Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32013R1285

Uredba (EU) št. 1285/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi in obratovanju evropskih satelitskih navigacijskih sistemov ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 876/2002 in Uredbe (ES) št. 683/2008 Evropskega parlamenta in Sveta

OJ L 347, 20.12.2013, p. 1–24 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/1285/oj

20.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/1


UREDBA (EU) št. 1285/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 11. decembra 2013

o vzpostavitvi in obratovanju evropskih satelitskih navigacijskih sistemov ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 876/2002 in Uredbe (ES) št. 683/2008 Evropskega parlamenta in Sveta

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 172 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Cilj evropske politike satelitske navigacije je Uniji zagotoviti dva satelitska navigacijska sistema, in sicer sistem, vzpostavljen v okviru programa Galileo, in sistem EGNOS (v nadaljnjem besedilu: sistema). Sistema izhajata iz programov Galileo in EGNOS. Vsako od infrastruktur sestavljajo sateliti in omrežje zemeljskih postaj.

(2)

Namen programa Galileo je vzpostavitev in obratovanje prve infrastrukture za globalno satelitsko navigacijo in določanje položaja, ki je posebej oblikovana za civilne namene in ki jo lahko uporablja cela vrsta javnih in zasebnih akterjev v Evropi in po vsem svetu. Sistem, vzpostavljen v okviru programa Galileo, deluje neodvisno od drugih obstoječih ali potencialnih sistemov in s tem med drugim prispeva k strateški avtonomnosti Unije, kakor sta poudarila Evropski parlament in Svet.

(3)

Namen programa EGNOS je izboljšati kakovost odprtih signalov, ki jih oddajajo obstoječi globalni satelitski navigacijski sistemi (v nadaljnjem besedilu: GNSS), ter signalov odprte storitve, ki jo bo ponudil sistem, vzpostavljen v okviru programa Galileo, ko bodo na voljo. Storitve, ki jih zagotavlja program EGNOS, bi morale predvsem pokrivati ozemlja držav članic z zemljepisno lego v Evropi, za ta namen pa tudi Azore, Kanarske otoke in Madeiro.

(4)

Evropski parlament, Svet, Evropski ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij že ves čas v celoti podpirajo programa Galileo in EGNOS.

(5)

Ker sta programa Galileo in EGNOS v pozni razvojni fazi in prehajata v fazo uporabe sistemov, je zanju potreben poseben pravni instrument, ki bo ustrezal njunim potrebam, zlasti v smislu upravljanja in varnosti, ter omogočil zahtevano dobro finančno poslovodenje in spodbujala uporabo sistemov.

(6)

Sistemi so infrastrukture, vzpostavljene kot vseevropska omrežja, katerih uporaba sega precej čez nacionalne meje držav članic. Poleg tega storitve, ponujene v okviru teh sistemov, prispevajo k razvoju raznovrstnih gospodarskih in družbenih dejavnosti, vključno z razvojem vseevropskih omrežij na področju prometnih, telekomunikacijskih in energetskih infrastruktur.

(7)

Programa Galileo in EGNOS sta orodje industrijske politike in sta del strategije Evropa 2020, kakor izhaja iz sporočila Komisije z dne 17. novembra 2010 z naslovom „Celostna industrijska politika za dobo globalizacije – Konkurenčnost in trajnost v središču pozornosti“. Omenjena sta tudi v sporočilu Komisije z dne 4. aprila 2011 z naslovom „Za vesoljsko strategijo Evropske unije, ki koristi državljanom“. Za gospodarstvo in državljane Unije prinašata navedena programa številne koristi, katerih skupna vrednost je ocenjena na približno 130 milijard EUR za obdobje 2014–2034.

(8)

Satelitski navigacijski sistemi se uporabljajo v vse več gospodarskih panogah, zlasti v prometu, telekomunikacijah, kmetijstvu in energetiki. Tudi javni organi imajo lahko korist od teh sistemov na različnih področjih, kot so službe za ukrepanje v izrednih razmerah, policija, krizno upravljanje ali upravljanje meja. Razvoj uporabe satelitske navigacije prinaša ogromne koristi za gospodarstvo, družbo in okolje. Take družbeno-gospodarske koristi lahko razdelimo v tri glavne kategorije: neposredne koristi zaradi rasti vesoljskega trga, neposredne koristi zaradi rasti prodajnega trga aplikacij in storitev, ki temeljijo na sistemu GNSS, in posredne koristi zaradi razvoja novih aplikacij ali prenosa tehnologije v druge sektorje, kar ustvarja nove tržne priložnosti v drugih sektorjih, povečuje produktivnost v celotni industriji in javno korist, saj se zmanjšuje onesnaženost in izboljšuje raven varnosti.

(9)

Zato je pomembno, da Unija podpira razvoj aplikacij in storitev, ki temeljijo na teh sistemih. S tem bodo državljani Unije lahko izkoristili prednosti teh sistemov, javnost pa bo ohranila zaupanje v programa Galileo in EGNOS. Ustrezni instrument za financiranje raziskovalnih in inovativnih dejavnosti, povezanih z razvojem GNSS aplikacij, je Obzorje 2020 - okvirni program za raziskave in inovacije (v nadaljnjem besedilu: Obzorje 2020), vzpostavljen z Uredbo (EU) št 1291./2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2). Vendar bi se moral zelo specifični predhodni del raziskovalnih in razvojnih dejavnosti financirati iz proračunskih sredstev, ki se programoma Galileo in EGNOS dodeljujejo po tej uredbi, kadar se te dejavnosti nanašajo na bistvene elemente, kot so nabori čipov in sprejemniki, ki jih podpira Galileo, kar bo spodbudilo razvoj aplikacij v različnih gospodarskih sektorjih. Vendar tako financiranje ne bi smelo ogroziti uvajanja ali obratovanja infrastrukture, vzpostavljene v okviru programov.

(10)

Glede na rastočo uporabo satelitske navigacije na številnih področjih dejavnosti bi lahko prekinitev zagotavljanja storitev povzročila veliko škodo v sodobnih družbah in številnim gospodarskim subjektom prinesla izgubo. Poleg tega sta sistema satelitske navigacije zaradi svojih strateških razsežnosti občutljivi infrastrukturi, ki bi lahko bili predmet zlorabe. Ti elementi bi lahko ogrozili varnost Unije, njenih držav članic in njenih državljanov. Zato bi bilo treba pri zasnovi, razvoju, uvajanju in obratovanju infrastruktur, vzpostavljenih v okviru programov Galileo in EGNOS, upoštevati standardne prakse.

(11)

Program Galileo vključuje opredelitveno fazo, ki je končana, fazo razvoja in validacije do leta 2013, uvajalno fazo, ki se je začela leta 2008 in bi se morala končati leta 2020, ter fazo uporabe, ki se mora postopno začeti z letoma 2014 in 2015, da bo sistem leta 2020 v celoti operativen. Prvi štirje operativni sateliti so bili zgrajeni in dani v uporabo med fazo razvoja in validacije, celotna postavitev satelitov pa bi morala biti končana med uvajalno fazo, medtem ko bi obnavljanje moralo potekati med fazo uporabe. Zemeljska infrastruktura, povezana s tem, bi se morala razvijati in upravljati skladno s tem.

(12)

Program EGNOS je v fazi uporabe, odkar sta bili njegova „odprta storitev“ in storitev „varovanja življenj“ („Safety of Life“) oktobra 2009 oziroma marca 2011 razglašeni za operativni. V okviru tehničnih in finančnih omejitev ter na podlagi mednarodnih sporazumov bi se lahko geografska pokritost, ki jo zagotavlja sistem EGNOS, razširila na druge regije sveta, zlasti na ozemlja držav kandidatk, tretjih držav, ki so pridružene enotnemu evropskemu nebu, in držav v evropski sosedski politiki. Vendar se ta razširitev ne bi smela financirati iz proračunskih sredstev, dodeljenih programoma Galileo in EGNOS po Uredbi Sveta (EU, Euratom) št.1311/2013 (3) in ne bi smela zakasniti razširitve pokritosti na ozemlja držav članic z zemljepisno lego v Evropi.

(13)

Prvotna zasnova storitev varovanja življenj, kakor jo določa Uredba (ES) št. 683/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (4), je bila spremenjena, da bi zagotovila interoperabilnost s preostalimi GNSS, se učinkovito odzivala na zahteve za varovanje življenj uporabnikov ter zmanjšala zahtevnost, tveganja in stroške potrebne infrastrukture.

(14)

Da bo storitev varovanja življenj EGNOS delovala čim bolje, jo je treba zagotavljati brez neposrednih stroškov za uporabnika. Tudi regulirano javno storitev Galileo bi bilo treba brezplačno zagotavljati naslednjim uporabnikom regulirane javne storitve, v smislu Sklepa št. 1104/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta (5): državam članicam, Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje (v nadaljnjem besedilu: ESZD) in ustrezno pooblaščenim agencijam Unije. Brezplačnost zagotavljanja se ne bi smelo razlagati tako, da vpliva na določbe glede stroškov delovanja organa, pristojnega za regulirano javno storitev, kakor je določeno v Sklepu št. 1104/2011/EU.

(15)

Za optimizacijo uporabe storitev bi morali biti sistemi, omrežja in storitve, ki izhajajo iz programov Galileo in EGNOS, združljivi in interoperabilni med seboj in, kolikor je mogoče, tudi z drugimi sistemi satelitske navigacije ter s konvencionalnimi navigacijskimi sredstvi, kadar je taka združljivost in kompatibilnost določena v mednarodnem sporazumu brez poseganja v cilj strateške avtonomnosti.

(16)

Ker programa Galileo in EGNOS načeloma v celoti financira Unija, bi bilo treba predvideti, da je Unija lastnica vseh opredmetenih in neopredmetenih sredstev, ustvarjenih ali razvitih v okviru navedenih programov. Za popolno spoštovanje katerih koli temeljnih pravic, povezanih z lastništvom, bi bilo treba vzpostaviti ustrezne ureditve z obstoječimi lastniki, zlasti glede bistvenih delov infrastruktur in njihove varnosti. Razumeti bi bilo treba, da določbe glede lastništva neopredmetenih sredstev iz te uredbe ne zajemajo nematerialnih pravic, ki niso prenosljive v skladu z ustreznimi nacionalnimi zakonodajami. Tako lastništvo Unije ne bi smelo posegati v možnost, da Unija v skladu s to uredbo in v primerih, kadar se zdi primerno, ta sredstva da na voljo tretjim stranem ali jim jih odpiše. Zlasti bi Unija morala imeti možnost, da prenese lastništvo pravic intelektualne lastnine, ki izhajajo iz dela v okviru programov Galileo in EGNOS, ali licenco zanje na tretje osebe. Da bi trgi lažje sprejeli satelitsko navigacijo, je treba tretjim osebam zagotoviti optimalno uporabo zlasti pravic intelektualne lastnine, ki izhajajo iz programov Galileo in EGNOS in pripadajo Uniji, vključno z družbenogospodarskega vidika.

(17)

Za sredstva, ustvarjena ali razvita zunaj programov Galileo in EGNOS, določbe glede lastništva iz te uredbe ne učinkujejo. Vendar so tovrstna sredstva včasih lahko pomembna za delovanje programov. Komisija bi morala za spodbuditev razvoja novih tehnologij zunaj programov Galileo in EGNOS pozivati k osredotočenosti tretjih oseb na taka pomembna neopredmetena sredstva in se, kadar bi to koristilo programoma, dogovoriti o pogojih njihove ustrezne uporabe.

(18)

Uvajalno fazo in fazo uporabe programa Galileo ter fazo uporabe programa EGNOS bi morala v celoti financirati Unija. Vendar bi morale države članice v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6), imeti možnost, da k programoma Galileo in EGNOS dodatno prispevajo v obliki finančnih sredstev ali v naravi na podlagi ustreznih sporazumov za financiranje dodatnih elementov programov, povezanih z morebitnimi posebnimi cilji zadevnih držav članic. Tudi tretje države in mednarodne organizacije bi morale imeti možnost prispevati k programoma.

(19)

Za zagotavljanje stalnosti in stabilnosti programov Galileo in EGNOS ter zaradi njihove evropske razsežnosti in bistvene evropske dodane vrednosti je potrebno zadostno in stalno financiranje v celotnih obdobjih finančnega načrtovanja. Treba je določiti tudi znesek, ki bo v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020 potreben za financiranje dokončanja uvajalne faze programa Galileo in faz uporabe programov Galileo in EGNOS.

(20)

Z Uredbo (EU, Euratom) št. 1311/2013 je bil odobren znesek v višini največ 7 071,73 milijonov EUR v tekočih cenah za financiranje dejavnosti v zvezi s programoma Galileo in EGNOS v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020. Zaradi večje jasnosti in nadzora nad stroški bi bilo treba celoten znesek razčleniti v več kategorij. Kljub temu bi morala imeti Komisija zaradi prilagodljivosti in zagotavljanja nemotenega delovanja programov možnost, da prerazporedi sredstva iz ene kategorije v drugo. Dejavnosti programa bi morale zajemati tudi varovanje sistemov in njihovega obratovanja, tudi pri izstrelitvi satelitov. Zato bi se lahko prispevek k stroškom za storitve, ki bi zagotavljale tako varovanje, financiral iz proračuna, dodeljenega programoma Galileo in EGNOS, kolikor bi bila na voljo sredstva po strogem upravljanju stroškov in ob natančnem upoštevanju najvišjega zneska, ki je določen v Uredbi (EU, Euratom) št. 1311/2013. Tak prispevek bi se moral uporabljati samo za zagotavljanje podatkov in storitev, in ne za nakup infrastrukture. Ta uredba določa finančna sredstva za nadaljevanje programov Galileo in EGNOS, ki pomenijo prednostni referenčni znesek za Evropski parlament in Svet v letnem proračunskem postopku v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (7).

(21)

V tej uredbi bi bilo treba opredeliti dejavnosti, za katere so odobrena proračunska sredstva Unije, dodeljena programoma za obdobje 2014–2020. Take odobritve bi bilo treba nameniti zlasti za dejavnosti v zvezi z uvajalno fazo programa Galileo, vključno z ukrepi upravljanja in spremljanja navedene faze, ter za dejavnosti v zvezi z uporabo sistema, vzpostavljenega v okviru programa Galileo, vključno z ukrepi, sprejetimi pred fazo uporabe navedenega programa ali med njeno pripravo, in za dejavnosti v zvezi z uporabo sistema EGNOS. Treba bi jih bilo nameniti tudi za financiranje nekaterih drugih dejavnosti, potrebnih za upravljanje in doseganje ciljev programov Galileo in EGNOS, zlasti s podporo raziskav in razvoja bistvenih elementov, kot so nabori čipov in sprejemniki, ki jih podpira Galileo, in vključno, po potrebi, modulov programske opreme za določanje položaja in nadzor popolnosti delovanja. Navedeni elementi povezujejo storitve, ki jih zagotavlja infrastruktura, in aplikacije na prodajnih trgih ter omogočajo razvoj aplikacij v raznih gospodarskih sektorjih. Njihov razvoj omogoča čim večje družbeno-gospodarske koristi, saj spodbuja izkoristek ponujenih storitev na trgu. Komisija bi morala vsako leto poročati Evropskemu parlamentu in Svetu o strategiji upravljanja stroškov.

(22)

Treba je opozoriti, da stroški naložb in obratovanja sistemov, ocenjeni za obdobje 2014–2020, ne upoštevajo nepredvidenih finančnih obveznosti, ki bi jih Unija utegnila imeti, zlasti obveznosti, povezanih z delovanjem storitev ali lastništva Unije nad sistemi, zlasti glede nepravilnega delovanja sistemov. Te obveznosti so predmet posebne analize Komisije.

(23)

Treba bi bilo tudi opozoriti, da proračunska sredstva, načrtovana v tej uredbi, ne zajemajo del, financiranih iz sredstev, dodeljenih Obzorju 2020, kot so dela v zvezi z razvojem aplikacij na podlagi sistemov. Taka dela bodo omogočila kar najboljšo uporabo storitev, ponujenih v okviru programov Galileo in EGNOS, zagotovitev dobre donosnosti naložb Unije na področju družbenih in gospodarskih koristi ter povečanje znanja podjetij v Uniji v zvezi s tehnologijo satelitske navigacije. Komisija bi morala poskrbeti za preglednost in jasnost glede različnih virov financiranja za različne vidike programov.

(24)

Unija bi morala poleg tega prejeti prihodke, ki jih ustvarita sistema, zlasti s komercialnimi storitvami, ki jih zagotavlja sistem, vzpostavljen v okviru programa Galileo, za delno zagotovitev nadomestila za naložbe, ki jih je vložila, in te prihodke uporabiti za doseganje ciljev programa Galileo in EGNOS. Poleg tega bi lahko v pogodbah, sklenjenih s subjekti iz zasebnega sektorja, določili mehanizem za delitev prihodkov.

(25)

Za preprečevanje prekoračitev stroškov in zamud, ki so v preteklosti ovirale izvajanje programov Galileo in EGNOS, je treba povečati prizadevanja za obvladovanje tveganj, ki bi lahko povzročili dodatne stroške in/ali zamude, kakor sta zahtevala Evropski parlament v resoluciji z dne 8. junija 2011 o vmesnem pregledu evropskih satelitskih radio-navigacijskih programov: ocena izvajanja, prihodnji izzivi in obeti za financiranje (8) in Svet v svojih sklepih z dne 31. marca 2011 ter kot izhaja iz Sporočila Komisije z dne 29. Junija 2011 z naslovom „Proračun za strategijo Evropa 2020“.

(26)

Za dobro javno upravljanje programov Galileo in EGNOS je po eni strani treba jasno razdeliti odgovornosti in naloge, zlasti med Komisijo, Agencijo za evropski GNSS in Evropsko vesoljsko agencijo (ESA), po drugi strani pa upravljanje postopoma prilagoditi potrebam obratovanja sistemov.

(27)

Komisija bi morala biti kot zastopnica Unije, ki načeloma sama zagotavlja financiranje programov Galileo in EGNOS in je lastnica sistemov, odgovorna za potek navedenih programov in splošni nadzor nad njima. Zato bi morala upravljati sredstva, dodeljena programoma v skladu s to uredbo, ter skrbeti za izvajanje vseh dejavnosti programov in zagotoviti jasno razdelitev odgovornosti in nalog, zlasti med Agencijo za evropski GNSS in ESA. Zato bi bilo treba Komisiji poleg nalog, povezanih s to splošno odgovornostjo, in drugih nalog, za katere je zadolžena na podlagi te uredbe, zaupati tudi specifične naloge. Za kar najboljši izkoristek virov in kompetenc različnih udeleženih strani bi morala imeti Komisija možnost prenesti nekatere naloge s sporazumi o prenosu pooblastil v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012.

(28)

Glede na pomen zemeljske infrastrukture sistemov za programa Galileo in EGNOS in njenega vpliva na njihovo varnost bi morala biti določitev lokacije te infrastrukture ena od posebnih nalog Komisije. Pri razporejanju zemeljske infrastrukture sistemov bi morali tudi v prihodnje uporabljati odprt in pregleden postopek. Lokacija takšne infrastrukture bi morala biti določena ob upoštevanju geografskih in tehničnih omejitev, povezanih z optimalno geografsko porazdelitvijo zemeljske infrastrukture, in morebitnih obstoječih instalacij in opreme, primernih za zadevne naloge, ter zagotoviti skladnost z varnostnimi potrebami posameznih zemeljskih postaj in nacionalnimi varnostnimi zahtevami vsake države članice.

(29)

Agencija za evropski GNSS je bila ustanovljena z Uredbo (EU) št. 912/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (9) z namenom doseganja ciljev programov Galileo in EGNOS ter izvajanja nekaterih nalog, povezanih s potekom navedenih programov. Je agencija Unije, za katero kot za organ v smislu Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 veljajo obveznosti, ki se uporabljajo za agencije Unije. Treba bi ji bilo zaupati nekatere naloge, povezane z varnostjo programov in njenim morebitnim imenovanjem za organ, pristojen za regulirano javno storitev. Prispevati bi morala tudi k promociji in trženju sistemov, vključno z vzpostavitvijo stika z uporabniki in morebitnimi uporabniki storitev, ki jih ponujata programa Galileo in EGNOS, ter bi morala zbirati podatke o njihovih potrebah in napredku na trgu satelitske navigacije. Poleg tega bi morala izpolniti naloge, ki ji jih Komisija prenese na podlagi enega ali več sporazumov o prenosu pooblastil, ki zajemajo številne druge specifične naloge v zvezi s programoma, zlasti z nalogami, povezanimi s fazo uporabe sistemov, vključno z operativnim upravljanjem sistema, promocijo aplikacij in storitev na trgu satelitske navigacije in promocijo razvoja bistvenih elementov, povezanih s programoma. Da bi Komisija, ki predstavlja Unijo, lahko v celoti izvajala svoja nadzorna pooblastila, bi morali sporazumi o prenosu pooblastil vključevati splošne pogoje upravljanja sredstev, zaupanih Agenciji za evropski GNSS.

Prenos odgovornosti na Agencijo za evropski GNSS za naloge, povezane z operativnim upravljanjem programov Galileo in EGNOS in njihovo uporabo, bi moral potekati postopoma in biti pogojen z uspešnim pregledom predaje, pa tudi s pripravljenostjo te agencije na prevzem takih nalog, da bi zagotovili nemoteno delovanje navedenih programov. V primeru EGNOS bi moral biti prenos opravljen 1. januarja 2014, v primeru Galileo pa se pričakuje v letu 2016.

(30)

Unija bi morala z ESA za uvajalno fazo programa Galileo skleniti sporazum o prenosu pooblastil, ki bo določal naloge ESA v tej fazi. Komisija bi morala kot predstavnica Unije storiti vse v njeni moči, da bi se sporazum o prenosu pooblastil sklenil v šestih mesecih po datumu začetka veljavnosti te uredbe. Da bi Komisija lahko v celoti izvajala svoja nadzorna pooblastila, bi moral sporazum o prenosu pooblastil vključevati splošne pogoje upravljanja sredstev, zaupanih ESA. Glede dejavnosti, ki jih financira izključno Unija, bi morali taki pogoji zagotavljati stopnjo nadzora, primerljivo s stopnjo, ki bi se zahtevala, če bi bila ESA agencija Unije.

(31)

Agencija za evropski GNSS bi morala za fazo uporabe programov Galileo in EGNOS z ESA skleniti delovni dogovor, ki opredeljuje naloge slednje pri razvoju sistemov prihodnje generacije in pri nudenju tehnične podpore za obstoječe generacije sistemov. Ta dogovor bi moral biti v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012. Ne bi se smel nanašati na vlogo ESA pri dejavnostih, povezanih z raziskavami in tehnologijo, ter v zgodnjih fazah razvoja in raziskovalnih dejavnostih v zvezi z infrastrukturo, vzpostavljeno v okviru programov Galileo in EGNOS. Takšne dejavnosti bi bilo treba financirati z drugimi sredstvi in ne iz proračuna za programa, na primer s sredstvi, dodeljenimi Obzorju 2020.

(32)

Odgovornost za potek programov Galileo in EGNOS vključuje zlasti odgovornost za njuno varnost ter za varnost sistemov in njunega obratovanja. Razen v primeru uporabe Skupnega ukrepa Sveta 2004/552/SZVP (10), ki ga je treba pregledati, da bi odražal spremembe programov Galileo in EGNOS, njunega upravljanja in sprememb Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki jih je prinesla Lizbonska pogodba, je za varnost odgovorna Komisija, čeprav so nekatere naloge v zvezi z varnostjo zaupane Agenciji za evropski GNSS. Komisija je zlasti odgovorna za vzpostavitev primernih mehanizmov za zagotavljanje ustreznega usklajevanja med različnimi organi, odgovornimi za varnost.

(33)

Pri izvajanju te uredbe bi se morala Komisija glede zadev, povezanih z varnostjo, posvetovati z ustreznimi strokovnjaki za varnost iz držav članic.

(34)

ESZD se glede na svoje specifično strokovno znanje in redne kontakte z upravami tretjih držav in mednarodnih organizacij zdi primeren organ za pomoč Komisiji pri izvajanju nekaterih nalog v zvezi z varnostjo sistemov in programov Galileo in EGNOS na področju zunanjih odnosov, v skladu s Sklepom Sveta 2010/427/EU (11). Komisija bi morala zagotoviti, da je ESZD s svojimi dejavnostmi v celoti vključena v izvajanje nalog v zvezi z varnostjo na področju zunanjih odnosov. ESZD bi bilo treba v ta namen nuditi vso ustrezno tehnično podporo.

(35)

Za zagotavljanje varnega kroženja informacij bi se v ustreznih varnostnih predpisih v okviru področja uporabe te uredbe moralo zagotoviti enakovredno raven varovanja tajnih podatkov EU, kot jo zagotavljajo pravilnik o varnosti, določen v Prilogi k Sklepu Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom (12), in varnostni predpisi Sveta, določeni v prilogah k Sklepu Sveta 2013/488/EU (13). Vsaka država članica bi morala zagotoviti, da se njeni nacionalni varnostni predpisi uporabljajo za vse fizične osebe, ki prebivajo na njenem ozemlju, in vse pravne osebe s sedežem na njenem ozemlju, ki imajo opravka s tajnimi podatki EU, povezanimi s programoma Galileo in EGNOS. Varnostni predpisi ESA in Sklep z dne 15. junija 2011 visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (14) bi se morali obravnavati kot enakovredni pravilniku o varnosti iz Priloge k Sklepu 2001/844/ES, ESPJ, Euratom in varnostnim predpisom iz prilog k Sklepu 2013/488/EU.

(36)

Ta uredba ne posega v obstoječa in prihodnja pravila o dostopu do dokumentov, sprejetih v skladu s členom 15(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Te uredbe tudi ne bi smeli razumeti tako, kot da državam članicam nalaga obveznost, da ne upoštevajo svojih ustavnih pravil glede dostopa do dokumentov.

(37)

Za dodeljevanje sredstev Unije, namenjenih za programa Galileo in EGNOS, katerih zgornje meje Komisija ne bi smela preseči, bi bilo treba nujno uporabiti učinkovite postopke javnega naročanja in zlasti zagotoviti, da so pogodbe sklenjene tako, da zagotavljajo najboljšo možno uporabo sredstev, zadovoljive storitve, nemoteno delovanje programov, dobro obvladovanje tveganja in izpolnjevanje predlaganega časovnega načrta. Ustrezni naročnik bi si moral prizadevati za izpolnitev teh zahtev.

(38)

Ker bo programa Galileo in EGNOS načeloma financirala Unija, bi bilo treba pri javnem naročanju v okviru navedenih programov upoštevati pravila Unije v zvezi z javnimi naročili ter si zlasti prizadevati za najboljšo možno uporabo sredstev, obvladovanje stroškov in zmanjšanje tveganj ter za izboljšanje učinkovitosti in zmanjšanje odvisnosti od enega samega dobavitelja. Treba bi bilo zagotoviti prost dostop in pošteno konkurenco v celotni dobavni verigi ter uravnotežene možnosti sodelovanja različnim sektorjem na vseh ravneh, med drugim zlasti novim akterjem ter malim in srednjim podjetjem (v nadaljnjem besedilu: MSP). Preprečevati bi bilo treba morebitne zlorabe prevladujočega položaja in dolgotrajno odvisnost od enega samega dobavitelja. Za zmanjšanje tveganj v zvezi s programom, preprečevanje odvisnosti od enega vira dobave in zagotavljanje boljšega nadzora nad celotnim programom, stroški in časovnim načrtom, bi bilo treba po potrebi uporabljati različne vire dobave. Poleg tega bi morali ohraniti in spodbujati razvoj evropske industrije na vseh področjih, povezanih s satelitsko navigacijo, v skladu z mednarodnimi sporazumi, katerih pogodbenica je Unija. Tveganje neučinkovitega izvajanja ali neizpolnitve javnih naročil bi bilo treba čim bolj zmanjšati. Izvajalci bi morali v ta namen dokazati, da so sposobni uspešno izpolniti naročilo v skladu s prevzetimi obveznostmi in v pogodbenem roku. Zato bi morali naročniki po potrebi natančno navesti zahteve glede zanesljivosti dobave in zagotavljanja storitev.

Poleg tega bi v primeru nabave blaga in storitev občutljive narave naročniki lahko za takšne nabave določili posebne zahteve, predvsem zato, da bi zagotovili varnost podatkov. Industriji Unije bi bilo treba omogočiti, da lahko za nekatere elemente in storitve uporabi vire zunaj Unije, kadar se dokažejo znatne prednosti glede kakovosti in stroškov, pri čemer pa bi bilo treba upoštevati strateški značaj programov ter zahteve Unije v zvezi z varnostjo in nadzorom izvoza. Treba bi bilo izkoristiti naložbe ter izkušnje in kompetence industrije, vključno s tistimi, ki so bile pridobljene v opredelitveni, razvojni in validacijski fazi programov, pri čemer bi bilo treba zagotoviti, da se ne kršijo pravila o konkurenčnih razpisnih postopkih.

(39)

Da bi lahko bolje ocenili skupne stroške proizvoda, storitve ali dela v okviru javnega naročila, vključno z njegovimi dolgoročnimi operativnimi stroški, bi bilo treba med postopkom javnega naročanja, kjer je to ustrezno, upoštevati skupne stroške v celotnem uporabnem življenjskem ciklu zadevnega proizvoda, storitve ali dela, in sicer tako, da bi pri oddaji javnih naročil uporabili pristop stroškovne učinkovitosti, na primer izračun stroškov v življenjskem ciklu, da bi naročilo dodelili ekonomsko najugodnejšemu ponudniku. Naročnik bi moral v ta namen zagotoviti, da je v dokumentaciji o oddaji naročila ali obvestilu o naročilu izrecno navedena metodologija, ki se bo uporabila za izračun stroškov v uporabnem življenjskem ciklu proizvoda, storitve ali dela, in da je s to metodologijo mogoče preveriti točnost podatkov, ki so jih predložili ponudniki.

(40)

Satelitska navigacija je kompleksna tehnologija, ki se ves čas razvija. To je razlog za negotovosti in tveganja pri javnih naročilih, oddanih v okviru programov Galileo in EGNOS, saj se lahko taka javna naročila nanašajo na dolgoročno opremo ali opravljanje storitev. Zaradi teh značilnosti je treba predvideti posebne ukrepe v zvezi z javnimi naročili, ki se uporabljajo poleg pravil iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012. Tako bi moral imeti naročnik možnost ponovno vzpostaviti pravične konkurenčne pogoje, kadar ima neko podjetje ali več podjetij že pred javnim razpisom informacije o dejavnostih v zvezi z javnim razpisom, zaradi katerih je oziroma so v prednostnem položaju. Imeti bi moral tudi možnost, da naročilo odda v obliki javnega naročila s pogojnimi deli, da pod določenimi pogoji uvede dopolnilo k pogodbi v okviru njenega izvajanja ali določi najmanjšo stopnjo oddaje naročil podizvajalcem. In nenazadnje, zaradi tehnoloških negotovosti, značilnih za programa Galileo in EGNOS, cen javnih naročil ni mogoče vedno natančno oceniti, zato je zaželeno, da se pogodbe sklepajo v posebni obliki, ki obenem ne določa fiksnih in dokončnih cen ter vključuje določbe za varovanje finančnih interesov Unije.

(41)

Treba bi bilo poudariti, da bi se morale države članice v skladu s členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) vzdržati vseh ukrepov, ki bi lahko škodili programoma Galileo in EGNOS ali storitvam. Prav tako bi bilo treba pojasniti, da bi morale zadevne države članice sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev zaščite zemeljskih postaj na svojem ozemlju. Poleg tega bi morale države članice in Komisija sodelovati med seboj in z ustreznimi mednarodnimi in regulativnimi organi, da bi zagotovile, da je radijski spekter, potreben za sistem, vzpostavljen v okviru programa Galileo, na voljo in da je zaščiten, da bi omogočile nemoten razvoj in izvajanje aplikacij na podlagi tega sistema v skladu s Sklepom št. 243/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta (15).

(42)

Glede na svetovni pomen sistemov je bistveno, da Unija sklepa sporazume s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami v okviru programov Galileo in EGNOS v skladu s členom 218 PDEU, zlasti za zagotovitev njunega nemotenega poteka, reševanje nekaterih vprašanj, povezanih z varnostjo in zaračunavanjem, zagotovitev čim boljših storitev za državljane Unije ter zadovoljitev potreb tretjih držav in mednarodnih organizacij. Koristno je tudi, da se obstoječi sporazumi po potrebi prilagodijo razvoju programov Galileo in EGNOS. Pri pripravi in izvajanju teh sporazumov se Komisija lahko za pomoč obrne na ESZD, ESA in Agencijo za evropski GNSS v okviru nalog, ki so jim zaupane v skladu s to uredbo.

(43)

Poudariti bi bilo treba, da se Komisija za izpolnitev nekaterih svojih nalog neregulativne narave po potrebi lahko po tehnično pomoč obrne na nekatere zunanje subjekte. Te tehnične pomoči so lahko deležni tudi drugi subjekti, vključeni v javno upravljanje programov Galileo in EGNOS, pri izvajanju nalog, ki so jim zaupane na podlagi te uredbe.

(44)

Unija temelji na spoštovanju temeljnih pravic ter zlasti členov 7 in 8 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije, ki izrecno priznavata temeljno pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov. V okviru programov Galileo in EGNOS bi bilo treba zagotoviti varstvo osebnih podatkov in zasebnosti.

(45)

Finančne interese Unije bi bilo treba zaščititi s sorazmernimi ukrepi v ciklu odhodkov, vključno s preprečevanjem, zaznavanjem in preiskovanjem nepravilnosti, z izterjavo izgubljenih, nepravilno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev, in če je primerno, z upravnimi in finančnimi kaznimi v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012.

(46)

Evropski parlament in Svet je treba redno obveščati o izvajanju programov Galileo in EGNOS, zlasti glede obvladovanja tveganj, stroškov, časovnega načrta in izvajanja. Poleg tega se bodo Evropski parlament, Svet in Komisija sestajali v medinstitucionalnem odboru za Galileo v skladu s skupno izjavo o medinstitucionalnem odboru za Galileo, ki je objavljena skupaj s to uredbo.

(47)

Komisija bo morala na podlagi dogovorjenih kazalnikov opraviti ovrednotenja, da bi ocenila uspešnost in učinkovitost ukrepov, sprejetih za uresničitev ciljev programov Galileo in EGNOS.

(48)

Da bi zagotovili varnost sistemov in njihovega obratovanja, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s cilji na visoki ravni, potrebnimi za zagotavljanje varnosti sistemov in njihovega obratovanja. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(49)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (16).

(50)

Ker dobro javno upravljanje zahteva enotno vodenje programov Galileo in EGNOS, hitrejše sprejemanje odločitev in enak dostop do informacij, bi moralo biti predstavnikom Agencije za evropski GNSS in ESA omogočeno, da sodelujejo pri delu odbora za evropske programe GNSS (v nadaljnjem besedilu: odbor), ki je ustanovljen za pomoč Komisiji. Zaradi istega razloga bi morali imeti predstavniki tretjih držav in mednarodnih organizacij, ki so sklenili mednarodni sporazum z Unijo, možnost sodelovanja pri delu odbora, ob upoštevanju varnostnih omejitev in v skladu s pogoji takega sporazuma. Predstavniki Agencije za evropski GNSS, ESA, tretjih držav in mednarodnih organizacij nimajo pravice sodelovati pri glasovanju odbora.

(51)

Ker cilja te uredbe, in sicer vzpostavitve in uporabe satelitskih navigacijskih sistemov, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, saj ta cilj presega finančne in tehnične zmogljivosti vsake posamezne države članice, in ker se ta cilj zaradi svojega obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(52)

Skupno podjetje Galileo, ki je bilo ustanovljeno z Uredbo Sveta (ES) št. 876/2002 (17), je 31. decembra 2006 prenehalo delovati. Uredbo (ES) št. 876/2002 bi bilo zato treba razveljaviti.

(53)

Ob upoštevanju potrebe po ovrednotenju programov Galileo in EGNOS, obsega sprememb, ki so potrebne v Uredbi (ES) št. 683/2008, ter iz razloga jasnosti in pravne varnosti, bi bilo treba razveljaviti Uredbo (ES) št. 683/2008 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet

Ta uredba določa pravila o vzpostavitvi in uporabi sistemov v okviru evropskih satelitskih navigacijskih programov, zlasti pravila v zvezi z upravljanjem in finančnim prispevkom Unije.

Člen 2

Evropski satelitski navigacijski sistemi in programi

1.   Evropska satelitska navigacijska programa Galileo in EGNOS vključujeta vse dejavnosti, ki so potrebne za opredelitev, razvoj, validacijo, izgradnjo, obratovanje, prenovo in izboljšanje evropskih satelitskih navigacijskih sistemov, predvsem sistema, vzpostavljenega v okviru programa Galileo, in sistema EGNOS, ter za zagotavljanje njune varnosti in interoperabilnosti.

Namen teh programov je tudi čim bolj povečati družbeno-ekonomske koristi evropskih satelitskih navigacijskih sistemov, zlasti s spodbujanjem uporabe sistemov in pospeševanjem razvoja aplikacij in storitev, ki temeljijo na teh sistemih.

2.   Sistem, vzpostavljen v okviru programa Galileo, je civilni sistem pod civilnim nadzorom in infrastruktura avtonomnega globalnega satelitskega navigacijskega sistema (GNSS), sestavljena iz konstelacije satelitov in globalnega omrežja zemeljskih postaj.

3.   Sistem EGNOS je regionalna infrastruktura satelitske navigacije za spremljanje in popravljanje odprtih signalov, ki jih oddajajo obstoječi globalni satelitski navigacijski sistemi, ter signalov odprte storitve, ponujene s strani sistema, vzpostavljenega v okviru programa Galileo, ko bodo na voljo. Sestavljajo ga zemeljske postaje in več transponderjev, nameščenih na geostacionarnih satelitih.

4.   Namen posebnih ciljev programa Galileo je zagotoviti, da se signali, ki jih oddaja sistem, vzpostavljen v okviru navedenega programa, lahko uporabijo za naslednje funkcije:

(a)

ponuditi odprto storitev ("Open Service" ali OS), ki je brezplačna za uporabnika, zagotavlja informacije za določanje položaja in sinhronizacijo ter je namenjena zlasti množičnim aplikacijam satelitske navigacije;

(b)

s signali odprte storitve Galileo in/ali v sodelovanju z drugimi satelitskimi navigacijskimi sistemi prispevati k storitvam za nadzor popolnosti delovanja, ki so namenjene uporabnikom aplikacij za varovanje življenja, v skladu z mednarodnimi standardi;

(c)

ponuditi komercialno storitev („Commercial Service“ ali CS), ki z večjo učinkovitostjo ter s podatki, ki imajo večjo dodano vrednost od podatkov, dobljenih z odprto storitvijo, omogoča razvoj aplikacij za poslovne ali komercialne namene;

(d)

ponuditi regulirano javno storitev, namenjeno izključno uporabnikom, ki jih pooblastijo vlade, za občutljive aplikacije, ki zahtevajo visoko raven stalnosti storitve, ki bo brezplačna za države članice, Svet, Komisijo, ESZD in po potrebi ustrezno pooblaščene agencije Unije; za to storitev se uporabljajo močni in šifrirani signali. Vprašanje, ali se zaračunava drugim primarnim uporabnikom v regulirani javni storitvi iz člena 2 Sklepa št. 1104/2011/EU, se ocenjuje na osnovi posameznega primera, ustrezne določbe pa se opredelijo v sporazumu, sklenjenemu v skladu s členom 3(5) navedenega sklepa;

(e)

prispevati k storitvi iskanja in reševanja ("Search and Rescue Support Service" ali SAR) sistema COSPAS-SARSAT, z odkrivanjem klicev v sili, ki jih oddajajo radijski oddajniki, in vračanjem sporočil tem oddajnikom.

5.   Namen posebnih ciljev programa EGNOS je zagotoviti, da se lahko signali, ki jih oddaja sistem EGNOS, uporabijo za naslednje funkcije:

(a)

ponuditi odprto storitev (OS), ki je brezplačna za uporabnika, zagotavlja informacije za določanje položaja in sinhronizacijo ter je namenjena zlasti množičnim aplikacijam satelitske navigacije na območju, ki ga pokriva sistem EGNOS;

(b)

ponuditi storitev razširjanja komercialnih podatkov, in sicer „EGNOS Data Access Service“ (EDAS), ki z večjo učinkovitostjo ter s podatki, ki imajo večjo dodano vrednost od podatkov, dobljenih z odprto storitvijo, omogoča razvoj aplikacij za poslovne ali komercialne namene;

(c)

ponuditi storitev varovanja življenj (SoL), ki je namenjena uporabnikom, za katere je varnost bistvenega pomena; ta storitev, ki je za neposrednega uporabnika brezplačna, izpolnjuje zlasti zahteve nekaterih sektorjev glede stalnosti, razpoložljivosti in natančnosti ter vsebuje funkcijo celovitosti, ki omogoča, da je uporabnik obveščen v primeru nepravilnega delovanja sistema ali dopustnega odstopanja sistemov, ki jih podpira EGNOS v območju pokritosti.

Kot prednostna naloga se bo navedene funkcije znotraj ozemlja držav članic z zemljepisno lego v Evropi zagotovilo čim prej.

Geografska pokritost sistema EGNOS se lahko v okviru tehnične izvedljivosti in na podlagi mednarodnih sporazumov razširi tudi na druge svetovne regije, zlasti na ozemlja držav kandidatk, tretjih držav, ki so pridružene enotnemu evropskemu nebu, in držav v evropski sosedski politiki. Stroški take širitve in stroški obratovanja se ne krijejo s sredstvi iz člena 9. Taka širitev ne zakasni širitve geografskega pokritja sistema EGNOS na vsa ozemlja držav članic z zemljepisno lego v Evropi.

Člen 3

Faze programa Galileo

Program Galileo ima naslednje faze:

(a)

opredelitvena faza, v kateri se je oblikovala zgradba sistema in so se določili njegovi sestavni deli, ki se je končala leta 2001;

(b)

razvojna in validacijska faza, za katero je načrtovano, da bo zaključena do 31. Decembra 2013 in ki vključuje izdelavo in izstrelitev prvih satelitov, namestitev prvih zemeljskih infrastruktur ter vsa dela in postopke, potrebne za validacijo sistema v orbiti;

(c)

uvajalna faza, ki se zaključi do 31. decembra 2020 in zajema:

(i)

gradnjo, namestitev in zaščito vse vesoljske infrastrukture, zlasti vseh satelitov, potrebnih za izpolnitev posebnih ciljev iz člena 2(4), in potrebnih rezervnih satelitov, ter povezan nadaljnji razvoj in postopke;

(ii)

gradnjo, namestitev in zaščito vse zemeljske infrastrukture, zlasti infrastrukture, potrebne za nadzor satelitov in obdelavo satelitskih podatkov radijske navigacije, ter storitvenih centrov in drugih zemeljskih centrov, ter povezan nadaljnji razvoj in postopke;

(iii)

priprave na fazo uporabe, vključno s pripravljalnimi dejavnostmi, povezanimi z zagotavljanjem storitev iz člena 2(4);

(d)

faza uporabe, ki obsega:

(i)

upravljanje, vzdrževanje, stalno izboljševanje, razvoj in zaščito vesoljske infrastrukture, vključno z nadgradnjo in nadgradnjo zaradi zastarelosti;

(ii)

upravljanje, vzdrževanje, stalno izboljševanje, razvoj in zaščito zemeljske infrastrukture, zlasti storitvenih centrov in drugih zemeljskih centrov, omrežij in lokacij, vključno z nadgradnjo in nadgradnjo zaradi zastarelosti;

(iii)

razvoj prihodnjih generacij sistema in nadaljnji razvoj storitev iz člena 2(4);

(iv)

postopke certificiranja in standardizacije, povezane s programom;

(v)

zagotavljanje in trženje storitev iz člena 2(4);

(vi)

sodelovanje z drugimi GNSS; ter

(vii)

vse druge dejavnosti, potrebne za razvoj sistema in nemoten potek programa.

Faza uporabe se postopoma začne med letoma 2014 in 2015 s ponudbo prvih storitev za odprto storitev, storitev iskanja in reševanja ter regulirano javno storitev. Navedene prve storitve se postopoma izboljšujejo, druge funkcije, navedene med posebnimi cilji iz člena 2(4), pa se postopoma izvajajo, da bo do 31. decembra 2020 dosežena polna operativna zmogljivost.

Člen 4

Faza uporabe sistema EGNOS

Faza uporabe sistema EGNOS vključuje zlasti:

(a)

upravljanje, vzdrževanje, stalno izboljševanje, razvoj in zaščito vesoljske infrastrukture, vključno z nadgradnjo in nadgradnjo zaradi zastarelosti;

(b)

upravljanje, vzdrževanje, stalno izboljševanje, razvoj in zaščito zemeljske infrastrukture, zlasti omrežij, lokacij in podpornih objektov, vključno z nadgradnjo in nadgradnjo zaradi zastarelosti;

(c)

razvoj prihodnjih generacij sistema in nadaljnji razvoj storitev iz člena 2(5);

(d)

postopke certificiranja in standardizacije, v zvezi s programom;

(e)

zagotavljanje in trženje storitev iz člena 2(5);

(f)

vse elemente, ki utemeljujejo zanesljivost sistema in njegovega obratovanja;

(g)

usklajevalne dejavnosti, povezane z doseganjem posebnih ciljev iz drugega in tretjega pododstavka člena 2(5).

Člen 5

Združljivost in interoperabilnost sistemov

1.   Sistemi, omrežja in storitve, ki delujejo oziroma se izvajajo v okviru programov Galileo in EGNOS, so s tehničnega vidika medsebojno združljivi in interoperabilni.

2.   Sistemi, omrežja in storitve, ki izhajajo iz programov Galileo in EGNOS, so združljivi in interoperabilni z drugimi satelitskimi navigacijskimi sistemi ter s konvencionalnimi sredstvi za radijsko navigacijo, kadar sta taki zahtevi po združljivosti in interoperabilnosti določeni v mednarodnem sporazumu, sklenjenem na podlagi člena 29.

Člen 6

Lastništvo

Unija je lastnik vseh opredmetenih in neopredmetenih sredstev, ustvarjenih ali razvitih v okviru programov Galileo in EGNOS. V ta namen se s tretjimi osebami po potrebi sklenejo sporazumi glede obstoječih lastniških razmerij.

Komisija z ustreznim okvirom skrbi za optimalno uporabo sredstev iz tega člena; zlasti čim bolj učinkovito upravlja pravice intelektualne lastnine, povezane s programoma Galileo in EGNOS, pri čemer upošteva, da je treba zaščititi in ovrednotiti pravice intelektualne lastnine Unije ter interese vseh interesnih skupin in poskrbeti za usklajen razvoj trgov in novih tehnologij. V ta namen zagotovi, da pogodbe, sklenjene v okviru programov Galileo in EGNOS, vsebujejo možnost, da se pravice intelektualne lastnine, ki izhajajo iz dela v okviru navedenih programov, prenesejo na tretje osebe ali se tretjim osebam podeli licenca zanje.

POGLAVJE II

PRORAČUNSKI PRISPEVEK IN MEHANIZMI

Člen 7

Dejavnosti

1.   Proračunska sredstva Unije, dodeljena programoma Galileo in EGNOS za obdobje 2014–2020 na podlagi te uredbe, se odobrijo za financiranje dejavnosti, povezanih z:

(a)

zaključkom uvajalne faze programa Galileo iz člena 3(c);

(b)

fazo uporabe programa Galileo iz člena 3(d);

(c)

fazo uporabe programa EGNOS iz člena 4;

(d)

upravljanjem in spremljanjem programov Galileo in EGNOS.

2.   Proračunska sredstva Unije, dodeljena programoma Galileo in EGNOS, se v skladu s členom 9(2) zagotavljajo tudi za financiranje dejavnosti, povezanih z raziskovanjem in razvijanjem bistvenih elementov, kot so nabori čipov in sprejemniki, ki jih podpira Galileo.

3.   S temi proračunskimi sredstvi Unije, namenjenimi programoma Galileo in EGNOS, se krijejo tudi izdatki Komisije v zvezi z dejavnostmi priprave, spremljanja, nadzora, revizije in ovrednotenja, ki so potrebne za upravljanje programov in doseganje posebnih ciljev iz člena 2(4) in (5). Taki izdatki lahko vključujejo zlasti:

(a)

študije in sestanke s strokovnjaki;

(b)

dejavnosti obveščanja in komuniciranja, vključno z institucionalnim komuniciranjem glede prednostnih nalog politike Unije, če so neposredno povezane s cilji te uredbe, ter zlasti usmerjene v vzpostavitev sinergij z drugimi ustreznimi politikami Unije;

(c)

omrežja informacijske tehnologije, ki so namenjena obdelavi ali izmenjavi informacij;

(d)

vso drugo tehnično ali administrativno pomoč Komisiji za upravljanje programov.

4.   Stroški programov Galileo in EGNOS in njihovih posameznih faz so natančno določeni. Komisija v skladu z načelom preglednega upravljanja enkrat letno obvesti Evropski parlament, Svet in odbor iz člena 36 (v nadaljnjem besedilu: odbor) o dodelitvi sredstev Unije, vključno z varnostno rezervo, za vsako dejavnost, določeno v odstavkih 1, 2 in 3 tega člena, ter o uporabi teh sredstev.

Člen 8

Financiranje programov Galileo in EGNOS

1.   Unija v skladu s členom 9 financira dejavnosti, povezane s programoma Galileo in EGNOS iz člena 7(1), (2) in (3), da bi izpolnila cilje iz člena 2, brez poseganja v prispevke iz drugih virov financiranja, vključno s tistimi iz odstavkov 2 in 3 tega člena.

2.   Države članice lahko v posameznih primerih zaprosijo za to, da bodo zagotovile dodatno financiranje programov Galileo in EGNOS za kritje dodatnih elementov pod pogojem, da taki dodatni elementi ne povzročajo finančnih ali tehničnih obremenitev ali zamud za zadevni program. Komisija se na podlagi prošnje države članice in v skladu s postopkom pregleda iz člena 36(3) odloči, ali sta bila izpolnjeni navedena pogoja. Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu in odboru sporoči vse morebitne učinke uporabe tega odstavka na programa Galileo in EGNOS.

3.   Tudi tretje države in mednarodne organizacije lahko zagotovijo dodatna sredstva za programa Galileo in EGNOS. V mednarodnih sporazumih iz člena 29 se določijo pogoji in načini njihove udeležbe.

4.   Dodatno financiranje iz odstavkov 2 in 3 tega člena pomeni zunanje namenske prejemke v skladu s členom 21(2) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

Člen 9

Sredstva

1.   Finančna sredstva za izvajanje dejavnosti iz člena 7(1), (2) in (3) in za kritje tveganj, povezanih s temi dejavnostmi, znaša 7 071,73 milijonov EUR v tekočih cenah za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020.

Letna sredstva odobrita Evropski parlament in Svet v mejah večletnega finančnega okvira.

Znesek iz prvega pododstavka se razporedi v naslednje kategorije odhodkov v tekočih cenah:

(a)

za dejavnosti iz točke (a) člena 7(1) 1 930 milijonov EUR;

(b)

za dejavnosti iz točke (b) člena 7(1) 3 000 milijonov EUR;

(c)

za dejavnosti iz točke (c) člena 7(1) 1 580 milijonov EUR;

(d)

za dejavnosti iz točke (d) člena 7(1) in člena 7(3) 561,73 milijonov EUR.

2.   Brez poseganja v zneske, dodeljene razvoju aplikacij, ki temeljijo na sistemih v okviru Obzorja 2020, se s proračunskimi sredstvi, dodeljenimi programoma Galileo in EGNOS, vključno z namenskimi prejemki, financirajo dejavnosti iz člena 7(2) do najvišjega zneska 100 milijonov EUR v stalnih cenah.

3.   Komisija lahko prerazporedi sredstva iz ene kategorije odhodkov, kakor je določeno v točkah (a) do (d) tretjega pododstavka odstavka 1, v drugo v višini do največ 10 % zneska iz prvega pododstavka odstavka 1. Kadar gre pri takšni prerazporeditvi za skupni znesek, višji od 10 % zneska iz prvega pododstavka odstavka 1, se Komisija posvetuje z odborom v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 36(2).

Komisija obvesti Evropski parlament in Svet o vseh morebitnih prerazporeditvah sredstev med kategorijami odhodkov.

4.   Proračunska sredstva se izvršujejo v skladu z ustreznimi določbami te uredbe in Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

5.   Proračunske obveznosti, ki se nanašajo na programa Galileo in EGNOS, se izvršujejo v letnih obrokih.

6.   Komisija finančna sredstva iz odstavka 1 upravlja pregledno in stroškovno učinkovito. Komisija vsako leto poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o strategiji upravljanja stroškov.

Člen 10

Prihodki od programov Galileo in EGNOS

1.   Prihodke od uporabe sistemov prejme Unija, plačajo se v njen proračun in namenijo programoma Galileo in EGNOS, zlasti pa cilju iz člena 2(1). Če se izkaže, da obseg prihodkov presega sredstva, potrebna za financiranje faz uporabe programov, je vsakršna prilagoditev načela dodelitve predmet odobritve Evropskega parlamenta in Sveta na podlagi predloga Komisije.

2.   Mehanizem delitve prihodkov se lahko določi v pogodbah, sklenjenih s subjekti v zasebnem sektorju.

3.   Obresti iz predhodnega financiranja, plačanega organom, posredno odgovornim za izvrševanje proračuna, se namenijo za dejavnosti, ki so predmet sporazuma o prenosu pooblastil ali pogodbe med Komisijo in zadevnim organom. V skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja organi, posredno odgovorni za izvrševanje proračuna, odprejo račune, ki omogočajo identifikacijo sredstev in ustreznih obresti.

POGLAVJE III

JAVNO UPRAVLJANJE PROGRAMOV GALILEO IN EGNOS

Člen 11

Načela upravljanja programov Galileo in EGNOS

Javno upravljanje programov Galileo in EGNOS temelji na naslednjih načelih:

(a)

stroga razdelitev nalog in odgovornosti med različnimi udeleženimi subjekti, zlasti med Komisijo, Agencijo za evropski GNSS in ESA, pri čemer ima splošno odgovornost Komisija;

(b)

iskreno sodelovanje med subjekti iz točke (a) in državami članicami;

(c)

strog nadzor nad programi, pri čemer morajo vsi sodelujoči subjekti v okviru področja odgovornosti dosledno upoštevati stroškovni in časovni načrt, glede na cilje programov Galileo in EGNOS;

(d)

optimalna in racionalna uporaba obstoječih struktur, da bi se izognili vsakršnemu podvajanju tehničnega strokovnega znanja;

(e)

uporaba najboljših praks sistemov in tehnik projektnega vodenja za nadzor izvajanja programov Galileo in EGNOS v luči posebnih zahtev in ob podpori strokovnjakov s tega področja.

Člen 12

Vloga Komisije

1.   Komisija ima splošno odgovornost za programa Galileo in EGNOS. Upravlja sredstva v skladu s to uredbo in nadzoruje izvajanje vseh dejavnosti programov, zlasti v zvezi s stroški, časovnim načrtom in učinkovitostjo.

2.   Komisija poleg splošne odgovornosti iz odstavka 1 in posebnih nalog iz te uredbe:

(a)

zagotovi jasno razdelitev nalog med različnimi subjekti, udeleženimi v programih Galileo in EGNOS, ter v ta namen Agenciji za evropski GNSS in ESA zaupa naloge iz člena 14(2) oziroma člena 15, zlasti s sporazumi o prenosu pooblastil;

(b)

zagotovi pravočasno izvajanje programov Galileo in EGNOS s sredstvi, ki so jim bila namenjena, in v skladu s cilji iz člena 2.

V ta namen vzpostavi in izvaja ustrezne instrumente in strukturne ukrepe, potrebne za prepoznavanje, obvladovanje, ublažitev in spremljanje tveganj v zvezi s programoma;

(c)

upravlja odnose s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami v imenu Unije in v okviru svojih pristojnosti;

(d)

državam članicam in Evropskemu parlamentu pravočasno zagotovi vse potrebne informacije v zvezi s programoma Galileo in EGNOS, zlasti glede obvladovanja tveganja, skupnih stroškov, letnih stroškov obratovanja vseh pomembnih delov infrastrukture sistema Galileo, prihodkov, časovnega načrta in učinkovitosti, pa tudi pregled izvajanja sistemov in tehnik vodenja projektov iz točke (e) člena 11.

(e)

oceni možnosti za spodbujanje in zagotavljanje uporabe evropskih satelitskih navigacijskih sistemov v različnih gospodarskih sektorjih, tudi z analizo, kako izkoristiti prednosti, ki jih ti sistemi ponujajo.

3.   Da bi zagotovila nemoten potek uvajalne faze in faze uporabe programa Galileo ter faze uporabe programa EGNOS iz členov 3 in 4, Komisija po potrebi sprejme ukrepe za:

(a)

obvladovanje in zmanjševanje tveganj, neločljivo povezanih s potekom programov Galileo in EGNOS;

(b)

opredelitev ključnih faz odločitev za spremljanje in ovrednotenje izvajanja programov;

(c)

določitev lokacije zemeljske infrastrukture sistemov v skladu z varnostnimi zahtevami v odprtem in preglednem postopku ter zagotovitev njenega obratovanja;

(d)

določitev tehničnih in operativnih specifikacij, potrebnih za izpolnjevanje funkcij iz točk (b) in (c) člena 2(4) ter razvoj sistemov.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 36(3).

Člen 13

Varnost sistemov in njunega obratovanja

1.   Komisija zagotovi varnost programov Galileo in EGNOS, vključno z varnostjo sistemov in njunega obratovanja. V ta namen Komisija:

(a)

upošteva, da je treba zagotoviti nadzor in povezovanje zahtev in standardov v zvezi z varnostjo v vseh programih;

(b)

zagotovi, da splošni učinki teh zahtev in standardov podpirajo uspešen napredek programov, zlasti z vidika stroškov, obvladovanja tveganja in časovnega načrta;

(c)

vzpostavi mehanizem usklajevanja med različnimi udeleženimi organi;

(d)

upošteva veljavne varnostne standarde in zahteve, da ne bi znižala splošne stopnje varnosti in ogrozila delovanja obstoječih sistemov na podlagi teh standardov in zahtev.

2.   Komisija brez poseganja v člena 14 in 16 te uredbe ter člen 8 Sklepa št. 1104/2011/EU sprejme delegirane akte v skladu s členom 35, v katerih določi cilje na visoki ravni, potrebne za zagotavljanje varnosti programov Galileo in EGNOS iz odstavka 1.

3.   Komisija opredeli potrebne tehnične specifikacije in druge ukrepe za uresničevanje ciljev na visoki ravni iz odstavka 2. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 36(3).

4.   ESZD v skladu s členom 2(2) Sklepa 2010/427/EU še naprej pomaga Komisiji pri izvajanju njenih nalog na področju zunanjih odnosov.

Člen 14

Vloga Agencije za evropski GNSS

1   V skladu s smernicami, ki jih določi Komisija, Agencija za evropski GNSS:

(a)

v zvezi z varnostjo programov Galileo in EGNOS in brez poseganja v člena 13 in 16 zagotovi:

(i)

prek Sveta za varnostno akreditacijo varnostno akreditacijo v skladu s poglavjem III Uredbe (EU) št. 912/2010; za ta namen uvaja in spremlja izvajanje varnostnih postopkov in pregleduje varnost sistema;

(ii)

obratovanje centra za varnost Galileo iz člena 6(d) Uredbe (EU) št. 912/2010 v skladu s standardi in zahtevami iz člena 13 te uredbe ter navodili na podlagi Skupnega ukrepa 2004/552/SZVP;

(b)

opravlja naloge, določene v členu 5 Sklepa št. 1104/2011/EU, in pomaga Komisiji v skladu s členom 8(6) navedenega sklepa;

(c)

v uvajalni fazi in fazi uporabe programa Galileo ter fazi uporabe programa EGNOS prispeva k promociji in trženju storitev iz člena 2(4) in (5), vključno z izvedbo potrebne tržne analize, zlasti pa z letnim poročilom o trgu aplikacij in storitev, ki ga pripravi Agencija za evropski GNSS, z vzpostavljanjem tesnih stikov z uporabniki in morebitnimi uporabniki sistema z namenom zbiranja informacij o njihovih potrebah, s sledenjem gibanj na prodajnih trgih za satelitsko navigacijo in s pripravo akcijskega načrta za sprejem storitev iz člena 2(4) in (5) v skupnostih uporabnikov, ki bo vseboval zlasti bistvene ukrepe za standardizacijo in certificiranje.

2.   Agencija za evropski GNSS opravlja tudi druge naloge, povezane z izvajanjem programov Galileo in EGNOS, vključno z upravljavskimi nalogami, in je zanje odgovorna. Te naloge ji Komisija zaupa s sporazumom o prenosu pooblastil, sprejetim na podlagi sklepa o prenosu pooblastil, v skladu s členom 58(1)(c) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, in vključujejo:

(a)

operativne dejavnosti, vključno z upravljanjem infrastrukture, vzdrževanjem in stalnim izboljševanjem sistemov, postopki certificiranja in standardizacije ter zagotavljanjem storitev iz člena 2(4) in (5);

(b)

razvojne in uvajalne dejavnosti za razvoj in prihodnje generacije sistemov ter prispevek k definiciji razvoja storitev, vključno z javnimi naročili;

(c)

spodbujanje razvoja aplikacij in storitev na podlagi sistemov, pa tudi obveščanje o takih aplikacijah in storitvah, vključno z opredeljevanjem, povezovanjem in usklajevanjem med mrežami evropskih centrov odličnosti za aplikacije in storitve GNSS, izkoriščanjem strokovnega znanja v javnem in zasebnem sektorju ter ocenjevanjem ukrepov za promocijo in obveščanje;

(d)

spodbujanje razvoja temeljnih elementov, kot so nabori čipov in sprejemniki, ki podpirajo Galileo.

3.   Sporazum o prenosu pooblastil iz odstavka 2 daje Agenciji za evropski GNSS ustrezno raven samostojnosti in pooblastil, zlasti v zvezi z naročnikom v smislu člena 58(1)(c) in člena 60 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012. Poleg tega določa splošne pogoje za upravljanje sredstev, zaupanih Agenciji za evropski GNSS, in zlasti ukrepe, ki jih je treba izvesti, ustrezno financiranje, postopke upravljanja, ukrepe za spremljanje in nadzor, ukrepe, ki se uporabljajo ob pomanjkljivem izvajanju pogodb v smislu stroškov, časovni načrt in izvajanje ter pravila glede lastništva vseh opredmetenih in neopredmetenih sredstev.

Ukrepi spremljanja in nadzora določajo zlasti shemo za predvidevanje stroškov, sistematično obveščanje Komisije o stroških in časovnem načrtu ter v primeru razkoraka med predvidenimi sredstvi, učinkovitostjo in časovnim načrtom popravljalne ukrepe za zagotovitev gradnje infrastruktur v okviru dodeljenih proračunskih sredstev.

4.   Agencija za evropski GNSS za fazo uporabe programov Galileo in EGNOS z ESA sklene ustrezen delovni dogovor, potreben za uresničevanje njunih nalog v skladu s to uredbo. Komisija Evropski parlament, Svet in odbor obvesti o delovnem dogovoru z Agencijo za evropski GNSS in njegovih morebitnih spremembah. Agencija za evropski GNSS se lahko, kadar je to primerno, obrne tudi na druge subjekte v javnem ali zasebnem sektorju.

5.   Agencija za evropski GNSS poleg nalog iz odstavkov 1 in 2 in v okviru svojih pooblastil zagotavlja Komisiji svoje tehnično znanje in ji posreduje vse informacije, potrebne za izvajanje njenih nalog v okviru te uredbe, vključno z oceno možnosti za spodbujanje in zagotavljanje uporabe sistemov iz točke (e) člena 12(2).

6.   Z odborom se opravi posvetovanje o sklepu o prenosu pooblastil iz odstavka 2 tega člena v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 36(2). Evropski parlament, Svet in odbor so vnaprej obveščeni o sporazumih o prenosu pooblastil, ki jih nameravata skleniti Unija, ki jo zastopa Komisija, in Agencija za evropski GNSS.

7.   Komisija Evropski parlament, Svet in odbor obvesti o vmesnih in končnih rezultatih ocenjevanja javnih razpisov in pogodbah s subjekti v zasebnem sektorju, vključno z informacijami o oddajanju naročil podizvajalcem.

Člen 15

Vloga Evropske vesoljske agencije

1.   Za uvajalno fazo programa Galileo iz člena 3(c) Komisija z ESA nemudoma sklene sporazum o prenosu pooblastil, v katerem so določene naloge agencije, zlasti v zvezi z načrtovanjem, uvedbo in javnimi naročili za sistem. Sporazum o prenosu pooblastil z ESA se sklene na podlagi sklepa o prenosu pooblastil, ki ga Komisija sprejme v skladu s členom 58(1)(c) Uredbe (ES, Euratom) št. 966/2012.

Če je to potrebno za izvajanje prenesenih nalog in izvrševanje proračuna, so v sporazumu o prenosu pooblastil določeni splošni pogoji upravljanja sredstev, zaupanih ESA, in zlasti ukrepi, ki jih je treba izvesti v zvezi z načrtovanjem, uvedbo in javnimi naročili za sistem, ustrezno financiranje, postopki upravljanja, ukrepi spremljanja in nadzora, ukrepi, ki se uporabljajo ob pomanjkljivem izvajanju pogodb z vidika stroškov, časovnega načrta in učinkovitosti, ter sistem lastništva nad vsemi opredmetenimi in neopredmetenimi sredstvi.

Ukrepi spremljanja in nadzora določajo zlasti shemo za predvidevanje stroškov, sistematično obveščanje Komisije o stroških in časovnem načrtu ter v primeru razkoraka med predvidenimi sredstvi, učinkovitostjo in časovnim načrtom popravljalne ukrepe za zagotovitev izgradnje infrastruktur v okviru dodeljenih sredstev.

2.   Z odborom se opravi posvetovanje o sklepu o prenosu pooblastil iz odstavka 1 tega člena v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 36(2). Evropski parlament, Svet in odbor so vnaprej obveščeni o sporazumu o prenosu pooblastil, ki ga nameravata skleniti Unija, ki jo zastopa Komisija, in ESA.

3.   Komisija Evropski parlament, Svet in odbor obvesti o vmesnih in končnih rezultatih ocenjevanja javnih razpisov in pogodbah, ki naj bi jih ESA sklenila s subjekti v zasebnem sektorju, vključno z informacijami o oddajanju naročil podizvajalcem.

4.   Delovni dogovor med Agencijo za evropski GNSS in ESA iz člena 14(4) za fazo uporabe programov Galileo in EGNOS iz člena 3(d) in člena 4 opredeljuje tudi vlogo ESA v navedeni fazi in njeno sodelovanje z Agencijo za evropski GNSS, zlasti glede:

(a)

zasnove, načrtovanja, spremljanja, javnega naročanja in validacije v okviru razvoja prihodnje generacije sistemov;

(b)

tehnične podpore v okviru obratovanja in vzdrževanja obstoječe generacije sistemov.

Naveden dogovor je v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 in z ukrepi, ki jih določi Komisija v skladu s členom 12(3).

5.   Brez poseganja v sporazum o prenosu pooblastil in delovni dogovor iz odstavkov 1 oziroma 4 lahko Komisija od ESA zahteva, da zagotovi tehnično strokovno znanje in informacije, potrebne za izvajanje njenih nalog v skladu s to uredbo.

POGLAVJE IV

VIDIKI V ZVEZI Z VARNOSTJO UNIJE ALI DRŽAV ČLANIC

Člen 16

Skupni ukrep

Kadar obratovanje sistemov lahko vpliva na varnost Unije ali njenih držav članic, se uporabijo postopki iz Skupnega ukrepa 2004/552/SZVP.

Člen 17

Uporaba pravil o tajnosti podatkov

V okviru področja uporabe te uredbe:

(a)

vsaka država članica v svojih nacionalnih varnostnih predpisih zagotovi enakovredno raven varovanja tajnih podatkov EU, kot jo zagotavljajo pravilnik o varnosti, določen v Prilogi k Sklepu 2001/844/ES, ESPJ, Euratom, in varnostna pravila Sveta, določena v prilogah k Sklepu 2013/488/EU;

(b)

države članice Komisijo nemudoma obvestijo o sprejetju nacionalnih varnostnih predpisov iz točke (a);

(c)

fizičnim osebam s prebivališčem v tretji državi in pravnim osebam s sedežem v tretji državi se ravnanje s tajnimi podatki EU v zvezi s programoma Galileo in EGNOS dovoli samo, če se v teh državah uporabljajo varnostni predpisi, ki zagotavlja najmanj enakovredno raven varovanja kot pravilnik Komisije o varnosti, določen v Prilogi k Sklepu 2001/844/ES, ESPJ, Euratom, in varnostna pravila Sveta, določena v prilogah k Sklepu 2013/488/EU. Enakovrednost varnostnih predpisov, ki se uporablja v tretji državi ali mednarodni organizaciji, se opredeli v sporazumu o varovanju tajnosti podatkov med Unijo in zadevno tretjo državo oziroma mednarodno organizacijo, v skladu s postopkom iz člena 218 PDEU in ob upoštevanju člena 13 Sklepa 2013/488/EU;

(d)

brez poseganja v člen 13 Sklepa 2013/488/EU in pravila na področju industrijske varnosti iz Priloge k Sklepu 2001/844/ES, ESPJ, Euratom se lahko fizični osebi ali pravni osebi, tretji državi ali mednarodni organizaciji dovoli dostop do tajnih podatkov EU, če se presodi, da je to v posameznem primeru nujno glede na naravo in vsebino teh podatkov, potrebo prejemnika, da se seznani z njimi, ter koristi, ki jih bo imela Unija.

POGLAVJE V

JAVNA NAROČILA

ODDELEK I

Splošne določbe, ki se uporabljajo za javna naročila, oddana v uvajalni fazi in fazi uporabe programa galileo ter fazi uporabe programa egnos

Člen 18

Splošna načela

Brez poseganja v ukrepe, potrebne za zaščito bistvenih interesov varnosti Unije ali javne varnosti ali za upoštevanje predpisov Unije o nadzoru izvoza, se za uvajalno fazo in fazo uporabe programa Galileo ter fazo uporabe program EGNOS uporablja Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012. Poleg tega se za uvajalno fazo in fazo uporabe programa Galileo ter za fazo uporabe programa EGNOS uporabljajo naslednja splošna načela: prost dostop in poštena konkurenca v celotni industrijski dobavni verigi, razpisni postopki na podlagi preglednih in pravočasnih informacij ter jasno obveščanja o veljavnih pravilih glede javnih naročil, izbirnih merilih in merilih za oddajo naročil ter o vseh drugih ustreznih informacij, da se omogočijo enaki pogoji za vse morebitne ponudnike.

Člen 19

Posebni cilji

Med postopkom javnega naročanja naročniki pri javnih razpisih zasledujejo naslednje cilje:

(a)

spodbujanje čim večje in čim bolj odprte udeležbe vseh gospodarskih subjektov po vsej Uniji, zlasti novih akterjev in MSP, vključno s spodbujanjem ponudnikov, da sklepajo pogodbe s podizvajalci;

(b)

preprečevanje morebitnih zlorab prevladujočega položaja in odvisnosti od enega samega dobavitelja;

(c)

izkoriščanje prednosti, ki jih ponujajo predhodne naložbe javnega sektorja, in uporaba dosedanjih spoznanj ter izkušenj in kompetenc industrije, vključno s tistimi, ki so bile pridobljene v opredelitveni, razvojni, validacijski in uvajalni fazi programov Galileo in EGNOS, pri čemer je treba zagotoviti spoštovanje pravil o konkurenčnih razpisnih postopkih;

(d)

nabava iz več virov, kadar je to primerno, da se zagotovi boljši splošni nadzor nad programoma Galileo in EGNOS ter njunimi stroški in časovnim načrtom;

(e)

kadar je to primerno, upoštevanje skupnih stroškov v celotnem uporabnem življenjskem ciklu proizvoda, storitve ali dela v okviru javnega naročila.

ODDELEK 2

Posebne določbe, ki se uporabljajo za javna naročila, oddana v uvajalni fazi in fazi uporabe programa galileo ter v fazi uporabe programa egnos

Člen 20

Vzpostavitev pravičnih konkurenčnih pogojev

Naročnik sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev pravičnih konkurenčnih pogojev, kadar predhodna udeležba podjetja pri dejavnostih, povezanih z dejavnostmi, ki so predmet javnega razpisa:

(a)

lahko temu podjetju omogoči precejšnje prednosti v obliki informacij, zaradi katerih je v prednostnem položaju, in se lahko zaradi tega zbudi dvom o spoštovanju načela enake obravnave ali

(b)

vpliva na normalne pogoje konkurence ali nepristranskost in objektivnost pri oddajanju javnih naročil ali izvajanju pogodb.

Ti ukrepi ne smejo izkrivljati konkurence ali ogroziti enake obravnave in zaupnosti informacij, pridobljenih v zvezi s podjetji, njihovimi poslovnimi odnosi in njihovo stroškovno strukturo. V tem okviru ti ukrepi upoštevajo značaj in podrobnosti načrtovanega javnega naročila.

Člen 21

Varnost podatkov

Kadar javna naročila vključujejo, zahtevajo in/ali vsebujejo zaupne podatke, naročnik v razpisnih dokumentih natančno navede vse ukrepe in zahteve, potrebne za zagotavljanje varovanja teh podatkov na zahtevani ravni.

Člen 22

Zanesljivost dobave

Naročnik v razpisnih dokumentih natančno navede svoje zahteve glede zanesljivosti dobave ali zagotavljanja storitev v okviru izvajanja javnega naročila.

Člen 23

Javna naročila s pogojnimi deli

1.   Naročnik lahko javno naročilo odda v obliki naročila s pogojnimi deli.

2.   Javno naročilo s pogojnimi deli vključuje fiksni del, ki ga spremljata proračunska obveznost in trdna zaveza, da se izvedejo dela, dobave ali storitve, dogovorjene za ta del naročila, ter enega ali več delov, ki so pogojni tako z vidika proračuna kot z vidika izvedbe. V dokumentaciji javnega naročila se navedejo elementi naročila s pogojnimi deli. Opredeljeni so zlasti predmet, cena ali podrobna pravila o določanju cene in podrobna pravila o zagotavljanju dela, dobav in storitev iz vsakega dela.

3.   Obveznosti iz fiksnega dela so skladna celota; isto velja za obveznosti iz vsakega pogojnega dela ob upoštevanju obveznosti iz vseh prejšnjih delov.

4.   Izvajanje posameznega pogojnega dela je predmet odločitve naročnika, o kateri je pogodbenik obveščen v skladu s pogoji iz javnega naročila. Kadar je pogojni del potrjen pozneje ali ni potrjen, lahko pogodbenik prejme nadomestilo za zamudo ali nadomestilo za odstop, če je to predvideno v javnem naročilu in pod pogoji, ki so tam določeni.

5.   Kadar naročnik v zvezi s posameznim delom naročila ugotovi, da dela, dobave ali storitve, dogovorjene za ta del, niso bili izvedeni, lahko zahteva odškodnino in razveljavi pogodbo, če je to predvideno v pogodbi in če so izpolnjeni pogoji, ki so v njej določeni.

Člen 24

Javna naročila s povračilom stroškov

1.   Naročnik se lahko pod pogoji iz odstavka 2 odloči za javno naročilo s celotnim ali delnim povračilom stroškov do zgornje cenovne meje.

Cena za plačilo takšnih javnih naročil je povračilo celotnih neposrednih stroškov, ki jih ima pogodbenik pri izvajanju pogodbe, kot so stroški dela, materiala, potrošnega blaga, uporabe opreme in infrastrukture, potrebnih za izvajanje javnega naročila. Tem stroškom se doda pavšalni znesek, ki pokriva splošne stroške in dobiček, ali znesek, ki pokriva splošne stroške, in premija glede na upoštevanje ciljnih rezultatov in časovnega načrta.

2.   Naročnik se lahko odloči za pogodbo s celotnim ali delnim povračilom stroškov, kadar je objektivno nemogoče natančno določiti fiksno ceno in če je mogoče razumno dokazati, da bi bila taka fiksna cena izjemno visoka zaradi negotovosti pri izvajanju javnega naročila, ker:

(a)

javno naročilo vsebuje elemente, ki so zelo kompleksni ali uporabljajo novo tehnologijo, in zato vključuje velika tehnična tveganja, ali

(b)

se morajo dejavnosti, ki so predmet javnega naročila, zaradi operativnih razlogov začeti takoj, čeprav še ni mogoče v celoti določiti fiksne in dokončne cene, ker obstajajo velika tveganja ali ker je izvajanje pogodbe deloma odvisno od izvajanja drugih pogodb.

3.   Zgornja cenovna meja pri pogodbi s celotnim ali delnim povračilom stroškov je najvišja cena, ki se lahko plača. Prekorači se lahko samo v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih s predhodnim soglasjem naročnika.

4.   V dokumentaciji javnega naročila s celotnim ali delnim povračilom stroškov se določi naslednje:

(a)

vrsta javnega naročila, namreč ali gre za javno naročilo s celotnim ali delnim povračilom stroškov z zgornjo cenovno mejo;

(b)

pri javnem naročilu z delnim povračilom stroškov elementi javnega naročila, na katere se nanaša povračilo stroškov;

(c)

višina zgornje cenovne meje;

(d)

merila za oddajanje naročil, ki morajo zlasti omogočati presojo verodostojnosti predvidenega proračuna, povračljivih stroškov, mehanizmov za ugotavljanje stroškov, dobičkov, navedenih v ponudbi;

(e)

vrsta povečanja iz odstavka 1, ki se uporabi pri stroških;

(f)

pravila in postopki za ugotavljanje upravičenosti stroškov, ki jih predvideva ponudnik za izvajanje pogodbe, v skladu z načeli iz odstavka 5;

(g)

računovodska pravila, ki jih morajo upoštevati ponudniki;

(h)

pri pogodbi z delnim povračilom stroškov, ki naj bi se spremenila v pogodbo s fiksno in dokončno ceno, parametri take spremembe.

5.   Stroški, ki jih ima pogodbenik med izvajanjem pogodbe s celotnim ali delnim povračilom stroškov, so upravičeni samo, če so:

(a)

dejansko nastali med trajanjem pogodbe, razen stroškov opreme, infrastrukture in neopredmetenih sredstev, potrebnih za izvajanje pogodbe, ki se lahko štejejo za upravičene v njihovi celotni nabavni vrednosti;

(b)

navedeni v predvidenem proračunu, ki je lahko revidiran z dopolnili k prvotni pogodbi;

(c)

potrebni za izvajanje pogodbe;

(d)

posledica izvajanja pogodbe in se lahko pripišejo temu izvajanju;

(e)

prepoznavni, preverljivi, vknjiženi pri pogodbeniku in določeni v skladu z računovodskimi standardi, navedenimi v specifikacijah in v pogodbi;

(f)

v skladu z določbami veljavnega davčnega prava in prava socialne varnosti;

(g)

ne odstopajo od pogodbenih pogojev;

(h)

razumni, utemeljeni in spoštujejo zahteve dobrega finančnega poslovodenja, zlasti v zvezi z gospodarnostjo in učinkovitostjo.

Pogodbenik je odgovoren za knjiženje svojih stroškov, ustrezno vodenje poslovnih knjig in vseh drugih dokumentov, potrebnih kot dokazilo, da so stroški, katerih povračilo zahteva, nastali in da so v skladu z načeli iz tega člena. Stroški, ki jih pogodbenik ne more utemeljiti, se štejejo za neupravičene in njihovo povračilo se zavrne.

6.   Naročnik za zagotovitev ustreznega izvajanja pogodb s povračilom stroškov opravlja naslednje naloge:

(a)

določi čim bolj realno zgornjo cenovno mejo, pri čemer omogoči prožnost, potrebno za vključitev tehničnih tveganj;

(b)

spremeni pogodbo z delnim povračilom stroškov v pogodbo s fiksno in dokončno ceno v celoti, takoj ko je med izvajanjem pogodbe tako fiksno in dokončno ceno mogoče določiti. Za ta namen določi parametre spremembe za prehod s pogodbe s povračilom stroškov na pogodbo s fiksno in dokončno ceno;

(c)

uvede ukrepe spremljanja in nadzora, ki zlasti določajo sistem predvidevanja stroškov;

(d)

določi ustrezna načela, orodja in postopke za izvajanje pogodbe, zlasti za prepoznavanje in preverjanje upravičenosti stroškov, ki jih ima pogodbenik ali njegovi podizvajalci pri izvajanju pogodbe, in za uvajanje dopolnil k pogodbi;

(e)

preveri, ali pogodbenik in njegovi podizvajalci upoštevajo računovodske standarde, določene v pogodbi, in izpolnjujejo obveznost predložitve računovodskih izkazov, ki bi morali biti resnična in poštena slika njihovih računov;

(f)

pri izvajanju pogodbe stalno preverja učinkovitost načel, orodij in postopkov iz točke (d).

Člen 25

Dopolnila

Naročnik in izvajalci lahko pogodbo spremenijo z dopolnilom, če to dopolnilo izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)

ne spremeni predmeta pogodbe;

(b)

ne poruši ekonomskega ravnotežja pogodbe;

(c)

ne uvaja pogojev, ki bi, če bi prvotno obstajali v dokumentaciji javnega naročila, omogočili udeležbo drugih ponudnikov, kot so bili prvotno sprejeti, ali izbiro druge ponudbe, kot je bila prvotno izbrana.

Člen 26

Oddajanje naročil podizvajalcem

1.   Naročnik od ponudnika zahteva, da del javnega naročila odda podizvajalcem s konkurenčnim razpisnim postopkom za podizvajalce na ustreznih ravneh, in sicer družbam, ki ne spadajo v skupino, v katero spada sam, zlasti novim akterjem in MSP.

2.   Naročnik zahtevani delež naročila, ki se odda podizvajalcem, izrazi v obliki razpona med minimalnim in maksimalnim deležem. Pri tem zagotovi, da je tak delež sorazmeren s predmetom in vrednostjo naročila, ob upoštevanju značaja zadevnega področja dejavnosti ter zlasti stanja konkurence in ugotovljenega industrijskega potenciala.

3.   Če ponudnik v ponudbi navede, da podizvajalcem ne namerava dodeliti dela naročila ali da jim namerava dodeliti del, ki je manjši od minimalnega deleža iz odstavka 2, v ponudbi naročniku hkrati navede razloge za to. Naročnik te informacije posreduje Komisiji.

4.   Naročnik lahko zavrne podizvajalce, ki jih izbere kandidat v postopku oddaje glavnega javnega naročila ali izbrani ponudnik pri izvajanju javnega naročila. To zavrnitev, ki lahko temelji izključno na merilih, ki se uporabljajo za izbiro ponudnikov za glavno naročilo, pisno utemelji.

POGLAVJE VI

DRUGE DOLOČBE

Člen 27

Načrtovanje

Komisija sprejme letni delovni program v obliki načrta izvajanja, v katerem določi ukrepe, potrebne za uresničitev posebnih ciljev programa Galileo iz člena 2(4) v skladu s fazami iz člena 3 in posebnih ciljev programa EGNOS iz člena 2(5). V letnem delovnem programu opredeli tudi financiranje teh ukrepov.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 36(3).

Člen 28

Ukrepi držav članic

Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev dobrega delovanja programov Galileo in EGNOS, vključno z ukrepi za zaščito zemeljskih postaj na svojih ozemljih, vsaj enakovredne tistim, ki se zahtevajo za zaščito ključne evropske infrastrukture v smislu Direktive Sveta 2008/114/ES (18). Države članice se vzdržijo sprejetja ukrepov, ki bi lahko ovirali izvajanje programov ali storitev v sklopu njihovega obratovanja, zlasti v zvezi z nemotenim obratovanjem infrastrukture.

Člen 29

Mednarodni sporazumi

Unija lahko v okviru programov Galileo in EGNOS sklepa sporazume s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami v skladu s postopkom iz člena 218 PDEU.

Člen 30

Tehnična pomoč

Za izvršitev nalog tehnične narave iz člena 12(2) lahko Komisija zaprosi za potrebno tehnično pomoč, zlasti za zmogljivosti in strokovno znanje nacionalnih agencij, pristojnih za vesoljsko področje, ali za pomoč neodvisnih izvedencev in organov, ki ji lahko zagotovijo nepristranske analize in mnenja o poteku programov Galileo in EGNOS.

Subjekti, ki so poleg Komisije udeleženi pri javnem upravljanju programov, zlasti Agencija za evropski GNSS in ESA, lahko prav tako koristijo isto tehnično pomoč pri izvajanju nalog, ki se jim zaupajo na podlagi te uredbe.

Člen 31

Varstvo osebnih podatkov in zasebnosti

1.   Komisija zagotovi, da je pri načrtovanju, vzpostavljanju in uporabi sistemov zajamčeno varstvo osebnih podatkov in zasebnosti ter da so vanje vključeni ustrezni zaščitni ukrepi.

2.   Vsakršna obdelava osebnih podatkov pri opravljanju nalog in dejavnosti na podlagi te uredbe se izvaja v skladu z veljavnim pravom na področju varstva osebnih podatkov, zlasti Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (19) in Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (20).

Člen 32

Zaščita finančnih interesov Unije

1.   Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da so pri izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi te uredbe, finančni interesi Unije zaščiteni z izvajanjem preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in drugemu protipravnemu ravnanju ter z učinkovitim preverjanjem, ob odkritju nepravilnosti pa z izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi.

2.   Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče lahko so pristojni za revizijo na podlagi dokumentov in na kraju samem pri vseh upravičencih do nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije na podlagi te uredbe.

Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko izvaja preiskave, vključno s pregledi na kraju samem in inšpekcijami pri gospodarskih subjektih, ki jih neposredno ali posredno zadeva takšno financiranje, v skladu z določbami in postopki iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega palamenta in Sveta (21) ter Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (22), z namenom ugotavljanja, ali je v povezavi s sporazumom ali sklepom o dodelitvi nepovratnih sredstev ali pogodbo o financiranju s strani Unije prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih dejanj v škodo finančnih interesov Unije.

Ne glede na prvi in drugi pododstavek mednarodni sporazumi s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, sporazumi in sklepi o nepovratnih sredstvih in pogodbe, ki izhajajo iz izvajanja te uredbe, vsebujejo določbe,ki izrecno pooblaščajo Komisijo, Računsko sodišče in OLAF za izvajanje takih revizij in preiskav v skladu z njihovimi pristojnostmi.

Člen 33

Obveščanje Evropskega parlamenta in Sveta

1.   Komisija zagotavlja izvajanje te uredbe. Vsako leto ob predložitvi predloga proračuna Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o izvajanju programov Galileo in EGNOS. To poročilo vsebuje vse informacije o programih, zlasti glede obvladovanja tveganja, skupnih stroškov, letnih operativnih stroškov, prihodkov, časovnega razporeda in učinkovitosti, kakor je določeno v točki (d) člena 12(2), in glede izvajanja sporazumov o prenosu pooblastil, sklenjenih na podlagi členov 14(2) in 15(1). To poročilo vključuje:

(a)

pregled sredstev, dodeljenih programom, in pregled njihove uporabe, kakor je določeno v členu 7(4);

(b)

informacije o strategiji upravljanja stroškov, ki jo Komisija izvaja v skladu s členom 9(6);

(c)

oceno upravljanja pravic intelektualne lastnine;

(d)

pregled izvajanja sistemov in tehnik vodenja projektov, vključno s sistemi in tehnikami za obvladovanje tveganja, kakor je določeno v točki (d) člena 12(2);

(e)

oceno ukrepov za povečanje družbeno-gospodarskih koristi programov.

2.   Komisija Evropski parlament in Svet obvesti o vmesnih in končnih rezultatih ocenjevanja javnih razpisov in javnih naročil, ki sta jih Agencija za evropski GNSS in ESA sklenili s subjekti v zasebnem sektorju na podlagi člena 14(7) oziroma člena 15(3).

Evropski parlament in Svet obvesti tudi o:

(a)

morebitni prerazporeditvi sredstev med kategorijami odhodkov, opravljeni na podlagi člena 9(3);

(b)

morebitnih posledicah za programa Galileo in EGNOS zaradi uporabe člena 8(2).

Člen 34

Pregled izvajanja te uredbe

1.   Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do 30. junija 2017 predloži poročilo o izvajanju te uredbe, ki je podlaga za sprejem sklepa o nadaljevanju, spremembi ali ukinitvi ukrepov na podlagi te uredbe in se nanaša na:

(a)

uresničenje ciljev teh ukrepov tako po rezultatih kot po učinkih;

(b)

učinkovitost uporabe sredstev;

(c)

evropsko dodano vrednost.

Ocena zajema tudi tehnološke dosežke v zvezi s sistemi, možnosti poenostavitve, notranjo in zunanjo usklajenost, primernost vseh ciljev in prispevek ukrepov k prednostnim nalogam Unije v smislu pametne, trajnostne in vključujoče rasti. Upošteva rezultate ocen dolgoročnih učinkov prejšnjih ukrepov.

2.   Ocena upošteva doseženi napredek glede posebnih ciljev programov Galileo in EGNOS iz člena 2(4) oziroma (5) na podlagi kazalnikov uspešnosti, kot so:

(a)

za Galileo in za:

(i)

uvedbo njegove infrastrukture:

število in razpoložljivost operativnih satelitov ter primerjava med številom nadomestnih zemeljskih satelitov in številom načrtovanih satelitov iz sporazuma o prenosu pooblastil;

primerjava med dejansko in načrtovano razpoložljivostjo elementov zemeljske infrastrukture (zemeljske postaje, nadzorni centri);

(ii)

raven storitev:

primerjava med karto razpoložljivih storitev po posameznih storitvah in dokumentom, v katerem so storitve opredeljene;

(iii)

stroške:

indeks stroškovne učinkovitosti za vsako večjo postavko programa na podlagi razmerja med dejanskim in predvidenim stroškom;

(iv)

časovni načrt:

indeks uspešnosti pri uresničevanju časovnega načrta za vsako večjo postavko programa na podlagi primerjave med predvidenim stroškom opravljenega dela in predvidenim stroškom načrtovanega dela;

(v)

obseg trga:

tržna gibanja na osnovi deleža sprejemnikov Galileo in EGNOS v skupnem številu vseh modelov sprejemnikov, upoštevanih v tržnem poročilu Agencije za evropski GNSS iz točke (c) člena 14(1);

(b)

za EGNOS in za:

(i)

razširitev njegove pokritosti:

napredek pri povečanju pokritosti glede na dogovorjeni načrt za razširitev pokritosti;

(ii)

raven storitev:

indeks razpoložljivosti storitev, ki temelji na številu letališč z operativnim statusom, na katerih se uporabljajo na EGNOS temelječi postopki, v primerjavi s skupnim številom letališč, na katerih se uporabljajo ti postopki;

(iii)

stroške:

indeks stroškovne učinkovitosti na podlagi razmerja med dejanskim in predvidenim stroškom;

(iv)

časovni načrt:

indeks uspešnosti pri uresničevanju časovnega načrta na podlagi primerjave med predvidenim stroškom opravljenega dela in predvidenim stroškom načrtovanega dela.

3.   Organi, ki so udeleženi pri izvajanju te uredbe, sporočijo Komisiji podatke in informacije, potrebne za spremljanje in ocenjevanje zadevnih ukrepov.

POGLAVJE VII

PRENOS POOBLASTIL IN IZVEDBENI UKREPI

Člen 35

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 13(2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 1. januarja 2014.

3.   Pooblastilo iz člena 13(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 13(2), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 36

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

4.   Predstavniki Agencije za evropski GNSS in ESA kot opazovalci sodelujejo pri delu odbora pod pogoji, določenimi v njegovem poslovniku.

5.   V mednarodnih sporazumih, ki jih Unija sklene na podlagi člena 29, je lahko po potrebi predvidena udeležba predstavnikov tretjih držav ali mednarodnih organizacij pri delu odbora pod pogoji, določenimi v njegovem poslovniku.

6.   Odbor se sestaja redno, po možnosti štirikrat na leto, vsake tri mesece. Komisija na vsakem sestanku predloži poročilo o napredku pri izvajanju programa. Ta poročila vsebujejo splošen pregled stanja in napredka pri izvajanju programa, zlasti glede obvladovanja tveganja, stroškov, časovnega načrta in učinkovitosti. Vsaj enkrat letno ta poročila vsebujejo kazalnike uspešnosti iz člena 34(2).

POGLAVJE VIII

KONČNE DOLOČBE

Člen 37

Razveljavitev

1.   Uredbi (ES) št. 876/2002 in (ES) št. 683/2008 se razveljavita z učinkom od 1. Januarja 2014.

2.   Vsi ukrepi, sprejeti na podlagi Uredbe (ES) št. 876/2002 ali Uredbe (ES) 683/2008, ostanejo veljavni.

3.   Sklicevanja na razveljavljeno Uredbo (ES) št. 683/2008 se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge.

Člen 38

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2014.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 11. decembra 2013

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

V. LEŠKEVIČIUS


(1)  UL C 181, 21.6.2012, str. 179.

(2)  Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o okvirnem programu za raziskave in inovacije (2014–2020) in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES (Glej stran 104 tega Uradnega lista).

(3)  Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 2. decembra 2013 o določitvi večletnega finančnega okvira 2014-2020 (Glej stran 884 tega Uradnega lista).

(4)  Uredba (ES) št. 683/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o nadaljevanju izvajanja evropskih satelitskih navigacijskih programov (EGNOS in Galileo) (UL L 196, 24.7.2008, str. 1).

(5)  Sklep št. 1104/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravilih za dostop do regulirane javne storitve, ki jo zagotavlja globalni satelitski navigacijski sistem, vzpostavljen v okviru programa Galileo (UL L 287, 4.11.2011, str. 1).

(6)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(7)  UL C 420 20.12.2013, str. 1

(8)  UL C 380 E, 11.12.2012, str. 84.

(9)  Uredba (EU) št. 912/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o ustanovitvi Agencije za evropski GNSS, razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1321/2004 o vzpostavitvi upravljavskih struktur Evropskega satelitskega radio-navigacijskega sistema in spremembah Uredbe (ES) št. 683/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 276, 20.10.2010, str. 11).

(10)  Skupni ukrep Sveta 2004/552/SZVP z dne 12. julija 2004 o vidikih delovanja Evropskega satelitskega radio-navigacijskega sistema, ki vplivajo na varnost Evropske unije (UL L 246, 20.7.2004, str. 30).

(11)  Sklep Sveta 2010/427/EU z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje (UL L 201, 3.8.2010, str. 30).

(12)  2001/844/ES, ESPJ, Euratom: Sklep Komisije z dne 29. novembra 2001 o spremembah njenega poslovnika (UL L 317, 3.12.2001, str. 1).

(13)  2013/488/EU: Sklep Sveta z dne 23. septembra 2013 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 274, 15.10.2013, str. 1).

(14)  UL C 304, 15.10.2011, str. 7.

(15)  Sklep št. 243/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o vzpostavitvi večletnega programa politike radijskega spektra (UL L 81, 21.3.2012, str. 7).

(16)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(17)  Uredba Sveta (ES) št. 876/2002 z dne 21. maja 2002 o ustanovitvi skupnega podjetja Galileo (UL L 138, 28.5.2002, str. 1).

(18)  Direktiva Sveta 2008/114/ES z dne 8. decembra 2008 o ugotavljanju in določanju evropske kritične infrastrukture ter o oceni potrebe za izboljšanje njene zaščite (UL L 345, 23.12.2008, str. 75).

(19)  Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(20)  Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

(21)  Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. Septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(22)  Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).


PRILOGA

KORELACIJSKA TABELA

Uredba (ES) št. 683/2008

Ta uredba

Člen 1

Člen 2

Člen 2

Člen 1

Člen 3

Člen 3

Člen 4

Člen 8

Člen 5

Člen 4

Člen 6

Člen 8

Člen 7

Člen 5

Člen 8

Člen 6

Člen 9

Člen 7

Člen 10

Člen 9

Člen 11

Člen 10

Člen 12(1)

Člen 11

Člen 12(2) in (3)

Člen 12

Člen 13(1), (2) in (3)

Člen 13

Člen 13(4)

Člen 16

Člen 14

Člen 17

Člen 15

Člen 27

Člen 16

Člen 14

Člen 17

Členi 18 do 26

Člen 18

Člen 15

Člen 19(1) do (4)

Člen 36

Člen 19(5)

Člen 35

Člen 20

Člen 31

Člen 21

Člen 32

Člen 22

Člen 33

Člen 23

 

Člen 24

Člen 38

Priloga

Člen 1


Skupna izjava

Evropskega parlamenta, Sveta in Evropske komisije o MEDINSTITUCIONALNEM ODBORU ZA GALILEO (GIP)

1.

Glede na pomen, izjemnost in celovitost evropskih programov GNSS, glede na to, da so sistemi, ki izhajajo iz programov, v lasti Unije, in glede na celotno financiranje proračuna Unije za programe v obdobju 2014–2020 Evropski parlament, Svet in Evropska komisija priznavajo, da je tesno sodelovanje vseh treh institucij nujno potrebno.

2.

Medinstitucionalni odbor za Galileo (GIP) se bo sestajal zato, da bo vsem tem institucijam pomagal pri izpolnjevanju njihove odgovornosti. V ta namen bo ustanovljen GIP, ki bo pozorno spremljal:

(a)

napredek pri izvajanju evropskih programov GNSS, zlasti glede izvajanja javnih naročil in pogodbenih sporazumov, predvsem v zvezi z ESA;

(b)

mednarodne sporazume s tretjimi državami, in sicer brez poseganja v določbe člena 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

(c)

pripravo trgov za satelitsko navigacijo;

(d)

učinkovitost dogovorov glede upravljanja ter

(e)

letni pregled delovnega programa.

3.

V skladu z obstoječimi pravili bo GIP spoštoval potrebo po obzirnosti, zlasti glede na zaupnost in občutljivo naravo nekaterih podatkov.

4.

Komisija bo upoštevala stališča GIP.

5.

GIP bo sestavljen iz sedmih predstavnikov, in sicer:

treh predstavnikov Sveta,

treh predstavnikov EP in

enega predstavnika Komisije,

ter se bo redno sestajal (načeloma štirikrat na leto).

6.

GIP ne vpliva na že dodeljene odgovornosti in medinstitucionalne odnose.


Top