Customs Prosecutions Office

Royal Hospital, Chelsea

Royal Mint

Rural Payments Agency

Scotland, Auditor-General

Scotland, Crown Office and Procurator Fiscal Service

Scotland, General Register Office

Scotland, Queen’s and Lord Treasurer’s Remembrancer

Scotland, Registers of Scotland

The Scotland Office

The Scottish Ministers

Architecture and Design Scotland

Crofters Commission

Deer Commission for Scotland

Lands Tribunal for Scotland

National Galleries of Scotland

National Library of Scotland

National Museums of Scotland

Royal Botanic Garden, Edinburgh

Royal Commission on the Ancient and Historical Monuments of Scotland

Scottish Further and Higher Education Funding Council

Scottish Law Commission

Community Health Partnerships

Special Health Boards

Health Boards

The Office of the Accountant of Court

High Court of Justiciary

Court of Session

HM Inspectorate of Constabulary

Parole Board for Scotland

Pensions Appeal Tribunals

Scottish Land Court

Sheriff Courts

Scottish Police Services Authority

Office of the Social Security Commissioners

The Private Rented Housing Panel and Private Rented Housing Committees

Keeper of the Records of Scotland

The Scottish Parliamentary Body Corporate

HM Treasury

Office of Government Commerce

United Kingdom Debt Management Office

The Wales Office (Office of the Secretary of State for Wales)

The Welsh Ministers

Higher Education Funding Council for Wales

Local Government Boundary Commission for Wales

The Royal Commission on the Ancient and Historical Monuments of Wales

Valuation Tribunals (Wales)

Welsh National Health Service Trusts and Local Health Boards

Welsh Rent Assessment Panels


PRILOGA II

SEZNAM DEJAVNOSTI IZ TOČKE 6(a) ČLENA 2(1)

V primeru različnih razlag nomenklatur CPV in NACE se uporablja nomenklatura CPV.

NACE Rev. 1 (1)

Referenčna številka CPV

PODROČJE F

GRADBENIŠTVO

Oddelek

Skupina

Razred

Predmet

Opombe

45

 

 

Gradbeništvo

Ta oddelek zajema:

gradnjo novih stavb in drugo novogradnjo, obnovo in splošna popravila.

45000000

 

45,1

 

Pripravljalna dela na gradbiščih

 

45100000

 

 

45,11

Rušenje objektov, zemeljska dela

Ta razred zajema:

rušenje stavb in drugih objektov,

čiščenje gradbišča,

odstranjevanje zemlje, izkopavanje, odlaganje, poravnavanje in izravnavanje gradbišča, kopanje jarkov, odstranjevanje skal, razstreljevanje itd.,

pripravo gradbišča za miniranje,

odstranjevanje odvečnega materiala ter druge izboljšave in priprave krovnine in gradbišča.

Ta razred zajema tudi:

izsuševanje gradbišča,

izsuševanje kmetijskih in gozdnih površin.

45110000

 

 

45,12

Raziskovalno vrtanje in sondiranje

Ta razred zajema:

raziskovalno vrtanje, raziskovalno izvrtavanje in jedrovanje za gradbene, geofizične ali podobne namene.

Ta razred ne zajema:

vrtanja za nafto ali plin, glej 11.20,

vrtanja vodnjakov, glej 45.25,

vrtanja in kopanja jaškov, glej 45.25,

iskanja nafte in plina, geofizičnih, geoloških ter seizmičnih meritev, glej 74.20.

45120000

 

45,2

 

Visoke in nizke gradnje

 

45200000

 

 

45,21

Splošna gradbena dela na stavbah in gradbenih inženirskih objektih

Ta razred zajema:

gradnjo vseh vrst stavb nizke gradnje,

mostove, vključno z dvignjenimi avtocestami, viadukti, predori in podvozi,

cevovode na dolge razdalje, komunikacijske in električne vode,

mestne cevovode, mestne komunikacijske in električne vode,

pomožne gradnje,

sestavljanje in postavljanje montažnih konstrukcij na gradbišču.

Ta razred ne zajema:

storitvenih dejavnosti, povezanih s črpanjem nafte in plina, glej 11.20,

postavljanja pripravljenih montažnih konstrukcij iz materialov, ki jih proizvaja izvajalec sam, razen betona, glej oddelke 20, 26 in 28,

gradbenih del, razen stavb, v zvezi s stadioni, plavalnimi bazeni, telovadnicami, teniškimi igrišči, igrišči za golf in drugimi športnimi objekti, glej 45.23,

inštalacijskih del, glej 45.3,

zaključnih gradbenih del, glej 45.4,

arhitekturnih dejavnosti in dejavnosti nizke gradnje, glej 74.20,

upravljanja gradbenih projektov, glej 74.20.

45210000

Razen:

– 45213316

45220000

45231000

45232000

 

 

45,22

Postavljanje ostrešij in krovska dela

Ta razred zajema:

postavljanje streh,

postavljanje strešnih kritin,

impregniranje proti vlagi.

45261000

 

 

45,23

Gradnja avtocest, železniških prog, letališč in športnih objektov

Ta razred zajema:

gradnjo avtocest, ulic, cest ter drugih avtomobilskih cest in pešpoti,

gradnjo železnic,

gradnjo letaliških stez,

gradbena dela, razen stavb, v zvezi s stadioni, plavalnimi bazeni, telovadnicami, teniškimi igrišči, igrišči za golf in drugimi športnimi objekti,

barvanje oznak na cestnih površinah in parkiriščih.

Ta razred ne zajema:

pripravljalnega odstranjevanja zemlje, glej 45.11.

45212212 in DA03

45230000

Razen:

– 45231000

– 45232000

– 45234115

 

 

45,24

Gradnja vodnih objektov

Ta razred zajema:

gradnjo:

vodnih poti, pristanišč in rečnih gradenj, turističnih pristanišč (marin), zapornic itd.,

nasipov in jezov,

poglabljanje dna,

podvodno delo.

45240000

 

 

45,25

Druga gradbena dela, ki vključujejo dela specialnih strok

Ta razred zajema:

gradbene dejavnosti, specializirane za en vidik, skupen različnim vrstam struktur, za katere je potrebno posebno znanje ali oprema,

gradnjo temeljev, vključno z zabijanjem pilotov,

vrtanje in gradnjo vodnjakov, vrtanje in kopanje jaškov,

postavitev jeklenih elementov, ki jih ne proizvaja izvajalec sam,

ukrivljanje jekla,

zidanje in tlakovanje,

postavljanje in podiranje zidarskih ter delovnih odrov, vključno z dajanjem zidarskih in delovnih odrov v najem,

gradnjo dimnikov in industrijskih peči.

Ta razred ne zajema:

dajanja zidarskih odrov v najem brez postavljanja in podiranja, glej 71.32.

45250000

45262000

 

45,3

 

Inštalacijska dela

 

45300000

 

 

45,31

Električne inštalacije

Ta razred zajema:

montažo v stavbe ali druge projekte gradnje:

električnih napeljav,

telekomunikacijskih sistemov,

sistemov električnega ogrevanja,

radijskih in televizijskih hišnih anten,

požarnih alarmov,

protivlomnih alarmnih sistemov,

dvigal in tekočih stopnic,

strelovodov itd.

45213316

45310000

Razen:

– 45316000

 

 

45,32

Izolacijska dela

Ta razred zajema:

vgradnjo toplotne in zvočne izolacije ali izolacije proti tresljajem.

Ta razred ne zajema:

impregniranja proti vlagi, glej 45.22.

45320000

 

 

45,33

Vodovodne in plinske inštalacije

Ta razred zajema:

montažo v stavbe ali druge projekte gradnje:

kleparske in sanitarne opreme,

plinske napeljave,

opreme in cevi za ogrevanje, prezračevanje, hlajenje ali klimatizacijo,

sprinkler sistemov.

Ta razred ne zajema:

inštalacij za sisteme električnega ogrevanja, glej 45.31.

45330000

 

 

45,34

Druge inštalacije pri gradnjah

Ta razred zajema:

vgradnjo sistemov osvetlitve in signalizacije za ceste, železnice, letališča ter pristanišča,

montažo napeljave in opreme, drugje neomenjene, v stavbe ali druge projekte gradnje.

45234115

45316000

45340000

 

45,4

 

Zaključna gradbena dela

 

45400000

 

 

45,41

Fasaderska in štukaterska dela

Ta razred zajema:

nanašanje mavca ali štuka na notranje ali zunanje stene stavbe ali drugih projektov gradnje.

45410000

 

 

45,42

Stavbno mizarstvo

Ta razred zajema:

vgradnjo vrat, oken, okvirjev za vrata in okna, opremljenih kuhinj, stopnic, opreme za trgovine in podobnega, ki jih ni proizvedel izvajalec sam in ki so iz lesa ali drugih materialov,

notranja zaključna dela, kot so dela na stropu, lesenih stenskih oblogah, premičnih pregradah itd.

Ta razred ne zajema:

polaganja parketa in drugih talnih oblog, glej 45.43.

45420000

 

 

45,43

Oblaganje tal in sten

Ta razred zajema:

polaganje, obešanje ali vgraditev v stavbe ali druge projekte gradnje:

keramičnih, betonskih stenskih in talnih ploščic ali ploščic iz rezanega kamna,

parketa in drugih talnih oblog, preprog in linolejev,

vključno s plastičnimi ali iz gume,

teraco, marmornih, granitnih ali skrilastih tal ali sten,

stenskih tapet.

45430000

 

 

45,44

Pleskarska in steklarska dela

Ta razred zajema:

barvanje notranjosti in zunanjosti stavb,

barvanje objektov nizke in visoke gradnje,

vgraditev stekla, ogledal itd.

Ta razred ne zajema:

vgraditve oken, glej 45.42.

45440000

 

 

45,45

Druga zaključna gradbena dela

Ta razred zajema:

gradnjo zasebnih plavalnih bazenov,

čiščenje s paro, peskanje in podobne dejavnosti na zunanjosti stavb,

druga zaključna gradbena dela, drugje neomenjena.

Ta razred ne zajema:

čiščenja notranjosti stavb in drugih objektov, glej 74.70.

45212212 in DA04

45450000

 

45,5

 

Dajanje strojev in naprav za gradnjo in rušenje v najem, skupaj z upravljavci strojev

 

45500000

 

 

45,50

Dajanje strojev in naprav za gradnjo in rušenje v najem, skupaj z upravljavci strojev

Ta razred ne zajema:

dajanja strojev in naprav za gradnjo in rušenje v najem brez upravljavcev strojev, glej 71.32.

45500000


(1)  Uredba Sveta (EGS) št. 3037/90 z dne 9. oktobra 1990 o statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti (UL L 293, 24.10.1990, str. 1).


PRILOGA III

SEZNAM BLAGA IZ ČLENA 4(b) ZA JAVNA NAROČILA, KI JIH ODDAJO JAVNI NAROČNIKI S PODROČJA OBRAMBE

Za namene te direktive se uporablja samo besedilo iz točke 3 Priloge 1 k Sporazumu GPA, na katerem temelji naslednji okvirni seznam blaga:

Poglavje 25:

Sol, žveplo, zemljine in kamen, mavčni materiali, apno in cement

Poglavje 26:

Rude, žlindre in pepeli

Poglavje 27:

Mineralna goriva, mineralna olja in proizvodi njihove destilacije, bituminozne snovi, mineralni voski

Razen:

ex ex 27.10: posebna motorna goriva

Poglavje 28:

Anorganski kemijski proizvodi; organske in anorganske spojine plemenitih kovin, redkih zemeljskih kovin, radioaktivnih elementov ali izotopov

Razen:

 

ex ex 28.09: razstreliva

 

ex ex 28.13: razstreliva

 

ex ex 28.14: solzilni plin

 

ex ex 28.28: razstreliva

 

ex ex 28.32: razstreliva

 

ex ex 28.39: razstreliva

 

ex ex 28.50: strupeni izdelki

 

ex ex 28.51: strupeni izdelki

 

ex ex 28.54: razstreliva

Poglavje 29:

Organski kemijski proizvodi

Razen:

 

ex ex 29.03: razstreliva

 

ex ex 29.04: razstreliva

 

ex ex 29.07: razstreliva

 

ex ex 29.08: razstreliva

 

ex ex 29.11: razstreliva

 

ex ex 29.12: razstreliva

 

ex ex 29.13: strupeni izdelki

 

ex ex 29.14: strupeni izdelki

 

ex ex 29.15: strupeni izdelki

 

ex ex 29.21: strupeni izdelki

 

ex ex 29.22: strupeni izdelki

 

ex ex 29.23: strupeni izdelki

 

ex ex 29.26: razstreliva

 

ex ex 29.27: strupeni izdelki

 

ex ex 29.29: razstreliva

Poglavje 30:

Farmacevtski izdelki

Poglavje 31:

Gnojila

Poglavje 32:

Ekstrakti za strojenje in barvanje, tanini in njihovi derivati, barvila, pigmenti in druge barvilne snovi, barve in laki, kiti in druge tesnilne mase, tiskarske barve in črnila

Poglavje 33:

Eterična olja in rezinoidi, parfumerijski, kozmetični ali toaletni izdelki

Poglavje 34:

Mila, organska površinsko aktivna sredstva, pralni preparati, mazalni preparati, umetni voski, pripravljeni voski, preparati za loščenje in čiščenje, sveče in podobni proizvodi, paste za modeliranje in „zobarski voski“

Poglavje 35:

Beljakovinske snovi, lepila, encimi

Poglavje 37:

Proizvodi za fotografske in kinematografske namene

Poglavje 38:

Razni kemijski proizvodi

Razen:

ex ex 38.19: strupeni izdelki

Poglavje 39:

Umetne smole in plastične mase, celulozni estri in etri ter izdelki iz njih

Razen:

ex ex 39.03: razstreliva

Poglavje 40:

Kavčuk, sintetični kavčuk, faktis in izdelki iz njih

Razen:

ex ex 40.11: neprebojne pnevmatike

Poglavje 41:

Surove kože z dlako ali brez nje (razen krzna) in usnje

Poglavje 42:

Usnjeni izdelki, sedlarski in jermenarski izdelki, predmeti za potovanje, ročne torbe in podobni izdelki, izdelki iz živalskih črev (razen iz svilenega katguta)

Poglavje 43:

Naravno in umetno krzno, krzneni izdelki

Poglavje 44:

Les in lesni izdelki, lesno oglje

Poglavje 45:

Pluta in plutasti izdelki

Poglavje 46:

Izdelki iz slame, esparta in drugih materialov za pletarstvo; košarski in pletarski izdelki

Poglavje 47:

Material za izdelavo papirja

Poglavje 48:

Papir in karton, izdelki iz papirne mase, papirja ali kartona

Poglavje 49:

Tiskane knjige, časopisi, slike in drugi proizvodi grafične industrije, rokopisi, tipkana besedila in načrti

Poglavje 65:

Pokrivala in njihovi deli

Poglavje 66:

Dežniki, sončniki, sprehajalne palice, biči, korobači in njihovi deli

Poglavje 67:

Preparirano perje in puh ter izdelki iz perja ali puha, umetno cvetje, izdelki iz človeških las

Poglavje 68:

Izdelki iz kamna, sadre, cementa, azbesta, sljude ali podobnih materialov

Poglavje 69:

Keramični izdelki

Poglavje 70:

Steklo in stekleni izdelki

Poglavje 71:

Biseri, dragi in poldragi kamni, plemenite kovine, valjane plemenite kovine in izdelki iz njih; imitacije nakita

Poglavje 73:

Železo in jeklo ter izdelki iz železa in jekla

Poglavje 74:

Baker in bakreni izdelki

Poglavje 75:

Nikelj in nikljevi izdelki

Poglavje 76:

Aluminij in aluminijasti izdelki

Poglavje 77:

Magnezij in berilij ter izdelki iz magnezija in berilija

Poglavje 78:

Svinec in svinčeni izdelki

Poglavje 79:

Cink in cinkovi izdelki

Poglavje 80:

Kositer in kositrni izdelki

Poglavje 81:

Druge navadne kovine, ki se uporabljajo v metalurgiji, in izdelki iz njih

Poglavje 82:

Orodje, pripomočki, nožarski izdelki, žlice in vilice iz navadnih kovin, njihovi deli

Razen:

 

ex ex 82.05: orodja

 

ex ex 82.07: orodja, deli

Poglavje 83:

Razni izdelki iz navadnih kovin

Poglavje 84:

Kotli, stroji in mehanske naprave, njihovi deli

Razen:

 

ex ex 84.06: motorji

 

ex ex 84.08: drugi motorji

 

ex ex 84.45: stroji

 

ex ex 84.53: avtomatski stroji za obdelavo podatkov

 

ex ex 84.55: deli strojev iz tar. št. 84.53

 

ex ex 84.59: jedrski reaktorji

Poglavje 85:

Električni stroji in oprema, njihovi deli

Razen:

 

ex ex 85.13: telekomunikacijska oprema

 

ex ex 85.15: oddajne naprave

Poglavje 86:

Železniške in tramvajske lokomotive, tirna vozila in njihovi deli; železniški in tramvajski tirni sklopi in pribor, signalna oprema za promet vseh vrst (brez električnega pogona)

Razen:

 

ex ex 86.02: električne oklepne lokomotive

 

ex ex 86.03: druge oklepne lokomotive

 

ex ex 86.05: oklepni vagoni

 

ex ex 86.06: vagoni za popravila

 

ex ex 86.07: vagoni

Poglavje 87:

Vozila, razen železniških in tramvajskih tirnih vozil, ter njihovi deli

Razen:

 

ex ex 87.08: tanki in druga oklepna vozila

 

ex ex 87.01: traktorji

 

ex ex 87.02: vojaška vozila

 

ex ex 87.03: samonakladalna vozila za prevoz vozil z okvarami

 

ex ex 87.09: motorna kolesa

 

ex ex 87.14: priklopniki

Poglavje 89:

Ladje, čolni in plavajoče konstrukcije

Razen:

ex ex 89.01A: vojne ladje

Poglavje 90:

Optični, fotografski, kinematografski, merilni, kontrolni, precizni, medicinski in kirurški instrumenti in aparati, njihovi deli

Razen:

 

ex ex 90.05: daljnogledi

 

ex ex 90.13: razni instrumenti, laserji

 

ex ex 90.14: daljinomeri

 

ex ex 90.28: električni in elektronski merilni instrumenti

 

ex ex 90.11: mikroskopi

 

ex ex 90.17: medicinski instrumenti

 

ex ex 90.18: aparati za mehanoterapijo

 

ex ex 90.19: ortopedski pripomočki

 

ex ex 90.20: rentgenski aparati

Poglavje 91:

Proizvodnja ur

Poglavje 92:

Glasbila, aparati za snemanje in reprodukcijo zvoka, aparati za snemanje in reprodukcijo televizijske slike in zvoka, deli in pribor za te proizvode

Poglavje 94:

Pohištvo in deli pohištva, posteljnina, žimnice, nosilci za žimnice, blazine in podobni polnjeni izdelki

Razen:

ex ex 94.01A: letalski sedeži

Poglavje 95:

Izdelki in ročni izdelki rezbarjenja in vlivanja

Poglavje 96:

Metle, ščetke, blazinice za nanašanje pudra in sita

Poglavje 98:

Razni izdelki


PRILOGA IV

ZAHTEVE V ZVEZI Z ORODJI IN OPREMO ZA ELEKTRONSKO SPREJEMANJE PONUDB, PRIJAV ZA SODELOVANJE TER NAČRTOV IN PROJEKTOV V PROJEKTNIH NATEČAJIH

Orodja in oprema za elektronsko sprejemanje ponudb, prijav za sodelovanje ter načrtov in projektov v projektnih natečajih morajo s tehničnimi sredstvi in ustreznimi postopki zagotoviti vsaj, da:

(a)

se lahko natančno določita čas in datum prejetja ponudb in prijav za sodelovanje ter predložitve načrtov in projektov;

(b)

se lahko ustrezno zagotovi, da pred določenimi roki nihče nima dostopa do podatkov, poslanih v skladu s temi zahtevami;

(c)

lahko samo pooblaščene osebe določijo ali spremenijo datum odpiranja prejetih dokumentov;

(d)

se med različnimi fazami postopka javnega naročanja ali projektnega natečaja omogoči dostop do vseh predloženih podatkov ali dela teh podatkov samo pooblaščenim osebam;

(e)

lahko le pooblaščene osebe omogočijo dostop do poslanih podatkov, in sicer šele po predpisanem datumu;

(f)

so dokumenti, prejeti in odprti v skladu s temi zahtevami, še naprej dostopni samo osebam, pooblaščenim za seznanitev z njimi;

(g)

se lahko, če so kršene prepovedi dostopa ali pogoji iz točk (b), (c), (d), (e) in (f) ali če obstajajo poskusi kršitve, ustrezno zagotovi, da se kršitve ali poskusi kršitve zlahka zaznajo.


PRILOGA V

INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V OBVESTILIH

DEL A

Informacije, ki jih je treba navesti v obvestilih o objavi predhodnega informativnega obvestila v profilu kupca

1.

Ime, identifikacijska številka (kadar je določena z nacionalno zakonodajo), naslov, vključno s kodo NUTS, telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov javnega naročnika in po potrebi druge službe, pri kateri je mogoče dobiti dodatne informacije.

2.

Vrsta javnega naročnika in glavna dejavnost, ki se izvaja.

3.

Po potrebi navedba, da je javni naročnik osrednji nabavni organ ali da gre oziroma lahko gre za kakršno koli drugo obliko skupnega javnega naročanja.

4.

Kode CPV.

5.

Spletni naslov „profila kupca“ (URL).

6.

Datum pošiljanja obvestila o objavi predhodnega informativnega obvestila v profilu kupca.

DEL B

Informacije, ki jih je treba navesti v predhodnih informativnih obvestilih

(iz člena 48)

I.   Informacije, ki jih je treba navesti v vseh primerih

1.

Ime, identifikacijska številka (kadar je določena z nacionalno zakonodajo), naslov, vključno s kodo NUTS, telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov javnega naročnika in po potrebi druge službe, pri kateri je mogoče dobiti dodatne informacije.

2.

Elektronski ali spletni naslov, na katerem bo dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila brezplačno, neomejeno, v celoti in neposredno na voljo.

Če dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila iz razlogov, navedenih v drugem in tretjem pododstavku člena 53(1), ni brezplačno, neomejeno, v celoti in neposredno na voljo, navedba, kako je mogoče vpogledati v zadevno dokumentacijo.

3.

Vrsta javnega naročnika in glavna dejavnost, ki se izvaja.

4.

Po potrebi navedba, da je javni naročnik osrednji nabavni organ ali da gre oziroma lahko gre za kakršno koli drugo obliko skupnega javnega naročanja.

5.

Kode CPV; če je javno naročilo razdeljeno na sklope, se te informacije navedejo za vsak sklop.

6.

Koda NUTS za glavno lokacijo gradnje v primeru javnega naročila gradnje ali koda NUTS za glavni kraj dobave oziroma izvedbe v primeru javnega naročila blaga oziroma storitev; če je naročilo razdeljeno na sklope, se te informacije navedejo za vsak sklop.

7.

Kratek opis postopka javnega naročanja: vrsta in obseg gradnje, vrsta in količina oziroma vrednost blaga, vrsta in obseg storitev.

8.

Če se to obvestilo ne uporablja kot sredstvo za objavo javnega razpisa, predvideni datum(-i) objave obvestila oziroma obvestil o javnem naročilu za naročilo(-a), navedeno(-a) v tem predhodnem informativnem obvestilu.

9.

Datum pošiljanja obvestila.

10.

Druge ustrezne informacije.

11.

Navedba, ali je javno naročilo zajeto v Sporazumu GPA.

II.   Dodatne informacije, ki jih je treba navesti, kadar se obvestilo uporablja kot sredstvo za objavo javnega razpisa (člen 48(2))

1.

Navedba dejstva, da morajo zainteresirani gospodarski subjekti javnemu naročniku sporočiti, da se zanimajo za javno naročilo ali naročila.

2.

Vrsta postopka javnega naročanja (omejeni postopki, postopki, ki vključujejo dinamični nabavni sistem ali ne, ali konkurenčni postopki s pogajanji).

3.

Po potrebi navedba, ali je bil vključen:

(a)

okvirni sporazum;

(b)

dinamični nabavni sistem.

4.

Časovni okvir, če je že znan, za dobavo blaga oziroma izvedbo gradenj ali storitev ter trajanje javnega naročila.

5.

Pogoji za sodelovanje, če so že znani, kar vključuje:

(a)

po potrebi navedbo, ali je javno naročilo omejeno na invalidska podjetja oziroma izvedbo v okviru programov zaščitnega zaposlovanja;

(b)

po potrebi navedbo, ali je izvedba storitve po zakonu ali drugem predpisu pridržana za določeno stroko;

(c)

kratek opis pogojev za sodelovanje.

6.

Kratek opis meril, ki bodo uporabljena za oddajo javnega naročila, če so že znana.

7.

Ocena skupnega obsega javnega naročila oziroma javnih naročil, če je znana; kadar je naročilo razdeljeno na sklope, se te informacije navedejo za vsak sklop.

8.

Roki za prejem prijav interesa.

9.

Naslov, na katerega je treba poslati prijavo interesa.

10.

Jezik ali jeziki, v katerih se lahko predložijo kandidature ali ponudbe.

11.

Po potrebi navedba, ali bo:

(a)

zahtevana/dopuščena elektronska predložitev ponudb ali prijav za sodelovanje;

(b)

uporabljeno elektronsko naročanje;

(c)

uporabljeno elektronsko izdajanje računov;

(d)

dopuščeno elektronsko plačilo.

12.

Informacije o tem, ali se javno naročilo nanaša na projekt in/ali program, financiran s sredstvi Unije.

13.

Ime in naslov organa, pristojnega za pritožbe in, kadar je možno, za postopke mediacije. Natančne informacije glede roka za vložitev pritožbe ali po potrebi ime, naslov, telefonska številka, številka faksa in elektronski naslov službe, pri kateri je mogoče dobiti te informacije.

DEL C

Informacije, ki jih je treba navesti v obvestilih o javnem naročilu

(iz člena 49)

1.

Ime, identifikacijska številka (kadar je določena z nacionalno zakonodajo), naslov, vključno s kodo NUTS, telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov javnega naročnika in po potrebi druge službe, pri kateri je mogoče dobiti dodatne informacije.

2.

Elektronski ali spletni naslov, na katerem bo dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila brezplačno, neomejeno, v celoti in neposredno na voljo.

Če dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila iz razlogov, navedenih v drugem in tretjem pododstavku člena 53(1), ni brezplačno, neomejeno, v celoti in neposredno na voljo, navedba, kako je mogoče vpogledati v zadevno dokumentacijo.

3.

Vrsta javnega naročnika in glavna dejavnost, ki se izvaja.

4.

Po potrebi navedba, da je javni naročnik osrednji nabavni organ ali da gre za kakršno koli drugo obliko skupnega javnega naročanja.

5.

Kode CPV; če je javno naročilo razdeljeno na sklope, se te informacije navedejo za vsak sklop.

6.

Koda NUTS za glavno lokacijo gradnje v primeru javnega naročila gradnje ali koda NUTS za glavni kraj dobave oziroma izvedbe v primeru javnega naročila blaga oziroma storitev; če je naročilo razdeljeno na sklope, se te informacije navedejo za vsak sklop.

7.

Opis postopka javnega naročanja: vrsta in obseg gradnje, vrsta in količina oziroma vrednost blaga, vrsta in obseg storitev. Če je naročilo razdeljeno na sklope, se te informacije navedejo za vsak sklop. Po potrebi opis morebitnih opcij.

8.

Ocena razvrstitve po skupnem obsegu javnega naročila oziroma javnih naročil; če je javno naročilo razdeljeno na sklope, se te informacije navedejo za vsak sklop.

9.

Sprejem ali prepoved variantnih ponudb.

10.

Časovni okvir za dobavo blaga oziroma izvedbo gradenj ali storitev in po možnosti trajanje javnega naročila.

(a)

Pri okvirnem sporazumu navedba načrtovanega trajanja okvirnega sporazuma, pri čemer so po potrebi navedeni razlogi za kakršno koli trajanje, daljše od štirih let; po možnosti navedba vrednosti ali razvrstitve po obsegu ter pogostosti javnih naročil, ki bodo oddana, število in po potrebi predlagano največje število sodelujočih gospodarskih subjektov.

(b)

Pri dinamičnem nabavnem sistemu navedba načrtovanega trajanja sistema; po možnosti navedba vrednosti ali razvrstitve po obsegu ter pogostosti javnih naročil, ki bodo oddana.

11.

Pogoji za sodelovanje, kar vključuje:

(a)

po potrebi navedbo, ali je javno naročilo omejeno na invalidska podjetja oziroma izvedbo v okviru programov zaščitnega zaposlovanja;

(b)

po potrebi navedbo, ali je izvedba storitve po zakonu ali drugem predpisu pridržana za določeno stroko; napotilo na ustrezni zakon ali drugi predpis;

(c)

seznam in kratek opis kriterijev glede osebnega statusa gospodarskih subjektov, ki bi lahko pripeljali do njihove izključitve, ter seznam in kratek opis pogojev za sodelovanje; najnižja(-e) raven(-ni) standardov, ki se lahko zahteva(-jo); navedba potrebnih informacij (lastne izjave, dokumentacija).

12.

Vrsta postopka javnega naročanja; po potrebi razlogi za uporabo pospešenega postopka (pri odprtih in omejenih postopkih in konkurenčnih postopkih s pogajanji).

13.

Po potrebi navedba, ali je vključen:

(a)

okvirni sporazum;

(b)

dinamični nabavni sistem;

(c)

elektronska dražba (v primeru odprtih ali omejenih postopkov ali konkurenčnih postopkov s pogajanji).

14.

Če je javno naročilo razdeljeno na sklope, navedba možnosti oddaje ponudbe za en sklop, več sklopov ali vse sklope; navedba morebitne omejitve števila sklopov, ki se lahko oddajo enemu ponudniku. Če javno naročilo ni razdeljeno na sklope, navedba razlogov za to, razen če so te informacije navedene v posameznem poročilu.

15.

Pri omejenem postopku, konkurenčnem postopku s pogajanji, konkurenčnem dialogu ali partnerstvu za inovacije, če se uporabi možnost zmanjšanja števila kandidatov, ki bodo povabljeni, da predložijo ponudbe, se udeležijo pogajanj ali sodelujejo v dialogu: minimalno in po potrebi predlagano maksimalno število kandidatov ter objektivne kriterije, ki jih je treba uporabiti za izbiro zadevnih kandidatov.

16.

Pri konkurenčnem postopku s pogajanji, konkurenčnem dialogu ali partnerstvu za inovacije po potrebi navedba, da bo postopek potekal v več fazah, zato da bi se postopno zmanjšalo število ponudb, o katerih se je treba pogajati, ali rešitev, o katerih je treba razpravljati.

17.

Po potrebi posebni pogoji, ki veljajo za izvedbo javnega naročila.

18.

Merila, ki jih je treba uporabljati pri oddaji javnega naročila oziroma naročil. Razen v primeru, ko se ekonomsko najugodnejša ponudba določi samo na podlagi cene, je merila za ekonomsko najugodnejšo ponudbo in njihove ponderje treba navesti, kadar niso navedena v specifikacijah ali, pri konkurenčnem dialogu, v opisnem dokumentu.

19.

Rok za prejem ponudb (odprti postopek) ali prijav za sodelovanje (omejeni postopek, konkurenčni postopek s pogajanji, dinamični nabavni sistem, konkurenčni dialog, partnerstva za inovacije).

20.

Naslov, na katerega se pošljejo ponudbe ali prijave za sodelovanje.

21.

Pri odprtih postopkih:

(a)

časovni okvir veljavnosti ponudnikove ponudbe;

(b)

datum, čas in kraj odpiranja ponudb;

(c)

osebe, ki so lahko navzoče pri takem odpiranju.

22.

Jezik ali jeziki, v katerih morajo biti sestavljene ponudbe ali prijave za sodelovanje.

23.

Po potrebi navedba, ali bo:

(a)

dopuščena elektronska predložitev ponudb ali prijav za sodelovanje;

(b)

uporabljeno elektronsko naročanje;

(c)

dopuščeno elektronsko izdajanje računov;

(d)

uporabljeno elektronsko plačilo.

24.

Informacije o tem, ali se javno naročilo nanaša na projekt in/ali program, financiran s sredstvi Unije.

25.

Ime in naslov organa, pristojnega za pritožbe in, kadar je možno, za postopke mediacije. Natančne informacije glede roka za vložitev pritožbe ali po potrebi ime, naslov, telefonska številka, številka faksa in elektronski naslov službe, pri kateri je mogoče dobiti te informacije.

26.

Datum(-i) in napotilo(-a) na prejšnje objave v Uradnem listu Evropske unije, ki sta (so) pomembna(-i) za javno naročilo(-a), objavljeno(-a) v tem obvestilu.

27.

Pri ponovitvi javnega naročila predvidena časovnica za objavo nadaljnjih obvestil.

28.

Datum pošiljanja obvestila.

29.

Navedba, ali je javno naročilo zajeto v Sporazumu GPA.

30.

Druge ustrezne informacije.

DEL D

Informacije, ki jih je treba navesti v obvestilih o oddaji javnega naročila

(iz člena 50)

1.

Ime, identifikacijska številka (kadar je določena z nacionalno zakonodajo), naslov, vključno s kodo NUTS, telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov javnega naročnika in po potrebi druge službe, pri kateri je mogoče dobiti dodatne informacije.

2.

Vrsta javnega naročnika in glavna dejavnost, ki se izvaja.

3.

Po potrebi navedba, ali je javni naročnik osrednji nabavni organ ali gre za kakršno koli drugo obliko skupnega javnega naročanja.

4.

Kode CPV.

5.

Koda NUTS za glavno lokacijo gradnje v primeru javnega naročila gradnje ali koda NUTS za glavni kraj dobave oziroma izvedbe v primeru javnega naročila blaga oziroma storitev.

6.

Opis postopka javnega naročanja: vrsta in obseg gradnje, vrsta in količina oziroma vrednost blaga, vrsta in obseg storitev. Če je javno naročilo razdeljeno na sklope, se te informacije navedejo za vsak sklop. Po potrebi opis morebitnih opcij.

7.

Vrsta postopka javnega naročanja; utemeljitev v primeru postopka s pogajanji brez predhodne objave.

8.

Po potrebi navedba, ali je bil vključen:

(a)

okvirni sporazum;

(b)

dinamični nabavni sistem.

9.

Merila iz člena 67, ki so bila uporabljena za oddajo javnega naročila ali naročil. Po potrebi navedba, ali je bila izvedena elektronska dražba (pri odprtih ali omejenih postopkih ali konkurenčnih postopkih s pogajanji).

10.

Datum sklenitve pogodb(-e) o izvedbi javnega naročila ali sklenitve okvirnega(-ih) sporazuma(-ov) po odločitvi o oddaji javnega(-ih) naročil(a) ali o sklenitvi sporazuma(-ov).

11.

Število prejetih ponudb za posamezno javno naročilo, tudi:

(a)

število prejetih ponudb gospodarskih subjektov, ki so MSP;

(b)

število prejetih ponudb iz druge države članice ali tretje države;

(c)

število elektronsko prejetih ponudb.

12.

Za posamezno javno naročilo ime, naslov, vključno s kodo NUTS, telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov uspešnega(-ih) ponudnika(-ov), vključno z:

(a)

informacijami o tem, ali je uspešni ponudnik MSP;

(b)

informacijami o tem, ali je bilo javno naročilo oddano skupini gospodarskih subjektov (skupnemu podjetju, konzorciju ali komu drugemu).

13.

Vrednost izbrane ponudbe (ponudb) ali najvišje in najnižje ponudbe, upoštevane pri oddaji javnega naročila ali naročil.

14.

Za vsako oddajo javnega naročila po potrebi vrednost in delež naročila, ki bo verjetno oddano v podizvajanje tretjim osebam.

15.

Informacije o tem, ali se javno naročilo nanaša na projekt in/ali program, financiran s sredstvi Unije.

16.

Ime in naslov organa, pristojnega za pritožbe, in, kadar je možno, za postopke mediacije. Natančne informacije glede roka za vložitev pritožbe ali po potrebi ime, naslov, telefonska številka, številka faksa in elektronski naslov službe, pri kateri je mogoče dobiti te informacije.

17.

Datum(-i) in napotilo(-a) na prejšnje objave v Uradnem listu Evropske unije, ki sta (so) pomembna(-i) za javno naročilo(-a), objavljeno(-a) v tem obvestilu.

18.

Datum pošiljanja obvestila.

19.

Druge ustrezne informacije.

DEL E

Informacije, ki jih je treba navesti v obvestilih o projektnih natečajih

(iz člena 79(1))

1.

Ime, identifikacijska številka (kadar je določena z nacionalno zakonodajo), naslov, vključno s kodo NUTS, telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov javnega naročnika in po potrebi druge službe, pri kateri je mogoče dobiti dodatne informacije.

2.

Elektronski ali spletni naslov, na katerem bo dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila brezplačno, neomejeno, v celoti in neposredno na voljo.

Če dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila iz razlogov, navedenih v drugem in tretjem pododstavku člena 53(1), ni brezplačno, neomejeno, v celoti in neposredno na voljo, navedba, kako je mogoče vpogledati v zadevno dokumentacijo.

3.

Vrsta javnega naročnika in glavna dejavnost, ki se izvaja.

4.

Po potrebi navedba, ali je javni naročnik osrednji nabavni organ ali gre za kakršno koli drugo obliko skupnega javnega naročanja.

5.

Kode CPV; če je javno naročilo razdeljeno na sklope, se te informacije navedejo za vsak sklop.

6.

Opis glavnih značilnosti projekta.

7.

Število in vrednost vseh nagrad.

8.

Vrsta projektnega natečaja (odprti ali omejeni).

9.

Pri odprtem projektnem natečaju rok za predložitev projektov.

10.

Pri omejenem projektnem natečaju:

(a)

pričakovano število udeležencev;

(b)

imena morebitnih že izbranih udeležencev;

(c)

pogoji za sodelovanje udeležencev in

(d)

rok za prijave za sodelovanje.

11.

Po potrebi navedba, da je udeležba omejena na določeno stroko.

12.

Merila, ki bodo uporabljena pri ocenjevanju projektov.

13.

Navedba, ali je odločitev žirije zavezujoča za javnega naročnika.

14.

Morebitna plačila vsem udeležencem.

15.

Navedba, ali bo po projektnem natečaju zmagovalcu ali zmagovalcem projektnega natečaja oddano kakšno naročilo.

16.

Datum pošiljanja obvestila.

17.

Druge ustrezne informacije.

DEL F

Informacije, ki jih je treba navesti v obvestilih o rezultatih natečaja

(iz člena 79(2))

1.

Ime, identifikacijska številka (kadar je določena z nacionalno zakonodajo), naslov, vključno s kodo NUTS, telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov javnega naročnika in po potrebi druge službe, pri kateri je mogoče dobiti dodatne informacije.

2.

Vrsta javnega naročnika in glavna dejavnost, ki se izvaja.

3.

Po potrebi navedba, ali je javni naročnik osrednji nabavni organ ali gre za kakršno koli drugo obliko skupnega javnega naročanja.

4.

Kode CPV.

5.

Opis glavnih značilnosti projekta.

6.

Vrednost nagrad.

7.

Vrsta projektnega natečaja (odprti ali omejeni).

8.

Merila, ki so bila uporabljena pri ocenjevanju projektov.

9.

Datum odločitve žirije.

10.

Število udeležencev.

(a)

Število udeležencev, ki so MSP.

(b)

Število udeležencev iz tujine.

11.

Ime, naslov, vključno s kodo NUTS, telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov zmagovalca(-ev) natečaja ter navedba, ali je (so) zmagovalec(-i) malo(-a) ali srednje(-a) podjetje(-a).

12.

Informacije o tem, ali se projektni natečaj nanaša na projekt ali program, financiran s sredstvi Unije.

13.

Datum(-i) in napotilo(-a) na prejšnje objave v Uradnem listu Evropske unije, ki sta (so) pomembna(-i) za projekt(-e), objavljen(-e) v tem obvestilu.

14.

Datum pošiljanja obvestila.

15.

Druge ustrezne informacije.

DEL G

Informacije, ki jih je treba navesti v obvestilih o spremembah javnega naročila v času njegove veljavnosti

(iz člena 72(1))

1.

Ime, identifikacijska številka (kadar je določena z nacionalno zakonodajo), naslov, vključno s kodo NUTS, telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov javnega naročnika in po potrebi druge službe, pri kateri je mogoče dobiti dodatne informacije.

2.

Kode CPV.

3.

Koda NUTS za glavno lokacijo gradnje v primeru javnega naročila gradnje ali koda NUTS za glavni kraj dobave oziroma izvedbe v primeru javnega naročila blaga oziroma storitev.

4.

Opis javnega naročila pred spremembo in po njej: vrsta in obseg gradnje, vrsta in količina oziroma vrednost blaga, vrsta in obseg storitev.

5.

Po potrebi zvišanje cene zaradi spremembe.

6.

Opis okoliščin, zaradi katerih je bila potrebna sprememba.

7.

Datum odločitve o oddaji javnega naročila.

8.

Po potrebi ime, naslov, vključno s kodo NUTS, telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov novega gospodarskega subjekta ali subjektov.

9.

Informacije o tem, ali se javno naročilo nanaša na projekt in/ali program, financiran s sredstvi Unije.

10.

Ime in naslov nadzornega organa in organa, pristojnega za pritožbe, in, kadar je možno, za postopke mediacije. Natančne informacije glede roka za vložitev pritožbe ali po potrebi ime, naslov, telefonska številka, številka faksa in elektronski naslov službe, pri kateri je mogoče dobiti te informacije.

11.

Datum(-i) in napotilo(-a) na prejšnje objave v Uradnem listu Evropske unije, ki sta (so) pomembna(-i) za javno naročilo(-a), objavljeno(-a) v tem obvestilu.

12.

Datum pošiljanja obvestila.

13.

Druge ustrezne informacije.

DEL H

Informacije, ki jih je treba navesti v obvestilih o oddaji javnega naročila socialnih in drugih posebnih storitev

(iz člena 75(1))

1.

Ime, identifikacijska številka (kadar je določena z nacionalno zakonodajo), naslov, vključno s kodo NUTS, elektronski in spletni naslov javnega naročnika.

2.

Koda NUTS za glavno lokacijo gradnje v primeru gradnje ali koda NUTS za glavni kraj dobave oziroma izvedbe v primeru blaga oziroma storitev.

3.

Kratek opis zadevnega javnega naročila, vključno s kodami CPV.

4.

Pogoji za sodelovanje, kar vključuje:

po potrebi navedbo, ali je javno naročilo omejeno na invalidska podjetja oziroma izvedbo v okviru programov zaščitnega zaposlovanja,

po potrebi navedbo, ali je izvedba storitve po zakonu ali drugem predpisu pridržana za določeno stroko.

5.

Rok(-i) za vzpostavitev stika z javnim naročnikom glede sodelovanja.

6.

Kratek opis glavnih značilnosti postopka javnega naročanja, ki bo uporabljen.

DEL I

Informacije, ki jih je treba navesti v predhodnih informativnih obvestilih za socialne in druge posebne storitve

(iz člena 75(1))

1.

Ime, identifikacijska številka (kadar je določena z nacionalno zakonodajo), naslov, vključno s kodo NUTS, elektronski in spletni naslov javnega naročnika.

2.

Kratek opis zadevnega javnega naročila, vključno z oceno skupne vrednosti naročila in kodami CPV.

3.

Naslednje informacije, če so že znane:

(a)

koda NUTS za glavno lokacijo gradnje v primeru gradnje ali koda NUTS za glavni kraj dobave oziroma izvedbe v primeru blaga oziroma storitev;

(b)

časovni okvir za dobavo blaga oziroma izvedbo gradenj ali storitev ter trajanje javnega naročila;

(c)

pogoji za sodelovanje, kar vključuje:

po potrebi navedbo, ali je javno naročilo omejeno na invalidska podjetja oziroma izvedbo v okviru programov zaščitnega zaposlovanja,

po potrebi navedbo, ali je izvedba storitve po zakonu ali drugem predpisu pridržana za določeno stroko;

(d)

kratek opis glavnih značilnosti postopka javnega naročanja, ki bo uporabljen.

4.

Navedba dejstva, da morajo zainteresirani gospodarski subjekti javnemu naročniku sporočiti, da so zainteresirani za javno naročilo ali naročila, ter navedba rokov za prejem prijav interesa in naslova, na katerega je treba poslati prijavo interesa.

DEL J

Informacije, ki jih je treba navesti v obvestilih o oddaji javnega naročila socialnih in drugih posebnih storitev

(iz člena 75(2))

1.

Ime, identifikacijska številka (kadar je določena z nacionalno zakonodajo), naslov, vključno s kodo NUTS, elektronski in spletni naslov javnega naročnika.

2.

Kratek opis zadevnega javnega naročila, vključno s kodami CPV.

3.

Koda NUTS za glavno lokacijo gradnje v primeru gradnje ali koda NUTS za glavni kraj dobave oziroma izvedbe v primeru blaga oziroma storitev.

4.

Število prejetih ponudb.

5.

Plačana cena ali razpon cen (najvišja/najnižja).

6.

Za vsako naročilo naslov, vključno s kodo NUTS, elektronski in spletni naslov uspešnega gospodarskega subjekta ali subjektov.

7.

Druge ustrezne informacije.


PRILOGA VI

INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V DOKUMENTACIJI V ZVEZI Z ODDAJO JAVNEGA NAROČILA PRI ELEKTRONSKIH DRAŽBAH

(člen 35(4))

Če se javni naročniki odločijo za elektronsko dražbo, dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila vsebuje vsaj naslednje podrobnosti:

(a)

elemente, katerih vrednosti bodo predmet elektronske dražbe, če so ti elementi merljivi in se lahko izrazijo v številkah ali odstotkih;

(b)

morebitne omejitve vrednosti, ki jih je mogoče predložiti, kot izhajajo iz specifikacij predmeta javnega naročila;

(c)

informacije, ki bodo na voljo ponudnikom med elektronsko dražbo, in, po potrebi, kdaj jim bodo na voljo;

(d)

ustrezne informacije v zvezi z načinom izvedbe elektronske dražbe;

(e)

pogoje, pod katerimi bodo ponudniki lahko dražili, in zlasti minimalne razlike, ki se po potrebi zahtevajo pri dražitvi;

(f)

ustrezne informacije v zvezi z uporabljeno elektronsko opremo ter modalitetami in tehničnimi specifikacijami za povezavo.


PRILOGA VII

OPREDELITEV NEKATERIH TEHNIČNIH SPECIFIKACIJ

V tej direktivi:

1.

„tehnične specifikacije“ pomenijo eno od naslednjega:

(a)

v primeru javnih naročil gradenj skupek tehničnih predpisov, ki jih vsebuje zlasti dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila in s katerimi so opredeljene zahtevane značilnosti materiala, proizvoda ali blaga, da ustreza uporabi, za katero jo potrebuje javni naročnik; te značilnosti vključujejo ravni okoljskih in podnebnih vplivov, zahteve v zvezi z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalide), ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, varnostjo ali dimenzijami, vključno s postopki zagotavljanja kakovosti, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem in uporabo znakov, navodili za uporabnike ter proizvodnimi postopki in metodami v posamezni fazi življenjske dobe gradenj; te značilnosti vključujejo tudi pravila glede načrtov in izračuna stroškov, pogoje za preizkušanje, inšpekcijske preglede in pogoje za prevzem gradenj ter konstrukcijske metode ali tehnike in vse druge tehnične pogoje, ki jih lahko v zvezi z dokončanimi gradnjami in materiali ali deli, ki jih vključujejo, predpiše javni naročnik v skladu s splošnimi ali posebnimi predpisi;

(b)

v primeru javnih naročil blaga ali storitev specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so ravni kakovosti, okoljskih in podnebnih vplivov, zahteve v zvezi z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalide), ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, uporabo proizvoda, varnostjo ali dimenzijami, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo znakov, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami v posamezni fazi življenjske dobe blaga ali storitve ter postopki ocenjevanja skladnosti;

2.

„standard“ pomeni tehnično specifikacijo, ki jo sprejme priznani organ za standardizacijo za večkratno ali stalno uporabo, skladnost s katero ni obvezna in sodi v eno od naslednjih kategorij:

(a)

„mednarodni standard“ pomeni standard, ki ga sprejme mednarodna organizacija za standardizacijo in je na voljo javnosti;

(b)

„evropski standard“ pomeni standard, ki ga sprejme evropska organizacija za standardizacijo in je na voljo javnosti;

(c)

„nacionalni standard“ pomeni standard, ki ga sprejme nacionalna organizacija za standardizacijo in je na voljo javnosti;

3.

„evropska tehnična ocena“ pomeni dokumentirano oceno lastnosti gradbenega proizvoda z vidika njegovih bistvenih značilnosti v skladu z zadevnim evropskim ocenjevalnim dokumentom, kot je opredeljeno v točki 12 člena 2 Uredbe (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (1);

4.

„skupna tehnična specifikacija“ pomeni tehnično specifikacijo na področju IKT, določeno v skladu s členoma 13 in 14 Uredbe (EU) št. 1025/2012;

5.

„tehnična referenca“ pomeni kateri koli dokument, ki ni evropski standard in ga v skladu s postopki, prilagojenimi spreminjajočim se potrebam trga, pripravijo evropski organi za standardizacijo.


(1)  Uredba (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta 89/106/EGS (UL L 88, 4.4.2011, str. 5).


PRILOGA VIII

ZNAČILNOSTI OBJAVE

1.   Objava obvestil

Obvestila iz členov 48, 49, 50, 75 in 79 javni naročniki pošljejo Uradu za publikacije Evropske unije in se objavijo v skladu z naslednjimi pravili:

obvestila iz členov 48, 49, 50, 75 in 79 objavi Urad za publikacije Evropske unije ali javni naročniki v primeru predhodnega informativnega obvestila, ki se objavi v profilu kupca v skladu s členom 48(1).

Poleg tega lahko javni naročniki objavijo te informacije na spletu v „profilu kupca“, kot je navedeno v točki 2(b).

Urad za publikacije Evropske unije izda javnemu naročniku potrdilo iz drugega pododstavka člena 51(5).

2.   Objava dopolnilnih ali dodatnih informacij

(a)

Razen če v drugem in tretjem pododstavku člena 53(1) ni drugače določeno, javni naročniki dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila v celoti objavijo na spletu.

(b)

Profil kupca lahko vsebuje predhodna informativna obvestila iz člena 48(1), informacije o potekajočih razpisih za zbiranje ponudb, predvidenih nabavah, sklenjenih javnih naročilih, preklicanih postopkih ter vse uporabne splošne informacije, kot so kontaktna točka, telefonska številka, številka faksa ter poštni in elektronski naslov. Profil kupca lahko vsebuje tudi predhodna informativna obvestila, ki se uporabljajo kot sredstvo za objavo javnega razpisa in se v skladu s členom 52 objavljajo na nacionalni ravni.

3.   Oblika in postopki za elektronsko pošiljanje obvestil

Oblika in postopek elektronskega pošiljanja obvestil, kot ju je določila Komisija, sta na voljo na spletnem naslovu http://simap.europa.eu


PRILOGA IX

VSEBINA POVABILA K PREDLOŽITVI PONUDB, SODELOVANJU V DIALOGU ALI POTRDITVI INTERESA IZ ČLENA 54

1.

Povabilo k predložitvi ponudb ali sodelovanju v dialogu iz člena 54 mora vsebovati vsaj:

(a)

napotilo na objavljeni javni razpis;

(b)

rok za prejem ponudb, naslov, na katerega morajo biti ponudbe poslane, ter jezik ali jezike, v katerih morajo biti sestavljene;

(c)

pri konkurenčnem dialogu datum in naslov, ki sta določena za začetek posvetovanja, ter jezik ali jezike, ki se uporabljajo;

(d)

napotilo na vse morebitne spremne dokumente, ki jih je treba predložiti, bodisi v podporo preverljivim izjavam ponudnika v skladu s členom 60 in po potrebi členom 62 bodisi kot dodatek informacijam iz navedenih členov ter v skladu s pogoji iz členov 60 in 62;

(e)

relativne ponderje meril za oddajo javnega naročila ali po potrebi razporeditev takšnih meril v padajočem zaporedju glede na pomembnost, če to ni navedeno v obvestilu o javnem naročilu, povabilu k potrditvi interesa, tehničnih specifikacijah ali opisnem dokumentu.

Pri javnih naročilih, ki se oddajo s konkurenčnim dialogom ali v okviru partnerstva za inovacije, pa se informacije iz točke (b) ne navedejo v povabilu k sodelovanju v dialogu ali na pogajanja, temveč v povabilu k predložitvi ponudb.

2.

Če se javni razpis izvede v obliki predhodnega informativnega obvestila, javni naročniki nato povabijo vse kandidate, da potrdijo svoj interes na podlagi natančnih informacij o zadevnem javnem naročilu pred začetkom izbire ponudnikov ali udeležencev v pogajanjih.

To povabilo vsebuje vsaj naslednje informacije:

(a)

vrsto in količino, vključno z vsemi opcijami glede dodatnih javnih naročil, in po možnosti predvideno obdobje za izrabo teh opcij; pri ponovitvi javnih naročil vrsto in količino ter po možnosti predvidene datume objave prihodnjih obvestil o javnih razpisih za gradnje, blago ali storitve;

(b)

vrsto postopka: omejeni postopek ali konkurenčni postopek s pogajanji;

(c)

po potrebi datum, na katerega se začne ali konča dobava blaga ali izvajanje gradnje ali opravljanje storitev;

(d)

če ni mogoče zagotoviti elektronskega dostopa, naslov in rok za predložitev zahtev za dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in jezik ali jezike, v katerih morajo biti sestavljene;

(e)

naslov javnega naročnika, ki bo oddal javno naročilo;

(f)

gospodarske in tehnične pogoje, finančna jamstva in informacije, ki se zahtevajo od gospodarskih subjektov;

(g)

obliko javnega naročila, ki je predmet javnega razpisa: nabava, zakup, najem ali nakup s pridržanim lastništvom ali kakršna koli njihova kombinacija in

(h)

merila za oddajo javnega naročila in njihove ponderje ali po potrebi njihovo zaporedje glede na pomembnost, če to ni navedeno v predhodnem informativnem obvestilu, tehničnih specifikacijah ali povabilu k predložitvi ponudb oziroma na pogajanja.


PRILOGA X

SEZNAM MEDNARODNIH SOCIALNIH IN OKOLJSKIH KONVENCIJ IZ ČLENA 18(2)

Konvencija MOD št. 87 o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic,

Konvencija MOD št. 98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja,

Konvencija MOD št. 29 o prisilnem ali obveznem delu,

Konvencija MOD št. 105 o odpravi prisilnega dela,

Konvencija MOD št. 138 o minimalni starosti za sklenitev delovnega razmerja,

Konvencija MOD št. 111 o diskriminaciji pri zaposlovanju in poklicih,

Konvencija MOD št. 100 o enakem nagrajevanju,

Konvencija MOD št. 182 o prepovedi najhujših oblik dela otrok,

Dunajska konvencija o varstvu ozonskega plašča in Montrealski protokol o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč,

Baselska konvencija o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja (Baselska konvencija),

Stockholmska konvencija o obstojnih organskih onesnaževalih,

Konvencija o postopku soglasja po predhodnem obveščanju za določene nevarne kemikalije in pesticide v mednarodni trgovini (UNEP/FAO) (Konvencija PIC), Rotterdam, 10. september 1998, in njeni trije regionalni protokoli.


PRILOGA XI

REGISTRI  (1)

Ustrezni registri poklicev ali trgovski registri ter ustrezne izjave in potrdila za vsako državo članico so:

v Belgiji „Registre du Commerce“/„Handelsregister“ in pri naročilih storitev „Ordres professionels/Beroepsorden“,

v Bolgariji „Търговски регистър“,

na Češkem „obchodní rejstřík“,

na Danskem „Erhvervsstyrelsen“,

v Nemčiji „Handelsregister“, „Handwerksrolle“ in pri naročilih storitev „Vereinsregister“, „Partnerschaftsregister“ in „Mitgliedsverzeichnisse der Berufskammern der Länder“,

v Estoniji „Registrite ja Infosüsteemide Keskus“,

na Irskem se lahko od gospodarskega subjekta zahteva, da predloži potrdilo, ki ga izda „Registrar of Companies“ ali „Registrar of Friendly Societies“, sicer pa potrdilo, ki navaja, da je zadevna oseba pod prisego izjavila, da se ukvarja z zadevnim poklicem v državi, v kateri ima sedež, v določenem kraju in pod določenim poslovnim imenom,

v Grčiji „Μητρώο Εργοληπτικών Επιχειρήσεων – ΜΕΕΠ“ Ministrstva za okolje, prostorsko načrtovanje in javna dela (Υ.ΠΕ.ΧΩ.Δ.Ε) glede naročil gradenj; „Βιοτεχνικό ή Εμπορικό ή Βιομηχανικό Επιμελητήριο“ in „Μητρώο Κατασκευαστών Αμυντικού Υλικού“ pri naročilih blaga; pri naročilih storitev se lahko od ponudnika storitev zahteva zaprisežena izjava pred notarjem, da se ukvarja z zadevnim poklicem; v primerih, določenih v veljavni nacionalni zakonodaji, v zvezi z opravljanjem raziskovalnih storitev iz Priloge I register poklicev „Μητρώο Μελετητών“ in „Μητρώο Γραφείων Μελετών“,

v Španiji „Registro Oficial de Licitadores y Empresas Clasificadas del Estado“ glede naročil gradenj in storitev ter pri naročilih blaga „Registro Mercantil“ ali v primeru neregistriranih posameznikov potrdilo, ki navaja, da je zadevna oseba pod prisego izjavila, da se ukvarja z zadevnim poklicem,

v Franciji „Registre du commerce et des sociétés“ in „Répertoire des métiers“,

na Hrvaškem „Sudski registar“ in „Obrtni registrar“ ali, za nekatere dejavnosti, potrdilo, da je zadevni osebi dovoljeno opravljati zadevno gospodarsko dejavnost ali poklic,

v Italiji „Registro della Camera di commercio, industria, agricoltura e artigianato“; pri naročilih blaga in storitev tudi „Registro delle commissioni provinciali per l’artigianato“, glede naročil storitev poleg že navedenih še „Consiglio nazionale degli ordini professionali“, glede naročil gradenj ali storitev pa še „Albo nazionale dei gestori ambientali“,

na Cipru se glede naročil gradenj od izvajalca lahko zahteva, da predloži potrdilo, ki ga izda „Council for the Registration and Audit of Civil Engineering and Building Contractors (Συμβούλιο Εγγραφής και Ελέγχου Εργοληπτών Οικοδομικών και Τεχνικών Έργων)“ v skladu z „Registration and Audit of Civil Engineering and Building Contractors Law“; pri naročilih blaga in storitev se od dobavitelja ali ponudnika storitev lahko zahteva, da predloži potrdilo, ki ga izda „Registrar of Companies and Official Receiver“ (Έφορος Εταιρειών και Επίσημος Παραλήπτης), sicer pa potrdilo, ki navaja, da je zadevna oseba pod prisego izjavila, da se ukvarja z zadevnim poklicem v državi, v kateri ima sedež, v določenem kraju in pod določenim poslovnim imenom,

v Latviji „Uzņēmumu reģistrs“,

v Litvi „Juridinių asmenų registras“,

v Luksemburgu „Registre aux firmes“ in „Rôle de la Chambre des métiers“,

na Madžarskem „Cégnyilvántartás“, „egyéni vállalkozók jegyzői nyilvántartása“ in pri naročilih storitev nekateri „szakmai kamarák nyilvántartása“ ali za nekatere dejavnosti potrdilo, da ima zadevna oseba dovoljenje za opravljanje zadevne gospodarske dejavnosti ali poklica,

na Malti gospodarski subjekt predloži svoj „numru ta’ registrazzjoni tat-Taxxa tal-Valur Miżjud (VAT) u n-numru tallicenzja ta’ kummerc“ in, če gre za partnerstvo ali družbo, ustrezno registrsko številko, ki jo izda malteški organ za finančne storitve,

na Nizozemskem „Handelsregister“,

v Avstriji „Firmenbuch“, „Gewerberegister“, „Mitgliederverzeichnisse der Landeskammern“,

na Poljskem „Krajowy Rejestr Sądowy“,

na Portugalskem „Instituto da Construção e do Imobiliário“ (INCI) glede naročil gradenj; „Registro Nacional das Pessoas Colectivas“ pri naročilih blaga in storitev,

v Romuniji „Registrul Comerțului“,

v Sloveniji „sodni register“ in „obrtni register“,

na Slovaškem „Obchodný register“,

na Finskem „Kaupparekisteri“/„Handelsregistret“,

na Švedskem „aktiebolags-, handels- eller föreningsregistren“,

v Združenem kraljestvu se od gospodarskega subjekta lahko zahteva, da predloži potrdilo, ki ga izda „Registrar of Companies“ o inkorporaciji ali registraciji, sicer pa potrdilo, ki navaja, da je zadevna oseba pod prisego izjavila, da se ukvarja z zadevnim poklicem v določenem kraju in pod določenim poslovnim imenom.


(1)  Za namene člena 58(2) „registri poklicev ali trgovski registri“ pomenijo registre iz te priloge in, v primeru sprememb na nacionalni ravni, registre, ki jih nadomestijo.


PRILOGA XII

DOKAZILA ZA PREVERJANJE POGOJEV ZA SODELOVANJE

Del I:   Ekonomski in finančni položaj

Kot dokaz o finančnem in ekonomskem položaju gospodarskega subjekta je praviloma mogoče predložiti eno ali več naslednjih dokazil:

(a)

ustrezne bančne izpiske ali po potrebi dokazilo o zadevnem škodnem zavarovanju poklicnega tveganja;

(b)

računovodske izkaze ali izvlečke iz računovodskih izkazov, če pravo države, v kateri ima gospodarski subjekt sedež, zahteva objavo računovodskih izkazov;

(c)

računovodski izkaz celotnega prometa podjetja ter po potrebi prometa na področju, ki ga zajema naročilo, za največ tri zadnja poslovna leta, z upoštevanjem datuma ustanovitve podjetja ali začetka poslovanja gospodarskega subjekta, če so informacije o tem prometu na voljo.

Del II:   Tehnična sposobnost

Dokazila o tehnični sposobnosti gospodarskega subjekta iz člena 58:

(a)

naslednja seznama:

(i)

seznam gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, in priložena potrdila o zadovoljivi izvedbi in izidu za najpomembnejše gradnje; zaradi zagotovitve ustrezne ravni konkurence lahko javni naročniki po potrebi navedejo, da bodo upoštevana dokazila o zadevnih gradnjah, opravljenih pred več kot petimi leti;

(ii)

seznam najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zadevnimi zneski, datumi in javnimi ali zasebnimi prejemniki. Zaradi zagotovitve ustrezne ravni konkurence lahko javni naročniki po potrebi navedejo, da bodo upoštevana dokazila o zadevnih dobavah blaga ali opravljenih storitvah izpred več kot treh let;

(b)

navedba udeleženega tehničnega osebja ali tehničnih organov, ne glede na to, ali pripadajo neposredno podjetju gospodarskega subjekta ali ne, zlasti tistih, ki so odgovorni za nadzor kakovosti, ter, v primeru javnih naročil gradenj, tistih, od katerih lahko izvajalec zahteva, da izvedejo gradnjo;

(c)

opis tehničnih sredstev in ukrepov, ki jih gospodarski subjekt uporablja za zagotovitev kakovosti, ter opis sredstev podjetja za študije in raziskave;

(d)

navedba sistemov upravljanja dobavne verige in sistemov za sledenje, ki jih bo gospodarski subjekt lahko uporabljal med izvajanjem naročila;

(e)

če so blago ali storitve, ki jih je treba dobaviti oziroma zagotoviti, kompleksni oziroma so izjemoma potrebni za posebne namene, pregled, ki ga opravijo javni naročniki ali v njihovem imenu pristojni uradni organ države, v kateri ima dobavitelj blaga ali izvajalec storitev sedež, če ta organ s tem soglaša; pregled zadeva proizvodne zmogljivosti dobavitelja blaga ali tehnične zmogljivosti izvajalca storitev in po potrebi sredstva za študije in raziskave, ki so mu na voljo, ter ukrepe za nadzor kakovosti, ki jih bo izvajal;

(f)

dokazila o izobrazbi in strokovni usposobljenosti izvajalca storitev ali gradenj ali vodstvenih delavcev podjetja pod pogojem, da ne štejejo kot merilo za oddajo naročila;

(g)

navedba ukrepov za okoljsko ravnanje, ki jih bo gospodarski subjekt lahko uporabil med izvajanjem javnega naročila;

(h)

izjava o povprečnem letnem številu zaposlenih izvajalca storitev ali gradenj in o številu njegovih vodstvenih delavcev v zadnjih treh letih;

(i)

izjava o orodjih, obratu ali tehnični opremi, ki je na voljo izvajalcu storitev ali gradenj za izvedbo naročila;

(j)

navedba deleža naročila, ki ga gospodarski subjekt morebiti namerava oddati v podizvajanje;

(k)

v zvezi s proizvodi, ki jih je treba dobaviti:

(i)

vzorci, opisi ali fotografije, katerih verodostojnost mora biti potrjena, če to zahteva javni naročnik;

(ii)

potrdila, ki jih izdajo uradne pristojne ustanove ali agencije za nadzor kakovosti in s katerimi se potrdi skladnost blaga na podlagi jasnih sklicevanj na tehnične specifikacije ali standarde.


PRILOGA XIII

SEZNAM PRAVNIH AKTOV UNIJE IZ ČLENA 68(3)

Direktiva 2009/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta


PRILOGA XIV

STORITVE IZ ČLENA 74

Koda CPV

Opis

75200000-8; 75231200-6; 75231240-8; 79611000-0; 79622000-0 [Storitve zagotavljanja osebja za pomoč v gospodinjstvu]; 79624000-4 [Storitve zagotavljanja osebja za bolniško nego] in 79625000-1 [Storitve zagotavljanja medicinskega osebja] od 85000000-9 do 85323000-9; 98133100-5, 98133000-4; 98200000-5 in 98500000-8 [Zasebna gospodinjstva z zaposlenim osebjem] in 98513000-2 do 98514000-9 [Storitve posredovanja delovne sile za gospodinjstva, Storitve posredovanja osebja za gospodinjstva, Storitve posredovanja pisarniškega osebja za gospodinjstva, Posredovanje delavcev za določen čas za gospodinjstva, Storitve pomoči na domu in Gospodinjske storitve]

Zdravstvene, socialne in sorodne storitve

85321000-5 in 85322000-2, 75000000-6 [Storitve uprave, obrambe in socialnega zavarovanja], 75121000-0, 75122000-7, 75124000-1; od 79995000-5 do 79995200-7; od 80000000-4 Storitve izobraževanja in usposabljanja do 80660000-8; od 92000000-1 do 92700000-8

79950000-8 [Storitve organiziranja razstav, sejmov in kongresov], 79951000-5 [Storitve organiziranja seminarjev], 79952000-2 [Storitve, povezane z dogodki], 79952100-3 [Storitve organiziranja kulturnih dogodkov], 79953000-9 [Storitve organiziranja festivalov], 79954000-6 [Storitve organiziranja zabav], 79955000-3 [Storitve organiziranja modnih revij], 79956000-0 [Storitve organiziranja sejmov in razstav]

Storitve na področju uprave, sociale, izobraževanja, zdravstva in kulture

75300000-9

Storitve v okviru obveznega socialnega zavarovanja (1)

75310000-2, 75311000-9, 75312000-6, 75313000-3, 75313100-4, 75314000-0, 75320000-5, 75330000-8, 75340000-1

Storitve v okviru dajatev

98000000-3; 98120000-0; 98132000-7; 98133110-8 in 98130000-3

Druge javne, skupne in osebne storitve, vključno s storitvami sindikatov, političnih organizacij, mladinskih združenj in drugih organizacij s članstvom

98131000-0

Storitve verskih organizacij

55100000-1 do 55410000-7; 55521000-8 do 55521200-0 [55521000-8 Storitve priprave in dostave hrane za zasebna gospodinjstva, 55521100-9 Storitve redne dostave hrane na dom, 55521200-0 Storitev dostave obrokov]

55520000-1 Storitve priprave in dostave hrane, 55522000-5 Storitve priprave in dostave hrane za prevozna podjetja, 55523000-2 Storitve priprave in dostave hrane za druga podjetja ali ustanove, 55524000-9 Storitve priprave in dostave hrane za šole

55510000-8 Storitve menz, 55511000-5 Storitve menz in drugih samopostrežnih restavracij zaprtega tipa, 55512000-2 Storitve upravljanja menz, 55523100-3 Storitve dobave šolskih obrokov

Storitve hotelov in restavracij

79100000-5 do 79140000-7; 75231100-5;

Pravne storitve, kolikor niso izključene v skladu s točko (d) člena 10

75100000-7 do 75120000-3; 75123000-4; 75125000-8 do75131000-3

Druge upravne storitve in storitve za javno upravo

75200000-8 do 75231000-4;

Storitve za družbeno skupnost

75231210-9 do75231230-5; 75240000-0 do 75252000-7; 794300000-7; 98113100-9

Storitve, povezane z zapori, storitve na področju javne varnosti in storitve reševalnih služb, kolikor niso izključene v skladu s točko (h) člena 10

79700000-1 do 79721000-4 [Preiskovalne in varovalne storitve, Varovalne storitve, Storitve nadzorovanja alarmnih naprav, Storitve varovanja z varnostniki, Storitve nadzorovanja, Storitve, povezane s sistemi iskanja, Storitve iskanja beguncev, Storitve patruljnih služb, Storitve izdaje identifikacijskih priponk, Preiskovalne storitve in Storitve detektivskih agencij] 79722000-1[Grafološke storitve], 79723000-8 [Storitve analize odpadkov]

Preiskovalne in varovalne storitve

98900000-2 [Storitve eksteritorialnih organizacij in ustanov] in 98910000-5 [Storitve mednarodnih organizacij in ustanov]

Mednarodne storitve

64000000-6 [Poštne in telekomunikacijske storitve], 64100000-7 [Poštne in kurirske storitve], 64110000-0 [Poštne storitve], 64111000-7 [Poštne storitve, povezane s časopisi in periodičnim tiskom], 64112000-4 [Poštne storitve, povezane s pismi], 64113000-1 [Poštne storitve, povezane s paketi], 64114000-8 [Storitve na poštnih okencih], 64115000-5 [Dajanje poštnih nabiralnikov v najem], 64116000-2 [Storitve, povezane s poštno ležečimi pošiljkami], 64122000-7 [Interne pisarniške poštne in kurirske storitve]

Poštne storitve

50116510-9 [Storitve protektiranja gum], 71550000-8 [Kovaške storitve]

Razne storitve


(1)  Sedanja direktiva teh storitev ne zajema, če so organizirane kot negospodarske storitve splošnega pomena. Države članice lahko opravljanje obveznih socialnih storitev ali drugih storitev organizirajo kot opravljanje storitev splošnega pomena ali kot opravljanje negospodarskih storitev splošnega pomena.


PRILOGA XV

KORELACIJSKA TABELA

Ta direktiva

Direktiva 2004/18/ES

Člen 1, odstavek 1, 2, 4, 5 in 6

Člen 1, odstavek 3

Člen 10

Člen 2, odstavek 1, točka 1

Člen 1, odstavek 9, prvi pododstavek

Člen 2, odstavek 1, točka 2

Člen 7, točka (a)

Člen 2, odstavek 1, točka 3

Člen 2, odstavek 1, točka 4(a)

Člen 1, odstavek 9, drugi pododstavek, točka (a)

Člen 2, odstavek 1, točka 4(b)

Člen 1, odstavek 9, drugi pododstavek, točka (b)

Člen 2, odstavek 1, točka 4(c)

Člen 1, odstavek 9, drugi pododstavek, točka (c)

Člen 2, odstavek 1, točka 5

Člen 1, odstavek 2, točka (a)

Člen 2, odstavek 1, točka 6

Člen 1, odstavek 2, točka (b), prvi stavek

Člen 2 odstavek 1, točka 7

Člen 1, odstavek 2, točka (b), drugi stavek

Člen 2, odstavek 1, točka 8

Člen 1, odstavek 2, točka (c)

Člen 2, odstavek 1, točka 9

Člen 1, odstavek 2, točka (d)

Člen 2, odstavek 1, točka 10

Člen 1, odstavek 8, drugi pododstavek

Člen 2, odstavek 1, točka 11

Člen 1, odstavek 8, tretji pododstavek

Člen 2, odstavek 1, točka 12

Člen 1, odstavek 8, tretji pododstavek

Člen 2, odstavek 1, točka 13

Člen 23, odstavek 1

Člen 2, odstavek 1, točka 14

Člen 1, odstavek 10

Člen 2, odstavek 1, točka 15

Člen 2, odstavek 1, točka 16

Člen 1, odstavek 10

Člen 2, odstavek 1, točka 17

Člen 2, odstavek 1, točka 18

Člen 1, odstavek 12

Člen 2, odstavek 1, točka 19

Člen 1, odstavek 13

Člen 2, odstavek 1, točka 20

Člen 2, odstavek 1, točka 21

Člen 1, odstavek 11, točka (e)

Člen 2, odstavek 1, točka 22

Člen 2, odstavek 1, točka 23

Člen 2, odstavek 1, točka 24

Člen 2, odstavek 2

Člen 3, odstavek 1

Člen 3, odstavek 2, prvi pododstavek

Člen 3, odstavek 2, drugi pododstavek

Člen 22; člen 1, odstavek 2, točka (d)

Člen 3, odstavek 3

Člen 3, odstavek 4

Člen 3, odstavek 5

Člen 3, odstavek 6

Člen 4

Člen 7, 67

Člen 5, odstavek 1

Člen 9, odstavek 1

Člen 5, odstavek 2

Člen 5, odstavek 3

Člen 9, odstavek 3; člen 9, odstavek 7, drugi pododstavek,

Člen 5, odstavek 4

Člen 9, odstavek 2

Člen 5, odstavek 5

Člen 9, odstavek 9

Člen 5, odstavek 6

Člen 5, odstavek 7

Člen 9, odstavek 4

Člen 5, odstavek 8

Člen 9, odstavek 5, točka (a), prvi pododstavek

Člen 5, odstavek 9

Člen 9, odstavek 5, točka (b), prvi in drugi pododstavek

Člen 5, odstavek 10

Člen 9, odstavek 5, točka (a), tretji pododstavek

Člen 9, odstavek 5, točka (b), tretji pododstavek

Člen 5, odstavek 11

Člen 9, odstavek 7

Člen 5, odstavek 12

Člen 9, odstavek 6

Člen 5, odstavek 13

Člen 9, odstavek 8, točka (a)

Člen 5, odstavek 14

Člen 9, odstavek 8, točka (b)

Člen 6, odstavki 1 do 6

Člen 78; člen 79, odstavek 2, točka (a)

Člen 6, odstavek 7

Člen 79(2)(d)

Člen 7

Člen 12; člen 68(a)

Člen 8, prvi pododstavek

Člen 13; člen 68(b)

Člen 8, drugi pododstavek

Člen 1, odstavek 15

Člen 9

Člen 15; člen 68(b)

Člen 10, točka (a)

Člen 16, točka (a)

Člen 10, točka (b)

Člen 16, točka (b)

Člen 10, točka (c)

Člen 16, točka (c)

Člen 10, točka (d)

Člen 10, točka (e)

Člen 16, točka (d)

Člen 10, točka (r)

Člen 10, točka (g)

Člen 16, točka (e)

Člen 10, točka (h)

Člen 10, točka (i)

Člen 10, točka (j)

Člen 11

Člen 18

Člen 12

Člen 13, prvi pododstavek

Člen 8, prvi pododstavek

Člen 13, drugi pododstavek

Člen 8, drugi pododstavek

Člen 14

Člen 16, točka (f)

Člen 15, odstavka 1 in 2

Člen 10; člen 14; člen 68(b)

Člen 15, odstavek 3

Člen 14; člen 68(b)

Člen 16

Člen 17, odstavek 1

Člen 10, drugi pododstavek; člen 12 Direktive 2009/81/ES

Člen 17, odstavek 2

Člen 18, odstavek 1

Člen 2

Člen 18, odstavek 2

Člen 19, odstavek 1

Člen 4, odstavek 1

Člen 19, odstavki 2 do 3

Člen 4, odstavek 2

Člen 20, odstavek 1

Člen 19

Člen 20, odstavek 2

Člen 19, drugi pododstavek

Člen 21, odstavek 1

Člen 6

Člen 21, odstavek 2

Člen 22, odstavek 1

Člen 42, odstavki 1, 2 in 4; člen 71, odstavek 1

Člen 22, odstavek 2

Člen 22, odstavek 3

Člen 42, odstavek 3; člen 71, odstavek 2

Člen 22, odstavek 4

Člen 22, odstavek 5

Člen 22, odstavek 6

Člen 42, odstavka 5 in 6; člen 71, odstavek 3

Člen 22, odstavek 7, prvi pododstavek

Člen 79, odstavek 2, točka (g)

Člen 22 odstavek 7, drugi in tretji pododstavek

Člen 23, odstavek 1

Člen 1, odstavek 14, prvi pododstavek

Člen 23, odstavek 2

Člen 79, odstavek 2, točki (e) in (f)

Člen 24

Člen 25

Člen 5

Člen 26, odstavek 1

Člen 28, prvi pododstavek

Člen 26, odstavek 2

Člen 28, drugi pododstavek

Člen 26, odstavek 3

Člen 26, odstavek 4

Člen 28, drugi pododstavek; člen 30, odstavek 1

Člen 26, odstavek 5, prvi pododstavek

Člen 35, odstavek 2

Člen 26, odstavek 5, drugi pododstavek

Člen 26, odstavek 6

Člen 28, drugi pododstavek

Člen 27, odstavek 1, prvi pododstavek

Člen 1, odstavek 11, točka (a)

Člen 27, odstavek 1, drugi in tretji pododstavek

Člen 38, odstavek 2

Člen 27, odstavek 2

Člen 38, odstavek 4

Člen 27, odstavek 3

Člen 27, odstavek 4

Člen 28, odstavek 1

Člen 38, odstavek 3, točka (a); člen 1, odstavek 11, točka (b)

Člen 28, odstavek 2

Člen 1, odstavek 11, točka (b); člen 38, odstavek 3, točka (b); člen 44, odstavek 3, prvi stavek

Člen 28, odstavek 3

Člen 38, odstavek 4

Člen 28, odstavek 4

Člen 28, odstavek 5

Člen 28, odstavek 6

Člen 38, odstavek 8

Člen 29odstavek 1, prvi pododstavek

Člen 1, odstavek 11, točka (d)

Člen 29, odstavek 1, drugi in tretji pododstavek

Člen 29, odstavek 1, četrti pododstavek

Člen 38, odstavek 3, točki (a) in (b)

Člen 29, odstavek 2

Člen 1, odstavek 11, točka (d); člen 44, odstavek 3, prvi stavek

Člen 29, odstavek 3

Člen 30, odstavek 2

Člen 29, odstavek 4

Člen 29, odstavek 5

Člen 30, odstavek 3

Člen 29, odstavek 6

Člen 30, odstavek 4

Člen 29, odstavek 7

Člen 30, odstavek 2

Člen 30, odstavek 1

Člen 1, odstavek 11, točka (c); člen 38, odstavek 3; člen 44, odstavek 3, prvi stavek

Člen 30, odstavek 2

Člen 29, odstavek 2, odstavek 7

Člen 30, odstavek 3

Člen 29, odstavek 3

Člen 30, odstavek 4

Člen 29, odstavek 4

Člen 30, odstavek 5

Člen 29, odstavek 5

Člen 30, odstavek 6

Člen 29, odstavek 6

Člen 30, odstavek 7

Člen 29, odstavek 7

Člen 30, odstavek 8

Člen 29, odstavek 8

Člen 31

Člen 32, odstavek 1

Člen 31, prvi stavek

Člen 32, odstavek 2, točka (a)

Člen 31, točka 1(a)

Člen 32, odstavek 2, točka (b)

Člen 31, točka 1(b)

Člen 32, odstavek 2, točka (c)

Člen 31, točka 1(c)

Člen 32, odstavek 3, točka (a)

Člen 31, točka 2(a)

Člen 32, odstavek 3, točka (b)

Člen 31, točka 2(b)

Člen 32, odstavek 3, točka (c)

Člen 31, točka 2(c)

Člen 32, odstavek 3, točka (d)

Člen 31, točka 2(d)

Člen 32, odstavek 4

Člen 31, točka 3

Člen 32, odstavek 5

Člen 31, točka 4(b)

Člen 33, odstavek 1

Člen 32, odstavek 1; člen 1, odstavek 5; člen 32, odstavek 2, prvi in četrti pododstavek

Člen 33, odstavek 2

Člen 32, odstavek 2, drugi in tretji pododstavek

Člen 33, odstavek 3

Člen 32, odstavek 3

Člen 33, odstavek 4

Člen 32, odstavek 4

Člen 33, odstavek 5

Člen 32, odstavek 4

Člen 34, odstavek 1

Člen 33, odstavek 1; člen 1, odstavek 6

Člen 34, odstavek 2

Člen 33, odstavek 2

Člen 34, odstavek 3

Člen 33, odstavek 2 in fine

Člen 34, odstavek 4

Člen 33, odstavek 3

Člen 34, odstavek 5

Člen 33, odstavek 4

Člen 34, odstavek 6

Člen 33, odstavek 6

Člen 34, odstavek 7

Člen 34, odstavek 8

Člen 34, odstavek 9

Člen 33, odstavek 7, tretji pododstavek

Člen 35, odstavek 1, prvi pododstavek

Člen 54, odstavek 1

Člen 35, odstavek 1, drugi in tretji pododstavek

Člen 1, odstavek 7

Člen 35, odstavek 2

Člen 54, odstavek 2, prvi in drugi pododstavek

Člen 35, odstavek 3

Člen 54, odstavek 2, tretji pododstavek

Člen 35, odstavek 4

Člen 54, odstavek 3

Člen 35, odstavek 5

Člen 54, odstavek 4

Člen 35, odstavek 6

Člen 54, odstavek 5

Člen 35, odstavek 7

Člen 54, odstavek 6

Člen 35, odstavek 8

Člen 54, odstavek 7

Člen 35, odstavek 9

Člen 54, odstavek 8, prvi pododstavek

Člen 36

Člen 36, odstavek 1

Člen 11, odstavek 1

Člen 36, odstavek 2

Člen 11, odstavek 2

Člen 36, odstavek 3

Člen 36, odstavek 4

Člen 11, odstavek 2

Člen 38

Člen 39

Člen 40

Uvodna izjava 8

Člen 41

Člen 42, odstavek 1

Člen 23, odstavek 1

Člen 42, odstavek 2

Člen 23, odstavek 2

Člen 42, odstavek 3

Člen 23, odstavek 3

Člen 42, odstavek 4

Člen 23, odstavek 8

Člen 42, odstavek 5

Člen 23, odstavek 4, prvi pododstavek

Člen 42, odstavek 6

Člen 23, odstavek 5, prvi in drugi pododstavek

Člen 43, odstavek 1

Člen 23, odstavek 6

Člen 43, odstavek 2

Člen 23, odstavek 6, prva alinea

Člen 44, odstavek 1

Člen 23, odstavek 4, drugi pododstavek; odstavek 5, drugi in tretji pododstavek; odstavek 6, drugi pododstavek; odstavek 7

Člen 44, odstavek 2

Člen 23, odstavek 4, prvi pododstavek; odstavek 5, prvi pododstavek; odstavek 6, prvi pododstavek

Člen 44, odstavek 3

Člen 45, odstavek 1

Člen 24, odstavka 1 in 2

Člen 45, odstavek 2

Člen 24, odstavek 3

Člen 45, odstavek 3

Člen 24, odstavek 4

Člen 46

Člen 47, odstavek 1

Člen 38, odstavek 1

Člen 47, odstavek 2

Člen 38, odstavek 7

Člen 47, odstavek 3

Člen 38, odstavek 7

Člen 48, odstavek 1

Člen 35, odstavek 1; člen 36, odstavek 1

Člen 48, odstavek 2

Člen 49

Člen 35, odstavek 2; člen 36, odstavek 1

Člen 50, odstavki 1 do 3

Člen 35, odstavek 4, prvi do tretji pododstavek; člen 36, odstavek 1

Člen 50, odstavek 4

Člen 35, odstavek 4, peti pododstavek

Člen 51, odstavek 1

Člen 36, odstavek 1; člen 79, odstavek 1, točka (a)

Člen 51, odstavek 2

Člen 36, odstavek 2

Člen 51, odstavek 2

Člen 36, odstavek 3 in odstavek 4, drugi pododstavek

Člen 51, odstavek 3

Člen 36, odstavek 4, prvi pododstavek

Člen 51, odstavek 4

Člen 51, odstavek 5, prvi pododstavek

Člen 36, odstavek 7

Člen 51, odstavek 5, drugi pododstavek

Člen 36, odstavek 8

Člen 51, odstavek 6

Člen 37

Člen 52, odstavek 1

Člen 36, odstavek 5, prvi pododstavek

Člen 52, odstavek 2 in 3

Člen 36, odstavek 5, drugi in tretji pododstavek

Člen 53, odstavek 1

Člen 38, odstavek 6

Člen 53, odstavek 2

Člen 39, odstavek 2

Člen 54, odstavek 1

Člen 40, odstavek 1

Člen 54, odstavek 2

Člen 40, odstavek 2

Člen 55, odstavek 1

Člen 41, odstavek 1

Člen 55, odstavek 2

Člen 41, odstavek 2

Člen 55, odstavek 3

Člen 41, odstavek 3

Člen 56 odstavek 1, prvi pododstavek

Člen 44, odstavek 1

Člen 56, odstavek 1, drugi pododstavek

Člen 56, odstavek 2

Člen 56, odstavek 3

Člen 56, odstavek 4

Člen 57, odstavek 1

Člen 45, odstavek 1

Člen 57, odstavek 2

Člen 45, odstavek 2(e), (f)

Člen 57, odstavek 3

Člen 45, odstavek 1, drugi pododstavek

Člen 57, odstavek 4

Člen 45, odstavek 2

Člen 57, odstavek 5

Člen 57, odstavek 6

Člen 57, odstavek 7

Člen 45, odstavek 1, drugi pododstavek, in odstavek 2, drugi pododstavek

Člen 58, odstavek 1

Člen 44, odstavek 1, odstavek 2, prvi in drugi pododstavek

Člen 58, odstavek 2

Člen 46

Člen 58, odstavek 3

Člen 47

Člen 58, odstavek 4

Člen 48

Člen 58, odstavek 5

Člen 44, odstavek 2

Člen 59

Člen 60, odstavek 1

Člen 47, odstavki 4 do 5; člen 48, odstavek 6

Člen 60, odstavek 2

Člen 45, odstavek 3

Člen 60, odstavka 3 in 4

Člen 47, odstavka 4 in 5; člen 48, odstavek 2

Člen 60, odstavek 5

Člen 61

Člen 62, odstavek 1

Člen 49

Člen 62, odstavek 2

Člen 50

Člen 62, odstavek 3

Člen 63, odstavek 1

Člen 47, odstavka 2, 3; člen 48, odstavka 3, 4

Člen 63, odstavek 2

Člen 64, odstavek 1

Člen 52, odstavek 1; člen 52, odstavek 7

Člen 64, odstavek 2, prvi pododstavek

Člen 52, odstavek 1, drugi pododstavek

Člen 64, odstavek 2, drugi pododstavek

Člen 52, odstavek 1, tretji pododstavek

Člen 64, odstavek 3

Člen 52, odstavek 2

Člen 64, odstavek 4

Člen 52, odstavek 3

Člen 64, odstavek 5, prvi pododstavek

Člen 52, odstavek 4, prvi pododstavek

Člen 64, odstavek 5, drugi pododstavek

Člen 52, odstavek 4, drugi pododstavek

Člen 64, odstavek 6, prvi pododstavek

Člen 52, odstavek 5, prvi pododstavek

Člen 64, odstavek 6, drugi pododstavek

Člen 52, odstavek 6

Člen 64, odstavek 7

Člen 52, odstavek 5, drugi pododstavek

Člen 64, odstavek 8

Člen 65

Člen 44, odstavek 3

Člen 66

Člen 44, odstavek 4

Člen 67, odstavek 1

Člen 53, odstavek 1

Člen 67, odstavek 2

Člen 53, odstavek 1

Člen 67, odstavek 3

Člen 67, odstavek 4

Uvodna izjava 1, uvodna izjava 46, tretji odstavek

Člen 67, odstavek 5

Člen 53, odstavek 2

Člen 68

Člen 69, odstavek 1

Člen 55, odstavek 1

Člen 69, odstavek 2, točka (a)

Člen 55, odstavek 1, pododstavek 2(a)

Člen 69, odstavek 2, točka (b)

Člen 55, odstavek 1, pododstavek 2(b)

Člen 69, odstavek 2, točka (c)

Člen 55, odstavek 1, pododstavek 2(c)

Člen 69, odstavek 2, točka (d)

Člen 55, odstavek 1, pododstavek 2(d)

Člen 69, odstavek 2, točka (e)

Člen 69, odstavek 2, točka (f)

Člen 55, odstavek 1, pododstavek 2(e)

Člen 69, odstavek 3, prvi pododstavek

Člen 55, odstavek 2

Člen 69, odstavek 3, drugi pododstavek

Člen 69, odstavek 4

Člen 55, odstavek 3

Člen 69, odstavek 5

Člen 70

Člen 26

Člen 71, odstavek 1

Člen 71, odstavek 2

Člen 25, prvi pododstavek

Člen 71, odstavek 3

Člen 71, odstavek 4

Člen 25, drugi pododstavek

Člen 71, odstavki 5 do 8

Člen 72

Člen 73

Člen 74

Člen 75

Člen 76

Člen 77

Člen 78

Člen 67, odstavek 2

Člen 79, odstavki 1 do 2

Člen 69, odstavki 1 do 2

Člen 79, odstavek 3

Člen 70; člen 79, odstavek 1, točka (a)

Člen 80, odstavek 1

Člen 80, odstavek 2

Člen 66, odstavek 2

Člen 80, odstavek 3

Člen 72

Člen 81

Člen 73

Člen 82

Člen 74

Člen 83, odstavek 1

Člen 81, prvi pododstavek

Člen 83, odstavki 2 do 6

Člen 84

Člen 43

Člen 85

Člen 86

Člen 87

Člen 77, odstavka 3 in 4

Člen 88

Člen 77, odstavek 5

Člen 89, odstavka 1 in 2

Člen 77, odstavka 1, 2

Člen 89, odstavek 3

Člen 90, odstavek 1

Člen 80, odstavek 1, prvi pododstavek

Člen 90, odstavki 2 do 5

Člen 90, odstavek 6

Člen 80, odstavek 1, drugi pododstavek

Člen 91

Člen 82

Člen 92

Člen 93

Člen 83

Člen 94

Člen 84

Priloga I

Priloga IV

Priloga II

Priloga I

Priloga III

Priloga V

Priloga III

Priloga IV, (a)–(f)

Priloga X(b) do (h)

Priloga IV, (g)

Priloga V – del A

Priloga VII A

Priloga V – del B – I

Priloga VII A

Priloga V – del B – II

Priloga V – del C

Priloga VII A

Priloga V – del D

Priloga VII A

Priloga V – del E

Priloga VII D

Priloga V – del F

Priloga VII D

Priloga V – del G

Priloga V – del H

Priloga V – del I

Priloga V – del J

Priloga VI

Člen 54, odstavek 3, točke (a) do (f)

Priloga VII

Priloga VI

Priloga VIII

Priloga VIII

Priloga IX(1)

Člen 40, odstavek 5

Priloga IX(2)

Priloga X

Priloga XI

Priloga IX A, B, C

Priloga XII, del I

Člen 47, odstavek 1

Priloga XII, del II

Člen 48, odstavek 2

Priloga XIII

Priloga XIV

Priloga II

Priloga XV

Priloga XII


Top