Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32013R1409

    Uredba (EU) št. 1409/2013 Evropske centralne banke z dne 28. novembra 2013 o statistiki plačil (ECB/2013/43)

    UL L 352, 24.12.2013, p. 18–44 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    Legal status of the document In force: This act has been changed. Current consolidated version: 01/01/2022

    ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/1409/oj

    24.12.2013   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    L 352/18


    UREDBA (EU) št. 1409/2013 EVROPSKE CENTRALNE BANKE

    z dne 28. novembra 2013

    o statistiki plačil

    (ECB/2013/43)

    SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

    ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 5 Statuta,

    ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (1) ter zlasti členov 5(1) in 6(4) Uredbe,

    ob upoštevanju mnenja Evropske komisije,

    ob upoštevanju naslednjega:

    (1)

    Evropska centralna banka (ECB) za izpolnjevanje svojih nalog potrebuje statistiko plačil po posameznih državah in primerjalno statistiko plačil. Člen 2(1) Uredbe (ES) št. 2533/98 določa, da se informacije lahko zbirajo na področju statistike plačil in plačilnih sistemov. Ti podatki so bistveni za ugotavljanje in spremljanje gibanj na trgih plačil v državah članicah in za nudenje pomoči pri podpiranju nemotenega delovanja plačilnih sistemov.

    (2)

    Člen 5.1 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB) zahteva, da ECB ob pomoči nacionalnih centralnih bank (NCB) za izpolnjevanje nalog Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) zbira potrebne statistične podatke od pristojnih nacionalnih organov ali neposredno od gospodarskih subjektov. Člen 5.2 Statuta ESCB zahteva, da NCB izvajajo naloge iz člena 5.1, kolikor je najbolj mogoče.

    (3)

    Eurosistem zbira informacije o plačilih v skladu s Smernico ECB/2007/9 (2). Da bi povečali kakovost in zanesljivost statistike plačil ter zagotovili polno zajetje poročevalske populacije, bi bilo treba zadevne informacije zbirati neposredno od poročevalskih enot.

    (4)

    Metodologija, v skladu s katero se zbirajo informacije o plačilih, bi morala upoštevati razvoj pravnega okvira za plačila v Evropski uniji, zlasti Direktivo 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3), Direktivo 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) ter člen 5 Uredbe (ES) št. 924/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

    (5)

    Za NCB je lahko primerno, da od dejanske poročevalske populacije zbirajo statistične informacije, ki so potrebne za izpolnitev statističnih zahtev ECB, v širšem okviru za statistično poročanje, ki ga NCB vzpostavijo znotraj lastnih odgovornosti v skladu s pravom Unije, nacionalnim pravom ali ustaljeno prakso in ki služi tudi drugim statističnim namenom, pod pogojem, da izpolnjevanje statističnih zahtev ECB ni ogroženo. To lahko tudi zmanjša breme poročanja. V teh primerih je zaradi večje preglednosti primerno poročevalskim enotam sporočiti, da se podatki zbirajo tudi v druge statistične namene. V posameznih primerih se lahko ECB za izpolnitev svojih zahtev opre na statistične informacije, zbrane v te druge namene.

    (6)

    Čeprav je priznano, da uredbe, ki jih sprejme ECB na podlagi člena 34.1 Statuta ESCB, ne podeljujejo pravic in ne nalagajo obveznosti državam članicam, katerih valuta ni euro (v nadaljnjem besedilu: države članice zunaj euroobmočja), se člen 5 Statuta ESCB uporablja tako za države članice, katerih valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: države članice euroobmočja), kot za države članice zunaj euroobmočja. Uvodna izjava 17 Uredbe (ES) št. 2533/98 navaja dejstvo, da člen 5 Statuta ESCB, skupaj s členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji, pomeni obveznost priprave in izvajanja, na nacionalni ravni, vseh ukrepov, ki jih države članice zunaj euroobmočja štejejo za ustrezne za izvedbo zbiranja statističnih informacij, potrebnih za izpolnitev zahtev ECB za statistično poročanje, in za pravočasno pripravo na področju statistike, da lahko postanejo države članice euroobmočja. Posledično se lahko uporaba določb te uredbe razširi na NCB držav članic zunaj euroobmočja na način, da te NCB sodelujejo z Eurosistemom na podlagi priporočila ECB.

    (7)

    Uporabljati je treba standarde za varstvo in uporabo zaupnih statističnih informacij, ki jih določa člen 8 Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98.

    (8)

    Vzpostaviti je treba postopek za učinkovito izvedbo tehničnih sprememb prilog k tej uredbi, pod pogojem, da te spremembe ne spremenijo osnovnega konceptualnega okvira niti ne vplivajo na breme poročanja. V tem postopku se bodo upoštevala stališča Odbora za statistiko ESCB. NCB in drugi odbori ESCB lahko take tehnične spremembe prilog predlagajo prek Odbora za statistiko –

    SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

    Člen 1

    Opredelitev pojmov

    V tej uredbi:

    (a)

    »poročevalska enota« ter »rezident« in »rezidenčen« imajo enak pomen, kakor je opredeljeno v členu 1 Uredbe (ES) št. 2533/98;

    (b)

    »plačilna storitev«, »ponudnik plačilnih storitev«, »plačilna institucija« in »plačilni sistem« imajo enak pomen, kakor je opredeljeno v členu 4 Direktive 2007/64/ES;

    (c)

    »izdajatelj elektronskega denarja« in »institucija za izdajo elektronskega denarja« imata enak pomen, kakor je opredeljeno v členu 2 Direktive 2009/110/ES;

    (d)

    »upravljavec plačilnega sistema« pomeni pravni subjekt, ki je pravno odgovoren za upravljanje plačilnega sistema.

    Člen 2

    Dejanska poročevalska populacija

    1.   Dejansko poročevalsko populacijo sestavljajo ponudniki plačilnih storitev (vključno z izdajatelji elektronskega denarja) in/ali upravljavci plačilnih sistemov.

    2.   Za poročevalske enote veljajo vse zahteve za statistično poročanje.

    Člen 3

    Zahteve za statistično poročanje

    1.   Dejanska poročevalska populacija poroča statistične informacije NCB države članice, v kateri je poročevalska enota rezident, kakor je določeno v Prilogi III ter ob upoštevanju pojasnil in opredelitev iz prilog I in II.

    2.   NCB opredelijo in uvedejo ureditve poročanja, po katerih se dejanska poročevalska populacija ravna, v skladu z nacionalnimi značilnostmi. NCB zagotovijo, da te ureditve poročanja zagotavljajo statistične informacije, ki se zahtevajo po tej uredbi, in omogočajo natančno preverjanje skladnosti z minimalnimi standardi za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke, določenimi v Prilogi IV.

    Člen 4

    Odstopanja

    1.   NCB lahko poročevalskim enotam odobrijo odstopanja od dela ali vseh zahtev za poročanje, določenih v tej uredbi:

    (a)

    v primeru plačilnih institucij, če te izpolnjujejo pogoje iz člena 26(1) in (2) Direktive 2007/64/ES;

    (b)

    v primeru institucij za izdajo elektronskega denarja, če te izpolnjujejo pogoje iz člena 9(1) in (2) Direktive 2009/110/ES;

    (c)

    v primeru drugih ponudnikov plačilnih storitev, ki niso navedeni v točkah (a) in (b), če ti izpolnjujejo pogoje iz člena 9(1) in (2) Direktive 2009/110/ES ali člena 26(1) in (2) Direktive 2007/64/ES.

    2.   NCB lahko odobrijo odstopanja poročevalskim enotam po odstavku 1 samo, če te poročevalske enote ne prispevajo na nacionalni ravni k statistično pomembnemu zajetju plačilnih transakcij za vsako vrsto plačilne storitve.

    3.   NCB lahko odobrijo odstopanja poročevalskim enotam v zvezi s poročanjem transakcij z ne-MFI, kadar: (a) skupna vrednost storitev, določenih v tabeli 4 Priloge III, ki jo prispevajo poročevalske enote, ki so izkoristile tako odstopanje, ne preseže 5 % na nacionalni ravni za vsako od teh storitev; in (b) bi bilo breme poročanja sicer nesorazmerno glede na velikost teh poročevalskih enot.

    4.   Če NCB odobri odstopanje po odstavku 1 ali 3, mora o tem obvestiti ECB hkrati s poročanjem informacij po členu 6(1).

    5.   ECB objavi seznam subjektov, ki so jim NCB odobrile odstopanje.

    Člen 5

    Seznam ponudnikov plačilnih storitev in upravljavcev plačilnih sistemov za statistične namene

    1.   Izvršilni odbor sestavi in vodi seznam ponudnikov plačilnih storitev, vključno z izdajatelji elektronskega denarja, in upravljavcev plačilnih sistemov, za katere velja ta uredba. Seznam bo temeljil na obstoječih seznamih nadziranih ponudnikov plačilnih storitev in upravljavcev plačilnih sistemov, ki so jih sestavili nacionalni organi, kadar so ti seznami na razpolago.

    2.   NCB in ECB omogočijo, da so seznam iz odstavka 1 in njegove posodobitve zadevnim poročevalskim enotam dostopni na primeren način, vključujoč prek elektronskih sredstev, interneta ali, na zahtevo zadevnih poročevalskih enot, v papirni obliki.

    3.   Seznam iz odstavka 1 je samo informativen. Vendar v primeru, da je zadnja dostopna elektronska verzija seznama iz odstavka 1 napačna, ECB ne naloži sankcij tistemu subjektu, ki ni pravilno izpolnil njenih zahtev za poročanje, kolikor se je v dobri veri zanašal na napačen seznam.

    Člen 6

    Roki

    1.   NCB letno pošljejo ECB statistične informacije, kakor je določeno v Prilogi III, do zaključka poslovanja na zadnji delovni dan v maju po koncu leta, na katero se informacije nanašajo.

    2.   NCB odločijo, kdaj in kako pogosto morajo prejeti podatke od poročevalskih enot, da bi lahko spoštovale roke za poročanje ECB, in o tem ustrezno obvestijo poročevalske enote.

    Člen 7

    Preverjanje in obvezno zbiranje

    NCB izvajajo pravico do preverjanja oziroma pravico do obveznega zbiranja informacij, ki jih morajo po tej uredbi zagotoviti poročevalske enote, brez poseganja v pravico ECB, da ti pravici izvaja sama. NCB izvajajo ti pravici zlasti v primeru, če poročevalske enote ne izpolnjujejo minimalnih standardov za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke, določenih v Prilogi IV.

    Člen 8

    Prvo poročanje

    Z odstopanjem od člena 6 se prvo poročanje po tej uredbi začne junija 2015 s statističnimi informacijami, ki se nanašajo na referenčno obdobje druge polovice koledarskega leta 2014 (tj. od julija 2014).

    Člen 9

    Poenostavljen postopek spreminjanja

    Izvršilni odbor je upravičen, da ob upoštevanju stališč Odbora za statistiko izvede tehnične spremembe prilog k tej uredbi, pod pogojem, da te spremembe ne spremenijo osnovnega konceptualnega okvira niti ne vplivajo na breme poročanja. Izvršilni odbor o kateri koli taki spremembi brez nepotrebnega odlašanja obvesti Svet ECB.

    Člen 10

    Končna določba

    Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

    Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s pogodbami.

    V Frankfurtu na Majni, 28. novembra 2013

    Za Svet ECB

    Predsednik ECB

    Mario DRAGHI


    (1)  UL L 318, 27.11.1998, str. 8.

    (2)  Smernica ECB/2007/9 z dne 1. avgusta 2007 o denarni statistiki, statistiki finančnih institucij in statistiki finančnih trgov (UL L 341, 27.12.2007, str. 1.).

    (3)  Direktiva 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu (UL L 319, 5.12.2007, str. 1).

    (4)  Direktiva 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja (UL L 267, 10.10.2009, str. 7).

    (5)  Uredba (ES) št. 924/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o čezmejnih plačilih v Skupnosti in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2560/2001 (UL L 266, 9.10.2009, str. 11).


    PRILOGA I

    SPLOŠNA STRUKTURA STATISTIKE PLAČIL

    DEL 1   PREGLED

    Del 1.1   Pregled tabel

    1.

    Statistiko plačil pripravlja Evropska centralna banka (ECB) prek posebnega usklajenega zbiranja podatkov, ki ga na nacionalni ravni izvaja vsaka nacionalna centralna banka (NCB). Pripravljanje podatkov je strukturirano v obliki sedmih tabel, kakor je opisano spodaj, ki vsebujejo nacionalne podatke o vsaki državi članici, katere valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: država članica euroobmočja), pozneje pa se združijo v primerjalne tabele, ki zajemajo vse države članice euroobmočja.

    Tabela

    Opis glavne vsebine

    Tabela 1:

    Institucije, ki ponujajo plačilne storitve za subjekte, ki niso denarne finančne institucije (ne-MFI)

    Razčlenitve, ki kažejo število vlog čez noč, število plačilnih računov, število računov elektronskega denarja in obstoječo vrednost na izdanih shranjevalnikih elektronskega denarja, po kreditnih institucijah, institucijah za izdajo elektronskega denarja, plačilnih institucijah ter drugih ponudnikih plačilnih storitev in izdajateljih elektronskega denarja.

    Tabela 2:

    Funkcije plačilnih kartic

    Število kartic, ki jih izdajo ponudniki plačilnih storitev, ki so rezidenti države. Podatki o karticah se pripravijo z razčlenitvijo po funkciji kartice.

    Tabela 3:

    Naprave za sprejemanje plačilnih kartic

    Število terminalov, ki jih zagotovijo ponudniki plačilnih storitev, ki so rezidenti države. Podatki o terminalih razlikujejo med bankomati, terminali na prodajnem mestu (POS terminali) in terminali za kartice s funkcijo elektronskega denarja.

    Tabela 4:

    Plačilne transakcije, ki vključujejo ne-MFI

    Število in vrednost plačilnih transakcij, ki jih pošljejo in prejmejo ne-MFI prek ponudnikov plačilnih storitev, ki so rezidenti države. Transakcije se pripravijo po plačilni storitvi z geografsko razčlenitvijo.

    Tabela 5:

    Plačilne transakcije po vrsti terminala, ki vključujejo ne-MFI

    Število in vrednost plačilnih transakcij, ki jih pošljejo ne-MFI prek ponudnikov plačilnih storitev. Transakcije se pripravijo po vrsti uporabljenega terminala z geografsko razčlenitvijo.

    Tabela 6:

    Udeležba v izbranih plačilnih sistemih

    Število udeležencev v vsakem plačilnem sistemu, ki se nahaja v državi, z razlikovanjem med neposrednimi in posrednimi udeleženci ter znotraj neposrednih udeležencev z razčlenitvijo po vrsti institucije.

    Tabela 7:

    Plačila, ki se obdelajo v izbranih plačilnih sistemih

    Število in vrednost plačilnih transakcij, ki se obdelajo v vsakem plačilnem sistemu, ki se nahaja v državi, po plačilni storitvi in z geografsko razčlenitvijo.

    Del 1.2   Vrsta informacij

    1.

    Podatki o stanjih, kot so vsebovani v tabelah 1, 2, 3 in 6, se nanašajo na konec obdobja, tj. pozicije na zadnji delovni dan v referenčnem koledarskem letu. Kazalniki obstoječe vrednosti na izdanih shranjevalnikih elektronskega denarja se pripravijo v eurih in se nanašajo na plačilne shranjevalnike, denominirane v vseh valutah.

    2.

    Podatki o tokovih, kot so vsebovani v tabelah 4, 5 in 7, se nanašajo na plačilne transakcije, zbrane v celotnem obdobju, tj. skupaj za referenčno koledarsko leto. Kazalniki vrednosti transakcij se pripravijo v eurih in se nanašajo na plačilne transakcije, denominirane v vseh valutah.

    Del 1.3   Konsolidiranje znotraj istega nacionalnega ozemlja

    1.

    Poročevalsko populacijo za vsako državo članico euroobmočja sestavljajo ponudniki plačilnih storitev in/ali upravljavci plačilnih sistemov.

    2.

    Ponudniki plačilnih storitev so institucije, ki so registrirane in se nahajajo na tem ozemlju, vključno s hčerinskimi družbami matičnih družb, ki se nahajajo zunaj tega ozemlja, in podružnice institucij, ki imajo svojo glavno upravo zunaj tega ozemlja.

    (a)

    Hčerinske družbe so ločeni registrirani subjekti, v katerih ima drug subjekt večinski ali polni delež.

    (b)

    Podružnice so neregistrirani subjekti brez samostojnega pravnega statusa, ki so v popolni lasti matične družbe.

    3.

    Za statistične namene se za konsolidiranje ponudnikov plačilnih storitev znotraj nacionalnih mej uporabljajo naslednja načela:

    (a)

    Če so matična družba in njene hčerinske družbe ponudniki plačilnih storitev, ki se nahajajo na istem nacionalnem ozemlju, je matični družbi dovoljeno, da v svojih statističnih poročilih konsolidira posle teh hčerinskih družb. To se uporablja samo v primeru, kadar se matična družba in njene hčerinske družbe razvrstijo kot ista vrsta ponudnika plačilnih storitev.

    (b)

    Če ima institucija podružnice, ki se nahajajo na ozemljih drugih držav članic euroobmočja, potem registrirani sedež ali glavna uprava, ki se nahaja v določeni državi članici euroobmočja, šteje te podružnice kot rezidente drugih držav članic euroobmočja. In obratno, podružnica, ki se nahaja v določeni državi članici euroobmočja, šteje registrirani sedež ali glavno upravo ali druge podružnice iste institucije, ki se nahajajo na ozemljih drugih držav članic euroobmočja, kot rezidente drugih držav članic euroobmočja.

    (c)

    Če ima institucija podružnice, ki se nahajajo zunaj ozemlja držav članic euroobmočja, potem registrirani sedež ali glavna uprava, ki se nahaja v določeni državi članici euroobmočja, šteje te podružnice kot rezidente tujine. In obratno, podružnica, ki se nahaja v dani državi članici euroobmočja, šteje registrirani sedež ali glavno upravo ali druge podružnice iste institucije, ki se nahajajo zunaj držav članic euroobmočja, kot rezidente tujine.

    4.

    Za statistične namene konsolidiranje ponudnikov plačilnih storitev čez nacionalne meje ni dovoljeno.

    5.

    Če je upravljavec plačilnega sistema odgovoren za več plačilnih sistemov, ki se nahajajo na istem nacionalnem ozemlju, se statistični podatki za vsak plačilni sistem poročajo ločeno.

    6.

    Institucije, ki se nahajajo v finančnih središčih offshore, se za statistične namene obravnavajo kot rezidenti ozemelj, na katerih se ta središča nahajajo.

    DEL 2   POSAMEZNE ZNAČILNOSTI V TABELAH 2 DO 7

    Del 2.1   Funkcije plačilne kartice (tabela 2)

    1.

    Če „kartica s funkcijo plačila (razen kartic, ki imajo samo funkcijo elektronskega denarja)“ ponuja več funkcij, se šteje v vsaki podkategoriji, ki se uporablja. Zato je lahko skupno število kartic s funkcijo plačila manjše od vsote podkategorij. V izogib dvojnemu štetju se podkategorije ne seštevajo.

    2.

    „Kartica s funkcijo elektronskega denarja“ je lahko „kartica, na kateri se lahko neposredno shrani elektronski denar“ ali „kartica, ki omogoča dostop do elektronskega denarja, shranjenega na računih elektronskega denarja“. Zato je skupno število kartic s funkcijo elektronskega denarja vsota teh dveh podkategorij.

    3.

    Skupno število kartic, ki jih izdajo rezidenčni ponudniki plačilnih storitev, se navede ločeno v kategoriji „skupno število kartic (ne glede na število funkcij na kartici)“. Ta kazalnik ni nujno vsota kategorij „kartice s funkcijo gotovine“, „kartice s funkcijo plačila“ in „kartice s funkcijo elektronskega denarja“, saj se te kategorije med seboj lahko ne izključujejo.

    4.

    Kazalnik „kartica s kombinacijo debetne funkcije, funkcije gotovine in funkcije elektronskega denarja“ se nanaša na kartico, ki jo izda ponudnik plačilnih storitev ter ima kombinacijo funkcije gotovine, debetne funkcije in funkcije elektronskega denarja. Poleg tega se poroča v vsaki od podkategorij:

    (a)

    „kartice s funkcijo gotovine“;

    (b)

    „kartice z debetno funkcijo“;

    (c)

    „kartice s funkcijo elektronskega denarja“.

    5.

    Če kartica s kombinacijo funkcij ponuja dodatne funkcije, se poroča tudi v ustrezni podkategoriji.

    6.

    Kartice se štejejo na strani izdajanja kartice ne glede na rezidenčnost imetnika kartice ali lokacijo računa, s katerim je kartica povezana.

    7.

    Vsaka država poroča število kartic, ki jih izdajo ponudniki plačilnih storitev, ki so rezidenti v državi, ne glede na to, ali gre za kartico s souporabo blagovnih znamk ali ne.

    8.

    Kartice v obtoku se vključijo ne glede na to, kdaj so bile izdane in ali so bile uporabljene.

    9.

    Vključijo se kartice, izdane v okviru kartičnih shem, tj. tristranskih ali štiristranskih shem.

    10.

    Pretečene ali umaknjene kartice se ne vključijo.

    11.

    Kartice, ki jih izdajo trgovci, tj. trgovske kartice, se ne vključijo, razen če so bile izdane v sodelovanju s ponudnikom plačilnih storitev, tj. kartice s souporabo blagovnih znamk.

    Del 2.2   Naprave za sprejemanje plačilnih kartic (tabela 3)

    1.

    Poročajo se vsi terminali, ki jih zagotovijo rezidenčni ponudniki plačilnih storitev, in sicer vsi terminali, ki se nahajajo v državi poročevalki, in terminali, ki se nahajajo zunaj države poročevalke.

    2.

    Subjekt, ki zagotovi terminale, je pridobitelj, ne glede na lastništvo terminalov. Zato se štejejo samo terminali, ki jih zagotovi pridobitelj.

    3.

    Terminalov, ki jih zagotovijo podružnice in/ali hčerinske družbe ponudnika plačilnih storitev, ki se nahaja v drugi državi, ne poroča matični ponudnik plačilnih storitev, ampak podružnice in/ali hčerinske družbe same.

    4.

    Vsak terminal se šteje posamezno, tudi če na lokaciji trgovca obstaja več terminalov iste vrste.

    5.

    Če bankomat ponuja več kakor eno funkcijo, se šteje v vsaki zadevni podkategoriji. Zato je lahko skupno število bankomatov manjše od vsote podkategorij. V izogib dvojnemu štetju se podkategorije ne seštevajo.

    6.

    POS terminali se delijo na dve podkategoriji: „terminali EFTPOS“ in „terminali za kartice s funkcijo elektronskega denarja“. Ti podkategoriji se ne seštevata, saj gre za podkategoriji „od tega“ in rezultat ne bi bil enak skupnemu številu.

    7.

    Če terminal za kartice s funkcijo elektronskega denarja ponuja več kakor eno funkcijo, se šteje v vsaki zadevni podkategoriji. Zato je lahko skupno število terminalov za kartice s funkcijo elektronskega denarja manjše od vsote podkategorij. V izogib dvojnemu štetju se podkategorije ne seštevajo.

    Del 2.3   Plačilne transakcije, ki vključujejo ne-MFI (tabela 4)

    1.

    Plačilne transakcije odredijo ne-MFI do katere koli nasprotne stranke ali ponudniki plačilnih storitev, če je nasprotna stranka ne-MFI. To vključuje:

    (a)

    plačilne transakcije, ki se izvršijo med dvema računoma pri različnih ponudnikih plačilnih storitev in z uporabo posrednika, tj. kadar se plačila pošljejo drugemu ponudniku plačilnih storitev ali plačilnemu sistemu; in

    (b)

    plačilne transakcije, ki se izvršijo med dvema računoma pri istem ponudniku plačilnih storitev, npr. transakcije „on-us“, pri čemer se transakcije poravnajo bodisi na računih samega ponudnika plačilnih storitev bodisi z uporabo posrednika, tj. drugega ponudnika plačilnih storitev ali plačilnega sistema.

    2.

    Plačilne transakcije, ki jih odredi rezidenčni ponudnik plačilnih storitev in se izvršijo s posebnim nalogom za transakcijo, tj. z uporabo plačilnega instrumenta, se vključijo kot „transakcije po vrsti plačilne storitve“.

    3.

    Prenosi sredstev med računi na isto ime in tudi med različnimi vrstami računov se vključijo glede na uporabljeno plačilno storitev. Prenosi med različnimi vrstami računov vključujejo, na primer, prenose s prenosljive vloge na račun z neprenosljivo vlogo.

    4.

    Pri množičnih plačilnih transakcijah se šteje vsaka posamezna plačilna transakcija.

    5.

    Vključijo se plačilne transakcije, denominirane v tuji valuti. Podatki se preračunajo v eure z uporabo referenčnega deviznega tečaja ECB ali deviznih tečajev, ki se uporabljajo za te transakcije.

    6.

    Plačilne transakcije, ki jih odredi rezidenčni ponudnik plačilnih storitev in se izvršijo brez posebnega naloga za transakcijo, tj. brez uporabe plačilne storitve, z enostavno vknjižbo na račun ne-MFI, se ne vključijo. Če teh transakcij ni mogoče ločiti, se vključijo kot „transakcije po vrsti plačilne storitve“.

    Skupaj plačilne transakcije

    7.

    Kazalnik „skupaj plačilne transakcije, ki vključujejo ne-MFI“ je vsota šestih medsebojno izključujočih se podkategorij: „kreditni prenosi“, „direktne obremenitve“, „kartična plačila s karticami, ki jih izdajo rezidenčni ponudniki plačilnih storitev (razen s karticami, ki imajo samo funkcijo elektronskega denarja)“, „plačilne transakcije z elektronskim denarjem“, „čeki“ in „druge plačilne storitve“.

    Kreditni prenosi

    8.

    Vsaka transakcija se dodeli samo eni podkategoriji, tj. bodisi podkategoriji „odrejeni v papirni obliki“ bodisi podkategoriji „odrejeni elektronsko“. Ker se podkategoriji med seboj izključujeta, je skupno število kreditnih prenosov vsota podkategorij. Enako načelo se uporablja za skupno vrednost kreditnih prenosov.

    9.

    Kreditni prenosi, ki se poročajo pod podkategorijo „odrejeni elektronsko“, se nadalje delijo na podkategoriji „odrejeni v datoteki/svežnju“ in „odrejeni kot posamezno plačilo“. Ker se podkategoriji med seboj izključujeta, je skupno število elektronsko odrejenih kreditnih prenosov vsota podkategorij. Enako načelo se uporablja za skupno vrednost elektronsko odrejenih kreditnih prenosov.

    10.

    Vključijo se kreditni prenosi, opravljeni prek bankomatov s funkcijo kreditnega prenosa.

    11.

    Transakcije, ki vključujejo gotovino na enem koncu ali obeh koncih plačilne transakcije in pri katerih se uporabi plačilna storitev kreditnega prenosa, se tudi vključijo kot kreditni prenosi.

    12.

    Vključijo se tudi kreditni prenosi za poravnavo neporavnanih zneskov transakcij z uporabo kartic s posojilno funkcijo ali funkcijo odloženega plačila.

    13.

    Kreditni prenosi vključujejo vse kreditne prenose enotnega območja plačil v eurih (SEPA) in transakcije, ki niso SEPA. Transakcije, ki niso SEPA, se poročajo tudi v podkategoriji „ne-SEPA“.

    14.

    Podkategoriji „odrejeni v datoteki ali svežnju“ in „odrejeni kot posamezno plačilo“ vsebujeta vse transakcije SEPA in ne-SEPA.

    15.

    „Poslane domače transakcije“, „poslane čezmejne transakcije“ in „prejete čezmejne transakcije“ vsebujejo transakcije SEPA in ne-SEPA.

    16.

    Gotovinska plačila na račun z uporabo bančnega obrazca se ne vključijo pod kreditne prenose.

    Direktne obremenitve

    17.

    Vključijo se enkratne in ponavljajoče se direktne obremenitve. V primeru ponavljajočih se direktnih obremenitev se vsako posamezno plačilo šteje kot ena transakcija.

    18.

    Direktne obremenitve za poravnavo neporavnanih zneskov, ki izhajajo iz transakcij z uporabo kartic s posojilno funkcijo ali funkcijo odloženega plačila, se vključijo, ker gre za ločena plačila imetnika kartice izdajatelju kartice.

    19.

    Direktne obremenitve se nadalje delijo na podkategoriji „odrejene v datoteki/svežnju“ in „odrejene kot posamezno plačilo“. Ker se podkategoriji med seboj izključujeta, je skupno število direktnih obremenitev vsota podkategorij. Enako načelo se uporablja za skupno vrednost direktnih obremenitev.

    20.

    Direktne obremenitve vključujejo vse direktne obremenitve SEPA in transakcije ne-SEPA. Transakcije ne-SEPA se poročajo tudi v podkategoriji „ne-SEPA“.

    21.

    Podkategoriji „odrejene v datoteki ali svežnju“ in „odrejene kot posamezno plačilo“ vsebujeta vse transakcije SEPA in ne-SEPA.

    22.

    „Poslane domače transakcije“, „poslane čezmejne transakcije“ in „prejete čezmejne transakcije“ vsebujejo transakcije SEPA in ne-SEPA.

    23.

    Gotovinska plačila z računa z uporabo bančnega obrazca se ne vključijo pod direktne obremenitve.

    Kartična plačila

    24.

    Poročajo se plačilne transakcije s karticami, ki jih izdajo rezidenčni ponudniki plačilnih storitev, ne glede na lokacijo blagovne znamke, pod katero je plačilna transakcija izvršena.

    25.

    Transakcije, ki se poročajo po plačilni storitvi, vključujejo podatke o transakcijah s karticami prek virtualnih prodajnih mest, npr. prek interneta ali telefona.

    26.

    Plačilne transakcije se opravijo z uporabo kartic z debetno funkcijo, posojilno funkcijo ali funkcijo odloženega plačila na terminalu ali prek drugih kanalov. Poročajo se naslednje razčlenitve plačilnih transakcij s karticami:

    (a)

    „plačila s karticami z debetno funkcijo“;

    (b)

    „plačila s karticami s funkcijo odloženega plačila“;

    (c)

    „plačila s karticami s posojilno funkcijo“;

    (d)

    „plačila s karticami z debetno funkcijo ali funkcijo odloženega plačila“;

    (e)

    „plačila s karticami s posojilno funkcijo ali funkcijo odloženega plačila“.

    27.

    Podkategoriji „plačila s karticami z debetno funkcijo ali funkcijo odloženega plačila“ in „plačila s karticami s posojilno funkcijo ali funkcijo odloženega plačila“ se poročata samo, če ni mogoče ugotoviti posamezne funkcije kartice.

    28.

    Vsaka transakcija se dodeli samo eni podkategoriji. Ker se podkategorije med seboj izključujejo, je skupno število kartičnih plačil vsota podkategorij. Enako načelo se uporablja za skupno vrednost kartičnih plačil.

    29.

    Plačilne transakcije s karticami se delijo tudi na podkategoriji „odrejene na fizičnem terminalu EFTPOS“ in „odrejene na daljavo“. Ker se podkategoriji med seboj izključujeta, je skupno število kartičnih plačil vsota podkategorij. Enako načelo se uporablja za skupno vrednost kartičnih plačil.

    30.

    Kartična plačila s karticami, ki jih izdajo rezidenčni ponudniki plačilnih storitev in imajo samo funkcijo elektronskega denarja, se ne vključijo.

    Plačilne transakcije z elektronskim denarjem

    31.

    Vsaka transakcija se dodeli samo eni podkategoriji, tj. „s karticami, na katerih se lahko neposredno shrani elektronski denar“ ali „z računi elektronskega denarja“. Ker se podkategoriji med seboj izključujeta, je skupno število plačilnih transakcij z elektronskim denarjem vsota podkategorij. Enako načelo se uporablja za skupno vrednost plačilnih transakcij z elektronskim denarjem.

    32.

    Transakcije v podkategoriji „z računi elektronskega denarja“ se nadalje delijo, da se zagotovijo informacije o tistih računih, ki so „dostopni prek kartice“.

    Čeki

    33.

    Dvigi gotovine s čeki se vključijo.

    34.

    Dvigi gotovine z uporabo bančnih obrazcev se ne vključijo.

    35.

    Čeki, ki so izdani, vendar niso predloženi v obračun, se ne vključijo.

    Čezmejne transakcije

    36.

    V primeru poslanih transakcij se v izogib dvojnemu štetju čezmejne transakcije štejejo v državi, iz katere transakcija izvira.

    37.

    V primeru prejetih transakcij se v izogib dvojnemu štetju čezmejne transakcije štejejo v državi, v kateri se transakcija prejme.

    38.

    Razlika med „poslanimi čezmejnimi transakcijami“ in „prejetimi čezmejnimi transakcijami“ kaže neto prilive transakcij v državo poročevalko ali neto odlive transakcij iz države poročevalke.

    Tok sredstev

    39.

    Smer toka sredstev je odvisna od plačilne storitve in uporabljenega kanala odreditve:

    (a)

    v primeru kreditnih prenosov, plačil z elektronskim denarjem in podobnih transakcij, pri katerih transakcijo odredi plačnik, je udeleženec pošiljatelj tudi pošiljatelj sredstev, udeleženec prejemnik pa je prejemnik sredstev;

    (b)

    v primeru direktnih obremenitev, čekov, plačil z elektronskim denarjem in podobnih transakcij, pri katerih transakcijo odredi prejemnik plačila, je udeleženec pošiljatelj prejemnik sredstev, udeleženec prejemnik pa je pošiljatelj sredstev;

    (c)

    v primeru kartičnih plačil, čeprav transakcijo odredi prejemnik plačila, obravnava po tej uredbi ustreza tisti, ki velja v primeru, kadar transakcijo odredi plačnik.

    Del 2.4   Plačilne transakcije po vrsti terminala, ki vključujejo ne-MFI (tabela 5)

    1.

    Vsi kazalniki v tej tabeli se nanašajo na gotovinske ali brezgotovinske plačilne transakcije, izvršene na fizičnem (in ne na virtualnem) terminalu.

    2.

    Rezidenčni ponudniki plačilnih storitev zagotovijo informacije o vseh plačilnih transakcijah na terminalih, ki jih zagotovijo (tj. pridobijo) taki ponudniki plačilnih storitev.

    3.

    Rezidenčni ponudniki plačilnih storitev zagotovijo informacije o vseh plačilnih transakcijah s karticami, ki jih izdajo taki ponudniki plačilnih storitev, na terminalih, ki jih zagotovijo nerezidenčni ponudniki plačilnih storitev.

    4.

    Plačilnih transakcij na terminalih, ki jih zagotovijo podružnice ali hčerinske družbe ponudnika plačilnih storitev v drugih državah, ne poroča matični ponudnik plačilnih storitev.

    5.

    Transakcije po vrsti terminala se razčlenijo na tri različne kategorije glede na rezidenčnost ponudnika plačilnih storitev. Kategoriji iz točk (a) in (b) spodaj se štejeta na strani pridobivanja, kategorija iz točke (c) spodaj pa se šteje na strani izdajanja:

    (a)

    plačilne transakcije na terminalih, ki jih zagotovijo rezidenčni ponudniki plačilnih storitev, s karticami, ki jih izdajo rezidenčni ponudniki plačilnih storitev;

    (b)

    plačilne transakcije na terminalih, ki jih zagotovijo rezidenčni ponudniki plačilnih storitev, s karticami, ki jih izdajo nerezidenčni ponudniki plačilnih storitev;

    (c)

    plačilne transakcije na terminalih, ki jih zagotovijo nerezidenčni ponudniki plačilnih storitev, s karticami, ki jih izdajo rezidenčni ponudniki plačilnih storitev.

    6.

    Podkategorije znotraj vsake od kategorij (a), (b) in (c) iz točke 5 se ne seštevajo.

    7.

    V tej tabeli geografska razčlenitev temelji na lokaciji terminala.

    Del 2.5   Udeležba v izbranih plačilnih sistemih (tabela 6)

    1.

    Ta tabela se nanaša na število, vrsto in institucionalni sektor udeležencev (ne glede na njihovo lokacijo) v plačilnem sistemu.

    2.

    Kazalnik „število udeležencev“ je vsota dveh medsebojno izključujočih se podkategorij „neposredni udeleženci“ in „posredni udeleženci“.

    3.

    Kazalnik „neposredni udeleženci“ je vsota treh medsebojno izključujočih se podkategorij „kreditne institucije“, „centralna banka“ in „drugi neposredni udeleženci“.

    4.

    Kazalnik „drugi neposredni udeleženci“ je vsota štirih medsebojno izključujočih se podkategorij „javna uprava“, „organizacije, ki opravljajo storitve kliringa in poravnave“, „druge finančne institucije“ in „ostali“.

    Del 2.6   Plačila, ki se obdelajo v izbranih plačilnih sistemih (tabela 7)

    1.

    Ta tabela se nanaša na plačilne transakcije, ki se obdelajo v plačilnem sistemu.

    2.

    Plačilne transakcije ponudnika plačilnih storitev za njegov lastni račun se poročajo pod ustreznimi kazalniki iz te tabele.

    3.

    V primeru plačilnega sistema, v katerem drug plačilni sistem, npr. plačilni podsistem, poravna svoje pozicije, se uporabljajo naslednja načela:

    (a)

    sistem, v katerem poteka poravnava, poroča dejansko število operacij poravnave in dejanski poravnani znesek;

    (b)

    kadar se kliring plačilnih transakcij opravi zunaj plačilnega sistema in se v plačilnem sistemu poravnajo samo neto pozicije, se štejejo samo transakcije za poravnavo neto pozicij, te pa se dodelijo plačilni storitvi, uporabljeni za transakcijo poravnave.

    4.

    Vsaka plačilna transakcija se šteje samo enkrat na strani udeleženca pošiljatelja, tj. obremenitev računa plačnika in odobritev računa prejemnika plačila se ne štejeta ločeno. Glej oddelek o toku sredstev v delu 2.3 zgoraj.

    5.

    Pri več kreditnih prenosih, tj. množičnih plačilih, se šteje vsaka postavka plačila.

    6.

    V primeru sistemov za neto poravnavo se poročata bruto število in vrednost plačilnih transakcij in ne rezultat po netiranju.

    7.

    Plačilni sistemi razlikujejo in poročajo domače in čezmejne transakcije glede na rezidenčnost udeležencev pošiljateljev in udeležencev prejemnikov. Razvrstitev na „domače transakcije“ ali „čezmejne transakcije“ odraža lokacijo udeleženih strank.

    8.

    V izogib dvojnemu štetju se čezmejne transakcije štejejo v državi, iz katere transakcija izvira.

    9.

    Kazalnik „kartična plačila“ vključuje transakcije na bankomatih, če podatkov ni mogoče razčleniti; v nasprotnem primeru se transakcije na bankomatih prikazujejo v ločenem kazalniku „transakcije na bankomatih“.

    10.

    Kazalnik „kartična plačila“ vključuje vse plačilne transakcije, obdelane v plačilnem sistemu, ne glede na to, kje je bila kartica izdana ali uporabljena.

    11.

    Preklicane plačilne transakcije se ne vključijo. Transakcije, ki se pozneje zavrnejo, se vključijo.


    PRILOGA II

    OPREDELITEV PODATKOV

    Pojem

    Opredelitev

    Bankomat (ATM – automated teller machine)

    Elektromehanska naprava, ki pooblaščenim uporabnikom, ki običajno uporabljajo strojno čitljive fizične kartice, omogoča dvig gotovine z njihovih računov in/ali dostop do drugih storitev, ki jim omogočajo, na primer, preverjanje stanja, prenos sredstev ali polog denarja.

    Naprava, ki omogoča samo preverjanje stanja, ni bankomat.

    Bankomat se lahko upravlja s povezavo, z zahtevo za odobritev v realnem času, ali brez povezave.

    Bankomat s funkcijo dviga gotovine (ATM with a cash withdrawal function)

    Bankomat, ki pooblaščenim uporabnikom omogoča dvig gotovine z njihovih računov z uporabo kartice s funkcijo gotovine.

    Bankomat s funkcijo kreditnega prenosa (ATM with a credit transfer function)

    Bankomat, ki pooblaščenim uporabnikom omogoča izvršitev kreditnih prenosov z uporabo plačilne kartice.

    Blagovna znamka (Brand)

    Določen plačilni produkt, še posebej kartica, za katerega je njegov lastnik podelil licenco za uporabo na danem ozemlju.

    Centralna banka (Central bank)

    Finančna družba in neprava družba, katere glavna funkcija je izdajanje denarja, vzdrževanje notranje in zunanje vrednosti denarja in posedovanje celote ali dela mednarodnih rezerv države.

    Ček (Cheque)

    Pisni nalog ene stranke, tj. izdajatelja čeka (trasanta), drugi stranki, tj. naslovniku čeka (trasatu), običajno kreditni instituciji, ki od naslovnika čeka zahteva, da na zahtevo plača določeno vsoto izdajatelju čeka ali tretji osebi, ki jo določi izdajatelj čeka.

    Čezmejna transakcija (Cross-border transaction)

    Plačilna transakcija, ki jo odredi plačnik ali prejemnik plačila, pri čemer se ponudnik plačilnih storitev plačnika in ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila nahajata v različnih državah.

    Posebno v primeru plačilnih sistemov: plačilna transakcija med udeleženci, ki se nahajajo v različnih državah.

    Denarne finančne institucije (MFI) (Monetary financial institutions –MFIs)

    MFI sestavljajo vse institucionalne enote, vključene v podsektorje centralna banka (S.121), institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke (S.122), in skladi denarnega trga (SDT) (S.123), kakor je določeno v revidiranem Evropskem sistemu računov, določenem v Uredbi (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (1).

    Direktna obremenitev (Direct debit)

    Plačilna storitev za potencialno ponavljajočo se obremenitev plačilnega računa plačnika, pri kateri plačilno transakcijo odredi prejemnik plačila na podlagi soglasja plačnika, danega prejemniku plačila, ponudniku plačilnih storitev prejemnika plačila ali ponudniku plačilnih storitev plačnika.

    Direktna obremenitev, odrejena kot posamezno plačilo (Direct debit initiated on a single payment basis)

    Elektronsko odrejena direktna obremenitev, ki je neodvisna od drugih direktnih obremenitev, to pomeni, da ni del skupine direktnih obremenitev, odrejenih skupaj.

    Direktna obremenitev, odrejena v datoteki/svežnju (Direct debit initiated in a file/batch)

    Elektronsko odrejena direktna obremenitev, ki je del skupine direktnih obremenitev, ki jih plačnik odredi skupaj. Vsaka direktna obremenitev, vsebovana v svežnju, se pri poročanju števila transakcij šteje kot ločena direktna obremenitev.

    Direktne obremenitve, od tega: ne-SEPA (Direct debits of which: non-SEPA)

    Direktne obremenitve, ki ne izpolnjujejo zahtev za direktne obremenitve enotnega območja plačil v eurih (SEPA), kakor je določeno v Uredbi (EU) št. 260/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

    Domača plačilna transakcija (Domestic payment transaction)

    „Domača plačilna transakcija“ ima enak pomen kakor „nacionalna plačilna transakcija“, kakor je opredeljeno v členu 2 Uredbe (EU) št. 260/2012.

    Druge finančne institucije (Other financial institutions)

    Vse finančne institucije, ki so udeležene v plačilnem sistemu in so pod nadzorom ustreznih organov, tj. bodisi centralne banke bodisi bonitetnega nadzornika, vendar ne spadajo v okvir opredelitve kreditnih institucij.

    Druge plačilne storitve (Other payment services)

    Obsegajo plačilne storitve, kakor so opredeljene v členu 4 Direktive 2007/64/ES, ki niso izrecno navedene v tej uredbi.

    Drugi izdajatelji elektronskega denarja (Other e-money issuers)

    Izdajatelji elektronskega denarja, ki niso „institucije za izdajo elektronskega denarja“ in „kreditne institucije“. Glej opredelitev pojma „izdajatelji elektronskega denarja“.

    Drugi neposredni udeleženci (Other direct participants)

    Vsi neposredni udeleženci v plačilnem sistemu razen kreditnih institucij in centralnih bank.

    Dvig gotovine na bankomatu (razen transakcij z elektronskim denarjem) (ATM cash withdrawal (except e-money transactions))

    Dvig gotovine, opravljen na bankomatu z uporabo kartice s funkcijo gotovine.

    Gotovinska izplačila na terminalih na prodajnem mestu (POS) z uporabo kartice z debetno funkcijo, posojilno funkcijo ali funkcijo odloženega plačila se vključijo samo, če niso povezana s plačilno transakcijo.

    Dvigi gotovine skupaj s plačilno transakcijo se ne vključijo. Namesto teh so to „POS transakcije“.

    Elektronski denar (Electronic money)

    Denarna vrednost, shranjena v elektronski obliki, vključno z magnetno, ki pomeni terjatev do izdajatelja ter je izdana na podlagi prejema sredstev za namen izvrševanja plačilnih transakcij, kakor je opredeljeno v členu 4(5) Direktive 2007/64/ES, in jo sprejme fizična ali pravna oseba, ki ni izdajatelj elektronskega denarja.

    Gotovina (Cash)

    Bankovci in kovanci v trezorjih MFI.

    Priložnostni kovanci, ki se običajno ne uporabljajo za izvajanje plačilnih transakcij, se ne vključijo.

    Gotovinsko izplačilo na POS terminalih (Cash advance at POS terminals)

    Transakcije, pri katerih imetnik kartice prejme gotovino na POS terminalu v kombinaciji s plačilno transakcijo za blago ali storitve.

    Če ni mogoče ugotoviti podatkov o gotovinskih predplačilih na POS terminalih, se te transakcije poročajo kot „POS transakcije“.

    Institucija za izdajo elektronskega denarja (Electronic money institution)

    „Institucija za izdajo elektronskega denarja“ ima enak pomen, kakor je opredeljeno v členu 2 Direktive 2009/110/ES.

    Institucije, ki ponujajo plačilne storitve za ne-MFI (Institutions offering payment services to non-MFIs)

    Obsegajo vse ponudnike plačilnih storitev, pri čemer se za kreditne institucije, plačilne institucije in izdajatelje elektronskega denarja poročajo izbrani kazalniki iz tabele 1.

    Izdajatelj elektronskega denarja (Electronic money issuer)

    „Izdajatelj elektronskega denarja“ ima enak pomen, kakor je opredeljeno v členu 2 Direktive 2009/110/ES.

    Izdajatelj kartice (Card issuer)

    Finančna institucija, ki da plačilne kartice na voljo imetnikom kartic, odobri transakcije na POS terminalih ali bankomatih in jamči za plačila pridobitelju v primeru transakcij, ki so v skladu s pravili zadevne sheme.

    V primeru tristranske sheme je izdajatelj kartice sama kartična shema.

    V primeru štiristranske sheme so lahko izdajatelji kartic naslednji subjekti:

    (a)

    kreditna institucija;

    (b)

    podjetje, ki je član kartične sheme in ima z imetnikom kartice pogodbeno razmerje, ki ima za posledico zagotovitev in uporabo kartice iz te kartične sheme.

    Javna uprava (Public administration)

    Institucionalne enote, ki so netržni proizvajalci, katerih proizvodnja je namenjena individualni in kolektivni potrošnji in se financirajo z obveznimi plačili enot, ki pripadajo drugim sektorjem, in institucionalne enote, ki se v glavnem ukvarjajo s prerazdeljevanjem nacionalnega dohodka in premoženja, kakor je opredeljeno v zvezi s sektorjem države.

    Kartica (Card)

    Naprava, ki jo lahko njen imetnik uporabi bodisi za izvrševanje transakcij bodisi za dvig denarja.

    Kartice ponujajo imetniku kartice, v skladu z dogovorom z izdajateljem kartice, eno ali več naslednjih funkcij: funkcijo gotovine, debetno funkcijo, funkcijo odloženega plačila, posojilno funkcijo in funkcijo elektronskega denarja.

    Kartice, povezane z računom elektronskega denarja, se vključijo v kategorijo „kartice s funkcijo elektronskega denarja“ in v druge kategorije glede na funkcije, ki jih kartica ponuja.

    Kartice se štejejo na strani udeleženca pošiljatelja (tj. stran izdajanja kartice).

    Kartica s funkcijo elektronskega denarja (Card with an e-money function)

    Kartica, ki omogoča transakcije z elektronskim denarjem.

    Vključijo se kartice, na katerih se lahko neposredno shrani elektronski denar, in kartice, ki omogočajo dostop do elektronskega denarja, shranjenega na računih elektronskega denarja.

    Kartica s funkcijo elektronskega denarja, ki je bila napolnjena najmanj enkrat (Card with an e-money function which has been loaded at least once)

    Kartica s funkcijo elektronskega denarja, ki je bila napolnjena najmanj enkrat in se zato lahko šteje za aktivirano. Polnjenje se lahko razlaga kot pokazatelj namere uporabiti funkcijo elektronskega denarja.

    Kartica s funkcijo gotovine (Card with a cash function)

    Kartica, ki imetniku omogoča dvig gotovine na bankomatu in/ali polog gotovine na bankomatu.

    Kartica s funkcijo odloženega plačila (Card with a delayed debit function)

    Kartica, ki imetnikom kartice omogoča, da se njihovi nakupi knjižijo v breme računa pri izdajatelju kartice, do dovoljenega limita. Stanje na tem računu se nato v celoti poravna na koncu vnaprej opredeljenega obdobja. Imetniku se običajno zaračuna letno nadomestilo.

    Značilnost, po kateri se kartica s funkcijo odloženega plačila razlikuje od kartice s posojilno funkcijo ali funkcijo odloženega plačila, je pogodbeni dogovor, ki zagotavlja kreditno linijo, vendar z obveznostjo poravnave nastalega dolga na koncu vnaprej opredeljenega obdobja. Ta vrsta kartice se običajno imenuje „kartica z odloženim plačilom“ (charge card).

    Kartica s funkcijo plačila (razen kartic, ki imajo samo funkcijo elektronskega denarja) (Card with a payment function (except cards with an e-money function only))

    Kartica, ki ima najmanj eno od naslednjih funkcij: debetno funkcijo, funkcijo odloženega plačila ali posojilno funkcijo. Kartica lahko ima tudi druge funkcije, kot je funkcija elektronskega denarja, vendar se kartice, ki imajo samo funkcijo elektronskega denarja, ne štejejo v to kategorijo.

    Kartica s kombinacijo debetne funkcije, funkcije gotovine in funkcije elektronskega denarja (Card with a combined debit, cash and e-money function)

    Kartica, ki jo izda ponudnik plačilnih storitev in ima kombinacijo funkcije gotovine, debetne funkcije in funkcije elektronskega denarja.

    Kartica s posojilno funkcijo (Card with a credit function)

    Kartica, ki imetnikom kartice omogoča opravljanje nakupov in v nekaterih primerih tudi dvig gotovine do vnaprej dogovorjene zgornje meje. Odobreno posojilo se lahko poravna v celoti do konca določenega obdobja ali delno, pri čemer se stanje obravnava kot dano posojilo, na katero se običajno zaračunajo obresti.

    Značilnost, po kateri se kartica s posojilno funkcijo razlikuje od kartice z debetno funkcijo ali funkcijo odloženega plačila, je pogodbeni dogovor, ki imetniku kartice zagotavlja kreditno linijo, ki omogoča posojilo.

    Kartica s posojilno funkcijo ali funkcijo odloženega plačila (Card with a credit or delayed debit function)

    Kartica, ki ima posojilno funkcijo ali funkcijo odloženega plačila.

    Ta kategorija se poroča samo, če podatkov ni mogoče razčleniti na „kartice s posojilno funkcijo“ in „kartice s funkcijo odloženega plačila“.

    Kartica z debetno funkcijo (Card with a debit function)

    Kartica imetnikom kartice omogoča, da se njihovi nakupi neposredno in takoj knjižijo v breme njihovih računov, ki jih imajo bodisi pri izdajatelju kartice bodisi drugje.

    Kartica z debetno funkcijo je lahko povezana z računom, ki ponuja prekoračitve stanja kot dodatno značilnost. Število kartic z debetno funkcijo se nanaša na skupno število kartic v obtoku in ne na število računov, s katerimi so kartice povezane.

    Značilnost, po kateri se kartica z debetno funkcijo razlikuje od kartice s posojilno funkcijo ali funkcijo odloženega plačila, je pogodbeni dogovor o neposrednem knjiženju nakupov v breme sredstev na tekočem računu imetnika kartice.

    Kartica z debetno funkcijo ali funkcijo odloženega plačila (Card with a debit or delayed debit function)

    Kartica, ki ima debetno funkcijo ali funkcijo odloženega plačila.

    Ta kategorija se poroča samo, če podatkov ni mogoče razčleniti na „kartice z debetno funkcijo“ in „kartice s funkcijo odloženega plačila“.

    Kartice, ki omogočajo dostop do elektronskega denarja, shranjenega na računih elektronskega denarja (Cards which give access to e-money stored on e-money accounts)

    Glej opredelitev pojma „računi elektronskega denarja“.

    Kartice, na katerih se lahko neposredno shrani elektronski denar (Cards on which e-money can be stored directly)

    Elektronski denar na kartici, ki je v posesti imetnika elektronskega denarja. Glej tudi opredelitev pojma „elektronski denar“.

    Kartična plačila s karticami, ki jih izdajo rezidenčni ponudniki plačilnih storitev (razen s karticami, ki imajo samo funkcijo elektronskega denarja) (Card payments with cards issued by resident PSPs (except cards with an e-money function only))

    Plačilne transakcije, pri katerih se na terminalu ali prek drugih kanalov uporabijo kartice z debetno funkcijo, posojilno funkcijo ali funkcijo odloženega plačila.

    Vključijo se vse plačilne transakcije, odrejene s kartico, tj.:

    (a)

    vse transakcije, pri katerih sta pridobitelj in izdajatelj kartice različna subjekta; in

    (b)

    vse transakcije, pri katerih sta pridobitelj in izdajatelj kartice isti subjekt.

    Vključijo se odtegljaji z računa ponudnika plačilnih storitev, ki izhajajo iz poravnave transakcije s kartico, pri kateri sta pridobitelj in izdajatelj kartice isti subjekt.

    Vključijo se plačilne transakcije prek telefona ali interneta, pri katerih se uporabi kartica.

    Plačilne transakcije z elektronskim denarjem se ne vključijo.

    Dvigi in pologi gotovine na bankomatih se ne vključijo. Ti se poročajo kot „dvigi gotovine na bankomatu“ ali „pologi gotovine na bankomatu“.

    Kreditni prenosi na bankomatih se ne vključijo. Ti se poročajo kot „kreditni prenosi“.

    Gotovinska izplačila na POS terminalih se ne vključijo.

    Kartična plačila s karticami, ki jih izdajo rezidenčni ponudniki plačilnih storitev, odrejena na daljavo (Card payments with cards issued by resident PSPs initiated remotely)

    Elektronsko odrejene plačilne transakcije s karticami, ki niso odrejene na fizičnem POS terminalu. Ta postavka običajno vključuje plačila s karticami za izdelke in storitve, kupljene po telefonu ali prek interneta.

    Kartična shema (Card scheme)

    Tehnična in komercialna ureditev, ki je vzpostavljena z namenom, da služi eni ali več blagovnim znamkam kartice, in ki zagotavlja organizacijski, pravni in operativni okvir, potreben za delovanje storitev, ki jih tržijo te blagovne znamke.

    Tristranska kartična shema je kartična shema, ki vključuje naslednje deležnike:

    (a)

    kartično shemo samo, ki deluje kot izdajatelj in pridobitelj;

    (b)

    imetnika kartice;

    (c)

    stranko, ki sprejema kartice.

    Štiristranska kartična shema je kartična shema, pri kateri so vključeni deležniki naslednji:

    (a)

    izdajatelj;

    (b)

    pridobitelj;

    (c)

    imetnik kartice;

    (d)

    oseba, ki sprejema kartice.

    V primeru transakcij na bankomatu je običajno pridobitelj tisti, ki ponuja svoje storitve prek bankomata.

    Kartično plačilo (Card payment)

    Plačilna transakcija, pri kateri se na terminalu ali prek drugih kanalov uporabi kartica z debetno funkcijo, posojilno funkcijo ali funkcijo odloženega plačila.

    Kartično plačilo, odrejeno na fizičnem terminalu EFTPOS (Card payment initiated at a physical EFTPOS)

    Elektronsko odrejena plačilna transakcija s kartico na fizičnem POS terminalu, ki omogoča elektronske prenose sredstev. Ta postavka običajno vključuje plačila s karticami prek terminala za elektronski prenos sredstev na prodajnem mestu (terminal EFTPOS) na lokaciji trgovca. Ne vključuje plačilnih transakcij z elektronskim denarjem.

    Kreditna institucija (Credit institution)

    „Kreditna institucija“ ima enak pomen, kakor je določeno v členu 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013.

    Kreditni prenos (Credit transfer)

    Plačilna storitev, ki plačniku omogoča, da instituciji, pri kateri ima račun, da navodilo za prenos sredstev upravičencu. To je plačilni nalog ali zaporedje plačilnih nalogov, ki se predložijo z namenom, da se sredstva dajo na razpolago upravičencu. Tako plačilni nalog kot sredstva, navedena v plačilnem nalogu, se prenesejo od ponudnika plačilnih storitev plačnika k ponudniku plačilnih storitev prejemnika plačila, tj. upravičenca, morda prek več posredniških kreditnih institucij in/ali enega ali več plačilnih in poravnalnih sistemov.

    Transakcije, ki vključujejo gotovino na enem koncu ali obeh koncih plačilne transakcije in pri katerih se uporabi plačilna storitev kreditnega prenosa, se vključijo kot kreditni prenosi.

    Vključijo se tudi kreditni prenosi, odrejeni na bankomatu s funkcijo kreditnega prenosa.

    Kreditni prenosi, od tega: ne-SEPA (Credit transfers of which: non-SEPA)

    Kreditni prenosi, ki ne izpolnjujejo zahtev za kreditne prenose SEPA, kakor je določeno v Uredbi (EU) št. 260/2012 (3).

    Kreditni prenosi, odrejeni elektronsko (Credit transfers initiated electronically)

    Vsak kreditni prenos, ki ga plačnik predloži brez uporabe papirnih obrazcev, tj. elektronsko. Vključijo se predložitve po telefaksu ali z drugimi sredstvi, kot je avtomatizirano telefonsko bančništvo, če so pretvorjene v elektronska plačila brez ročnega posredovanja.

    Vključijo se trajni nalogi, ki so bili prvotno predloženi v papirni obliki, nato pa izvršeni elektronsko.

    Vključijo se kreditni prenosi, ki jih ponudnik plačilnih storitev izvrši na podlagi finančne storitve, če se finančna storitev odredi elektronsko, ali če oblika predložitve storitve ni znana in je ponudnik plačilne storitve izvršil prenos elektronsko.

    Vključijo se kreditni prenosi, odrejeni na bankomatu s funkcijo kreditnega prenosa.

    Kreditni prenosi, odrejeni kot posamezno plačilo (Credit transfers initiated on a single payment basis)

    Elektronsko odrejen kreditni prenos, ki se odredi samostojno, to pomeni, da ni del skupine kreditnih prenosov, odrejenih skupaj.

    Kreditni prenosi, odrejeni v datoteki/svežnju (Credit transfers initiated in a file/batch)

    Elektronsko odrejen kreditni prenos, ki je del skupine kreditnih prenosov, ki jih plačnik odredi skupaj prek temu namenjene linije. Vsak kreditni prenos, vsebovan v svežnju, se pri poročanju števila transakcij šteje kot ločen kreditni prenos.

    Kreditni prenosi, odrejeni v papirni obliki (Credit transfers initiated in paper-based form)

    Kreditni prenosi, ki jih plačnik predloži v papirni obliki.

    Ne-MFI (Non-MFI)

    Katera koli fizična ali pravna oseba, ki ne pripada sektorju MFI.

    Za namen statistike plačil se vsi ponudniki plačilnih storitev izključijo iz sektorja „ne-MFI“.

    Neposredni udeleženec (Direct participant)

    Subjekt, ki ga plačilni sistem identificira ali prepozna ter je pooblaščen za neposredno pošiljanje plačilnih nalogov v sistem in prejemanje plačilnih nalogov iz sistema brez posrednika ali ga neposredno zavezujejo pravila, ki urejajo plačilni sistem. V nekaterih sistemih neposredni udeleženci izmenjujejo naloge tudi v imenu posrednih udeležencev. Vsak udeleženec z individualnim dostopom do sistema se šteje ločeno.

    Obstoječa vrednost na shranjevalnikih elektronskega denarja, ki jo izdajo izdajatelji elektronskega denarja (Outstanding value on e-money storages issued by electronic money issuers)

    Vrednost elektronskega denarja, na koncu obdobja poročanja, ki ga izdajo izdajatelji elektronskega denarja in ga imajo subjekti, ki niso izdajatelj, vključno z izdajatelji elektronskega denarja, ki niso izdajatelj.

    Organizacija, ki opravlja storitve kliringa in poravnave (Clearing and settlement organisation)

    Katera koli organizacija, ki opravlja storitve kliringa in poravnave ter je neposredni udeleženec v plačilnem sistemu.

    Plačila s karticami s funkcijo odloženega plačila (Payments with cards with a delayed debit function)

    Plačilne transakcije, pri katerih se na fizičnem terminalu ali prek drugih kanalov uporabijo kartice s funkcijo odloženega plačila.

    Plačila s karticami s posojilno funkcijo (Payments with cards with a credit function)

    Plačilne transakcije, pri katerih se na fizičnem terminalu ali prek drugih kanalov uporabijo kartice s posojilno funkcijo.

    Plačila s karticami s posojilno funkcijo in/ali funkcijo odloženega plačila (Payments with cards with a credit and/or delayed debit function)

    Plačilne transakcije, pri katerih se na fizičnem terminalu ali prek drugih kanalov uporabijo kartice s posojilno funkcijo in/ali funkcijo odloženega plačila. Ta podkategorija se poroča samo, če podatkov ni mogoče razčleniti na „plačila s karticami s posojilno funkcijo“ in „plačila s karticami s funkcijo odloženega plačila“.

    Plačila s karticami z debetno funkcijo (Payments with cards with a debit function)

    Plačilne transakcije, pri katerih se na fizičnem terminalu ali prek drugih kanalov uporabijo kartice z debetno funkcijo.

    Plačila s karticami z debetno funkcijo in/ali funkcijo odloženega plačila (Payments with cards with a debit and/or delayed debit function)

    Plačilne transakcije, pri katerih se na fizičnem terminalu ali prek drugih kanalov uporabijo kartice z debetno funkcijo in/ali funkcijo odloženega plačila. Ta podkategorija se poroča samo, če podatkov ni mogoče razčleniti na „plačila s karticami z debetno funkcijo“ in „plačila s karticami s funkcijo odloženega plačila“.

    Plačilna institucija (Payment institution)

    „Plačilna institucija“ ima enak pomen, kakor je opredeljeno v členu 4 Direktive 2007/64/ES.

    Plačilna transakcija (Payment transaction)

    „Plačilna transakcija“ ima enak pomen, kakor je opredeljeno v členu 4 Direktive 2007/64/ES.

    Plačilne storitve (Payment services)

    „Plačilne storitve“ imajo enak pomen, kakor je opredeljeno v členu 4 Direktive 2007/64/ES.

    Plačilni instrument (Payment instrument)

    „Plačilni instrument“ ima enak pomen, kakor je opredeljeno v členu 4 Direktive 2007/64/ES.

    Plačilni račun (Payment account)

    „Plačilni račun“ ima enak pomen, kakor je opredeljeno v členu 4 Direktive 2007/64/ES.

    Plačilni sistem (Payment system)

    „Plačilni sistem“ ima enak pomen, kakor je opredeljeno v členu 4 Direktive 2007/64/ES.

    Plačilo z elektronskim denarjem (E-money payment)

    Transakcija, pri kateri imetnik elektronskega denarja prenese vrednost elektronskega denarja s svojega stanja na stanje upravičenca bodisi s kartico, na kateri se lahko neposredno shrani elektronski denar, bodisi z drugimi računi elektronskega denarja.

    Plačilo z elektronskim denarjem s karticami, na katerih se lahko neposredno shrani elektronski denar (E-money payment with cards on which e-money can be stored directly)

    Transakcija, pri kateri imetnik kartice s funkcijo elektronskega denarja prenese vrednost elektronskega denarja s svojega stanja, shranjenega na kartici, na stanje upravičenca.

    Plačilo z elektronskim denarjem z računi elektronskega denarja (E-money payment with e-money accounts)

    Transakcija, pri kateri se sredstva prenesejo s plačnikovega računa elektronskega denarja na račun prejemnika plačila. Glej opredelitev pojma „računi elektronskega denarja“.

    Plačilo z elektronskim denarjem z računi elektronskega denarja, od tega: dostopni prek kartice (E-money payment with e-money accounts of which: accessed through a card)

    Transakcija, pri kateri se kartica uporabi za dostop do računa elektronskega denarja, nato pa se sredstva prenesejo s plačnikovega računa elektronskega denarja na račun prejemnika plačila. Glej opredelitev pojma „računi elektronskega denarja“.

    Plačnik (Payer)

    „Plačnik“ ima enak pomen, kakor je opredeljeno v členu 4 Direktive 2007/64/ES.

    Podružnica (Branch)

    Poslovna enota, ki ni glavna uprava in se nahaja v državi poročevalki ter jo je ustanovil ponudnik plačilnih storitev, pravno ustanovljen v drugi državi. Podružnica nima pravne osebnosti in neposredno izvršuje nekatere ali vse transakcije, ki so neločljivo povezane s poslovanjem ponudnika plačilnih storitev.

    Vse poslovne enote, ki jih v državi poročevalki ustanovi ista institucija, pravno ustanovljena v drugi državi, sestavljajo eno podružnico. Vsaka od teh poslovnih enot se šteje za posamezno pisarno.

    Polnjenje in praznjenje kartic s funkcijo elektronskega denarja (E-money card-loading and unloading)

    Transakcije, ki omogočajo prenos vrednosti elektronskega denarja od izdajatelja elektronskega denarja na kartico s funkcijo elektronskega denarja in obratno. Vključijo se transakcije polnjenja in praznjenja.

    Polog gotovine na bankomatu (razen transakcij z elektronskim denarjem) (ATM cash deposit (except e-money transactions))

    Polog gotovine, opravljen na bankomatu z uporabo kartice s funkcijo gotovine. Vključuje vse transakcije, pri katerih se gotovina položi na terminalu, brez ročnega posredovanja, plačnik pa se identificira s plačilno kartico.

    Ponudniki plačilnih storitev (Payment service providers – PSPs)

    „Ponudniki plačilnih storitev“ so tisti, ki so navedeni v členu 1 Direktive 2007/64/ES.

    POS terminal (POS terminal)

    Naprava na prodajnem mestu, ki omogoča uporabo plačilnih kartic na fizičnem (in ne na virtualnem) prodajnem mestu. Informacije o plačilih se zbirajo bodisi ročno na poročilih na papirju ali z elektronskimi sredstvi, tj. s terminali EFTPOS.

    POS terminal je zasnovan tako, da omogoča prenos informacij s povezavo, z zahtevo za odobritev v realnem času, in/ali brez povezave.

    POS transakcije (razen transakcij z elektronskim denarjem) (POS transactions (except e-money transactions))

    Transakcije, pri katerih se na POS terminalu uporabi kartica z debetno funkcijo, posojilno funkcijo ali funkcijo odloženega plačila.

    Transakcije, pri katerih se uporabi kartica s funkcijo elektronskega denarja, se ne vključijo.

    Poslana transakcija (Transaction sent)

    Transakcija, ki vključuje ne-MFI in se pošlje ponudnikom plačilnih storitev. Informacijo zagotovi v državi poročevalki rezidenčni ponudnik plačilnih storitev.

    Za različne plačilne storitve se uporablja naslednje:

    (a)

    kreditni prenosi se štejejo na strani plačnika;

    (b)

    direktne obremenitve se štejejo na strani prejemnika plačila;

    (c)

    čeki se štejejo na strani prejemnika plačila;

    (d)

    transakcije s karticami se štejejo na strani plačnika, tj. na strani izdajanja;

    (e)

    plačilne transakcije z elektronskim denarjem se štejejo bodisi na strani plačnika bodisi na strani prejemnika plačila, odvisno od kanala odreditve. Če se transakcija šteje na strani plačnika (prejemnika plačila) pod poslanimi transakcijami, se ne šteje na strani prejemnika plačila (plačnika) pod prejetimi transakcijami.

    V zvezi s plačilnimi sistemi je to transakcija, ki jo pošlje udeleženec za obdelavo v plačilnem sistemu.

    Posredni udeleženec (Indirect participant)

    Udeleženec v plačilnem sistemu z ureditvijo posredne udeležbe, ki uporablja neposrednega udeleženca kot posrednika pri izvajanju nekaterih dejavnosti, ki jih omogoča sistem, zlasti pri poravnavi.

    Vse transakcije posrednega udeleženca se poravnajo na računu neposrednega udeleženca, ki je soglašal z zastopanjem zadevnega posrednega udeleženca. Vsak udeleženec, ki se lahko v sistemu naslavlja individualno, se šteje ločeno, ne glede na to, ali obstaja pravna povezava med dvema ali več takimi udeleženci.

    Prejemnik plačila (Payee)

    „Prejemnik plačila“ ima enak pomen, kakor je opredeljeno v členu 4 Direktive 2007/64/ES.

    Prejeta transakcija (Transaction received)

    Transakcija, ki vključuje ne-MFI in se prejme od ponudnikov plačilnih storitev. Informacijo zagotovi v državi poročevalki rezidenčni ponudnik plačilnih storitev.

    Za različne plačilne storitve se uporablja naslednje:

    (a)

    kreditni prenosi se štejejo na strani prejemnika plačila;

    (b)

    direktne obremenitve se štejejo na strani plačnika;

    (c)

    čeki se štejejo na strani plačnika;

    (d)

    transakcije s karticami se štejejo na strani prejemnika plačila, tj. na strani pridobivanja;

    (e)

    plačilne transakcije z elektronskim denarjem se štejejo bodisi na strani plačnika bodisi na strani prejemnika plačila, odvisno od kanala odreditve. Če se transakcija šteje na strani plačnika (prejemnika plačila) pod prejetimi transakcijami, se ne šteje na strani prejemnika plačila (plačnika) pod poslanimi transakcijami.

    Prenosljive vloge (Transferable deposits)

    Vloge znotraj kategorije „vloge čez noč“, ki so neposredno prenosljive na zahtevo, da se izvršijo plačila drugim gospodarskim subjektom z običajno uporabljenimi sredstvi plačil, brez znatnega odloga, omejitve ali kazni.

    Pridobitelj (Acquirer)

    Pojem se uporablja v naslednjih primerih:

    (a)

    subjekt, pri katerem imajo osebe, ki sprejemajo kartice, tj. trgovci, račune za vloge in kateremu oseba, ki sprejema kartice, posreduje podatke v zvezi s transakcijami. Pridobitelj je odgovoren za zbiranje informacij o transakcijah in za poravnavo z osebami, ki sprejemajo kartice;

    (b)

    pri POS transakcijah subjekt, kateremu oseba, ki sprejema kartice, običajno trgovec, posreduje informacije, ki so potrebne za obdelavo kartičnega plačila. Pridobitelj je subjekt, ki upravlja z računom trgovca;

    (c)

    pri transakcijah na bankomatu subjekt, ki da bankovce na voljo imetniku kartice, bodisi neposredno bodisi z uporabo tretjih ponudnikov;

    (d)

    subjekt, ki zagotovi terminale, ne glede na lastništvo terminalov.

    Pridobivanje (Acquiring)

    Pomeni storitve, ki prejemniku plačila omogočajo, da sprejme plačilni instrument ali plačilno transakcijo, z zagotavljanjem storitev avtentikacije, odobritve in poravnave, kar ima za posledico prenos sredstev prejemniku plačila.

    Računi elektronskega denarja (E-money accounts)

    Računi, na katerih je shranjen elektronski denar. Stanje na računu lahko imetnik računa uporabi za opravljanje plačil in za prenos sredstev med računi. Kartice, na katerih se lahko neposredno shrani elektronski denar, se ne vključijo.

    Računi elektronskega denarja, dostopni prek kartice (E-money accounts accessed through a card)

    Glej opredelitve pojmov „računi elektronskega denarja“ in „kartica s funkcijo elektronskega denarja“.

    Razmerje koncentracije (Concentration ratio)

    Razmerje koncentracije po obsegu: razmerje med številom, tj. obsegom, transakcij, ki jih pošlje pet največjih udeležencev v plačilnem sistemu, in skupnim številom, tj. obsegom, transakcij, ki se pošljejo prek plačilnega sistema.

    Razmerje koncentracije po vrednosti: razmerje med vrednostjo transakcij, ki jih pošlje pet največjih udeležencev v plačilnem sistemu, in skupno vrednostjo transakcij, ki se pošljejo prek plačilnega sistema.

    Shema elektronskega denarja (E-money scheme)

    Skupek tehničnih pojmov, pravil, protokolov, algoritmov, funkcij, pravnih in pogodbenih dogovorov, komercialnih dogovorov in upravnih postopkov, na podlagi katerih se zagotavlja določen produkt elektronskega denarja. To lahko vključuje tudi zagotavljanje številnih storitev trženja, obdelave in drugih storitev članom sheme.

    Skupaj plačilne transakcije, ki vključujejo ne-MFI (Total payment transactions involving non-MFIs)

    Skupno število transakcij, pri katerih se uporabijo plačilni instrumenti, in ki vključujejo ne-MFI.

    Skupna vrednost transakcij, pri katerih se uporabijo plačilni instrumenti, in ki vključujejo ne-MFI.

    Skupaj poslane transakcije (Total transactions sent)

    Skupno število transakcij, ki se predložijo in obdelajo v določenem plačilnem sistemu.

    Skupna vrednost transakcij, ki se predložijo in obdelajo v določenem plačilnem sistemu.

    Skupno število kartic (ne glede na število funkcij na kartici) (Total number of cards (irrespective of the number of functions on the card))

    Skupno število kartic v obtoku. Te lahko imajo eno ali več naslednjih funkcij: funkcijo gotovine, debetno funkcijo, posojilno funkcijo, funkcijo odloženega plačila ali funkcijo elektronskega denarja.

    Sredstva (Funds)

    Bankovci in kovanci, knjižni denar in elektronski denar.

    Storitev odreditve plačil

    S storitvami odreditve plačil se odredijo plačilne transakcije prek plačilnega računa, ki omogoča dostop prek interneta. Storitve zagotovijo tretji subjekti, ki sami ne izdajo uporabljenega plačilnega računa.

    Število prenosljivih vlog čez noč (Number of transferable overnight deposits)

    Število računov za vloge čez noč z vlogami, ki so neposredno prenosljive na zahtevo, da se izvršijo plačila drugim gospodarskim subjektom z običajno uporabljenimi sredstvi plačil, brez znatnega odloga, omejitve ali kazni.

    Število prenosljivih vlog čez noč, od tega: število prenosljivih vlog čez noč, povezanih z internetom/osebnim računalnikom (Number of transferable overnight deposits of which: number of internet/PC linked overnight deposits)

    Število računov za prenosljive vloge čez noč, ki jih imajo ne-MFI in do katerih lahko imetnik računa dostopi in jih uporablja elektronsko prek interneta ali z bančnimi aplikacijami na osebnem računalniku prek temu namenjene programske opreme in telekomunikacijskih povezav.

    Število vlog čez noč (Number of overnight deposits)

    Število računov z vlogami, ki so zamenljive v gotovino in/ali so na zahtevo prenosljive s čekom, plačilnim nalogom, debetno vknjižbo ali na podoben način brez znatnega odloga, omejitve ali kazni.

    Število vlog čez noč, od tega: število vlog čez noč, povezanih z internetom/osebnim računalnikom (Number of overnight deposits of which: number of internet/PC linked overnight deposits)

    Število računov za vloge čez noč, ki jih imajo ne-MFI in do katerih lahko imetnik računa dostopi in jih uporablja elektronsko prek interneta ali z bančnimi aplikacijami na osebnem računalniku prek temu namenjene programske opreme in telekomunikacijskih povezav.

    Terminal za kartice s funkcijo elektronskega denarja (E-money card terminal)

    Terminal, ki omogoča prenos elektronske vrednosti od izdajatelja elektronskega denarja na kartico s funkcijo elektronskega denarja in obratno ali s stanja na kartici na stanje upravičenca.

    Terminal za polnjenje in praznjenje kartic s funkcijo elektronskega denarja (E-money card-loading and unloading terminal)

    Terminal, ki omogoča prenos elektronske vrednosti od izdajatelja elektronskega denarja imetniku kartice s funkcijo elektronskega denarja in obratno, tj. polnjenje in praznjenje.

    Terminal za sprejemanje kartic s funkcijo elektronskega denarja (E-money card-accepting terminal)

    Terminal, ki imetnikom elektronskega denarja na kartici s funkcijo elektronskega denarja omogoča prenos vrednosti elektronskega denarja z njihovega stanja na stanje trgovca ali drugega upravičenca.

    Terminali EFTPOS (EFTPOS terminals)

    Terminali EFTPOS, ki zbirajo plačilne informacije z elektronskimi sredstvi in so v nekaterih primerih zasnovani za prenos teh informacij bodisi s povezavo, z zahtevo za odobritev v realnem času, bodisi brez povezave. Vključujejo samopostrežne terminale.

    Transakcije na bankomatu (razen transakcij z elektronskim denarjem) (ATM transactions (except e-money transactions))

    Dvigi gotovine ali pologi gotovine, opravljeni na bankomatu z uporabo kartice s funkcijo gotovine, kar vključuje vse zadevne transakcije, odrejene s kartico, tj.:

    (a)

    vse transakcije, pri katerih sta pridobitelj in izdajatelj kartice različna subjekta; in

    (b)

    vse transakcije, pri katerih sta pridobitelj in izdajatelj kartice isti subjekt.

    Plačilne transakcije z elektronskim denarjem se ne vključijo.

    Transakcije na terminalih, ki jih zagotovijo nerezidenčni ponudniki plačilnih storitev, s karticami, ki jih izdajo rezidenčni ponudniki plačilnih storitev (Transactions at terminals provided by non-resident PSPs with cards issued by resident PSPs)

    Plačilne transakcije, ki se opravijo na vseh terminalih, ki jih pridobijo nerezidenčni ponudniki plačilnih storitev, in pri katerih kartice, uporabljene pri transakcijah, izdajo rezidenčni ponudniki plačilnih storitev.

    Geografske razčlenitve (kakor je določeno v Prilogi III) se nanašajo na državo, v kateri se nahajajo terminali.

    Transakcije na terminalih, ki jih zagotovijo rezidenčni ponudniki plačilnih storitev, s karticami, ki jih izdajo nerezidenčni ponudniki plačilnih storitev (Transactions at terminals provided by resident PSPs with cards issued by non-resident PSPs)

    Plačilne transakcije, ki se opravijo na vseh terminalih, ki jih pridobijo rezidenčni ponudniki plačilnih storitev (tj. ne glede na to, ali se terminali nahajajo v državi, v kateri se nahaja ponudnik plačilnih storitev, ali zunaj nje), in pri katerih kartice, uporabljene pri transakcijah, izdajo nerezidenčni ponudniki plačilnih storitev.

    Geografske razčlenitve (kakor je določeno v Prilogi III) se nanašajo na državo, v kateri se nahajajo terminali.

    Transakcije na terminalih, ki jih zagotovijo rezidenčni ponudniki plačilnih storitev, s karticami, ki jih izdajo rezidenčni ponudniki plačilnih storitev (Transactions at terminals provided by resident PSPs with cards issued by resident PSPs)

    Plačilne transakcije, ki se opravijo na vseh terminalih, ki jih pridobijo rezidenčni ponudniki plačilnih storitev (tj. ne glede na to, ali se terminali nahajajo v državi, v kateri se nahaja ponudnik plačilnih storitev, ali zunaj nje), in pri katerih kartice, uporabljene pri transakcijah, izdajo rezidenčni ponudniki plačilnih storitev.

    Geografske razčlenitve (kakor je določeno v Prilogi III) se nanašajo na državo, v kateri se nahajajo terminali.

    Trgovec (Merchant)

    Subjekt, ki je pooblaščen za prejemanje sredstev v zameno za dostavo blaga in/ali storitev ter ima dogovor s ponudnikom plačilnih storitev za sprejemanje teh sredstev.

    Zastopnik (Agent)

    „Zastopnik“ ima enak pomen, kakor je opredeljeno v členu 4 Direktive 2007/64/ES.


    (1)  UL L 174, 26.6.2013, str. 1.

    (2)  Uredba (EU) št. 260/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o uvajanju tehničnih in poslovnih zahtev za kreditne prenose in direktne bremenitve v eurih in o spremembi Uredbe (ES) št. 924/2009 (UL L 94, 30.3.2012, str. 22).

    (3)  Uredba (EU) št. 260/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o uvajanju tehničnih in poslovnih zahtev za kreditne prenose in direktne bremenitve v eurih (UL L 94, 30.3.2012, str. 22).


    PRILOGA III

    SHEME POROČANJA

    Tabela 1

    Institucije, ki ponujajo plačilne storitve za ne-MFI

    (Konec obdobja)

     

    Število

    Vrednost

    Kreditne institucije

    Število vlog čez noč (v tisočih)

    Geo 0

     

    od tega:

     

     

    Število vlog čez noč, povezanih z internetom/osebnim računalnikom (v tisočih)

    Geo 0

     

    Število prenosljivih vlog čez noč (v tisočih)

    Geo 0

     

    od tega:

     

     

    Število prenosljivih vlog čez noč, povezanih z internetom/osebnim računalnikom (v tisočih)

    Geo 0

     

    Število plačilnih računov

    Geo 0

     

    Število računov elektronskega denarja

    Geo 0

     

    Obstoječa izdana vrednost na shranjevalnikih elektronskega denarja (1) (v tisočih EUR)

     

    Geo 0

    Institucije za izdajo elektronskega denarja

    Število plačilnih računov

    Geo 0

     

    Število računov elektronskega denarja

    Geo 0

     

    Obstoječa izdana vrednost na shranjevalnikih elektronskega denarja (1) (v tisočih EUR)

     

    Geo 0

    Plačilne institucije

    Število plačilnih računov

    Geo 0

     

    Drugi ponudniki plačilnih storitev in izdajatelji elektronskega denarja

    Število plačilnih računov

    Geo 0

     

    Število računov elektronskega denarja

    Geo 0

     

    Obstoječa izdana vrednost na shranjevalnikih elektronskega denarja (1) (v tisočih EUR)

     

    Geo 0


    Tabela 2

    Funkcije plačilnih kartic

    (Konec obdobja, prvotne enote)

     

    Število

    Kartice, ki jih izdajo rezidenčni ponudniki plačilnih storitev

    Kartice s funkcijo gotovine

    Geo 0

    Kartice s funkcijo plačila (razen kartic, ki imajo samo funkcijo elektronskega denarja)

    Geo 0

    od tega:

     

    Kartice z debetno funkcijo

    Geo 0

    Kartice s funkcijo odloženega plačila

    Geo 0

    Kartice s posojilno funkcijo

    Geo 0

    Kartice z debetno funkcijo in/ali funkcijo odloženega plačila

    Geo 0

    Kartice s posojilno funkcijo in/ali funkcijo odloženega plačila

    Geo 0

    Kartice s funkcijo elektronskega denarja

    Geo 0

    Kartice, na katerih se lahko neposredno shrani elektronski denar

    Geo 0

    Kartice, ki omogočajo dostop do elektronskega denarja, shranjenega na računih elektronskega denarja

    Geo 0

    od tega:

     

    Kartice s funkcijo elektronskega denarja, ki so bile napolnjene najmanj enkrat

    Geo 0

    Skupno število kartic (ne glede na število funkcij na kartici)

    Geo 0

    od tega:

     

    Kartice s kombinacijo debetne funkcije, funkcije gotovine in funkcije elektronskega denarja

    Geo 0


    Tabela 3

    Naprave za sprejemanje plačilnih kartic

    (Konec obdobja, prvotne enote)

     

    Število

    Terminali, ki jih zagotovijo rezidenčni ponudniki plačilnih storitev

    Bankomati

    Geo 3

    od tega:

     

    Bankomati s funkcijo dviga gotovine

    Geo 3

    Bankomati s funkcijo kreditnega prenosa

    Geo 3

    POS terminali

    Geo 3

    od tega:

     

    Terminali EFTPOS

    Geo 3

    Terminali za kartice s funkcijo elektronskega denarja

    Geo 3

    Terminali za kartice s funkcijo elektronskega denarja

    Geo 3

    od tega:

     

    Terminali za polnjenje in praznjenje kartic s funkcijo elektronskega denarja

    Geo 3

    Terminali za sprejemanje kartic s funkcijo elektronskega denarja

    Geo 3


    Tabela 4

    Plačilne transakcije, ki vključujejo ne-MFI

    (Skupaj za obdobje; število transakcij v milijonih; vrednost transakcij v milijonih EUR)

     

    Poslane

    Prejete

     

    Število transakcij

    Vrednost transakcij

    Število transakcij

    Vrednost transakcij

    Transakcije po vrsti plačilne storitve

    Kreditni prenosi

    Geo 3

    Geo 3

    Geo 2

    Geo 2

    Odrejeni v papirni obliki

    Geo 1

    Geo 1

     

     

    Odrejeni elektronsko

    Geo 1

    Geo 1

     

     

    Odrejeni v datoteki/svežnju

    Geo 1

    Geo 1

     

     

    Odrejeni kot posamezno plačilo

    Geo 1

    Geo 1

     

     

    od tega:

     

     

     

     

    Ne-SEPA

    Geo 1

    Geo 1

     

     

    Direktne obremenitve

    Geo 3

    Geo 3

    Geo 2

    Geo 2

    Odrejene v datoteki/svežnju

    Geo 1

    Geo 1

     

     

    Odrejene kot posamezno plačilo

    Geo 1

    Geo 1

     

     

    od tega:

     

     

     

     

    Ne-SEPA

    Geo 1

    Geo 1

     

     

    Kartična plačila s karticami, ki jih izdajo rezidenčni ponudniki plačilnih storitev (razen s karticami, ki imajo samo funkcijo elektronskega denarja)

    Geo 3

    Geo 3

     

     

    Plačila s karticami z debetno funkcijo

    Geo 1

    Geo 1

     

     

    Plačila s karticami s funkcijo odloženega plačila

    Geo 1

    Geo 1

     

     

    Plačila s karticami s posojilno funkcijo

    Geo 1

    Geo 1

     

     

    Plačila s karticami z debetno funkcijo in/ali funkcijo odloženega plačila

    Geo 1

    Geo 1

     

     

    Plačila s karticami s posojilno funkcijo in/ali funkcijo odloženega plačila

    Geo 1

    Geo 1

     

     

    Odrejena na fizičnem terminalu EFTPOS

    Geo 1

    Geo 1

     

     

    Odrejena na daljavo

    Geo 1

    Geo 1

     

     

    Plačilne transakcije z elektronskim denarjem, ki ga izdajo rezidenčni ponudniki plačilnih storitev

    Geo 3

    Geo 3

    Geo 2

    Geo 2

    S karticami, na katerih se lahko neposredno shrani elektronski denar

    Geo 1

    Geo 1

     

     

    Z računi elektronskega denarja

    Geo 1

    Geo 1

     

     

    od tega:

     

     

     

     

    dostopni prek kartice

    Geo 1

    Geo 1

     

     

    Čeki

    Geo 3

    Geo 3

    Geo 2

    Geo 2

    Druge plačilne storitve

    Geo 3

    Geo 3

    Geo 2

    Geo 2

    Skupaj plačilne transakcije, ki vključujejo ne-MFI

    Geo 3

    Geo 3

    Geo 2

    Geo 2


    Tabela 5

    Plačilne transakcije po vrsti terminala, ki vključujejo ne-MFI

    (Skupaj za obdobje; število transakcij v milijonih; vrednost transakcij v milijonih EUR)

     

    Število transakcij

    Vrednost transakcij

    Transakcije po vrsti terminala  (2)

    (a)

    Transakcije na terminalih, ki jih zagotovijo rezidenčni ponudniki plačilnih storitev, s karticami, ki jih izdajo rezidenčni ponudniki plačilnih storitev

    Geo 3

    Geo 3

    od tega:

     

     

    Dvigi gotovine na bankomatu (razen transakcij z elektronskim denarjem)

    Geo 3

    Geo 3

    Pologi gotovine na bankomatu (razen transakcij z elektronskim denarjem)

    Geo 3

    Geo 3

    POS transakcije (razen transakcij z elektronskim denarjem)

    Geo 3

    Geo 3

    Polnjenje in praznjenje kartic s funkcijo elektronskega denarja

    Geo 3

    Geo 3

    Plačilo z elektronskim denarjem s karticami s funkcijo elektronskega denarja

    Geo 3

    Geo 3

    (b)

    Transakcije na terminalih, ki jih zagotovijo rezidenčni ponudniki plačilnih storitev, s karticami, ki jih izdajo nerezidenčni ponudniki plačilnih storitev

    Geo 3

    Geo 3

    od tega:

     

     

    Dvigi gotovine na bankomatu (razen transakcij z elektronskim denarjem)

    Geo 3

    Geo 3

    Pologi gotovine na bankomatu (razen transakcij z elektronskim denarjem)

    Geo 3

    Geo 3

    POS transakcije (razen transakcij z elektronskim denarjem)

    Geo 3

    Geo 3

    Polnjenje in praznjenje kartic s funkcijo elektronskega denarja

    Geo 3

    Geo 3

    Plačilo z elektronskim denarjem s karticami s funkcijo elektronskega denarja

    Geo 3

    Geo 3

    (c)

    Transakcije na terminalih, ki jih zagotovijo nerezidenčni ponudniki plačilnih storitev, s karticami, ki jih izdajo rezidenčni ponudniki plačilnih storitev

    Geo 3

    Geo 3

    od tega:

     

     

    Dvigi gotovine na bankomatu (razen transakcij z elektronskim denarjem)

    Geo 3

    Geo 3

    Pologi gotovine na bankomatu (razen transakcij z elektronskim denarjem)

    Geo 3

    Geo 3

    POS transakcije (razen transakcij z elektronskim denarjem)

    Geo 3

    Geo 3

    Polnjenje in praznjenje kartic s funkcijo elektronskega denarja

    Geo 3

    Geo 3

    Plačilo z elektronskim denarjem s karticami s funkcijo elektronskega denarja

    Geo 3

    Geo 3


    Tabela 6

    Udeležba v izbranih plačilnih sistemih

    (Konec obdobja, prvotne enote)

     

    Število

    Plačilni sistem (razen sistema TARGET2)

    Število udeležencev

    Geo 1

    Neposredni udeleženci

    Geo 1

    Kreditne institucije

    Geo 1

    Centralna banka

    Geo 1

    Drugi neposredni udeleženci

    Geo 1

    Javna uprava

    Geo 1

    Organizacije, ki opravljajo storitve kliringa in poravnave

    Geo 1

    Druge finančne institucije

    Geo 1

    Ostali

    Geo 1

    Posredni udeleženci

    Geo 1


    Tabela 7

    Plačila, ki se obdelajo v izbranem plačilnem sistemu

    (Skupaj za obdobje; število transakcij v milijonih; vrednost transakcij v milijonih EUR)

     

    Poslane

     

    Število transakcij

    Vrednost transakcij

    Plačilni sistem (razen sistema TARGET2)

    Skupaj transakcije

    Geo 4

    Geo 4

    Kreditni prenosi

    Geo 4

    Geo 4

    Odrejeni v papirni obliki

    Geo 1

    Geo 1

    Odrejeni elektronsko

    Geo 1

    Geo 1

    Direktne obremenitve

    Geo 4

    Geo 4

    Kartična plačila

    Geo 4

    Geo 4

    Transakcije na bankomatu (razen transakcij z elektronskim denarjem)

    Geo 4

    Geo 4

    Plačilo z elektronskim denarjem

    Geo 4

    Geo 4

    Čeki

    Geo 4

    Geo 4

    Druge plačilne storitve

    Geo 4

    Geo 4

    Razmerje koncentracije

    Geo 1

    Geo 1


    Geografske razčlenitve

    Geo 0

    Geo 1

    Geo 2

    Geo 3

    Geo 4

     

     

     

    Domače

     

    Domače

    Domače in čezmejne združeno

    Čezmejne

    Razčlenitve po posamezni državi za vse države Unije

    Domače

    Čezmejne

     

     

     

    Tujina

     


    (1)  Obstoječa vrednost na shranjevalnikih elektronskega denarja, ki so jo izdali izdajatelji elektronskega denarja.

    (2)  Geografske (Geo) razčlenitve temeljijo na lokaciji terminala.


    PRILOGA IV

    MINIMALNI STANDARDI, KI JIH MORA UPOŠTEVATI DEJANSKA POROČEVALSKA POPULACIJA

    Poročevalske enote morajo upoštevati naslednje minimalne standarde, da bi izpolnile zahteve Evropske centralne banke (ECB) za statistično poročanje.

    1.

    Minimalni standardi za prenos:

    (a)

    poročanje mora biti pravočasno in v rokih, ki jih določi zadevna NCB;

    (b)

    statistična poročila morajo imeti obliko in format po tehničnih zahtevah, ki jih za poročanje določi zadevna NCB;

    (c)

    poročevalska enota mora zadevni NCB sporočiti podatke ene ali več kontaktnih oseb;

    (d)

    upoštevati je treba tehnične specifikacije za prenos podatkov do zadevne NCB.

    2.

    Minimalni standardi za točnost:

    (a)

    statistične informacije morajo biti pravilne: izpolniti je treba vse linearne omejitve (npr. seštevek delnih vsot mora biti enak skupni vsoti) in podatki morajo biti usklajeni med vsemi frekvencami poročanja;

    (b)

    poročevalske enote morajo biti sposobne zagotoviti informacije o gibanjih v prenesenih podatkih;

    (c)

    statistične informacije morajo biti popolne in ne smejo vsebovati trajnih in strukturnih vrzeli; obstoječe vrzeli je treba ugotoviti, jih pojasniti zadevni NCB in jih po potrebi čim prej premostiti;

    (d)

    poročevalske enote morajo upoštevati politiko zaokroževanja, ki jo določi zadevna NCB za tehnični prenos podatkov.

    3.

    Minimalni standardi za vsebinsko skladnost:

    (a)

    statistične informacije morajo biti v skladu z opredelitvami in razvrstitvami iz te uredbe;

    (b)

    v primeru odstopanj od teh opredelitev in razvrstitev morajo poročevalske enote redno spremljati in kvantificirati razliko med uporabljenim merilom in merilom v tej uredbi;

    (c)

    poročevalske enote morajo biti sposobne pojasniti prelome v prenesenih podatkih v primerjavi s številkami iz prejšnjih obdobij.

    4.

    Minimalni standardi za popravke:

    Upoštevati je treba politiko in postopke glede popravkov, ki jih določita ECB in zadevna NCB. Popravke, ki odstopajo od običajnih, morajo spremljati pojasnila.


    Top