EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32013R1023

Uredba (EU, EURATOM) št. 1023/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije

OJ L 287, 29.10.2013, p. 15–62 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/1023/oj

29.10.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 287/15


UREDBA (EU, EURATOM) št. 1023/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 22. oktobra 2013

o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 336 Pogodbe,

ob upoštevanju Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije in zlasti člena 12 Protokola,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije, predloženega po posvetovanju z Odborom za kadrovske predpise,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Sodišča Evropske unije (1),

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropska unija z več kot 50 institucijami in agencijami še naprej potrebuje visokokakovostno evropsko javno upravo, da lahko dosega svoje cilje, izvaja svoje politike in dejavnosti ter zagotavlja najvišji standard opravljanja svojih nalog v skladu s Pogodbama, da bi bila pripravljena na notranje in zunanje izzive, s katerimi se bo srečevala v prihodnosti, ter služila državljanom Unije.

(2)

Zato je treba zagotoviti okvir za privabljanje, zaposlovanje in ohranjanje visokokvalificiranega in večjezičnega osebja, izbranega na najširšem možnem geografskem območju med državljani držav članic in ob uravnoteženi zastopanosti obeh spolov, ki je neodvisno ter izpolnjuje najvišje strokovne standarde in ki mu je treba omogočiti, da svoje naloge opravlja čim bolj učinkovito in uspešno. V zvezi s tem je treba preseči težave, ki jih imajo trenutno institucije pri zaposlovanju uradnikov ali osebja iz nekaterih držav članic.

(3)

Glede na velikost evropske javne uprave v primerjavi s cilji Unije in njenim prebivalstvom zmanjšanje števila osebja v institucijah in agencijah Unije ne bi smelo privesti do slabšega opravljanja nalog, dolžnosti in funkcij v skladu z obveznostmi in pristojnostmi iz Pogodb. V tem pogledu je potrebna preglednost v zvezi s stroški dela vsake institucije ter agencije in to za vse kategorije osebja, ki ga zaposlujejo.

(4)

Od evropske javne uprave se pričakuje, da bo zagotavljala najvišje standarde poklicne etike in vedno ostala neodvisna. Zato bi bilo treba naslov II Kadrovskih predpisov (4), ki določa okvir za pravice in dolžnosti, podrobneje pojasniti. Uradniki ali nekdanji uradniki, ki ne izpolnjujejo teh dolžnosti, bi morali biti podvrženi disciplinskim ukrepom.

(5)

Vrednost evropske javne uprave je v njeni kulturni in jezikovni raznolikosti, ki je mogoča le, če se zagotovi ustrezno ravnotežje glede državljanstva uradnikov. Zaposlovanje in imenovanja osebja bi morala zagotavljati izbiro na najširšem možnem geografskem območju med državljani vseh držav članic Evropske unije, brez delovnih mest, ki bi bila rezervirana za državljane določene države članice. Zaradi tega in zaradi odprave morebitnih znatnih neravnovesij med državljanstvi uradnikov, ki se jih ne da upravičiti z objektivnimi merili, bi morala vsaka institucija imeti možnost sprejeti upravičene in ustrezne ukrepe. Taki ukrepi ne bi smeli nikoli privesti do meril za zaposlovanje, ki ne bi temeljili na odlikah. Komisija bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu poročati o tem, kako institucije izvajajo ustrezne ukrepe.

(6)

Institucije bi si morale prizadevati za podpiranje večjezičnega in večkulturnega izobraževanja za otroke svojega osebja, da bi se ti lahko zaposlili s čim širšega možnega geografskega območja. Zaželeno je, da se prispevek Unije k financiranju Evropskih šol, ki ga določi proračunski organ v skladu z ustreznimi pravili, izplača iz proračuna Unije. Komisija bi morala imeti možnost, da od pristojnih organov zahteva ponovno preučitev lokacije za novo Evropsko šolo, če je to potrebno v interesu delovanja institucij.

(7)

Širši cilj bi moral biti optimiziranje upravljanja človeških virov v evropski javni upravi, za katero so značilne njena odličnost, usposobljenost, neodvisnost, lojalnost, nepristranskost in stabilnost, pa tudi kulturna in jezikovna raznolikost ter privlačni pogoji zaposlovanja.

(8)

Uradniki bi morali imeti devetmesečno poskusno dobo. Organ za imenovanja bi moral pri odločitvi o stalni zaposlitvi uradnika upoštevati poročilo o oceni njegovega dela v poskusni dobi, pripravljeno ob koncu te dobe, ter njegovo ravnanje v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti iz Kadrovskih predpisov. Omogočiti bi bilo treba, da se poročilo o oceni uradnika na poskusnem delu pripravi kadar koli, če se delo uradnika na poskusnem delu izkaže za očitno neustrezno. Sicer bi bilo treba poročilo pripraviti šele ob koncu poskusne dobe.

(9)

V interesu zagotovitve, da se kupna moč uradnikov in drugih uslužbencev Evropske unije razvija vzporedno s kupno močjo nacionalnih javnih uslužbencev državnih uprav držav članic, je bistveno, da se ohrani načelo večletnega mehanizma za prilagoditev plač, znanega kot "metoda", tako da se zagotovi uporaba te metode do konca leta 2023, ki se ponovno preveri na začetku leta 2022, vključi pa se tudi mehanizem za začasno podaljšanje metode. Da bi se odpravile težave pri uporabi te metode iz preteklosti, je treba poleg tega sprejeti predpis o metodi, s katero bi se vsako leto samodejno posodabljale vse plače, pokojnine in nadomestila, vključno z določbo o samodejni krizni klavzuli. Zato bi bilo treba ustrezne zneske v Kadrovskih predpisih in pogojih za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije razumeti kot referenčne zneske, ki se redno in samodejno posodabljajo. Posodobljene zneske bi morala Komisija v informativne namene objavljati v seriji C Uradnega lista Evropske unije. Ta posodobitveni mehanizem bi bilo treba uporabiti tudi v vseh drugih primerih, za katere velja posodabljanje.

(10)

Pomembno je zagotoviti kakovost statističnih podatkov, uporabljenih za posodabljanje osebnih prejemkov in pokojnin. Nacionalni statistični inštituti in drugi ustrezni organi v državah članicah bi morali v skladu z načelom nepristranskosti zbirati podatke na nacionalni ravni in jih posredovati Eurostatu.

(11)

Morebitne ugodnosti, ki jih imajo uradniki in drugi uslužbenci Evropske unije zaradi uporabe metode, bi bilo treba uravnovesiti s ponovno uvedbo sistema dajatve. Kot v primeru metode se lahko uporaba solidarnostne dajatve začasno podaljša. V trenutnih okoliščinah se zdi primerno solidarnostno dajatev povišati glede na stopnjo posebne dajatve, ki se je uporabljala v obdobju od leta 2004 do leta 2012, ter poskrbeti za bolj progresivno stopnjo. In sicer zato, da se upoštevajo še posebej težke gospodarske in socialne razmere v Uniji in njihove posledice za javne finance po vsej Uniji. Potreba po konsolidaciji javnih financ v Uniji, tudi kratkoročno, zahteva hiter in izjemen solidarnostni prispevek osebja institucij Unije. Zato bi se morala taka solidarnostna dajatev od 1. januarja 2014 uporabljati za vse uradnike in druge uslužbence Unije.

(12)

Evropski svet je 8. februarja 2013 v sklepih o večletnem finančnem okviru poudaril, da konsolidacija javnih financ kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno zahteva izjemno prizadevanje vsake javne uprave in njenega osebja, da bi se izboljšala učinkovitost in uspešnost in z namenom prilagajanja spreminjajočim se gospodarskim razmeram. Ta poziv je dejansko izpostavil cilj iz predloga Komisije iz leta 2011 za spremembo Kadrovskih predpisov in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, ki si je prizadeval zagotoviti stroškovno učinkovitost in poudaril, da sedanji izzivi Evropske unije zahtevajo izjemno prizadevanje prav vsake javne uprave in prav vsakega člana osebja, da bi se izboljšala učinkovitost in z namenom prilagajanja spreminjajočim se gospodarskim in socialnim razmeram v Evropi. Poleg tega je Evropski svet kot del reforme Kadrovskih predpisov pozval k temu, da se na podlagi metode za dve leti prekine prilagajanje osebnih prejemkov in pokojnin vsega osebja institucij Unije ter da se kot del reforme plačne metode ponovno uvede nova solidarnostna dajatev.

(13)

Ob upoštevanju navedenih sklepov, z namenom prilagoditve bodočim proračunskim omejitvam ter v želji pokazati solidarnost evropske javne uprave do strogih ukrepov držav članic zaradi finančne krize brez primere, zlasti pa do težkih socialnih in gospodarskih razmer v državah članicah ter v vsej Uniji, je treba za dve leti prekiniti metodo za vse osebne prejemke, pokojnine in nadomestila ter navkljub takšni prekinitvi uveljaviti solidarnostno dajatev.

(14)

Zaradi demografskih sprememb in spreminjajoče se starostne strukture prebivalstva je treba povišati upokojitveno starost, vendar je treba pri tem uporabiti prehodne ukrepe za že zaposlene uradnike in druge uslužbence Evropske unije. Ti prehodni ukrepi so potrebni zaradi spoštovanja pridobljenih pravic že zaposlenih uradnikov, ki so prispevali v navidezen pokojninski sklad za uradnike Evropske unije. Upokojitvena starost bi morala biti bolj prilagodljiva, tako da bi osebje lažje prostovoljno nadaljevalo z delom do 67. leta starosti, v izjemnih okoliščinah in pod posebnimi pogoji pa do 70. leta starosti.

(15)

Ker je pokojninski sistem Evropske unije aktuarsko uravnotežen in je treba to ravnotežje kratkoročno in dolgoročno ohranjati, bi se za osebje, zaposleno pred 1. januarjem 2014, pokojninski prispevek moral izravnati s prehodnimi ukrepi, kot sta prilagojena odmerna stopnja za leta službovanja po doseženi upokojitveni starosti (barcelonska spodbuda) in uporaba polovičnega zmanjšanja za predčasno upokojitev za obdobje med dopolnjenim 60. letom in s predpisi določeno upokojitveno starostjo.

(16)

V skladu s splošno sprejeto aktuarsko prakso se zaradi zagotavljanja uravnoteženosti pokojninskih sistemov za izračun obrestnih mer in rasti plač uporabijo pretekla opazovanja v obdobju od 20 do 40 let. Zato bi bilo treba drsečo sredino za obrestne mere in rast plač podaljšati na 30 let s sedemletnim prehodnim obdobjem.

(17)

Svet je zaprosil Komisijo za študijo in predložitev ustreznih predlogov glede člena 5(4) oddelka A Priloge I in člena 45(1) Kadrovskih predpisov, da bi vzpostavili jasno povezavo med odgovornostmi in razredom ter pri primerjavi odlik v okviru napredovanja bolj poudarili raven odgovornosti.

(18)

Ob upoštevanju tega zaprosila je primerno, da bi bilo napredovanje v višji razred pogojeno z osebno zavzetostjo, izboljšanjem veščin in sposobnosti ter opravljanjem nalog, katerih pomen upravičuje imenovanje uradnika v zadevni višji razred.

(19)

Karierni tok v funkcionalnih skupinah AD in AST bi bilo treba preoblikovati, tako da bodo najvišji razredi rezervirani za omejeno število uradnikov z najvišjo ravnjo odgovornosti. Zato lahko upravni uslužbenci napredujejo le do razreda AD 12, razen če so imenovani na posebno delovno mesto nad tem razredom, razreda AD 13 in 14 pa bi morala biti rezervirana za osebje na delovnih mestih z znatnimi odgovornostmi. Prav tako lahko uradniki iz razreda AST 9 napredujejo v razred AST 10 le v skladu s postopkom iz člena 4 in člena 29(1) Kadrovskih predpisov.

(20)

Da bi karierne strukture zaposlenih na sedanjih področjih dejavnosti osebja AST še bolj prilagodili različnim ravnem odgovornosti, kar bi bil tudi nepogrešljiv prispevek k omejevanju upravnih odhodkov, bi bilo treba uvesti novo funkcionalno skupino "AST/SC" za tajnike in referente. Plače in stopnje napredovanj bi morale vzpostavljati ustrezno razmerje med ravnjo odgovornosti in ravnjo osebnih prejemkov. Tako bo mogoče ohraniti stabilno in celovito evropsko javno upravo. Komisija bi morala oceniti obseg in učinke uvedbe te nove funkcionalne skupine in o njih poročati, pri čemer bi morala še posebej upoštevati položaj žensk, da se zagotovi in ohrani stabilna in celovita evropska javna uprava.

(21)

Ohranita se najmanj dve leti v istem razredu pred napredovanjem v višji razred, da se v primeru večje učinkovitosti uradnika omogoči hitrejše napredovanje. Vse institucije bi morale zagotoviti, da njihova notranja politika v zvezi s človeškimi viri izkoristi možnosti iz Kadrovskih predpisov za ustrezno poklicno pot uradnikov z večjim potencialom in večjo učinkovitostjo.

(22)

Delovni čas v institucijah bi bilo treba uskladiti z delovnim časom, ki velja v nekaterih državah članicah Evropske unije, da se nadomesti zmanjšanje osebja v institucijah. Ta uskladitev bi morala upoštevati delovni čas, ki velja za javne uslužbence v državah članicah. Z uvedbo minimalnega števila delovnih ur na teden se bo zagotovilo, da lahko osebje, zaposleno v institucijah, opravi delo, ki izhaja iz uresničevanja ciljev politike Evropske unije, hkrati pa se bodo uskladili delovni pogoji v institucijah, kar je v interesu solidarnosti znotraj celotne javne uprave Unije.

(23)

Prožna ureditev delovnega časa je bistveni element sodobne in učinkovite javne uprave, ki omogoča za družino prijazne delovne pogoje in ustrezno uravnoteženo zastopanost spolov v institucijah. Zato je treba v Kadrovske predpise uvesti izrecno sklicevanje na to ureditev.

(24)

Pravila o potovalnem času in letnem plačilu stroškov prevoza med krajem zaposlitve in matičnim krajem bi bilo treba posodobiti, racionalizirati in povezati z izselitvenim statusom, da bi bila njihova poraba bolj preprosta in pregledna. Zlasti bi bilo treba letni čas potovanja nadomestiti z dopustom za obisk doma ter ga omejiti na največ dva dni in pol.

(25)

Podobno bi bilo treba poenostaviti pravila o povračilu stroškov selitve, da bi olajšali njihovo uporabo za upravo in zadevne člane osebja. Zato bi bilo treba uvesti zgornje meje stroškov, ki upoštevajo družinske okoliščine uradnika ali uslužbenca in povprečne stroške selitve ter s tem povezano zavarovanje.

(26)

Nekateri člani osebja morajo pogosto na službeno potovanje v druge glavne kraje dela njihove institucije. Te okoliščine v pravilih o službenih potovanjih trenutno niso ustrezno upoštevane. Zato bi bilo treba ta pravila prilagoditi, da bi v takih primerih dopuščala povračilo stroškov nastanitve na podlagi pavšalnega zneska.

(27)

Primerno je posodobiti delovne pogoje za osebje, zaposleno v tretjih državah, in povečati njihovo stroškovno učinkovitost ter hkrati varčevati pri stroških. Treba bi bilo prilagoditi upravičenost do letnega dopusta in predvideti možnost vključitve širše palete meril za določitev dodatka za življenjske razmere, pri tem pa ne ogroziti splošnega cilja varčevanja pri stroških. Pregledati bi bilo treba pogoje za odobritev dodatka za namestitev, da bi se bolj upoštevale lokalne razmere in zmanjšalo upravno breme.

(28)

Primerno je zagotoviti bolj prožen okvir za zaposlovanje pogodbenih uslužbencev. Zato bi bilo treba institucijam Unije omogočiti zaposlovanje pogodbenih uslužbencev za največ šest let, da izvajajo naloge pod nadzorom uradnikov ali začasnih uslužbencev. Medtem ko se bo velika večina uradnikov še naprej zaposlovala na podlagi javnih natečajev, bi bilo poleg tega treba institucije pooblastiti, da organizirajo notranje natečaje, na katerih lahko izjemoma in pod posebnimi pogoji sodelujejo tudi pogodbeni uslužbenci.

(29)

Treba bi bilo določiti prehodno ureditev, ki bi omogočala postopno uporabo novih pravil in ukrepov, pri čemer bi spoštovala pridobljene pravice in legitimna pričakovanja osebja, zaposlenega pred začetkom veljavnosti teh sprememb Kadrovskih predpisov.

(30)

Prav tako kot drugo osebje, za katero se uporabljajo Kadrovski predpisi, je tudi osebje agencij vključeno v pokojninski sistem EU. Agencije, ki se v celoti samofinancirajo, trenutno vanj plačujejo prispevek delodajalcev. Da bi zagotovili proračunsko preglednost in bolj uravnoteženo porazdelitev bremena, bi morale agencije, ki se delno financirajo iz splošnega proračuna Evropske unije, plačevati tisti del prispevkov delodajalcev, ki ustreza razmerju med prihodki agencije brez subvencije iz splošnega proračuna Evropske unije in njenimi skupnimi prihodki. Ker bo zaradi te nove določbe morda treba prilagoditi ustrezna pravila o pristojbinah, ki jih pobirajo agencije, bi se ta nova določba morala začeti uporabljati šele z učinkom od 1. januarja 2016. Komisija bi morala po potrebi predložiti predloge za prilagoditev navedenih pravil.

(31)

Zaradi poenostavitve in dosledne kadrovske politike bi se morala pravila, ki jih sprejme Komisija za izvajanje Kadrovskih predpisov, smiselno uporabljati za agencije. Vendar bi bilo treba agencijam za zagotovitev, da se po potrebi lahko upošteva njihov poseben položaj, omogočiti, da Komisijo zaprosijo za dovoljenje, da sprejmejo izvedbena pravila, ki odstopajo od tistih, ki jih je sprejela Komisija, ali da sploh ne uporabljajo pravil Komisije.

(32)

V okviru Sodišča Evropske unije bi bilo treba vzpostaviti in upravljati register vseh predpisov, ki so bili sprejeti za izvajanje Kadrovskih predpisov. Ta register, ki bo dostopen vsem institucijam, agencijam in državam članicam, bo omogočal preglednost in spodbujal dosledno uporabo Kadrovskih predpisov.

(33)

Da bi uskladili in pojasnili pravila o sprejetju izvedbenih določb ter ob upoštevanju njihove interne in upravne narave, je zadevna pooblastila za odločanje primerno prenesti na organ za imenovanja in organ, pooblaščen za sklepanje pogodb.

(34)

Ob upoštevanju velikega števila začasnih uslužbencev v agencijah in potrebe po opredelitvi dosledne kadrovske politike je treba oblikovati novo kategorijo začasnih uslužbencev in določiti podrobna pravila za to kategorijo.

(35)

Komisija bi morala še naprej nadzorovati proračunsko stanje skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja ter sprejeti vse potrebne ukrepe v primeru strukturnega neravnovesja v sistemu.

(36)

Člen 15 Protokola (št. 7) o Privilegijih in imunitetah Evropske unije določa, da se vladam držav članic redno sporočajo nekateri podatki o uradnikih in drugih uslužbencih.

(37)

Da bi dosegli cilje iz Kadrovskih predpisov, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte zlasti v zvezi z nekaterimi vidiki delovnih pogojev. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije se spremenijo:

(1)

Člen 1d se spremeni:

(a)

v odstavku 3 se beseda "Institucije" nadomesti z besedilom "Organi za imenovanja institucij";

(b)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

"4.   Za namene odstavka 1 je invalid oseba z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami, ki jo v povezavi z različnimi ovirami lahko omejujejo pri tem, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodelovala v družbi. Prizadetost se ugotovi v skladu s postopkom iz člena 33.

Invalid izpolnjuje pogoje iz točke (e) člena 28, če lahko z razumnimi prilagoditvami opravlja bistvene naloge delovnega mesta.

"Razumna prilagoditev" v zvezi z bistvenimi nalogami delovnega mesta pomeni primerne ukrepe, če so potrebni, s katerimi se invalidu omogoči dostop do zaposlitve, sodelovanje ali napredovanje pri delu ali vključitev v usposabljanje, razen če bi ti ukrepi nesorazmerno obremenili delodajalca.

Načelo enakega obravnavanja organom za imenovanja institucij ne preprečuje, da ohranjajo ali sprejemajo ukrepe, ki omogočajo posebne ugodnosti, da se invalidom olajša opravljanje poklicne dejavnosti ali da se preprečijo ali nadomestijo pomanjkljivosti na njihovi poklicni poti.";

(2)

v členu 1e se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

"1.   Aktivno zaposleni uradniki imajo dostop do ukrepov socialne narave, vključno s posebnimi ukrepi za uskladitev poklicnega in zasebnega življenja, ki jih sprejmejo institucije, in do storitev, ki jih zagotavljajo organi za socialne zadeve iz člena 9. Nekdanji uradniki imajo lahko dostop do omejenih posebnih ukrepov socialne narave.";

(3)

člen 5 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

"1.   Delovna mesta, ki jih urejajo Kadrovski predpisi, se v skladu z vrsto in pomembnostjo nalog razvrstijo v funkcionalno skupino upravni uslužbenci (v nadaljnjem besedilu: AD), funkcionalno skupino strokovno-tehnični uslužbenci (v nadaljnjem besedilu: AST) ter funkcionalno skupino tajniki in referenti (v nadaljnjem besedilu: AST/SC).";

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

"2.   V funkcionalni skupini AD je dvanajst razredov, ki ustrezajo upravljavskim, konceptualnim in analitičnim ter jezikovnim in znanstvenim nalogam. V funkcionalni skupini AST je enajst razredov, ki ustrezajo izvršilnim in tehničnim nalogam. V funkcionalni skupini AST/SC je šest razredov, ki ustrezajo nalogam referentov in tajnikov.";

(c)

v točki (a) odstavka 3 se za besedilom "za funkcionalno skupino AST" vstavi besedilo "in funkcionalno skupino AST/SC";

(d)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

"4.   Tabela, ki kaže vrste delovnih mest, je v oddelku A Priloge I. Na podlagi te tabele lahko organ za imenovanja vsake institucije po posvetovanju z Odborom za kadrovske predpise podrobneje opredeli naloge in pooblastila za vsako vrsto delovnega mesta.";

(4)

člen 6 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 6

1.   V kadrovskem načrtu, ki je priložen delu proračuna za posamezno institucijo, je navedeno število delovnih mest v vsakem razredu in funkcionalni skupini.

2.   Brez poseganja v načelo napredovanja, ki temelji na odlikah, kakor je določeno v členu 45, navedeni načrt zagotovi, da je število prostih delovnih mest v vsakem razredu kadrovskega načrta za vsako institucijo na dan 1. januarja vsakega leta enako številu aktivno zaposlenih uradnikov iz nižjega razreda na dan 1. januarja predhodnega leta, ki se pomnoži s stopnjami za ta razred, določenimi v oddelku B Priloge I. Te stopnje se s 1. januarjem 2014 uporabljajo na podlagi petletnega povprečja.

3.   Stopnje, določene v oddelku B Priloge I, so del poročila iz člena 113.

4.   Izvajanje določb, ki zadevajo funkcionalno skupino AST/SC, in prehodnih določb iz člena 31 Priloge XIII, pri čemer se upošteva razvoj potrebe po osebju, ki izvaja naloge tajnikov in referentov, v vseh institucijah ter razvoj stalnih in začasnih delovnih mest v funkcionalnih skupinah AST in AST/SC, je del poročila iz člena 113.";

(5)

člen 9 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

"1.   Brez poseganja v odstavek 1a se v vsaki instituciji ustanovijo:

odbor uslužbencev, ki je za različne kraje zaposlitve lahko organiziran v sekcijah;

eden ali več skupnih odborov, glede na število uradnikov v krajih zaposlitve;

ena ali več disciplinskih komisij, glede na število uradnikov v krajih zaposlitve;

eden ali več skupnih svetovalnih odborov za ugotavljanje strokovne nesposobnosti, glede na število uradnikov v krajih zaposlitve;

odbor za poročila, če je potrebno;

invalidska komisija,

ki opravljajo naloge, dodeljene s temi kadrovskimi predpisi.";

(b)

odstavek 1a se nadomesti z naslednjim:

"1a.   Za izvajanje nekaterih določb teh kadrovskih predpisov se lahko za dve ali več institucij ustanovi en skupni odbor. Drugi odbori iz odstavka 1 ter disciplinska komisija se lahko ustanovijo kot skupni organi dveh ali več agencij.";

(c)

v odstavku 2 se za prvim pododstavkom vstavi naslednji pododstavek:

"Agencije lahko odstopajo od določb člena 1 Priloge II v zvezi s članstvom odbora uslužbencev, da se upošteva sestava njihovega osebja. Agencije se lahko odločijo, da v skupni odbor ali odbore iz člena 2 Priloge II ne bodo imenovale nadomestnih članov.";

(6)

v drugem stavku prvega odstavka člena 10 se beseda "institucije" nadomesti z besedilom "organi za imenovanja institucij";

(7)

člen 11 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 11

Uradnik pri opravljanju svojih nalog in pri svojem ravnanju postopa izključno v skladu z interesi Unije. Ne prosi za navodila niti jih ne sprejema od nobene vlade, organa, organizacije ali osebe zunaj svoje institucije. Dodeljene naloge opravlja objektivno, nepristransko in v skladu s svojo dolžnostjo biti lojalen do Unije.

Brez dovoljenja organa za imenovanja uradnik ne sme sprejemati nobenih časti, odlikovanj, uslug, daril ali kakršnega koli plačila od katere koli vlade ali drugega vira zunaj svoje institucije, razen za delo, ki ga je opravil pred imenovanjem ali v času izrednega dopusta zaradi izpolnjevanja vojaške ali druge obveznosti do svoje države ter v zvezi s takšno obveznostjo.

Organ za imenovanja pred zaposlitvijo uradnika preveri, ali ima kandidat kakršen koli osebni interes, ki bi lahko oviral njegovo neodvisnost, ali katero koli drugo nasprotje interesov. V ta namen kandidat s posebnim obrazcem organ za imenovanja obvesti o vseh sedanjih ali morebitnih nasprotjih interesov. Organ za imenovanja to upošteva v ustrezno obrazloženem mnenju. Če je treba, organ za imenovanja sprejme ukrepe iz člena 11a(2).

Ta člen se smiselno uporablja za uradnike, ki se vrnejo z dopusta iz osebnih razlogov.";

(8)

člen 16 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 16

Uradnika po prenehanju dela še vedno zavezuje dolžnost, da se v zvezi s sprejemanjem nekaterih imenovanj ali ugodnosti vede pošteno in diskretno.

Uradniki, ki nameravajo v dveh letih po prenehanju dela začeti opravljati pridobitno ali nepridobitno poklicno dejavnost, o tem s posebnim obrazcem obvestijo svojo institucijo. Če je dejavnost povezana z delom, ki ga je uradnik opravljal v zadnjih treh letih, in bi lahko bila v nasprotju z legitimnimi interesi institucije, lahko organ za imenovanja ob upoštevanju interesov službe uradniku prepove oziroma dovoli opravljanje dejavnosti pod pogoji, ki se mu zdijo primerni. Organ za imenovanja sporoči svojo odločitev v 30 delovnih dneh po tem, ko je bil o tem obveščen, in po posvetovanju s skupnim odborom. Če do konca tega obdobja obvestila ni, se to šteje kot dovoljenje.

Nekdanjim višjim uradnikom, kakor so opredeljeni v izvedbenih ukrepih, organ za imenovanja načeloma prepove, da bi se v obdobju 12 mesecev po prenehanju delovnega razmerja za svoja podjetja, stranke ali delodajalce začeli ukvarjati z lobiranjem ali zastopanjem interesov pri osebju institucije, v kateri so bili zaposleni, o zadevah, za katere so bili odgovorni v zadnjih treh letih dela.

V skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (5) vsaka institucija letno objavlja informacije o izvajanju tretjega odstavka, vključno s seznamom vseh ocenjevanih primerov.

(9)

člen 18(1) se nadomesti z naslednjim:

"1.   Vse pravice, ki izhajajo iz pisnih izdelkov ali drugega dela, ki ga opravi kateri koli uradnik pri opravljanju svoje službe, so last Evropske unije, kadar se taki pisni izdelki ali delo nanašajo na njene dejavnosti, oziroma, če se ti pisni izdelki ali delo nanašajo na dejavnosti Evropske skupnosti za atomsko energijo, last navedene skupnosti. Unija ali, kjer je primerno, Evropska skupnost za atomsko energijo ima pravico pridobiti avtorske pravice za tako delo.";

(10)

člen 19 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 19

Brez dovoljenja organa za imenovanja ne sme uradnik iz nobenega razloga in v nobenem sodnem postopku razkriti podatkov, ki jih pozna zaradi opravljanja svojih nalog. Dovoljenje se zavrne le, če je to potrebno zaradi interesov Unije in če takšna zavrnitev za uradnika nima kaznivih posledic. Ta obveznost velja za uradnika tudi po prenehanju dela.

Določbe prvega odstavka ne veljajo za uradnika ali nekdanjega uradnika, ki pred Sodiščem Evropske unije ali disciplinsko komisijo institucije priča o zadevi, ki se nanaša na uslužbenca ali nekdanjega uslužbenca Evropske unije.";

(11)

v členu 21a se doda naslednji odstavek:

"3.   Uradnik, ki svoje nadrejene obvesti o ukazih, za katere meni, da so nepravilni ali bi lahko povzročili resne težave, zaradi tega ne utrpi nobenih negativnih posledic.";

(12)

vstavi se naslednji člen:

"Člen 22c

V skladu s členoma 24 in 90 vsaka institucija vzpostavi postopek obravnave pritožb uradnikov v zvezi z načinom, kako so bili obravnavani po izpolnitvi oziroma zaradi izpolnitve svojih obveznosti v skladu s členom 22a ali 22b. Institucija zagotovi, da se take pritožbe obravnavajo zaupno in, če tako zahtevajo okoliščine, pred iztekom rokov iz člena 90.

Organ za imenovanja vsake institucije določi notranja pravila, med drugim o:

zagotavljanju informacij uradnikom iz člena 22a(1) ali člena 22b o obravnavi zadev, ki so jih prijavili,

zaščiti legitimnih interesov in zasebnosti navedenih uradnikov ter

postopku obravnave pritožb iz prvega odstavka tega člena.";

(13)

v členu 26a se beseda "institucije" nadomesti z besedilom "organi za imenovanja institucij";

(14)

člen 27 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 27

Zaposlovanje mora zagotoviti, da institucija dobi najsposobnejše, najučinkovitejše in neoporečne uradnike, ki jih izbira na najširšem možnem geografskem območju med državljani držav članic Unije. Nobeno delovno mesto ni rezervirano za državljane določene države članice.

Načelo enakosti državljanov Unije omogoča vsaki instituciji, da sprejme ustrezne ukrepe, če opazi znatno neravnovesje med državljanstvi uradnikov, ki ni utemeljeno z objektivnimi merili. Ti ustrezni ukrepi morajo biti utemeljeni in nikoli ne smejo imeti za posledico meril zaposlovanja, ki ne temeljijo na odlikah. Organ za imenovanja zadevne institucije pred sprejetjem takih ustreznih ukrepov sprejme splošne določbe za učinkovanje tega odstavka v skladu s členom 110.

Komisija po triletnem obdobju, ki se začne s 1. januarjem 2014, poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju drugega odstavka.

Institucije si prizadevajo podpirati večjezično in večkulturno izobraževanje za otroke svojega osebja, da bi se spodbudilo zaposlovanje z najširšega možnega geografskega območja.";

(15)

v členu 29 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

"1.   Pred zapolnitvijo prostega delovnega mesta v instituciji organ za imenovanja najprej preveri:

(a)

ali je delovno mesto mogoče zapolniti:

(i)

s premestitvijo ali

(ii)

z imenovanjem v skladu s členom 45a ali

(iii)

z napredovanjem

znotraj institucije;

(b)

ali je prejel prošnje za premestitev od uradnikov istega razreda iz drugih institucij, in/ali

(c)

če prostega delovnega mesta ni mogoče zapolniti z možnostmi iz točk (a) in (b), naj preuči seznam primernih kandidatov v smislu člena 30, kadar je to ustrezno, ob upoštevanju ustreznih določb glede primernih kandidatov v Prilogi III, in/ali

(d)

naj organizira notranji natečaj v instituciji, na katerem lahko sodelujejo zgolj uradniki in začasni uslužbenci, kakor so opredeljeni v členu 2 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije;

ali pa izvede natečajne postopke na podlagi kvalifikacij ali preizkusov ali na podlagi obojih. Natečajni postopek je določen v Prilogi III.

Ta postopek se lahko uporabi tudi za oblikovanje rezerve za prihodnje zaposlovanje.

Ob upoštevanju načela, da se velika večina uradnikov zaposli na podlagi javnih natečajev, se lahko organ za imenovanja z odstopanjem od točke (d) in zgolj v izjemnih primerih odloči za organizacijo notranjega natečaja v instituciji, na katerem lahko sodelujejo tudi pogodbeni uslužbenci, kakor so določeni v členih 3a in 3b Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije. Za to kategorijo osebja veljajo omejitve glede te možnosti, določene v členu 82(7) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, ter glede konkretnih nalog, ki jih smejo opravljati kot pogodbeni uslužbenci.";

(16)

člen 30 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 30

Organ za imenovanja za vsak natečaj imenuje komisijo za izbiro kandidatov. Ta komisija pripravi seznam primernih kandidatov.

Organ za imenovanja odloči, kateri od kandidatov se imenujejo na prosta delovna mesta.

Ti kandidati imajo dostop do ustreznih informacij o primernih prostih delovnih mestih, ki jih objavijo institucije in agencije.";

(17)

prvi stavek prvega pododstavka člena 31(2) se nadomesti z naslednjim:

"Brez poseganja v člen 29(2) se uradniki zaposlujejo le v razredih SC 1 do SC 2, AST 1 do AST 4 ali AD 5 do AD 8.";

(18)

v tretjem odstavku člena 32 se beseda "institucija" nadomesti z besedilom "organ za imenovanja vsake institucije";

(19)

člen 34 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 34

1.   Preden se lahko stalno zaposlijo, uradniki opravijo devetmesečno poskusno dobo. Odločitev o stalni zaposlitvi uradnika se sprejme na podlagi poročila iz odstavka 3 kot tudi informacij, ki jih ima na voljo organ za imenovanja o ravnanju uradnika na poskusnem delu v zvezi z naslovom II.

Če uradnik v času poskusne dobe zaradi bolezni, porodniškega dopusta iz člena 58 ali nesreče najmanj mesec dni neprekinjeno ne more opravljati svojega dela, lahko organ za imenovanja njegovo poskusno dobo podaljša za ustrezen čas. Skupno trajanje poskusne dobe v nobenem primeru ne presega 15 mesecev.

2.   Poročilo o oceni uradnika na poskusnem delu se lahko pripravi kadar koli pred iztekom poskusne dobe, če se njegovo delo izkaže za očitno neustrezno.

Navedeno poročilo se posreduje zadevni osebi, ki ima pravico, da v osmih delovnih dneh po prejemu predloži pisna pojasnila. Njen neposredno nadrejeni poročilo in pojasnila takoj pošlje organu za imenovanja, ki od skupnega odbora za poročila v treh tednih pridobi mnenje o tem, kako ukrepati. Organ za imenovanja lahko odloči, da uradnika na poskusnem delu odpusti pred iztekom poskusne dobe, pri čemer mu da enomesečni odpovedni rok, ali da ga za preostanek poskusne dobe razporedi v drug oddelek.

3.   Najpozneje mesec dni pred iztekom poskusne dobe se pripravi poročilo o sposobnosti uradnika na poskusnem delu za opravljanje nalog na njegovem delovnem mestu, pa tudi o njegovi učinkovitosti in ravnanju v službi. Poročilo se posreduje uradniku na poskusnem delu, ki ima pravico, da v osmih delovnih dneh po prejemu predloži pisna pojasnila.

Če je v poročilu priporočena odpustitev ali v izjemnih okoliščinah podaljšanje poskusne dobe v skladu z odstavkom 1, neposredno nadrejeni takoj pošlje poročilo in pojasnila organu za imenovanja, ki se v treh tednih posvetuje s skupnim odborom za poročila o tem, kako ukrepati.

Uradnika na poskusnem delu, čigar delo ali ravnanje se ni izkazalo za ustrezno za stalno zaposlitev, se odpusti.

4.   Razen v primeru, ko se lahko takoj zaposli drugje, dobi odpuščeni uradnik na poskusnem delu nadomestilo v višini treh mesečnih osnovnih plač, če je delal več kot eno leto, dveh mesečnih osnovnih plač, če je delal najmanj šest mesecev, in ene mesečne osnovne plače, če je delal manj kot šest mesecev.

5.   Odstavki 2, 3 in 4 se ne uporabljajo za uradnike, ki dajo odpoved pred koncem poskusne dobe.";

(20)

V členu 35 se doda naslednja točka:

"(g)

dopust v interesu službe.";

(21)

v drugi alinei točke (b) člena 37 se beseda "institucije" nadomesti z besedilom "organi za imenovanja institucij";

(22)

člen 40 se spremeni:

(a)

vstavi se naslednji odstavek:

"1a.   Člen 12b se uporablja tudi med trajanjem dopusta iz osebnih razlogov. Dovoljenje iz člena 12b se ne odobri uradniku za namene opravljanja pridobitne ali nepridobitne poklicne dejavnosti, ki vključuje lobiranje ali zastopanje interesov pri njegovi instituciji in ki bi lahko privedla do obstoja ali možnosti nasprotja z legitimnimi interesi institucije.";

(b)

v drugem pododstavku odstavka 2 se besedilo "15 let" nadomesti z besedilom "12 let";

(c)

tretji pododstavek odstavka 2 se spremeni:

(i)

točka (ii) nadomesti z naslednjim:

"(ii)

bil skupaj z zakoncem, prav tako uradnikom ali drugim uslužbencem Unije, ki se mora zaradi delovnih dolžnosti stalno naseliti tako daleč od kraja zaposlitve uradnika prosilca, da bi vzpostavitev njunega družinskega doma v takem kraju uradnika prosilca ovirala pri opravljanju njegovih dolžnosti, ali";

(ii)

doda se naslednja točka:

"(iii)

pomagal zakoncu, predniku, potomcu, bratu ali sestri v primeru zdravniško potrjene hude bolezni ali invalidnosti,";

(23)

člen 42a se nadomesti z naslednjim:

"Člen 42a

Uradnik ima za vsakega otroka pravico do največ šest mesecev starševskega dopusta brez osnovne plače, ki ga mora izrabiti v prvih dvanajstih letih po rojstvu ali posvojitvi otroka. Za starše samohranilce, ki so kot taki priznani po splošnih izvedbenih predpisih, ki jih sprejme organ za imenovanje vsake institucije, in za starše vzdrževanih invalidnih otrok ali otrok s hudo boleznijo, kar potrdi uradni zdravnik institucije, se trajanje tega dopusta lahko podvoji. Vsakokratni dopust ne sme biti krajši od enega meseca.

Med starševskim dopustom je uradnik še naprej vključen v sistem socialne varnosti; še naprej pridobiva pokojninske pravice, otroški dodatek in dodatek za šolanje. Ohrani svoje delovno mesto in je še naprej upravičen do povišanja v stopnji ali napredovanja v razredu. Dopust lahko izrabi tako, da ne dela ali da dela s polovičnim delovnim časom. Kadar izrabi dopust tako, da dela s polovičnim delovnim časom, se trajanje dopusta, določeno v prvem odstavku, podvoji. Med dopustom so uradniki upravičeni do nadomestila v višini 911,73 EUR mesečno ali 50 % tega zneska, če dopust izrabijo tako, da delajo s polovičnim delovnim časom, ne smejo pa opravljati nobenega drugega pridobitnega dela. Celoten prispevek za socialno varnost, določen v členih 72 in 73, plača institucija in se izračuna na podlagi uradnikove osnovne plače. V primeru dopusta za polovični čas se ta določba uporablja le za razliko med celo osnovno plačo in sorazmerno znižano osnovno plačo. Za del osnovne plače, ki ga uradnik dejansko prejema, se njegov prispevek izračuna tako, da se uporabi enak odstotek, kot če bi bil zaposlen za poln delovni čas.

Za starše samohranilce ali starše vzdrževanih invalidnih otrok ali otrok s hudo boleznijo, ki jo potrdi uradni zdravnik, iz prvega odstavka in za prve tri mesece starševskega dopusta, če ga izrabi oče med porodniškim dopustom ali eden od staršev takoj po porodniškem dopustu ali med ali takoj po dopustu ob posvojitvi, znaša nadomestilo 1 215,63 EUR mesečno ali 50 % tega zneska, če je uradnik na dopustu s polovičnim časom.

Starševski dopust se lahko podaljša za nadaljnjih šest mesecev, pri čemer je nadomestilo omejeno na 50 % zneska iz drugega odstavka. Za starše samohranilce iz prvega pododstavka se lahko starševski dopust podaljša za nadaljnjih dvanajst mesecev, pri čemer je nadomestilo omejeno na 50 % zneska iz tretjega odstavka.

Zneski iz tega člena se prilagajajo skladno z osebnimi prejemki.";

(24)

v poglavju 2 naslova III se doda naslednji oddelek:

"Oddelek 7

Dopust v interesu službe

Člen 42c

Organ za imenovanja lahko odloči, da se uradniku, ki ima najmanj 10 let delovne dobe, največ pet let pred njegovo upokojitveno starostjo določi dopust v interesu službe zaradi organizacijskih potreb, povezanih s pridobitvijo novih pristojnosti v institucijah.

Skupno število uradnikov, ki se jim vsako leto določi dopust v interesu službe, ne sme biti višje od 5 % v preteklem letu upokojenih uradnikov vseh institucij. Tako izračunano skupno število se razdeli med institucije glede na število uradnikov posamezne institucije 31. decembra v preteklem letu. Tako izračunano število za vsako institucijo se zaokroži navzgor na najbližje celo število.

Navedeni dopust ni disciplinski ukrep.

Trajanje dopusta se načeloma ujema s preostalim obdobjem do upokojitvene starosti uradnika. V izjemnih okoliščinah lahko organ za imenovanje odloči, da uradniku dopust preneha in da se mora uradnik vrniti na delovno mesto.

Ko uradnik, ki se mu je določil dopust v interesu službe, doseže upokojitveno starost, se samodejno upokoji.

Dopust v interesu službe urejajo naslednja pravila:

(a)

na uradnikovo delovno mesto je lahko imenovan drug uradnik;

(b)

uradnik na dopustu v interesu službe ni upravičen do povišanja v stopnji ali napredovanja v razredu.

Uradnik, ki se mu tako določi dopust, prejema nadomestilo, izračunano v skladu s Prilogo IV.

Na zahtevo uradnika se od tega nadomestila obračunajo prispevki, ki se plačujejo v pokojninski sistem. V tem primeru se obdobje, ko je uradnik na dopustu v interesu službe, upošteva za namene izračuna let pokojninske dobe v smislu člena 2 Priloge VIII.

Za nadomestilo se ne uporablja korekcijski koeficient.";

(25)

člen 43 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 43

Za vsakega uradnika se pripravi letno poročilo o sposobnostih, učinkovitosti in ravnanju v službi, kakor predvidi organ za imenovanja vsake institucije v skladu s členom 110. V tem poročilu se navede, ali je bila raven delovne uspešnosti uradnika zadostna ali ne. Organ za imenovanja vsake institucije predpiše določbe o pravici do vložitve ugovora v postopku priprave poročila, ki jo je treba uveljaviti pred vložitvijo pritožbe iz člena 90(2).

Za razred AST 5 ali višje lahko poročilo vsebuje tudi mnenje, ali bi bil uradnik na podlagi njegove delovne uspešnosti sposoben opravljati funkcijo upravnega uslužbenca.

Uradnik se seznani s poročilom. Ima pravico podati vsa ustrezna pojasnila.";

(26)

člen 44 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 44

Uradnik, ki je v svojem razredu dve leti na enaki stopnji, samodejno napreduje v naslednjo stopnjo tega razreda, razen če je bila v zadnjem letnem poročilu iz člena 43 njegova delovna uspešnost ocenjena kot nezadostna. Uradnik napreduje v naslednjo stopnjo svojega razreda najpozneje po štirih letih, razen če se uporabi postopek iz člena 51(1).

Če je uradnik imenovan za vodjo enote, direktorja ali generalnega direktorja v istem razredu in je svoje naloge prvih devet mesecev po imenovanju opravljal uspešno v smislu člena 43, se mu za nazaj, od začetka veljavnosti imenovanja, prizna povišanje za eno stopnjo v tem razredu. S tem povišanjem se njegova osnovna mesečna plača poviša za odstotek, ki je enak razliki med prvo in drugo stopnjo vsakega razreda. Če je povišanje manjše ali če je uradnik v tem času že na zadnji stopnji svojega razreda, se njegova osnovna plača poviša tako, da prejema razliko med prvo in drugo stopnjo, dokler ne začne veljati njegovo naslednje napredovanje.";

(27)

člen 45 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

"1.   O napredovanju odloča organ za imenovanja ob upoštevanju člena 6(2). Razen če se uporabi postopek iz členov 4 in 29(1), lahko uradniki napredujejo le, če so zaposleni na delovnem mestu, ki ustreza eni od vrst delovnih mest iz oddelka A Priloge I za naslednji višji razred. Napredovanje se izvede z imenovanjem uradnika v naslednji višji razred njegove funkcionalne skupine. Napredujejo lahko izključno uradniki, ki dopolnijo najmanj dve leti v svojem razredu, po preučitvi primerjalnih odlik uradnikov, upravičenih do napredovanja. Pri preučitvi primerjalnih odlik organ za imenovanja upošteva predvsem poročila o uradnikih, uporabo jezikov pri izvrševanju nalog, razen jezikov, za katere so predložili dokazila o temeljitem znanju v skladu s točko (f) člena 28, in raven odgovornosti.";

(b)

v prvem stavku odstavka 2 se besedilo "člena 55 Pogodbe o Evropski uniji" nadomesti z besedilom "člena 55(1) Pogodbe o Evropski uniji";

(c)

v drugem stavku odstavka 2 se beseda "Institucije" nadomesti z besedilom "Organi za imenovanja institucij";

(28)

člen 45a se spremeni:

(a)

v prvem pododstavku odstavka 2 se besedilo "njihovih periodičnih poročil" nadomesti z besedilom "letnih poročil";

(b)

v odstavku 5 se besedilo "Institucije sprejmejo" nadomesti z besedilom "Organ za imenovanja vsake institucije sprejme";

(29)

v tretjem odstavku člena 48 se besedilo "funkcionalne skupine AST" nadomesti z besedilom "funkcionalnih skupin AST in AST/SC";

(30)

v osmem odstavku člena 50 se številka "55" nadomesti z "58";

(31)

člen 51 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 51

1.   Organ za imenovanja vsake institucije določi postopke, s katerimi se pravočasno in na ustrezen način ugotovijo, obravnavajo in odpravijo primeri nesposobnosti.

Organ za imenovanja vsake institucije pri sprejetju notranjih predpisov upošteva naslednje zahteve:

(a)

uradnika, ki na podlagi treh zaporednih nezadostnih letnih poročil iz člena 43 še vedno ne kaže napredka pri svojih poklicnih sposobnostih, se degradira za en razred. Če je tudi iz naslednjih dveh letnih poročil razvidna nezadostna delovna uspešnost, se uradnika odpusti;

(b)

v vsakem predlogu za uradnikovo degradiranje ali odpustitev se navedejo razlogi, na katerih temelji, uradnik pa mora biti z njim seznanjen. Predlog organa za imenovanja se predloži skupnemu svetovalnemu odboru iz člena 9(6).

2.   Uradnik ima pravico pridobiti osebni spis v celoti in kopirati vse dokumente, ki se nanašajo na postopek. Za pripravo obrambe ima vsaj 15 dni, vendar ne več kot 30 dni, od datuma prejema predloga. Lahko mu pomaga oseba, ki jo sam izbere. Uradnik lahko predloži pisna pojasnila. Zasliši ga skupni svetovalni odbor. Uradnik lahko tudi predlaga zaslišanje prič.

3.   Institucijo pred skupnim svetovalnim odborom zastopa uradnik, ki ga v ta namen imenuje organ za imenovanja. Ta uradnik ima enake pravice kot zadevni uradnik.

4.   Skupni svetovalni odbor ob upoštevanju predloga iz točke (b) odstavka 1 ter vseh pisnih in ustnih izjav zadevnega uradnika ali prič z večino glasov sprejme obrazloženo mnenje, v katerem navede ukrep, ki se mu zdi primeren glede na dejstva, ugotovljena na njegovo zahtevo. To mnenje v dveh mesecih po datumu, ko mu je bila zadeva predložena, pošlje organu za imenovanja in zadevnemu uradniku. Predsednik o odločitvah skupnega svetovalnega odbora ne glasuje, razen o procesnih vprašanjih in ob neodločenem izidu glasovanja.

5.   Uradnik, odpuščen zaradi nesposobnosti, ima v obdobju, določenem v odstavku 6, pravico do mesečnega nadomestila zaradi odpustitve, ki je enako osnovni mesečni plači uradnika iz prve stopnje razreda AST 1. Uradnik je v enakem obdobju upravičen tudi do družinskih dodatkov iz člena 67. Gospodinjski dodatek se izračuna na podlagi osnovne mesečne plače uradnika iz razreda AST 1 v skladu s členom 1 Priloge VII.

Nadomestilo se ne izplačuje, če uradnik da odpoved po začetku postopka iz odstavkov 1 in 2 ali če je upravičen do takojšnjega plačila polne pokojnine. Če je upravičen do nadomestila za primer brezposelnosti v okviru nacionalnega sistema za zavarovanje za primer brezposelnosti, se ta znesek odšteje od zgoraj navedenega nadomestila.

6.   Obdobje prejemanja plačil iz odstavka 5 je:

(a)

tri mesece, kadar je uradnik na datum sprejetja odločitve o odpustitvi dopolnil manj kot pet let delovne dobe;

(b)

šest mesecev, kadar je dopolnil najmanj pet, vendar manj kot 10 let delovne dobe;

(c)

devet mesecev, kadar je dopolnil najmanj 10, vendar manj kot 20 let delovne dobe;

(d)

12 mesecev, kadar je uradnik dopolnil najmanj 20 let delovne dobe.

7.   Uradniki, ki so zaradi nesposobnosti degradirani, lahko po šestih letih zaprosijo, da se vse navedbe tega ukrepa izbrišejo iz njihovih osebnih spisov.

8.   Uradniki imajo pravico do nadomestila razumnih stroškov, nastalih med postopkom na njihovo pobudo, tudi do plačila svetovalca obrambe, ki ni iz institucije, kadar se postopek iz tega člena ne konča s sprejetjem odločitve o odpustitvi ali degradiranju.";

(32)

člen 52 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 52

Brez poseganja v določbe člena 50 se uradnik upokoji:

(a)

bodisi samodejno zadnji dan v mesecu, v katerem dopolni 66 let starosti, ali

(b)

na lastno zahtevo zadnji dan v mesecu, za katerega je vložil zahtevo, če je dosegel upokojitveno starost ali če je njegova starost med 58. letom in upokojitveno starostjo ter izpolnjuje zahteve za takojšnje izplačilo pokojnine v skladu s členom 9 Priloge VIII. Smiselno se uporablja drugi stavek drugega odstavka člena 48.

Uradnik lahko na lastno zahtevo in kadar organ za imenovanja meni, da je to v interesu službe, nadaljuje delo do 67. leta ali v izjemnih primerih do 70. leta starosti in se nato samodejno upokoji zadnji dan v mesecu, v katerem dopolni navedeno starost.

Kadar organ za imenovanja odloči, da se uradniku odobri nadaljevanje dela v službi po 66. letu starosti, se ta odobritev sprejme za največ eno leto. Na zahtevo uradnika se lahko obnovi.";

(33)

člen 55 se spremeni:

(a)

odstavki se oštevilčijo;

(b)

prvi stavek drugega odstavka se nadomesti z naslednjim:

"Običajni delovni teden obsega od 40 do 42 ur, pri čemer dnevno razporeditev delovnega časa določi organ za imenovanja.";

(c)

drugi stavek tretjega odstavka se nadomesti z naslednjim:

"Organ za imenovanja vsake institucije določi podrobna pravila glede uporabe tega odstavka po posvetovanju z odborom uslužbencev";

(d)

doda se naslednji odstavek:

"4.   Organ za imenovanja vsake institucije lahko uvede prožno ureditev delovnega časa. V skladu s to ureditvijo se uradnikom iz razreda AD/AST 9 ali višjega razreda ne odobri kompenzacija v obliki celih delovnih dni. Ta ureditev se ne uporablja za uradnike, za katere se uporabljajo določbe drugega odstavka člena 44. Ti uradniki upravljajo svoj delovni čas v soglasju s svojimi nadrejenimi.";

(34)

v členu 55a se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

"2.   Uradnik lahko tako dovoljenje dobi v naslednjih primerih:

(a)

za vzgojo in varstvo vzdrževanega otroka, mlajšega od 9 let,

(b)

za vzgojo in varstvo vzdrževanega otroka, starega od 9 do 12 let, če se delovni čas skrajša za največ 20 % običajnega delovnega časa,

(c)

za vzgojo in varstvo vzdrževanega otroka do dopolnjenega 14. leta starosti, če je uradnik samohranilec,

(d)

v primeru hude stiske, za vzgojo in varstvo vzdrževanega otroka do dopolnjenega 14. leta starosti, če se delovni čas skrajša za največ 5 % običajnega delovnega časa. V tem primeru se ne uporabljata prva dva odstavka člena 3 Priloge IVa. Kadar sta oba starša zaposlena v službi Unije, je do takega skrajšanja upravičen samo eden,

(e)

za nego hudo bolnega ali invalidnega zakonca, prednika, potomca, brata ali sestre,

(f)

za nadaljnje usposabljanje ali

(g)

od dopolnjenega 58. leta starosti v zadnjih treh letih, preden doseže upokojitveno starost.

Če uradnik zaprosi za delo s krajšim delovnim časom zaradi nadaljnjega usposabljanja ali v zadnjih treh letih pred dosego upokojitvene starosti, vendar ne pred dopolnjenim 58. letom starosti, lahko organ za imenovanja zavrne ali odloži datum uveljavitve dela s krajšim delovnim časom samo v izjemnih okoliščinah in zaradi pomembnih, s službo povezanih razlogov.

Kadar se uveljavi ta pravica zaradi nege hudo bolnega ali invalidnega zakonca, prednika, potomca, brata ali sestre ali zaradi nadaljnjega usposabljanja, v času celotne uradnikove kariere seštevek takih obdobij ne sme presegati petih let.";

(35)

tretji odstavek člena 56 se nadomesti z naslednjim:

"Kakor je določeno v Prilogi VI, imajo uradniki iz razredov SC 1 do SC 6 in razredov AST 1 do AST 4 za opravljeno delo preko polnega delovnega časa pravico do kompenzacijskega dopusta ali plačila, če zahteve službe ne dopuščajo izrabe kompenzacijskega dopusta v dveh mesecih, ki sledita mesecu, v katerem so delali preko polnega delovnega časa.";

(36)

drugi odstavek člena 56a se nadomesti z naslednjim:

"Komisija po posvetovanju z Odborom za kadrovske predpise z delegiranimi akti v skladu s členoma 111 in 112 določi kategorije uradnikov, ki so upravičeni do takih dodatkov, pogoje dodeljevanja dodatkov in njihove stopnje.";

(37)

drugi odstavek člena 56b se nadomesti z naslednjim:

"Komisija po posvetovanju z Odborom za kadrovske predpise z delegiranimi akti v skladu s členoma 111 in 112 določi kategorije uradnikov, ki so upravičeni do takih dodatkov, pogoje dodeljevanja takih dodatkov in njihove stopnje.";

(38)

drugi odstavek člena 56c se nadomesti z naslednjim:

"Komisija po posvetovanju z Odborom za kadrovske predpise z delegiranimi akti v skladu s členoma 111 in 112 določi kategorije uradnikov, ki so upravičeni do posebnih dodatkov, pogoje dodeljevanja takih dodatkov in njihove stopnje.";

(39)

v prvem odstavku člena 57 se beseda "institucije" nadomesti z besedilom "organi za imenovanja institucij";

(40)

člen 58 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 58

Nosečnice imajo poleg dopusta iz člena 57 ob predložitvi zdravniškega potrdila pravico do 20 tednov dopusta. Dopust se ne sme začeti prej kot šest tednov pred predvidenim datumom poroda, razvidnim iz potrdila, in ne končati prej kot štirinajst tednov po datumu poroda. V primeru več hkrati rojenih otrok ali prezgodnjega poroda ali rojstva invalidnega otroka ali otroka s hudo boleznijo dopust traja 24 tednov. Prezgodnje rojstvo za namene te določbe je rojstvo pred koncem 34. tedna nosečnosti.";

(41)

člen 61 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 61

Organi za imenovanja institucij Unije po posvetovanju z Odborom za kadrovske predpise sporazumno pripravijo sezname praznikov.";

(42)

člen 63 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 63

Osebni prejemki uradnika se izrazijo v eurih. Izplačajo se v valuti države, v kateri uradnik opravlja delo, ali v eurih.

Osebni prejemki, ki niso izplačani v eurih, se izračunajo na podlagi menjalnih tečajev, ki se uporabljajo za izvrševanje splošnega proračuna Evropske unije 1. julija zadevnega leta.

Menjalni tečaji se vsako leto ob letni posodobitvi prejemkov iz člena 65 posodobijo z učinkom za nazaj.";

(43)

člen 64 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 64

Osebni prejemki uradnika, ki so izraženi v eurih, se po obveznih odtegljajih, določenih s temi kadrovskimi predpisi ali v katerih koli sprejetih izvedbenih predpisih, ponderirajo po stopnji, ki je nad, pod ali enaka 100 %, odvisno od življenjskih razmer v posameznih krajih zaposlitve.

Korekcijski koeficienti se določajo ali ukinjajo ter letno posodabljajo v skladu s Prilogo XI. Ob upoštevanju posodobitve se vse vrednosti razumejo kot referenčne vrednosti. Komisija informativno objavi posodobljene vrednosti v dveh tednih po posodobitvi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

Korekcijski koeficient se ne uporablja za Belgijo in Luksemburg glede na njuno posebno referenčno vlogo, ki izhaja iz dejstva, da sta glavna in prvotna sedeža večine institucij.";

(44)

člen 65 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 65

1.   Osebni prejemki uradnikov in drugih uslužbencev Evropske unije se vsako leto posodobijo ob upoštevanju gospodarske in socialne politike Unije. Zlasti se upošteva morebitno povišanje plač javnih uslužbencev v državah članicah in zaposlitvene potrebe. Posodobitev osebnih prejemkov se izvede v skladu s Prilogo XI. Ta posodobitev se opravi pred koncem posameznega leta ob upoštevanju poročila Komisije, ki temelji na statističnih podatkih, ki jih pripravi Statistični urad Evropske unije v soglasju z nacionalnimi statističnimi uradi držav članic; statistični podatki kažejo stanje v vsaki od držav članic na dan 1. julija. Navedeno poročilo vsebuje podatke o proračunskem učinku na osebne prejemke in pokojnine uradnikov Unije. Posreduje se Evropskemu parlamentu in Svetu.

Zneski iz drugega in tretjega odstavka člena 42a, členov 66 in 69, členov 1(1), 2(1), 3(1) in (2), 4(1), 7(2), 8(2), 10(1) Priloge VII in člena 8(2) Priloge XIII ter zneski iz prejšnjega člena 4a Priloge VII, ki se posodabljajo v skladu s členom 18(1) Priloge XIII, zneski iz člena 24(3), drugega pododstavka člena 28a(3), členov 28a(7), 93 in 94, drugega pododstavka člena 96(3), ter členov 96(7), 133, 134 in 136 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, zneski iz prvega pododstavka člena 1(1) Uredbe Sveta (ESPJ, EGS, Euratom) št. 300/76 (6) in koeficient za zneske iz člena 4 Uredbe Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 260/68 (7) se posodabljajo letno v skladu s Prilogo XI. Komisija informativno objavi posodobljene zneske v dveh tednih po posodobitvi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

2.   V primeru znatne spremembe življenjskih stroškov se zneski iz odstavka 1 in ponderji iz člena 64 posodobijo v skladu s Prilogo XI. Komisija informativno objavi posodobljene zneske in ponderje v dveh tednih po posodobitvi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

3.   Zneski iz odstavka 1 in ponderji iz člena 64 se razumejo kot zneski in ponderji, katerih dejanska vrednost se lahko v danem trenutku posodobi brez posredovanja drugega pravnega akta.

4.   Brez poseganja v člen 3(5) in (6) Priloge XI se ne opravi nobena posodobitev iz odstavkov 1 in 2 v letih 2013 in 2014.

(45)

člen 66 se spremeni:

(a)

uvodni stavek prvega odstavka se nadomesti z naslednjim:

"Osnovna mesečna plača se določi za vsak razred in stopnjo v funkcionalnih skupinah AD in AST, kakor določa naslednja tabela:";

(b)

doda se naslednji odstavek:

"Osnovna mesečna plača se določi za vsak razred in stopnjo v funkcionalni skupini AST/SC, kakor določa naslednja tabela:

 

Stopnja

Razred

1

2

3

4

5

SC 6

4 349,59

4 532,36

4 722,82

4 854,21

4 921,28

SC 5

3 844,31

4 005,85

4 174,78

4 290,31

4 349,59

SC 4

3 397,73

3 540,50

3 689,28

3 791,92

3 844,31

SC 3

3 003,02

3 129,21

3 260,71

3 351,42

3 397,73

SC 2

2 654,17

2 765,70

2 881,92

2 962,10

3 003,02

SC 1

2 345,84

2 444,41

2 547,14

2 617,99

2 654,17";

(46)

člen 66a se nadomesti z naslednjim:

"Člen 66a

1.   Z odstopanjem od člena 3(1) Uredbe (EGS, Euratom, ESPJ) št. 260/68 in za upoštevanje uporabe metode za posodabljanje osebnih prejemkov in pokojnin uradnikov brez poseganja v člen 65(3) se od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2023 za osebne prejemke aktivno zaposlenega osebja v Uniji uporabi začasen ukrep, imenovan "solidarnostna dajatev".

2.   Stopnja te solidarnostne dajatve, ki se odmeri od osnove, določene v odstavku 3, je 6 %. Ta stopnja znaša 7 % za uradnike od vključno 2. stopnje razreda AD 15 dalje.

3.

(a)

Osnova za odmero solidarnostne dajatve je osnovna plača, ki se uporabi za izračun osebnih prejemkov, od katere se odštejejo:

(i)

prispevki za socialno varnost in pokojnino ter davki pred solidarnostno dajatvijo, ki jih plačuje uradnik iz istega razreda in stopnje, ki nima vzdrževanih družinskih članov v smislu člena 2 Priloge VII, in

(ii)

znesek, enak osnovni plači uradnika iz stopnje 1 razreda AST 1.

(b)

Elementi, uporabljeni za določitev osnove za solidarnostno dajatev, se izrazijo v eurih in ponderirajo s 100.

4.   Solidarnostna dajatev se mesečno odtegne pri viru; dohodki se vknjižijo kot prihodek splošnega proračuna Evropske unije.";

(47)

člen 67(3) se nadomesti z naslednjim:

"3.   S posebnim obrazloženim sklepom organa za imenovanja se otroški dodatek lahko podvoji na podlagi medicinske dokumentacije, iz katere je razvidno, da je otrok invalid ali ima dolgotrajno bolezen, ki od uradnika zahteva velike izdatke.";

(48)

člen 72 se spremeni:

(a)

v prvem stavku prvega pododstavka odstavka 1 in v tretjem pododstavku odstavka 1 se beseda "institucije" nadomesti z besedilom "organi za imenovanja institucij";

(b)

v odstavku 2 se besedilo "do 63. leta starosti" nadomesti z besedilom "do upokojitvene starosti";

(c)

v točkah (i) in (ii) odstavka 2a se besedilo "pred 63 letom starosti" nadomesti z besedilom "pred upokojitveno starostjo";

(d)

v odstavku 2b se besedi "razreda 1" nadomestita z besedilom "razreda AST 1";

(49)

v členu 73(1) se beseda "institucije" nadomesti z besedilom "organi za imenovanja institucij";

(50)

v drugem stavku člena 76a se beseda "institucije" nadomesti z besedilom "organi za imenovanja institucij";

(51)

člen 77 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 77

Uradnik, ki dopolni najmanj 10 let delovne dobe, ima pravico do starostne pokojnine. Do nje je upravičen ne glede na delovno dobo, če je presegel upokojitveno starost, če ga v obdobju neaktivnega statusa ni bilo mogoče ponovno zaposliti ali v primeru upokojitve v interesu službe.

Najvišji znesek starostne pokojnine je 70 % zadnje osnovne plače za zadnji razred, v katerem je bil uradnik razvrščen najmanj eno leto. Uradniku se za vsako leto delovne dobe, izračunane v skladu s členom 3 Priloge VIII, izplača 1,80 % zadnje osnovne plače.

V primeru uradnikov, ki so pomagali nosilcem funkcij iz Pogodbe o Evropski uniji ali Pogodbe o delovanju Evropske unije, izvoljenemu predsedniku ene od institucij ali organov Unije ali izvoljenemu predsedniku ene od političnih skupin Evropskega parlamenta, se upravičenost do pokojnine za pokojninsko dobo, pridobljeno z delom na takem položaju, izračuna glede na zadnjo osnovno plačo, prejeto v tistem času, če ta presega referenčno plačo za namene iz drugega odstavka tega člena.

Znesek starostne pokojnine ne sme biti nižji od 4 % zneska življenjskega minimuma za vsako leto dela.

Upokojitvena starost je 66 let.

Upokojitvena starost se oceni vsakih pet let z začetkom 1. januarja 2014 na podlagi poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu. To poročilo oceni predvsem gibanje upokojitvene starosti osebja v javnih upravah držav članic in spremembe pričakovane življenjske dobe uradnikov v institucijah.

Po potrebi Komisija pripravi predlog o spremembi upokojitvene starosti v skladu z ugotovitvami iz tega poročila, pri čemer posebno pozornost nameni dogajanju v državah članicah.";

(52)

člen 78 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 78

Uradnik ima, kakor je predvideno v členih 13 do 16 Priloge VIII, pravico do invalidnine v primeru popolne trajne invalidnosti, zaradi katere ne more opravljati nalog delovnega mesta v svoji funkcionalni skupini.

Za prejemnike invalidnine se smiselno uporablja člen 52. Če se prejemnik invalidnine upokoji, preden dopolni 66 let starosti, in ni upravičen do polne pokojnine, se uporabijo splošna pravila o starostnih pokojninah. Znesek starostne pokojnine temelji na plači za razred in stopnjo, v katerima je bil uradnik ob nastanku invalidnosti.

Invalidnina znaša 70 % uradnikove zadnje osnovne plače, ne sme pa biti nižja od zneska življenjskega minimuma.

Od invalidnine se plačujejo prispevki v pokojninski sistem, ki se izračunajo na njeni podlagi.

Če je invalidnost posledica nesreče pri delu ali je povezana z opravljanjem uradnikovega dela, če je posledica poklicne bolezni, dejanja v splošno dobro ali tveganja življenja pri reševanju drugega človeka, znaša invalidnina najmanj 120 % zneska življenjskega minimuma. Poleg tega se v takem primeru prispevki v pokojninski sistem v celoti plačajo iz proračuna institucije ali organa iz člena 1b.";

(53)

šesti odstavek člena 80 se nadomesti z naslednjim:

"Upravičenost, opredeljena v prvem, drugem in tretjem odstavku, se uporablja, če umre nekdanji uradnik, upravičen do dodatka po členu 50 Kadrovskih predpisov, po členu 5 Uredbe Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (8), po členu 3 Uredbe Sveta (Euratom, ESPJ, EGS) št. 2530/72 (9), ali po členu 3 Uredbe Sveta (ESPJ, EGS, Euratom) št. 1543/73 (10), ali če umre nekdanji uradnik, ki je prenehal delati pred dopolnjeno upokojitveno starostjo in je zahteval odlog izplačevanja starostne pokojnine do prvega dne koledarskega meseca, ki sledi mesecu, v katerem je dopolnil upokojitveno starost.

(54)

člen 81a(1) se spremeni:

(a)

v točki (b) se besedilo "65 let starosti" nadomesti z besedilom "66 let starosti";

(b)

točka (d) se nadomesti z naslednjim:

"(d)

v primeru smrti nekdanjega uradnika, ki je prenehal delati pred dopolnjeno upokojitveno starostjo in je zahteval odlog izplačevanja starostne pokojnine do prvega dne koledarskega meseca po mesecu, v katerem je dopolnil upokojitveno starost, zneska starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen pri upokojitveni starosti, če bi bil še živ, ob upoštevanju dodatkov in odtegljajev iz točke (b)";

(c)

v točki (e) se besedilo "nadomestila po členu 41 ali 50" nadomesti z besedilom "nadomestila po členu 41, 42c ali 50";

(55)

člen 82 se nadomesti z naslednjim:

"2.   Kadar se v skladu s členom 65(1) posodobijo osebni prejemki, se enaka posodobitev uporabi za pokojnine.";

(56)

drugi pododstavek člena 83(1) se črta;

(57)

odstavki 2, 3, 4 in 5 člena 83a se nadomestijo z naslednjim:

"2.   Agencije, ki iz splošnega proračuna Evropske unije ne prejemajo subvencij, v ta proračun plačajo celoten znesek prispevkov, potrebnih za financiranje sistema. Od 1. januarja 2016 agencije, ki se delno financirajo iz navedenega proračuna, plačajo tisti del prispevkov delodajalcev, ki ustreza razmerju med prihodki agencije brez subvencije iz splošnega proračuna Evropske unije in njenimi skupnimi prihodki.

3.   Ravnotežje pokojninskega sistema se zagotavlja z upokojitveno starostjo in stopnjo prispevkov v sistem. Ob petletni aktuarski oceni v skladu s Prilogo XII se stopnja prispevkov v sistem posodobi, da se ohrani ravnotežje sistema.

4.   Komisija vsako leto posodobi aktuarsko oceno iz odstavka 3 v skladu s členom 1(2) Priloge XII. Kadar se pokaže, da je razlika med stopnjo trenutno veljavnega prispevka in stopnjo, potrebno za ohranitev aktuarskega ravnotežja, najmanj 0,25 točke, se stopnja posodobi v skladu z ureditvijo iz Priloge XII.

5.   Za namene odstavkov 3 in 4 tega člena se referenčni znesek iz člena 83(2) posodablja. Komisija informativno objavi posodobljeno stopnjo za prispevke v dveh tednih po posodobitvi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.";

(58)

naslov VIII se črta;

(59)

člen 110 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 110

1.   Splošne določbe za izvajanje kadrovskih predpisov sprejme organ za imenovanja vsake institucije po posvetovanju z odborom uslužbencev in Odborom za kadrovske predpise.

2.   Pravila za izvajanje teh kadrovskih predpisov, ki jih sprejme Komisija, vključno s splošnimi izvedbenimi določbami iz odstavka 1, se smiselno uporabljajo za agencije. Komisija zato agencije obvesti o vsakem izvedbenem pravilu takoj po njegovem sprejetju.

Izvedbena pravila začnejo v agencijah veljati devet mesecev po začetku njihove veljavnosti pri Komisiji ali devet mesecev po datumu, ko je Komisija o sprejetju izvedbenega pravila obvestila agencije, kar nastopi pozneje. Ne glede na navedeno se agencija lahko odloči tudi, da bodo izvedbena pravila začela veljati na zgodnejši datum.

Z odstopanjem lahko agencija pred potekom omenjenega devetmesečnega obdobja iz drugega pododstavka tega odstavka in po posvetovanju z odborom uslužbencev predloži Komisiji v soglasje izvedbena pravila, ki se razlikujejo od tistih, ki jih je sprejela Komisija. Pod enakimi pogoji lahko agencija zaprosi Komisijo za soglasje, da nekaterih od navedenih izvedbenih pravil ne uporabi. V slednjem primeru lahko Komisija, namesto da zahtevek sprejme ali zavrne, zahteva, da ji agencija predloži v soglasje izvedbena pravila, ki se razlikujejo od tistih, ki jih je sprejela Komisija.

Devetmesečno obdobje iz drugega pododstavka tega odstavka se začasno prekine od datuma, ko je agencija zaprosila Komisijo za soglasje, do datuma, ko je Komisija izrazila svoje stališče.

Agencija lahko po posvetovanju s svojim odborom uslužbencev predloži Komisiji v soglasje izvedbena pravila, ki se nanašajo na druge zadeve kot izvedbena pravila, ki jih je sprejela Komisija.

Agencije za namene sprejetja izvedbenih pravil zastopa upravni odbor ali enakovreden organ, naveden v aktu Unije o njihovi ustanovitvi.

3.   Za namene sprejetja pravil, ki jih sporazumno sprejmejo institucije, se agencije ne štejejo za institucije. Vseeno se Komisija pred sprejetjem teh pravil z agencijami posvetuje.

4.   Osebje je treba seznaniti s pravili za izvajanje teh kadrovskih predpisov, vključno s splošnimi izvedbenimi določbami iz odstavka 1 in pravili, ki jih sporazumno sprejmejo organi za imenovanja institucij.

5.   Upravne službe institucij in agencij se redno posvetujejo o uporabi teh kadrovskih predpisov. Agencije so na teh posvetovanjih skupno zastopane v skladu s pravili, ki jih določijo sporazumno.

6.   Sodišče Evropske unije upravlja register pravil, ki jih je sprejel organ za imenovanja vsake institucije za izvajanje teh kadrovskih predpisov, in pravil, ki so jih sprejele agencije, če ta odstopajo od pravil, ki jih je sprejela Komisija, v skladu s postopkom iz odstavka 2, vključno z njihovimi morebitnimi spremembami. Institucije in agencije imajo neposreden dostop do tega registra in neomejeno pravico, da spremenijo svoja pravila. Države članice imajo neposreden dostop do tega registra. Poleg tega Komisija vsaka tri leta Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o pravilih za izvajanje teh kadrovskih predpisov, ki jih je sprejel organ za imenovanje vsake institucije.";

(60)

dodajo se naslednji členi:

"Člen 111

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 112 v zvezi z nekaterimi vidiki delovnih pogojev in nekaterimi vidiki izvajanja pravil o osebnih prejemkih in sistemu socialne varnosti.

Člen 112

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 56a, 56b in 56c Kadrovskih predpisov, člena 13(3) Priloge VII in člena 9 Priloge XI h Kadrovskim predpisom ter členov 28a(11) in 96(11) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 1. januarja 2014.

3.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 56a, 56b in 56c Kadrovskih predpisov, člena 13(3) Priloge VII in člena 9 Priloge XI h Kadrovskim predpisom ter členov 28a(11) in 96(11) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akti, sprejeti v skladu s členi 56a, 56b in 56c Kadrovskih predpisov ter členom 13(3) Priloge VII ali členom 9 Priloge XI h Kadrovskim predpisom ali členoma 28a(11) ali 96(11) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, začnejo veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecih od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 113

Komisija do 31. decembra 2020 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem oceni uporabo teh kadrovskih predpisov.";

(61)

Priloga I se spremeni:

(a)

oddelek A se nadomesti z naslednjim:

"A.   Vrste delovnih mest v vsaki funkcionalni skupini, predvideni v členu 5(4)

1.   Funkcionalna skupina AD

Generalni direktor

AD 15 – AD 16

Direktor

AD 14 – AD 15

Svetovalec ali enakovredna funkcija

AD 13 – AD 14

Vodja enote ali enakovredna funkcija

AD 9 – AD 14

Upravni uslužbenec

AD 5 – AD 12


2.   Funkcionalna skupina AST

Višji strokovno-tehnični uslužbenec

Izvajanje upravnih, tehničnih ali izobraževalnih dejavnosti, ki zahtevajo visoko stopnjo samostojnosti in pomenijo znatne odgovornosti v smislu upravljanja kadrov, izvrševanja proračuna ali političnega usklajevanja.

AST 10 – AST 11

Strokovno-tehnični uslužbenec

Izvajanje upravnih, tehničnih ali izobraževalnih dejavnosti, ki zahtevajo določeno stopnjo samostojnosti, zlasti glede izvajanja pravil in predpisov ali splošnih navodil, ali izvajanje nalog kot osebni pomočnik člana institucije, vodje zasebne pisarne tega člana ali (namestnika) generalnega direktorja ali enakovrednega višjega vodstvenega delavca.

AST 1 – AST 9


3.   Funkcionalna skupina AST/SC

Tajnik/referent

Izvajanje referentskih in tajniških del, vodenje pisarne in izvajanje drugih enakovrednih nalog, ki zahtevajo določeno stopnjo samostojnosti (11)

SC 1 – SC 6

(b)

oddelek B se nadomesti z naslednjim:

"B.   Multiplikatorji enakovrednosti povprečne kariere

1.

Multiplikatorji enakovrednosti povprečne kariere v funkcionalnih skupinah AST in AD:

Razred

Strokovno-tehnični uslužbenci

Upravni uslužbenci

13

15 %

12

15 %

11

25 %

10

20 %

25 %

9

8 %

25 %

8

25 %

33 %

7

25 %

36 %

6

25 %

36 %

5

25 %

36 %

4

33 %

3

33 %

2

33 %

1

33 %

2.

Multiplikatorji enakovrednosti povprečne kariere v funkcionalni skupini AST/SC:

Razred

Tajniki/referenti

SC 6

SC 5

12 %

SC 4

15 %

SC 3

17 %

SC 2

20 %

SC 1

25 %";

(62)

Priloga II se spremeni:

(a)

v drugem stavku prvega odstavka člena 1 se beseda "Institucija" nadomesti z besedilom "Organ za imenovanje vsake institucije";

(b)

drugi stavek drugega odstavka člena 1 se nadomesti z naslednjim:

"Vendar se organ za imenovanja vsake institucije lahko odloči, da se pogoji za izvolitev določijo v skladu z izbiro uslužbencev institucije, izraženo na referendumu.";

(c)

v četrtem pododstavku člena 1 se besedilo "obeh funkcionalnih skupin" nadomesti z besedilom "treh funkcionalnih skupin";

(d)

v prvi alinei drugega odstavka člena 2 se črtata besedi "tretjega pododstavka";

(63)

edini člen Priloge IV se spremeni:

(a)

v drugem pododstavku odstavka 1 se besedilo "v starosti 63 let" nadomesti z besedilom "v starosti 66 let";

(b)

tretji pododstavek odstavka 1 se črta;

(c)

v zadnji vrstici tabele v odstavku 3 se besedilo "59 do 64" nadomesti z besedilom "59 do 65";

(d)

v četrtem pododstavku odstavka 4 se besedilo "v starosti 63 let" nadomesti z besedilom "v starosti 66 let";

(64)

Priloga IVa se spremeni:

(a)

v drugem odstavku člena 1 se besedilo "člena 55a(2)(e)" nadomesti z besedilom "točke (g) člena 55a(2)";

(b)

v prvem odstavku člena 4 se besedilo "uradnik, ki je starejši od 55 let in v okviru priprave na upokojitev dela s polovičnim delovnim časom" nadomesti z besedilom "uradnik, ki mu je v skladu s točko (g) člena 55a(2) Kadrovskih predpisov dovoljeno, da dela s polovičnim delovnim časom";

(65)

Priloga V se spremeni:

(a)

člen 6 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 6

Poleg letnega dopusta se lahko uradniku na njegovo prošnjo odobri tudi izredni dopust. Izredni dopust se odobri zlasti v naslednjih primerih:

poroka uradnika: štiri dni;

sprememba uradnikovega prebivališča: do dva dneva;

huda bolezen zakonca: do tri dni;

smrt zakonca: štiri dni;

huda bolezen prednika: do dva dneva;

smrt prednika: dva dneva;

poroka otroka: dva dneva;

rojstvo otroka: 10 dni, ki jih je treba izrabiti v 14 tednih po rojstvu;

rojstvo invalidnega ali hudo bolnega otroka: 20 dni, ki jih je treba izrabiti v 14 tednih po rojstvu;

smrt žene na porodniškem dopustu: število dni, ki ustreza preostalemu porodniškemu dopustu; če umrla žena ni uradnica, se preostali porodniški dopust določi s smiselno uporabo določb člena 58 Kadrovskih predpisov;

huda bolezen otroka: do dva dneva;

zelo huda bolezen otroka, ki jo potrdi zdravnik, ali hospitalizacija otroka, starega 12 let ali manj: do pet dni;

smrt otroka: štiri dni;

posvojitev otroka: 20 tednov, ki se v primeru posvojitve invalidnega otroka povišajo na 24 tednov:

Za vsakega posvojenega otroka se pridobi upravičenje do le enega izrednega dopusta, ki si ga posvojitelja lahko razdelita, če sta oba uradnika. Odobri se samo, če uradnikov zakonec opravlja pridobitno delo z vsaj polovičnim delovnim časom. Če zakonec ne dela v institucijah Unije in ima pravico do primerljivega dopusta, se od uradnikove upravičenosti odšteje ustrezno število dni.

V nujnih primerih lahko organ za imenovanja odobri dodatni izredni dopust, kadar nacionalna zakonodaja države, v kateri teče postopek posvojitve, ki ni država zaposlitve uradnika posvojitelja, zahteva bivanje enega ali obeh posvojiteljev.

Če uradnik nima pravice do polnega izrednega 20- ali 24-tedenskega dopusta zaradi razlogov iz prvega stavka te alinee, se odobri 10-dnevni izredni dopust; ta dodatni izredni dopust se za vsakega posvojenega otroka odobri samo enkrat.

Institucija lahko odobri tudi izredni dopust zaradi nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja v okvirih, predvidenih v programu nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, ki ga pripravi na podlagi člena 24a Kadrovskih predpisov.

Izredni dopust se lahko poleg tega izjemoma odobri uradnikom v primeru izrednega dela, ki presega njihove običajne obveznosti. Tak izredni dopust se odobri najpozneje tri mesece po tem, ko organ za imenovanja sprejme odločitev o izjemni naravi uradnikovega dela.

Neporočeni partner uradnika se za namene tega člena šteje kot zakonec, kadar so izpolnjeni prvi trije pogoji iz točke (c) člena 1(2) Priloge VII.

V primeru odobritve izrednega dopusta v skladu s tem oddelkom se potovalni čas določi s posebnim sklepom ob upoštevanju vsakokratnih potreb.";

(b)

člen 7 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 7

Uradniki, ki so upravičeni do izselitvenega dodatka ali nadomestila za prebivanje v tujini, so vsako leto upravičeni do dveh dni in pol dodatnega dopusta za obisk svoje matične države.

Prvi odstavek se uporablja za uradnike, katerih kraj zaposlitve je na ozemlju držav članic. Če je kraj zaposlitve zunaj teh ozemelj, se trajanje dopusta za obisk doma določi s posebnim sklepom ob upoštevanju vsakokratnih potreb.";

(66)

Priloga VI se spremeni:

(a)

člen 1 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 1

V okviru člena 56 Kadrovskih predpisov ima uradnik iz razredov SC 1 do SC 6 ali razredov AST 1 do AST 4 za opravljeno delo preko polnega delovnega časa pravico do kompenzacijskega dopusta ali plačila, in sicer:

(a)

za vsako naduro ima pravico do ene ure in pol kompenzacijskega dopusta; če opravi nadurno delo med 22. in 7. uro ali v nedeljo ali na državni praznik, ima pravico do dveh ur kompenzacijskega dopusta; pri odobritvi kompenzacijskega dopusta se upoštevajo zahteve službe in želje zadevnega uradnika;

(b)

če uradnik zaradi zahtev službe ne more izkoristiti kompenzacijskega dopusta v dveh mesecih, ki sledita tistemu, v katerem je opravil nadurno delo, organ za imenovanja odobri plačilo nekompenziranih nadur po stopnji 0,56 % osnovne mesečne plače za vsako naduro na podlagi točke (a);

(c)

kompenzacijski dopust ali plačilo za eno opravljeno naduro se odobri, če traja dodatno delo več kot trideset minut."

(b)

člen 3 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 3

Ne glede na prejšnje določbe te priloge lahko dobijo nekatere skupine uradnikov iz razredov SC 1 do SC 6 ali razredov AST 1 do AST 4 za nadurno delo v posebnih razmerah plačilo v obliki fiksnega dodatka, znesek in pogoje za pridobitev takega dodatka pa določi organ za imenovanja po posvetovanju s skupnim odborom.";

(67)

Priloga VII se spremeni:

(a)

v členu 1(3) se besedi "razreda 3" nadomestita z besedilom "razreda AST 3";

(b)

drugi pododstavek člena 3(1) se nadomesti z naslednjim:

"Pravica do tega dodatka nastane prvi dan meseca, v katerem začne otrok obiskovati osnovno šolo, in preneha ob koncu meseca, v katerem otrok zaključi izobraževanje, ali ob koncu meseca, ko dopolni šestindvajset let, kar nastopi prej".

(c)

člen 7 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 7

1.   Uradnik ima pravico do pavšalnega plačila za stroške svojega prevoza ter prevoza zakonca in vzdrževancev, ki dejansko živijo v njegovem gospodinjstvu:

(a)

ob nastopu službe za pot iz kraja vpoklica v kraj zaposlitve;

(b)

ob prenehanju delovnega razmerja v smislu člena 47 Kadrovskih predpisov za pot iz kraja zaposlitve v matični kraj, kot je določen v odstavku 4 tega člena;

(c)

ob vsaki premestitvi, zaradi katere se spremeni kraj zaposlitve.

V primeru smrti uradnika imajo preživeli zakonec in vzdrževanci pravico do pavšalnega plačila pod enakimi pogoji.

Potni stroški za otroke, ki so med celotnim koledarskim letom mlajši od dveh let, se ne povrnejo.

2.   Pavšalno plačilo temelji na dodatku po kilometru geografske razdalje med krajema iz odstavka 1.

Kilometrina znaša:

0 EUR za vsak km od

0 do 200 km

0,1895 EUR za vsak km od

201 do 1 000 km

0,3158 EUR za vsak km od

1 001 do 2 000 km

0,1895 EUR za vsak km od

2 001 do 3 000 km

0,0631 EUR za vsak km od

3 001 do 4 000 km

0,0305 EUR za vsak km od

4 001 do 10 000 km

0 EUR za vsak km nad

10 000 km.

Zgoraj navedeni kilometrini se prišteje pavšalni dodatek, ki znaša:

94,74 EUR, če je geografska razdalja med krajema iz odstavka 1 med 600 km in 1 200 km,

189,46 EUR, če je geografska razdalja med krajema iz odstavka 1 večja od 1 200 km.

Navedena kilometrina in pavšalni dodatek se vsako leto posodobita v enakem razmerju kot osebni prejemki.

3.   Z odstopanjem od odstavka 2 se potni stroški v zvezi s premestitvijo, ki vključuje spremembo med krajem zaposlitve na ozemljih držav članic Evropske unije in krajem zaposlitve zunaj teh ozemelj, ali premestitvijo, ki vključuje spremembo med krajema zaposlitve zunaj teh ozemelj, povrnejo kot pavšalno plačilo na podlagi stroškov letalskega prevoza za razred tik nad ekonomskim razredom.

4.   Matični kraj uradnika se določi ob njegovem nastopu službe, načeloma ob upoštevanju kraja vpoklica ali, na izrecno in ustrezno utemeljeno zahtevo, kraja, v katerem je središče interesov uradnika. Tako določen matični kraj se lahko s posebnim sklepom organa za imenovanja spremeni med uradnikovim službovanjem ali po njegovem prenehanju. Vendar se med uradnikovim službovanjem tak sklep sprejme le izjemoma in na podlagi ustreznih dokazil, ki jih predloži uradnik.

Vendar posledice te spremembe ne smejo biti take, da bi za kraj, v katerem je središče interesov uradnika, veljal kraj, ki je zunaj ozemelj držav članic Unije ali držav in ozemelj, navedenih v Prilogi II k Pogodbi o delovanju Evropske unije, in ozemelj držav članic Evropskega združenja za prosto trgovino.";

(d)

člen 8 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 8

'1.   Uradniki, upravičeni do izselitvenega dodatka ali nadomestila za prebivanje v tujini, imajo v okviru omejitve iz odstavka 2 v vsakem koledarskem letu pravico do pavšalnega plačila, ki je enako stroškom svojega prevoza iz kraja zaposlitve v matični kraj, kot je določen v členu 7, če pa so upravičeni do gospodinjskega dodatka, se znesek izplača tudi za zakonca in vzdrževance v smislu člena 2.

Če sta mož in žena oba uradnika Evropske unije, ima vsak pravico zase in za vzdrževance dobiti pavšalno plačilo potnih stroškov v skladu s prejšnjimi določbami; vsak vzdrževanec ima pravico le do enega izplačila. Izplačilo za vzdrževane otroke se določi na zahtevo moža ali žene na podlagi matičnega kraja enega od njiju.

Če se uradnik v določenem letu poroči in zato postane upravičen do gospodinjskega dodatka, se potni stroški za zakonca izračunajo v sorazmerju z obdobjem od poroke do konca leta.

Če se osnova za izračun po datumu izplačila zneskov kakor koli spremeni zaradi spremembe družinskega statusa, se od uradnika ne zahteva povračilo.

Potni stroški za otroke, ki so med celotnim koledarskim letom mlajši od dveh let, se ne povrnejo.

2.   Pavšalno plačilo temelji na dodatku po kilometru geografske razdalje med uradnikovim krajem zaposlitve in njegovim matičnim krajem.

Če je matični kraj, kot je določen v členu 7, zunaj ozemelj držav članic Unije ter zunaj držav in ozemelj, navedenih v Prilogi II k Pogodbi o delovanju Evropske unije, in ozemelj držav članic Evropskega združenja za prosto trgovino, pavšalno plačilo temelji na dodatku po kilometru geografske razdalje med uradnikovim krajem zaposlitve in glavnim mestom države članice, katere državljan je. Uradniki, katerih matični kraj je zunaj ozemelj držav članic Unije ter zunaj držav in ozemelj, navedenih v Prilogi II k Pogodbi o delovanju Evropske unije, in ozemelj držav članic Evropskega združenja za prosto trgovino in ki niso državljani ene od držav članic, niso upravičeni do pavšalnega plačila.

Kilometrina znaša:

0 EUR za vsak km od

0 do 200 km

0,3790 EUR za vsak km od

201 do 1 000 km

0,6316 EUR za vsak km od

1 001 do 2 000 km

0,3790 EUR za vsak km od

2 001 do 3 000 km

0,1262 EUR za vsak km od

3 001 do 4 000 km

0,0609 EUR za vsak km od

4 001 do 10 000 km

0 EUR za vsak km nad

10 000 km.

Zgoraj navedeni kilometrini se prišteje pavšalni dodatek, ki znaša:

189,48 EUR, če je geografska razdalja med krajem zaposlitve in matičnim krajem med 600 km in 1 200 km,

378,93 EUR, če je geografska razdalja med krajem zaposlitve in matičnim krajem večja od 1 200 km.

Navedena kilometrina in pavšalni dodatek se vsako leto posodobita v enakem razmerju kot osebni prejemki.

3.   Uradnik, ki je iz kakršnega koli razloga, razen v primeru smrti, prenehal delati v koledarskem letu ali je del leta na dopustu iz osebnih razlogov, ima pravico le do delnega pavšalnega plačila iz odstavkov 1 in 2, ki se izračuna v sorazmerju s časom, ko je aktivno delal, če je v zadevnem letu v instituciji Unije aktivno delal manj kot devet mesecev.

4.   Odstavki 1, 2 in 3 tega člena veljajo za uradnike, katerih kraj zaposlitve je na ozemlju držav članic. Uradnik, katerega kraj zaposlitve je zunaj ozemlja držav članic, ima v vsakem koledarskem letu pravico do pavšalnega plačila potnih stroškov za potovanje do matičnega ali drugega kraja v višini, ki ne presega stroškov za pot do matičnega kraja, zase, in če prejema gospodinjski dodatek, za zakonca in druge vzdrževance v smislu člena 2. Če pa zakonec in osebe iz člena 2(2) ne živijo z uradnikom v kraju zaposlitve, imajo vsako koledarsko leto pravico do povračila potnih stroškov za potovanje od matičnega kraja do kraja zaposlitve ali drugega kraja v višini, ki ne presega stroškov za navedeno potovanje.

Pavšalno plačilo temelji na stroških letalskega prevoza za ekonomski razred.";

(e)

člen 9 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 9

1.   Uradniki, ki se morajo ob začetku službovanja ali poznejši spremembi kraja zaposlitve preseliti zaradi zahtev iz člena 20 Kadrovskih predpisov in ki jim ti stroški niso bili povrnjeni iz drugih virov, so v okviru zgornjih meja stroškov upravičeni do povračila stroškov, nastalih zaradi selitve pohištva in osebnega premoženja, skupaj s stroški običajnega škodnega zavarovanja (zlasti proti poškodbam, kraji, ognju).

Zgornje meje upoštevajo družinske okoliščine uradnika v času selitve ter povprečne selitvene stroške in s tem povezano zavarovanje.

Organ za imenovanja vsake institucije sprejme splošne izvedbene določbe za uveljavitev tega odstavka.

2.   Ob prenehanju delovnega razmerja ali ob smrti uradnika se stroški selitve iz kraja zaposlitve v matični kraj povrnejo v okviru omejitev iz odstavka 1. Če umrli uradnik ni bil poročen, se stroški izplačajo njegovim pravnim naslednikom.

3.   Stalno zaposleni uradnik se preseli v enem letu po koncu poskusne dobe. Ob prenehanju delovnega razmerja je treba opraviti selitev v treh letih, kot določa drugi pododstavek člena 6(4). Stroški selitve, nastali po izteku rokov, določenih v tem odstavku, se povrnejo le v izjemnih primerih in s posebnim sklepom organa za imenovanja.";

(f)

člen 13 se spremeni:

(i)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

"3.   Komisija stopnje iz točke (a) odstavka 2 pregleda vsaki dve leti. Ta pregled opravi na podlagi poročila o cenah hotelov, restavracij in gostinskih storitev ter ob upoštevanju indeksov sprememb teh cen. Za namen tega pregleda Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členoma 111 in 112 Kadrovskih predpisov.";

(ii)

doda se naslednji odstavek:

"4.   Z odstopanjem od odstavka 1 se stroški nastanitve, ki so jih imeli uradniki zaradi službenih potovanj v glavne kraje dela njihove institucije, iz Protokola št. 6 k Pogodbi o delovanju Evropske unije, lahko povrnejo na podlagi pavšalnega zneska, ki ne presega najvišjega zneska, določenega za zadevno državo članico.";

(g)

v členu 13a se besedi "različne institucije" nadomestita z besedilom "organi za imenovanja različnih institucij";

(h)

člen 17 se spremeni:

(i)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

"1.   Izplačila za posameznega uradnika se opravijo v kraju in v valuti države, v kateri opravlja delo, ali na zahtevo uradnika v eurih v banki v Evropski uniji.";

(ii)

prvi pododstavek odstavka 2 se nadomesti z naslednjim:

"Pod pogoji, določenimi v pravilih, ki jih po posvetovanju z Odborom za kadrovske predpise sporazumno določijo organi za imenovanja vsake institucije, lahko uradniki zaprosijo za posebno redno nakazilo dela svojih osebnih prejemkov.";

(iii)

v prvem stavku odstavka 3 se za besedilom "se izvedejo" vstavi besedilo "v valuti zadevne države članice";

(iv)

v prvem stavku odstavka 4 se za besedilom "v drugo državo članico" vstavi besedilo "v lokalni valuti";

(68)

Priloga VIII se spremeni:

(a)

v točki (b) člena 3 se besedilo "po členih 41 in 50" nadomesti z besedilom "po členih 41, 42c in 50";

(b)

člen 5 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 5

Ne glede na določbe člena 2 te priloge ima uradnik, ki ostane zaposlen po upokojitveni starosti, pravico do povečanja pokojnine v višini 1,5 % osnovne plače, ki se upošteva pri izračunu pokojnine za vsako leto službe po tej starosti, vendar tako, da celotna pokojnina in povečanje skupaj ne presežeta 70 % njegove zadnje osnovne plače iz drugega ali, odvisno od primera, tretjega odstavka člena 77 Kadrovskih predpisov.

Tako povečanje se izplača tudi v primeru smrti uradnika, ki je ostal zaposlen po upokojitveni starosti.";

(c)

v členu 6 se besedilo "na prvo stopnjo razreda 1" nadomesti z besedilom "na prvo stopnjo razreda AST 1";

(d)

člen 9 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 9

Uradnik, ki preneha delati pred dopolnjeno upokojitveno starostjo, lahko zahteva, da se:

(a)

izplačevanje starostne pokojnine odloži do prvega dne v koledarskem mesecu, ki sledi tistemu, v katerem dopolni upokojitveno starost; ali

(b)

starostna pokojnina izplača takoj, če je star najmanj 58 let. V tem primeru se zniža za znesek, izračunan glede na njegovo starost ob začetku prejemanja pokojnine.

Pokojnina se zniža za 3,5 % za vsako leto pred letom, ko bi uradnik postal upravičen do starostne pokojnine v smislu člena 77 Kadrovskih predpisov. Če razlika med starostjo, v kateri oseba pridobi pravico do starostne pokojnine v smislu člena 77 Kadrovskih predpisov, in njeno takratno dejansko starostjo ni polno število let, se znižanju doda še eno leto.";

(e)

v drugem pododstavku člena 11(2) se beseda "institucija" nadomesti z besedilom "organ za imenovanja institucije";

(f)

člen 12 se spremeni:

(i)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

"1.   Uradnik, ki ne dopolni upokojitvene starosti in mu, razen zaradi smrti ali invalidnosti, preneha zaposlitev, in ki nima pravice do takojšnje ali odložene starostne pokojnine, ima ob prenehanju dela pravico do izplačila:

(a)

odpravnine v višini trikratnega zneska, odtegnjenega od njegove osnovne plače za pokojninske prispevke, po odbitku katerega koli zneska, izplačanega po členih 42 in 112 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, če je delal manj kot eno leto in ni izkoristil ureditve, določene v členu 11(2);

(b)

v drugih primerih pa do prejemkov, določenih v členu 11(1), ali do plačila aktuarskega ekvivalenta takih prejemkov v zasebno zavarovalnico ali pokojninski sklad, ki ga sam izbere, pod pogojem, da zavarovalnica ali sklad jamči, da:

(i)

kapital ne bo vrnjen;

(ii)

se bo mesečni dohodek izplačeval najprej od 60. leta starosti in najkasneje od 66. leta starosti;

(iii)

uporablja določbe glede vsote, ki se mora izplačati po smrti upravičenca, ali družinskih pokojnin;

(iv)

se prenos v drugo zavarovalnico ali drug sklad dovoli samo, če tak sklad izpolnjuje pogoje, določene v točkah (i), (ii) in (iii).";

(ii)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

"2.   Z odstopanjem od točke (b) odstavka 1 imajo uradniki, ki še niso dosegli upokojitvene starosti in so od začetka dela zaradi pridobitve ali ohranitve pokojninskih pravic plačevali v nacionalni pokojninski sistem, zasebno zavarovalno shemo ali pokojninski sklad po lastni izbiri, ki izpolnjuje pogoje iz odstavka 1, njihovo delovno razmerje pa ne preneha zaradi smrti ali invalidnosti, prav tako pa ne izpolnjujejo pogojev za takojšnjo ali odloženo starostno pokojnino, ob prenehanju dela pravico do odpravnine v višini aktuarske vrednosti njihovih pokojninskih pravic, pridobljenih med zaposlitvijo v institucijah. V teh primerih se izplačila za pridobitev ali ohranitev njihovih pokojninskih pravic v nacionalnem pokojninskem sistemu v skladu s členoma 42 ali 112 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev odštejejo od odpravnine.";

(g)

v členu 15 se besedilo "63 let starosti" nadomesti z besedilom "upokojitvene starosti";

(h)

v členu 18a se besedilo "63. letom starosti" nadomesti z besedilom "upokojitveno starostjo", besedilo "63 let starosti" se nadomesti z besedilom "upokojitveno starost", besedilo "v starosti 63 let" se nadomesti z besedilom "ob upokojitveni starosti", besedilo "ob dopolnitvi 63. let starosti" pa se nadomesti z besedilom "ob dopolnitvi upokojitvene starosti";

(i)

v drugem odstavku člena 27 se beseda "prilagodi" nadomesti z besedo "posodobi";

(j)

člen 45 se spremeni:

(i)

v tretjem odstavku se besedilo "državi članici, v kateri stalno prebivajo" nadomesti z besedama "Evropski uniji";

(ii)

v prvem stavku četrtega odstavka se za besedo "banko" vstavi besedilo "v Evropski uniji ali";

(iii)

v drugem stavku četrtega odstavka se črta besedilo "v evrih na banko v državi, v kateri je sedež institucije, ali";

(69)

Priloga IX se spremeni:

(a)

v členu 2(3) se beseda "Institucije" nadomesti z besedilom "Organi za imenovanja vsake institucije";

(b)

prvi stavek člena 5(1) se nadomesti z naslednjim:

"V vsaki instituciji se ustanovi disciplinska komisija (v nadaljnjem besedilu: komisija), razen če se dve ali več agencij ne odloči, da bi v skladu z odstavkom 1a člena 9 Kadrovskih predpisov ustanovile skupno komisijo.";

(c)

člen 30 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 30

Brez poseganja v člen 2(3) organ za imenovanja vsake institucije, če se mu to zdi primerno, po posvetovanju z odborom uslužbencev sprejme izvedbene postopke za to prilogo.";

(70)

Priloga X se spremeni:

(a)

člen 6 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 6

Uradnik ima v koledarskem letu pravico do dveh delovnih dni letnega dopusta za vsak mesec dela.

Ne glede na prvi odstavek tega člena imajo uradniki, ki že delajo v tretji državi na dan 1. januarja 2014 pravico do:

treh delovnih dni od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2014;

dveh delovnih dni in pol od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2015.";

(b)

člen 7 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 7

V letu, v katerem uradnik začne ali preneha opravljati delo v tretji državi, ima pravico do dveh delovnih dni dopusta za vsak dopolnjen mesec dela, do dveh delovnih dni za nedopolnjen mesec z več kot 15 dnevi in do enega delovnega dneva za nedopolnjen mesec s 15 dnevi ali manj.

Če uradnik zaradi neslužbenih razlogov ne izkoristi letnega dopusta pred koncem tekočega koledarskega leta, lahko v prihodnje leto prenese največ 14 delovnih dni dopusta.";

(c)

v členu 8 se doda naslednji odstavek:

"Uradniki, ki se udeležijo strokovnih izobraževanj in usposabljanj v skladu s členom 24a Kadrovskih predpisov in ki se jim odobri dopust za počitek v skladu s prvim odstavkom tega člena, se zavežejo, kadar primerno, združiti obdobja navedenih izobraževanj in usposabljanj s svojim dopustom za počitek.";

(d)

člen 9(1) se nadomesti z naslednjim:

"1.   Letni dopust se lahko izkoristi naenkrat ali v več delih, glede na uradnikove želje in ob upoštevanju zahtev službe. Vseeno pa mora vsaj del dopusta trajati dva zaporedna tedna.";

(e)

člen 10 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 10

1.   Dodatek za življenjske razmere se določi glede na kraj zaposlitve uradnika, izrazi pa se v odstotku referenčnega zneska. Ta referenčni znesek vključuje celotno osnovno plačo ter dodatek za izselitev, gospodinjski dodatek in otroški dodatek, od te vsote pa se odštejejo obvezni odtegljaji, navedeni v Kadrovskih predpisih ali uredbah, sprejetih za njihovo izvajanje.

Dodatek iz prejšnjega odstavka se ne izplačuje, če je uradnik zaposlen v državi, kjer se lahko šteje, da so življenjske razmere enake običajnim razmeram v Evropski uniji.

Za druge kraje zaposlitve se dodatek za življenjske razmere določi med drugim ob upoštevanju naslednjih meril:

zdravstveno in bolnišnično okolje,

varnost,

podnebje,

stopnja izolacije,

druge lokalne življenjske razmere.

Organ za imenovanja pregleda dodatek za življenjske razmere, določen za vsak kraj zaposlitve, in ga po potrebi po pridobitvi mnenja odbora uslužbencev vsako leto prilagodi.

Organ za imenovanja se lahko odloči, da bo poleg dodatka za življenjske razmere odobril dodatno premijo, če je bil uradnik večkrat razporejen na kraj zaposlitve, ki velja za težkega ali zelo težkega. Ta dodatna premija ne presega 5 % referenčnega zneska iz prvega pododstavka, da pa bi se upoštevala enaka obravnava, organ za imenovanja posamezne odločitve ustrezno utemelji, pri čemer se opre na raven težavnosti predhodne prerazporeditve.

2.   Če so življenjske razmere v kraju zaposlitve take, da je uradnik osebno ogrožen, se mu na podlagi posebnega obrazloženega sklepa organa za imenovanja izplača začasno povišani dodatek. Ta dodatek se določi kot odstotek od referenčnega zneska iz prvega pododstavka odstavka 1:

če organ svojemu osebju odsvetuje, da bi se v kraj zaposlitve preselili s svojo družino in drugimi vzdrževanci, uslužbenci pa to priporočilo upoštevajo;

če organ začasno zmanjša število osebja, ki dela v kraju zaposlitve.

V ustrezno utemeljenih primerih lahko organ za imenovanja tudi določi, da se uradnik napoti na delovno mesto brez družine. Zgoraj omenjeni dodatek se izplača članom osebja, ki spoštujejo to določilo.

3.   O podrobnih določbah za uporabo tega člena odloči organ za imenovanja.";

(f)

v prvem stavku člena 11 se beseda "Belgiji" nadomesti z besedama "Evropski uniji";

(g)

člen 13 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 13

Da bi uradnikom v največji možni meri zagotovili enako kupno moč ne glede na kraj zaposlitve, se enkrat letno v skladu s prilogo XI posodobijo ponderji iz člena 12. Po posodobitvi se vse vrednosti razumejo kot referenčne vrednosti. Komisija informativno objavi posodobljene vrednosti v dveh tednih po posodobitvi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

Če pa se za določeno državo ugotovi, da se je razlika med življenjskimi stroški, izmerjenimi na podlagi ponderiranja, in ustreznimi menjalnimi tečaji od zadnje posodobitve povečala za več kot 5 %, se opravi začasna posodobitev za prilagoditev ponderjev v skladu s postopkom iz prvega odstavka.";

(h)

člen 23 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 23

Organ za imenovanja uradniku na podlagi seznama držav, ki ga ta organ opredeli, in če institucija uradniku ne preskrbi stanovanja, plačuje dodatek za namestitev ali povrne najemnino, ki jo je uradnik plačal.

Dodatek za namestitev se plačuje na podlagi predložitve najemne pogodbe, razen če se organ za imenovanja tej obveznosti odpove iz ustrezno utemeljenih razlogov, povezanih s praksami in lokalnimi razmerami v kraju zaposlitve v zadevni tretji državi. Dodatek za namestitev se izračuna predvsem na podlagi ravni uradnikovih nalog, nato pa tudi na podlagi sestave družine, ki jo vzdržuje.

Najemnina se povrne, če je organ za imenovanja namestitev izrecno odobril in če ustreza predvsem ravni uradnikovih nalog, nato pa tudi sestavi družine, ki jo vzdržuje.

Podrobna pravila za uporabo tega člena določi organ za imenovanja. Dodatek za namestitev v nobenem primeru ne presega stroškov, ki so nastali uradniku.";

(71)

Priloga XI se nadomesti z naslednjim:

"PRILOGA XI

PRAVILA ZA IZVAJANJE ČLENOV 64 IN 65 KADROVSKIH PREDPISOV

POGLAVJE 1

LETNA POSODOBITEV OSEBNIH PREJEMKOV, PREDVIDENA V ČLENU 65(1) KADROVSKIH PREDPISOV

Oddelek 1

Dejavniki za določitev letnih posodobitev

Člen 1

1.   Poročilo Statističnega urada Evropske unije (Eurostat)

Eurostat za namen posodobitve iz člena 65(1) Kadrovskih predpisov in člena 13 Priloge X, vsako leto pred koncem oktobra pripravi poročilo o spremembah življenjskih stroškov v Bruslju in Luksemburgu, o ekonomskih paritetah med Brusljem in nekaterimi kraji v državah članicah in po potrebi v tretjih državah ter o spremembah kupne moči plač nacionalnih javnih uslužbencev državnih uprav.

2.   Spremembe življenjskih stroškov v Belgiji in Luksemburgu

Eurostat pripravi indeks, s katerim se izmerijo spremembe življenjskih stroškov za uradnike Unije v Belgiji in Luksemburgu. Ta indeks (v nadaljnjem besedilu "skupni indeks") se izračuna s ponderiranjem nacionalne inflacije (kot ga merijo harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin v primeru Belgije in indeks cen življenjskih potrebščin v primeru Luksemburga) od junija predhodnega leta do junija tekočega leta skladno s porazdelitvijo osebja, zaposlenega v teh državah članicah.

3.   Spremembe življenjskih stroškov izven Bruslja

(a)

Eurostat v soglasju z nacionalnimi statističnimi inštituti ali drugimi ustreznimi organi v državah članicah, kakor so opredeljeni v Uredbi (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (12) (v nadaljnjem besedilu "statistični inštituti ali drugi ustrezni organi držav članic") izračuna ekonomske paritete, s katerimi se ugotavlja enakovrednost kupne moči:

(i)

plač uradnikov Unije, zaposlenih v prestolnicah držav članic, razen na Nizozemskem, kjer se namesto Amsterdama uporabi Haag, in v nekaterih drugih krajih zaposlitve, glede na Bruselj,

(ii)

pokojnin uradnikov, ki se izplačujejo v državah članicah, glede na Belgijo.

(b)

Ekonomske paritete se nanašajo na mesec junij vsakega leta.

(c)

Ekonomske paritete se izračunajo tako, da je vsak osnovni element mogoče posodobiti dvakrat letno in z neposrednim pregledom preveriti vsaj enkrat vsakih pet let. Eurostat posodobi ekonomske paritete z uporabo spremembe harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin držav članic in najustreznejših indeksov, kakor jih je opredelila delovna skupina za člena 64 in 65 Kadrovskih predpisov iz člena 13.

(d)

Izven Belgije in Luksemburga se spremembe življenjskih stroškov v referenčnem obdobju merijo z implicitnimi indeksi. Ti indeksi so izračunani tako, da se skupni indeks pomnoži s spremembo ekonomske paritete.

4.   Spremembe kupne moči plač nacionalnih javnih uslužbencev državnih uprav (posebni kazalniki)

(a)

Eurostat za merjenje odstotkovne spremembe kupne moči plač v nacionalnih javnih službah, bodisi navzgor ali navzdol, na podlagi informacij, ki jih pred koncem septembra posredujejo nacionalni statistični inštituti ali drugi ustrezni organi držav članic, izračuna posebne kazalnike, ki odražajo spremembe realnih osebnih prejemkov javnih uslužbencev državnih uprav med julijem predhodnega leta in julijem tekočega leta. V oba bi bilo treba vključiti eno dvanajstino vseh elementov, ki se izplačujejo letno.

Posebni kazalniki so dveh vrst:

(i)

en kazalnik za vsako funkcionalno skupino, opredeljeno v Kadrovskih predpisih,

(ii)

povprečni kazalnik, ponderiran tako, da upošteva število nacionalnih javnih uslužbencev, ki ustreza vsaki funkcionalni skupini.

Vsak od navedenih kazalnikov se izrazi kot realni bruto in realni neto vrednosti. Pri preračunavanju bruto vrednosti v neto vrednosti se upoštevajo obvezni odtegljaji in splošni davčni faktorji.

Eurostat za določitev bruto in neto kazalnikov za celo Evropsko unijo uporabi vzorec, v katerem so naslednje države članice: Belgija, Nemčija, Španija, Francija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Švedska in Združeno kraljestvo. Evropski parlament in Svet lahko na predlog Komisije v skladu s členom 336 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejmeta nov vzorec, ki predstavlja vsaj 75 % bruto domačega proizvoda (BDP) Unije in se uporablja od leta, ki sledi letu njegovega sprejetja. Rezultati za posamezno državo se ponderirajo sorazmerno z ustreznim skupnim nacionalnim BDP, merjenim z uporabo paritet kupne moči iz najnovejših statističnih podatkov, objavljenih v skladu z opredelitvami nacionalnih računov v veljavnem Evropskem sistemu računov.

(b)

Nacionalni statistični inštituti ali drugi ustrezni organi držav članic Eurostatu na njegovo zahtevo predložijo dodatne podatke, ki jih potrebuje, da pripravi posebni kazalnik za točno merjenje sprememb kupne moči nacionalnih javnih uslužbencev.

Če Eurostat po dodatnem posvetovanju z nacionalnimi statističnimi uradi, inštituti ali drugimi ustreznimi organi držav članic ugotovi, da pridobljeni podatki kažejo statistična odstopanja, ali če ne more pripraviti kazalnikov, ki omogočajo statistično točno merjenje sprememb realnih prejemkov javnih uslužbencev v eni od držav članic, o tem obvesti Komisijo in ji predloži vsa gradiva, potrebna za pripravo ocene.

(c)

Eurostat poleg posebnih kazalnikov izračuna ustrezne kontrolne kazalnike. Eden od takih kazalnikov je v obliki podatkov o realnih prejemkih na osebo v državni upravi, pripravljenih v skladu z opredelitvami nacionalnih računov v veljavnem Evropskem sistemu računov.

Poročilu Eurostata o posebnih kazalnikih so priložena pojasnila o razlikah med temi kazalniki in kontrolnimi kazalniki iz te točke.

Člen 2

Komisija za namene člena 15 te priloge redno preverja potrebe po kadrih v institucijah.

Oddelek 2

Ureditev letne posodobitve osebnih prejemkov in pokojnin

Člen 3

1.

V skladu s členom 65 Kadrovskih predpisov se osebni prejemki in pokojnine na podlagi meril iz oddelka 1 te priloge posodobijo pred koncem vsakega leta z učinkom od 1. julija.

2.

Znesek posodobitve se izračuna tako, da se skupni indeks pomnoži s posebnim kazalnikom. Posodobitev se določi v neto vrednosti kot enoten linearen odstotek.

3.

Tako določeni znesek posodobitve se v skladu z naslednjo metodo vključi v tabele osnovnih plač iz člena 66 Kadrovskih predpisov in v Prilogi XIII h Kadrovskim predpisom ter iz členov 20, 93 in 133 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev:

(a)

neto osebni prejemki in neto pokojnine brez korekcijskega koeficienta se povišajo ali znižajo za zgoraj navedeno posodobitev,

(b)

nova tabela osnovnih plač se pripravi tako, da se izračuna bruto znesek, ki po odtegnitvi davka, opravljeni ob upoštevanju odstavka 4, in po obveznih odtegljajih prispevkov za socialno varnost in pokojnino, ustreza neto znesku,

(c)

neto zneski se pretvorijo v bruto zneske tako, da se za osnovo vzame položaj neporočenega uradnika, ki ne prejema dodatkov, določenih s Kadrovskimi predpisi.

4.

Za namene uporabe Uredbe (EGS, Euratom, ESPJ) št. 260/68 se zneski iz člena 4 navedene uredbe pomnožijo s faktorjem, ki je sestavljen iz:

(a)

faktorja, ki izhaja iz prejšnje prilagoditve in/ali

(b)

stopnje posodobitve osebnih prejemkov iz odstavka 2.

5.

Korekcijski koeficient se ne uporablja za Belgijo in Luksemburg. Korekcijski koeficient, ki se uporablja za:

(a)

plače uradnikov Evropske unije, ki delo opravljajo v drugih državah članicah in v nekaterih drugih krajih zaposlitve,

(b)

z odstopanjem od člena 82(1) Kadrovskih predpisov za pokojnine Evropske unije, ki se izplačujejo v drugih državah članicah za tisti del, ki ustreza pravicam, pridobljenim pred 1. majem 2004,

se določi na podlagi razmerij med ustreznimi ekonomskimi paritetami iz člena 1 te priloge in menjalnimi tečaji iz člena 63 Kadrovskih predpisov za ustrezne države.

V krajih zaposlitve z visoko stopnjo inflacije se uporabijo postopki iz člena 8 te priloge v zvezi z retroaktivno uporabo korekcijskih koeficientov.

6.

Institucije opravijo ustrezno pozitivno ali negativno posodobitev osebnih prejemkov in pokojnin uradnikov, nekdanjih uradnikov in drugih upravičenih oseb z retroaktivnim učinkom za obdobje med dnem začetka učinkovanja in dnem začetka veljavnosti naslednje posodobitve.

Če ta retroaktivna posodobitev zahteva povračilo preplačanih zneskov, se tako povračilo lahko porazdeli na obdobje največ 12 mesecev od začetka veljavnosti naslednje letne posodobitve.

POGLAVJE 2

VMESNE POSODOBITVE OSEBNIH PREJEMKOV IN POKOJNIN (ČLEN 65(2) KADROVSKIH PREDPISOV)

Člen 4

1.

Vmesna posodobitev osebnih prejemkov in pokojnin na podlagi člena 65(2) Kadrovskih predpisov, ki začne učinkovati 1. januarja, se izvrši, kadar se življenjski stroški med junijem in decembrom (glede na prag občutljivosti, opredeljen v členu 6 te priloge) bistveno spremenijo, pri čemer se upošteva napoved sprememb kupne moči v tekočem letnem referenčnem obdobju.

2.

Takšne vmesne posodobitve se upoštevajo pri letni posodobitvi plač.

Člen 5

1.

Eurostat vsako leto marca na podlagi podatkov, ki jih pridobi na sestanku iz člena 13 te priloge, poda napoved sprememb kupne moči za obravnavano obdobje.

Če napoved kaže negativen odstotek, se pri izračunu vmesne posodobitve upošteva polovica tega odstotka.

2.

Sprememba življenjskih stroškov za Bruselj in Luksemburg se izmeri s skupnim indeksom za obdobje od junija do decembra predhodnega koledarskega leta.

3.

Za vsak kraj, za katerega je določen korekcijski koeficient (razen za Belgijo in Luksemburg), se za december izračuna ocena ekonomskih paritet iz člena 1(3). Sprememba življenjskih stroškov se izračuna v skladu s pravili iz člena 1(3).

Člen 6

1.

Prag občutljivosti za šestmesečno obdobje, navedeno v členu 5(2) te priloge, je odstotek, ki ustreza 6 % za dvanajstmesečno obdobje.

2.

Prag se uporabi v skladu z naslednjim postopkom, ob upoštevanju uporabe drugega pododstavka člena 5(1) te priloge:

(a)

če je prag občutljivosti v Bruslju ali Luksemburgu (kakor je izmerjen s skupnim indeksom med junijem in decembrom) dosežen ali presežen, se osebni prejemki za vse kraje posodobijo po postopku letne posodobitve,

(b)

če prag občutljivosti v Bruslju in Luksemburgu ni dosežen, se posodobijo samo korekcijski koeficienti za kraje, kjer so spremembe življenjskih stroškov (kakor so izmerjene z implicitnimi indeksi med junijem in decembrom) presegle prag.

Člen 7

V členu 6 te priloge:

je znesek posodobitve skupni indeks, pomnožen, kadar je to ustrezno, s polovico napovedanega posebnega kazalnika, če je ta negativen.

Korekcijski koeficienti so razmerje med ustrezno ekonomsko pariteto in menjalnim tečajem iz člena 63 Kadrovskih predpisov, pomnoženo z vrednostjo posodobitve, če prag posodobitve za Bruselj in Luksemburg ni dosežen.

POGLAVJE 3

DATUM, KO ZAČNE UČINKOVATI KOREKCIJSKI KOEFICIENT (KRAJI ZAPOSLITVE Z VISOKO RASTJO ŽIVLJENJSKIH STROŠKOV)

Člen 8

1.

Za kraje z visoko rastjo življenjskih stroškov (kakor je izmerjena s spremembo implicitnih indeksov) začne v primeru vmesne prilagoditve korekcijski koeficient učinkovati pred 1. januarjem, v primeru letne prilagoditve pa 1. julija. Na ta način se izguba kupne moči uskladi s kupno močjo v kraju zaposlitve, kjer je bila sprememba življenjskih stroškov enaka pragu občutljivosti.

2.

Datuma začetka učinkovanja letne posodobitve sta:

(a)

16. maj za kraje zaposlitve, v katerih je stopnja inflacije višja od 6 %, in

(b)

1. maj za kraje zaposlitve, v katerih je stopnja inflacije višja od 10 %.

3.

Datuma začetka učinkovanja vmesne posodobitve sta:

(a)

16. november za kraje zaposlitve, v katerih je stopnja inflacije višja od 6 %,

(b)

1. november za kraje zaposlitve, v katerih je stopnja inflacije višja od 10 %.

POGLAVJE 4

OBLIKOVANJE IN ODPRAVA KOREKCIJSKIH KOEFICIENTOV (ČLEN 64 KADROVSKIH PREDPISOV)

Člen 9

1.

Oblikovanje posebnega korekcijskega koeficienta za določen kraj zaposlitve lahko zahtevajo ustrezni organi zadevnih držav članic, uprava institucije Unije ali predstavniki uradnikov Unije.

Taka zahteva bi morala temeljiti na objektivnih dejavnikih, ki kažejo na več let trajajočo znatno razliko v življenjskih stroških med krajem zaposlitve in glavnim mestom zadevne države članice (razen za Nizozemsko, kjer se namesto Amsterdama uporabi Haag). Če Eurostat potrdi, da je razlika znatna (več kot 5 %) in trajna, Komisija z delegiranimi akti v skladu s členoma 111 in 112 Kadrovskih predpisov določi korekcijski koeficient za ta kraj.

2.

Komisija z delegiranimi akti v skladu s členoma 111 in 112 Kadrovskih predpisov odloči, da se uporaba korekcijskega koeficienta za določen kraj odpravi. V tem primeru odločitev temelji na:

(a)

zahtevi ustreznih organov zadevne države članice, uprave institucije Unije ali predstavnikov uradnikov Unije v določenem kraju zaposlitve, ki kaže, da se življenjski stroški v tem kraju ne razlikujejo več znatno (manj kot 2 %) od tistih v glavnem mestu zadevne države članice. Takšno zbliževanje bi moralo biti trajno, potrditi pa bi ga moral Eurostat; ali na

(b)

dejstvu, da v tem kraju ni več zaposlenih uradnikov in začasnih uslužbencev Unije.

POGLAVJE 5

UBLAŽITVENE DOLOČBE IN DOLOČBE O IZJEMAH

Člen 10

Za vrednost posebnega kazalnika, uporabljenega za letno posodobitev, veljata zgornja omejitev 2 % in spodnja omejitev – 2 %. Če vrednost posebnega kazalnika presega zgornjo omejitev ali je nižja od spodnje, se za izračun vrednosti posodobitve uporabi vrednost omejitve.

Prvi odstavek se ne uporablja, če se uporablja člen 11.

Preostala letna posodobitev, ki nastane iz razlike med vrednostjo posodobitve, izračunano s posebnim kazalnikom, in vrednostjo posodobitve, izračunano z omejitvijo, se uporabi od 1. aprila naslednjega leta.

Člen 11

1.

V primeru zmanjšanja realnega bruto BDP Unije za tekoče leto, kakor izhaja iz napovedi Komisije in je posebni kazalnik pozitiven, se za izračun vrednosti posodobitve uporabi le del posebnega kazalnika. Preostanek vrednosti posodobitve, ki ustreza preostanku posebnega kazalnika, se uporablja od poznejšega datuma naslednjega leta. Ta preostanek vrednosti posodobitve se ne upošteva za namene člena 10. Vrednost BDP Unije, posledice v zvezi z delitvijo posebnega kazalnika in datum uporabe se določijo v skladu z naslednjo tabelo.

BDP Unije

Posledice za posebni kazalnik

Datum za plačilo drugega dela

[– 0,1 %; – 1 %]

33 %; 67 %

1. april leta n + 1

[– 1 %; – 3 %]

0 %; 100 %

1. april leta n + 1

pod – 3 %

0 %

2.

Kadar obstaja razlika med napovedjo iz odstavka 1 in končnimi podatki o BDP Unije, ki jih da na voljo Komisija, in če bi se s temi končnimi podatki spremenile posledice, določene v tabeli iz odstavka 1, se v skladu s to tabelo opravijo potrebne pozitivne oziroma negativne popravke, vključno z retroaktivnimi prilagoditvami.

3.

Komisija vse posodobljene referenčne zneske, ki so posledica popravka, informativno objavi v dveh tednih po popravku v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

4.

Če vrednost posebnega kazalnika zaradi uporabe odstavka 1 ali 2 ni služila za posodobitev osebnih prejemkov in pokojnin, se uporabi kot podlaga za izračun prihodnje posodobitve, ko bo skupno povečanje BDP Unije, merjenega od leta, v katerem je bil uporabljen odstavek 1 ali 2, pozitivno. V vsakem primeru za vrednost iz prvega stavka smiselno veljajo omejitve in načela iz člena 10 te priloge. Eurostat v ta namen redno meri gibanje BDP Unije.

5.

Če je ustrezno, imajo pravne posledice zaradi uporabe člena 10 in tega člena polni učinek tudi po datumu izteka veljavnosti te priloge, kakor je navedeno v členu 15.

POGLAVJE 6

VLOGA EUROSTATA IN ODNOSI Z NACIONALNIMI STATISTIČNIMI INŠTITUTI ALI DRUGIMI USTREZNIMI ORGANI DRŽAV ČLANIC

Člen 12

Naloga Eurostata je spremljati kakovost temeljnih podatkov in statističnih metod, ki se uporabljajo za ugotovitev dejavnikov, ki se upoštevajo pri posodobitvi osebnih prejemkov. Eurostat zlasti opravi vse ocene ali študije, potrebne za tako spremljanje.

Člen 13

Eurostat marca vsako leto skliče sestanek delovne skupine, ki jo sestavljajo strokovnjaki iz nacionalnih statističnih uradov ali drugih ustreznih organov držav članic, imenovano "delovna skupina za člena 64 in 65 Kadrovskih predpisov".

Na tem sestanku se preučita statistična metodologija in njeno izvajanje v zvezi s posebnimi in kontrolnimi kazalniki, skupnim indeksom in ekonomskimi paritetami.

Zagotovijo se tudi podatki, potrebni za pripravo napovedi sprememb kupne moči za namene vmesne posodobitve osebnih prejemkov, skupaj s podatki o delovnem času v državnih upravah.

Člen 14

Države članice Eurostat na njegovo zahtevo obvestijo o kakršnih koli dejavnikih, ki neposredno ali posredno vplivajo na sestavo in spremembe osebnih prejemkov javnih uslužbencev državnih uprav.

POGLAVJE 7

KONČNA DOLOČBA IN DOLOČBA O PREGLEDU

Člen 15

1.

Določbe te priloge se uporabljajo od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2023.

2.

Komisija pred 31. marcem 2022 predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu. V tem poročilu upošteva preverjanje, izvedeno v skladu s členom 2 te priloge, in oceni zlasti, ali je gibanje kupne moči osebnih prejemkov in pokojnin uradnikov Unije v skladu s spremembami kupne moči plač nacionalnih javnih uslužbencev v državnih upravah. Komisija na podlagi tega poročila, če je primerno, poda predlog za spremembo te priloge in člena 66a Kadrovskih predpisov na podlagi člena 336 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

3.

Dokler Evropski parlament in Svet ne sprejmeta uredbe na podlagi predloga Komisije, se ta priloga in člen 66a Kadrovskih predpisov še naprej začasno uporabljata po datumih izteka veljavnosti, določenih v odstavku 1 tega člena in v členu 66a Kadrovskih predpisov.

4.

Komisija ob koncu leta 2018 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži vmesno poročilo o uporabi te priloge in člena 66a Kadrovskih predpisov.";

(72)

Priloga XII se spremeni:

(a)

člen 2 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 2

1.   Vsaka posodobitev prispevne stopnje začne učinkovati 1. julija, sočasno z letno posodobitvijo osebnih prejemkov v skladu s členom 65 Kadrovskih predpisov. Nobena posodobitev ne sme povzročiti, da bi bil prispevek več kot eno odstotno točko nad ali pod stopnjo, veljavno v predhodnem letu.

2.   Razlika med posodobitvijo prispevne stopnje, ki bi izhajala iz aktuarskega izračuna, in med posodobitvijo, ki izhaja iz odstopanja iz zadnjega stavka odstavka 1, se nikoli ne izterja ali posledično upošteva pri kasnejših aktuarskih izračunih. Prispevna stopnja, ki bi izhajala iz aktuarskega izračuna, se navede v poročilu o oceni iz člena 1 te priloge";

(b)

v členu 4(6) se beseda "dvanajst-letne" nadomesti z besedo "tridesetletne";

(c)

v členu 10(2) in členu 11(2) se besedilo "12 let" nadomesti z besedilom "30 let";

(d)

vstavi se naslednji člen:

"Člen 11a

Do leta 2020 se za uporabo členov 4(6), 10(2) in 11(2) te priloge drseča sredina izračunava na podlagi naslednje časovne lestvice:

 

V letu 2014 – 16 let

 

V letu 2015 – 18 let

 

V letu 2016 – 20 let

 

V letu 2017 – 22 let

 

V letu 2018 – 24 let

 

V letu 2019 – 26 let

 

V letu 2020 – 28 let.";

(e)

člen 12 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 12

Obrestna mera iz členov 4 in 8 Priloge VIII za izračun obrestnih obresti je efektivna obrestna mera iz člena 10 te priloge in se ob petletnih aktuarskih ocenah po potrebi posodobi.

V zvezi s posodobitvijo se obrestna mera iz členov 4 in 8 Priloge VIII razume kot referenčna obrestna mera. Komisija informativno objavi posodobljene efektivne obrestne mere v dveh tednih po posodobitvi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.";

(f)

člen 14 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 14

1.   Komisija v letu 2022 predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu. V tem poročilu upošteva proračunske posledice te priloge in oceni aktuarsko ravnotežje pokojninskega sistema. Če bo to primerno, bo Komisija na podlagi tega poročila podala predlog za spremembo te priloge.

2.   Komisija v letu 2018 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži vmesno poročilo o uporabi te priloge.";

(73)

Priloga XIII se spremeni:

(a)

v tretjem pododstavku člena 7(2) se beseda "prilagoditvi" zamenja z besedo "posodobitvi";

(b)

členi 10, 14 do 17 in člen 18(2) se črtajo;

(c)

v členu 18(1) se beseda "prilagodijo" nadomesti z besedo "posodobijo", beseda "prilagoditev" pa z besedo "posodobitev";

(d)

člen 19 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 19

Ne glede na določbe Uredbe (EU) št. 1023/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (13), členi 63, 64, 65, 82 in 83a Kadrovskih predpisov, prilogi XI in XII h Kadrovskim predpisom in členi 20(1), 64, 92 in 132 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, kakor so veljali pred 1.11.2013, še naprej veljajo zgolj za namene kakršne koli prilagoditve, potrebne za izvršitev sodbe Sodišča Evropske unije v skladu s členom 266 Pogodbe o delovanju Evropske unije o uporabi teh členov.

(e)

člen 20 se spremeni:

(i)

odstavek 2 se črta;

(ii)

drugi pododstavek odstavka 3 se nadomesti z naslednjim:

"Korekcijski koeficient se za te pokojnine uporabi le, če uradnikovo stalno prebivališče sovpada z njegovim zadnjim krajem zaposlitve ali državo matičnega kraja v smislu člena 7(4) Priloge VII. Vendar uradniki, ki prejemajo pokojnino, zaradi družinskih ali zdravstvenih razlogov lahko zaprosijo organ za imenovanja, da spremeni njihov matični kraj; sklep v zvezi z navedenim se sprejme po tem, ko zadevni uradnik predloži ustrezna dokazila.";

(iii)

zadnji stavek odstavka 4 se črta;

(f)

člen 21 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 21

Ne glede na drugi stavek drugega odstavka člena 77 Kadrovskih predpisov imajo uradniki, ki so se zaposlili pred 1. majem 2004, pravico do 2 % svoje plače iz navedenega člena za vsako leto pokojninske dobe, izračunane v skladu s členom 3 Priloge VIII.

Uradniki, ki so se zaposlili v času od 1. maja 2004 do 31. decembra 2013, imajo pravico do 1,9 % svoje plače iz navedenega člena za vsako leto pokojninske dobe, izračunane v skladu s členom 3 Priloge VIII.";

(g)

člen 22 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 22

1.   Uradniki, ki imajo na dan 1. maja 2004 20 let delovne dobe ali več, postanejo upravičeni do starostne pokojnine, ko dopolnijo 60 let starosti.

Uradniki, ki so na dan 1. maja 2014 stari 35 let ali več in so se zaposlili pred 1. januarjem 2014, postanejo upravičeni do starostne pokojnine v starosti iz spodnje tabele:

Starost na dan 1. maja 2014

Upokojitvena starost

Starost na dan 1. maja 2014

Upokojitvena starost

60 let in več

60 let

47 let

62 let in 6 mesecev

59 let

60 let in 2 meseca

46 let

62 let in 8 mesecev

58 let

60 let in 4 mesece

45 let

62 let in 10 mesecev

57 let

60 let in 6 mesecev

44 let

63 let in 2 meseca

56 let

60 let in 8 mesecev

43 let

63 let in 4 mesece

55 let

61 let

42 let

63 let in 6 mesecev

54 let

61 let in 2 meseca

41 let

63 let in 8 mesecev

53 let

61 let in 4 mesece

40 let

63 let in 10 mesecev

52 let

61 let in 6 mesecev

39 let

64 let in 3 mesece

51 let

61 let in 8 mesecev

38 let

64 let in 4 mesece

50 let

61 let in 11 mesecev

37 let

64 let in 5 mesecev

49 let

62 let in 2 meseca

36 let

64 let in 6 mesecev

48 let

62 let in 4 mesecev

35 let

64 let in 8 mesecev

Uradniki, ki so na dan 1. maja 2014 mlajši od 35 let, postanejo upravičeni do starostne pokojnine v starosti 65 let.

Vendar za uradnike, ki so na dan 1. maja 2014 stari 45 let ali več in so se zaposlili med 1. majem 2004 in 31. decembrom 2013, ostaja upokojitvena starost 63 let.

Razen če ni drugače urejeno v teh kadrovskih predpisih, se upokojitvena starost uradnikov, zaposlenih pred 1. januarjem 2014, ki se upošteva pri vsakem sklicevanju na upokojitveno starost v teh kadrovskih predpisih, ugotovi v skladu z zgornjimi določbami.

2.   Ne glede na člen 2 Priloge VIII imajo uradniki, ki so se zaposlili pred 1. januarjem 2014 in ki ostanejo zaposleni po starosti, v kateri bi postali upravičeni do starostne pokojnine, pravico do dodatnega 2,5-odstotnega povečanja svoje zadnje osnovne plače za vsako leto dela po tej starosti, če celotna pokojnina ne preseže 70 % zadnje osnovne plače v smislu drugega ali tretjega odstavka člena 77 Kadrovskih predpisov, odvisno od primera.

Vendar za uradnike, ki so bili na dan 1. maja 2004 stari 50 let ali več ali so imeli 20 let ali več delovne dobe, povečanje pokojnine iz prejšnjega pododstavka ne znaša manj kot 5 % zneska pokojninskih pravic, pridobljenih v starosti 60 let.

Povečanje se dodeli tudi v primeru smrti, če je uradnik ostal na delu po starosti, v kateri je postal upravičen do starostne pokojnine.

Če uradnik, ki se je zaposlil pred 1. januarjem 2014 in na podlagi Priloge IVa dela z delovnim časom, krajšim od polnega, v pokojninski sistem prispeva sorazmerno z delovnim časom, se povečanje pokojninskih pravic, določeno v tem členu, uporabi le v enakem razmerju.

3.   Če se uradnik upokoji, preden doseže upokojitveno starost iz tega člena, se za obdobje med starostjo 60 let in upokojitveno starostjo uporabi le polovica znižanja iz točke (b) člena 9 Priloge VIII.

4.   Z odstopanjem od drugega pododstavka odstavka 1 edinega člena Priloge IV uradnik, za katerega se v skladu z odstavkom 1 uporablja upokojitvena starost manj kot 65 let, prejema nadomestilo iz navedene priloge pod pogoji, ki jih ta določa, do dneva, ko doseže svojo upokojitveno starost.

Vseeno pa uradnik po tej starosti in do starosti 65 let še naprej prejema nadomestilo, dokler ne doseže najvišje starostne pokojnine, razen kadar se je uporabil člen 42c Kadrovskih predpisov.";

(h)

člen 23 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 23

1.   Če se uporablja točka (a) člena 52 Kadrovskih predpisov in brez poseganja v določbe člena 50, se uradnik, ki je bil zaposlen pred 1. januarjem 2014, samodejno upokoji zadnji dan meseca, v katerem dopolni starost 65 let. Za uradnike, ki so bili zaposleni pred 1. januarjem 2014, se besedilo "66 let starosti"oziroma "66. letu starosti" iz drugega odstavka člena 78 in točke (b) člena 81a(1) Kadrovskih predpisov ter točke (b) člena 12(1) Priloge VIII glasi "65 let starosti" oziroma "65. letu starosti".

2.   Ne glede na člen 52 Kadrovskih predpisov uradniki, ki so se zaposlili pred 1. januarjem 2014 in ki prenehajo delati pred starostjo, v kateri bi postali upravičeni do starostne pokojnine v skladu s členom 22 te priloge, lahko zaprosijo za uporabo točke (b) člena 9 Priloge VIII:

(a)

do 31. decembra 2015 od starosti 55 let

(b)

do 31. decembra 2016 od starosti 57 let.

3.   Z odstopanjem od osmega odstavka člena 50 Kadrovskih predpisov ima uradnik, ki je upokojen v interesu službe v skladu s prvim odstavkom člena 50 Kadrovskih predpisov, pravico do prejemanja pokojnine v skladu s členom 9 Priloge VIII v skladu s spodnjo tabelo:

Datum sklepa iz prvega odstavka člena 50

Starost

Do 31. decembra 2016

55 let

Po 31. decembru 2016

58 let";

(i)

vstavi se naslednji člen:

"Člen 24a

V primeru pokojnin, določenih pred 1. januarjem 2014, se prejemnikova upravičenost po tem datumu še naprej določa v skladu s pravili, ki so se uporabljala ob prvi določitvi upravičenosti. Enako velja za zavarovanje v skupnem sistemu zdravstvenega zavarovanja.";

(j)

člen 28 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 28

1.   Uslužbenci iz člena 2 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, ki so imeli na dan 1. maja 2004 sklenjeno pogodbo ter so po tem datumu in pred 1. januarjem 2014 imenovani za uradnike, imajo ob upokojitvi pravico do aktuarske prilagoditve pokojninskih pravic, ki so jih pridobili kot začasni uslužbenci, pri kateri se upošteva sprememba njihove upokojitvene starosti iz člena 77 Kadrovskih predpisov.

2.   Uslužbenci iz členov 2, 3a in 3b Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, ki imajo na dan 1. januarja 2014 sklenjeno pogodbo in so po tem datumu imenovani za uradnike, imajo ob upokojitvi pravico do aktuarske prilagoditve pokojninskih pravic, ki so jih pridobili kot začasni ali pogodbeni uslužbenci, pri kateri se upošteva sprememba njihove upokojitvene starosti iz člena 77 Kadrovskih predpisov, če so 1. maja 2014 stari vsaj 35 let.";

(k)

doda se naslednji oddelek:

"Oddelek 5

Člen 30

1.   Z odstopanjem od točke 2 oddelka A Priloge I se za uradnike, zaposlene na dan 31. decembra 2013, uporablja naslednja tabela vrst delovnih mest v funkcionalni skupini AD:

Generalni direktor

AD 15 – AD 16

Direktor

AD 14 – AD 15

Vodja enote ali enakovredna funkcija

AD 9 – AD 14

Svetovalec ali enakovredna funkcija

AD 13 – AD 14

Višji upravni uslužbenec v prehodnem obdobju

AD 14

Upravni uslužbenec v prehodnem obdobju

AD 13

Upravni uslužbenec

AD 5 – AD 12

2.   Organ za imenovanja z učinkom od 1. januarja 2014 razvrsti uradnike, zaposlene 31. decembra 2013 v funkcionalni skupini AD, po naslednjih vrstah delovnih mest:

(a)

uradniki, ki so bili na dan 31. decembra 2013 v razredu AD 14 in niso bili direktor, vodja enote, svetovalec ali niso opravljali tem enakovredne funkcije, se uvrstijo v vrsto delovnega mesta "višji upravni uslužbenec v prehodnem obdobju";

(b)

uradniki, ki so bili na dan 31. decembra 2013 v razredu AD 13 in niso bili vodja enote, svetovalec ali niso opravljali tema enakovredne funkcije, se uvrstijo v vrsto delovnega mesta "upravni uslužbenec v prehodnem obdobju";

(c)

uradniki, ki so bili na dan 31. decembra 2013 v razredu od AD 9 do AD 14 in so bili vodja enote ali so opravljali enakovredno funkcijo, se uvrstijo v vrsto delovnega mesta "vodja enote ali enakovredna funkcija";

(d)

uradniki, ki so bili na dan 31. decembra 2013 v razredu AD 13 ali AD 14 in so bili svetovalec ali so opravljali enakovredno funkcijo, se uvrstijo v vrsto delovnega mesta "svetovalec ali enakovredna funkcija";

(e)

uradniki, ki so bili na dan 31. decembra 2013 v razredu od AD 5 do AD 12 in niso bili vodja enote ali niso opravljali enakovredne funkcije, se uvrstijo v vrsto delovnega mesta "upravni uslužbenec".

3.   Z odstopanjem od odstavka 2 lahko organ za imenovanja pred 31. decembrom 2015 uradnike v razredu od AD 9 do AD 14, ki imajo posebne odgovornosti, uvrsti v vrsto delovnega mesta "vodja enote ali enakovredna funkcija" ali "svetovalec ali enakovredna funkcija". Določbe za izvajanje tega člena sprejme vsak organ za imenovanja. Vendar skupno število uradnikov, za katere se uporabi ta določba, ne sme presegati 5 % uradnikov v funkcionalni skupini AD na dan 31. decembra 2013.

4.   Uvrstitev v vrsto delovnega mesta velja, dokler se uradnik ne uvrsti v novo funkcijo, ki ustreza drugi vrsti delovnega mesta.

5.   Če izpolnjujejo pogoje, določene v prvem odstavku člena 44, se uradnikom v razredu AD 12, stopnja 5, na delovnem mestu upravnega uslužbenca 1. januarja 2016 osnovna plača poviša za znesek, ki je enak razliki med plačo za razred AD 12, stopnja 4, in razred AD 12, stopnja 3.

6.   Če izpolnjujejo pogoje, določene v prvem odstavku člena 44, se uradnikom v razredu AD 12, stopnja 5, na delovnem mestu upravnega uslužbenca, za katere velja ukrep iz odstavka 5, po dveh letih osnovna plača dodatno poviša za znesek, ki je enak razliki med plačo za razred AD 12, stopnja 5, in razred AD 12, stopnja 4.

7.   Z odstopanjem od odstavka 5 se za uradnike v razredu AD 12 na delovnem mestu upravnega uslužbenca, ki so bili zaposleni pred 1. majem 2004 in ki niso napredovali med 1. majem 2004 in 31. decembrom 2013, uporabljajo naslednje določbe:

(a)

če izpolnjujejo pogoje, določene v prvem odstavku člena 44, se uradnikom v stopnji 8, 1. januarja 2016 osnovna plača poviša za znesek, ki je enak razliki med plačo za razred AD 12, stopnja 4, in razred AD 12, stopnja 3.

(b)

če zanje velja ukrep iz točke (a), se uradnikom stopnje 8 po dveh letih osnovna plača dodatno poviša za znesek, ki je enak razliki med plačo za razred AD 12, stopnja 5, in AD 12, stopnja 4.

8.   Če izpolnjujejo pogoje, določene v prvem odstavku člena 44, se uradnikom v razredu AD 13, stopnja 5, na delovnem mestu upravnega uslužbenca v prehodnem obdobju 1. januarja 2016 osnovna plača poviša za znesek, ki je enak razliki med plačo za razred AD 13, stopnja 4, in razred AD 13, stopnja 3.

9.   Če izpolnjujejo pogoje, določene v prvem odstavku člena 44, se uradnikom v razredu AD 13, stopnja 5, na delovnem mestu upravnega uslužbenca v prehodnem obdobju, za katere velja ukrep iz odstavka 8, po dveh letih osnovna plača dodatno poviša za znesek, ki je enak razliki med plačo za razred AD 13, stopnja 5, in razred AD 13, stopnja 4.

10.   Uradniki, ki se jim osnovna plača poviša v skladu z odstavki od 5 do 9 in ki so nato imenovani za vodjo enote ali enakovredno funkcijo ali za svetovalca ali enakovredno funkcijo v istem razredu, ohranijo to povišano osnovno plačo.

11.   Z odstopanjem od prvega stavka člena 46 se uradnike, ki so imenovani v naslednji višji razred in zanje velja povišanje osnovne plače v skladu z odstavki 5, 6, 8 in 9, uvrsti v drugo stopnjo tega razreda. Ti uradniki izgubijo pravico do povišanja osnovne plače, kot je določeno v odstavkih 5, 6, 8 in 9.

12.   Povišanje osnovne plače iz odstavka 7 se po napredovanju ne izplačuje in se ne vključi v osnovo, ki se uporabi za določitev povišanja osnovne mesečne plače iz člena 7(5) te priloge.

Člen 31

1.   Z odstopanjem od točke 2 oddelka A Priloge I se za uradnike, zaposlene na dan 31. decembra 2013, uporablja naslednja tabela vrst delovnih mest v funkcionalni skupini AST:

Višji strokovno-tehnični uslužbenec v prehodnem obdobju

AST 10–AST 11

Strokovno-tehnični uslužbenec v prehodnem obdobju

AST 1–AST 9

Upravni strokovno-tehnični uslužbenec v prehodnem obdobju

AST 1–AST 7

Podporni uslužbenec v prehodnem obdobju

AST 1–AST 5

2.   Organ za imenovanja z učinkom od 1. januarja 2014 razvrsti uradnike, zaposlene 31. decembra 2013 v funkcionalni skupini AST, po naslednjih vrstah delovnih mest:

(a)

uradniki, ki so bili na dan 31. decembra 2013 v razredu AST 10 ali AST 11, se uvrstijo v vrsto delovnega mesta "višji strokovno-tehnični uslužbenec v prehodnem obdobju";

(b)

uradniki, ki niso zajeti v točki (a) in so bili pred 1. majem 2004 v nekdanji kategoriji B oziroma so bili pred 1. majem 2004 v nekdanji kategoriji C ali D in so postali člani funkcionalne skupine AST brez omejitve, ter uradniki iz funkcionalne skupine AST, ki so se zaposlili po 1. maju 2004, se uvrstijo v vrsto delovnega mesta "strokovno-tehnični uslužbenec v prehodnem obdobju";

(c)

uradniki, ki niso zajeti v točkah (a) in (b) in so bili pred 1. majem 2004 v nekdanji kategoriji C, se uvrstijo v vrsto delovnega mesta "upravni strokovno-tehnični uslužbenec v prehodnem obdobju";

(d)

uradniki, ki niso zajeti v točkah (a) in (b) in so bili pred 1. majem 2004 v nekdanji kategoriji D, se uvrstijo v vrsto delovnega mesta "podporni uslužbenec v prehodnem obdobju".

3.   Uvrstitev v vrsto delovnega mesta velja, dokler se uradnik ne uvrsti v novo funkcijo, ki ustreza drugi vrsti delovnega mesta. Upravni strokovno-tehnični uslužbenci v prehodnem obdobju in podporni uslužbenci v prehodnem obdobju se lahko uvrstijo v vrsto delovnega mesta strokovno-tehničnega uslužbenca, kakor je opredeljeno v oddelku A Priloge I, zgolj v skladu s postopkom, določenim v členih 4 in 29(1) Kadrovskih predpisov. Napredovanje je dovoljeno le v okviru kariernih tokov, ki ustrezajo vsaki vrsti delovnega mesta iz odstavka 1.

4.   Z odstopanjem od člena 6(1) Kadrovskih predpisov in oddelka B Priloge I se število prostih delovnih mest v naslednjem višjem razredu, ki so potrebna za napredovanje, za podporne uslužbence v prehodnem obdobju izračuna posebej. Uporabijo se naslednji multiplikatorji:

 

Razred

Stopnja

Podporni uslužbenci v prehodnem obdobju

5

4

10 %

3

22 %

2

22 %

1

Kar zadeva podporne uslužbence v prehodnem obdobju, se preučitev primerjalnih odlik za namene napredovanja (člen 45(1) Kadrovskih predpisov) opravi med uradniki v istem razredu in razvrstitvi, ki so upravičeni do napredovanja.

5.   Upravni strokovno-tehnični uslužbenci v prehodnem obdobju in podporni uslužbenci v prehodnem obdobju, ki so bili pred 1. majem 2004 v nekdanji kategoriji C ali D, so v skladu s Prilogo VI še naprej upravičeni do kompenzacijskega dopusta ali plačila nadur, če zahteve službe ne dopuščajo izrabe kompenzacijskega dopusta v dveh mesecih, ki sledita mesecu, v katerem je bilo opravljeno delo prek polnega delovnega časa.

6.   Uradniki, ki jim je bilo na podlagi točke (g) člena 55a(2) Kadrovskih predpisov in člena 4 Priloge IVa h Kadrovskim predpisom dovoljeno, da delajo s krajšim delovnim časom v obdobju, ki se je začelo pred 1. januarjem 2014 in se razteza prek tega datuma, lahko še naprej delajo s krajšim delovnim časom pod enakimi pogoji v skupnem obdobju, ki ne presega petih let.

7.   Za uradnike, katerih upokojitvena starost v skladu s členom 22 te priloge je manj kot 65 let, lahko obdobje treh let iz točke (g) člena 55a(2) Kadrovskih predpisov presega njihovo upokojitveno starost, vendar ne sme presegati starosti 65 let.

Člen 32

Z odstopanjem od prvega stavka četrtega odstavka člena 1 Priloge II h Kadrovskim predpisom zastopnikov funkcionalne skupine AST/SC v odboru uslužbencev ni treba zagotoviti do naslednjih volitev novega odbora uslužbencev, na katerem bodo uslužbenci AST/SC lahko zastopani.

Člen 33

Z odstopanjem od člena 40(2) Kadrovskih predpisov, za uradnika, ki je bil do 31. decembra 2013 v celotni karieri na dopustu iz osebnih razlogov več kot 10 let, velja, da seštevek dopusta iz osebnih razlogov ne sme preseči 15 let v času celotne uradnikove kariere.".

Člen 2

Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije se spremenijo:

(1)

druga alinea člena 1 se črta;

(2)

členu 2 se doda naslednja točka:

"(f)

uslužbenca, ki se zaposli na delovno mesto s seznama delovnih mest, priloženega delu proračuna v zvezi z agencijo iz člena 1a(2) Kadrovskih predpisov, in sta ga proračunska organa opredelila kot začasno, razen vodij agencij in namestnikov vodij agencij, kot je navedeno v aktu Unije o ustanovitvi agencije, in uradnikov, ki so bili v interesu službe napoteni v agencijo.";

(3)

člen 3 se črta;

(4)

v točki (b) člena 3b se točka (i) nadomesti z naslednjim:

"(i)

uradnikov ali začasnih uslužbencev iz funkcionalnih skupin AST/SC in AST;";

(5)

v prvem odstavku člena 8 se besedilo "člen 2(a)" nadomesti s besedilom "člen 2(a) ali člen2(f)";

(6)

člen 10(4) se črta;

(7)

člen 11 se spremeni:

(a)

v prvem stavku prvega odstavka se besedilo "členi 11 do 26" nadomesti z besedilom "členi 11 do 26a";

(b)

v tretjem odstavku se besedi "drugi odstavek" nadomestita z besedama "tretji odstavek";

(8)

člen 12 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

"1.   Zaposlovanje začasnih uslužbencev mora zagotoviti, da institucija dobi najsposobnejše, najučinkovitejše in neoporečne ljudi, ki jih izbira na najširšem možnem geografskem območju med državljani držav članic Unije.

Začasni uslužbenci se izberejo brez razlikovanja na podlagi rase, političnega, svetovnonazorskega ali verskega prepričanja, spola ali spolne usmerjenosti ter ne glede na zakonski stan ali družinsko stanje.

Nobeno delovno mesto ni rezervirano za državljane ene od držav članic. Vendar načelo enakosti državljanov Unije vsaki instituciji omogoča, da sprejme ustrezne ukrepe, če opazi očitno neravnovesje med državljanstvi začasnih uslužbencev, ki ni utemeljeno z objektivnimi merili. Ti ustrezni ukrepi morajo biti utemeljeni in ne smejo imeti za posledico meril zaposlovanja, ki ne temeljijo na odlikah. Organ iz prvega odstavka člena 6 pred sprejetjem takih ustreznih ukrepov sprejme splošne določbe za uveljavitev tega odstavka v skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov.

Komisija po triletnem obdobju, ki se začne s 1. januarjem 2014, poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju prejšnjega pododstavka.

Institucije si prizadevajo podpirati večjezično in večkulturno izobraževanje za otroke svojega osebja, da bi se spodbujalo zaposlovanje z najširšega možnega geografskega območja.";

(b)

v odstavku 5 se besedi "vsaka institucija" nadomestita z "organ iz prvega odstavka člena 6";

(9)

člen 14 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 14

1.   Začasni uslužbenec ima devetmesečno poskusno dobo.

Če začasni uslužbenec v času poskusne dobe zaradi bolezni, porodniškega dopusta iz člena 58 Kadrovskih predpisov ali nesreče najmanj mesec dni neprekinjeno ne more opravljati svojega dela, lahko organ iz prvega odstavka člena 6 ustrezno podaljša poskusno dobo. Skupno trajanje poskusne dobe v nobenem primeru ne presega 15 mesecev.

2.   Če se delo začasnega uslužbenca med poskusno dobo izkaže za očitno neustrezno, se poročilo o začasnem uslužbencu lahko pripravi kadar koli pred koncem poskusne dobe.

Navedeno poročilo se posreduje zadevni osebi, ki ima pravico, da v osmih delovnih dneh po prejemu predloži pisna pojasnila. Njen neposredno nadrejeni poročilo in pojasnila takoj pošlje organu iz prvega odstavka člena 6. Na podlagi poročila lahko organ iz prvega odstavka člena 6 odloči, da se začasni uslužbenec pred iztekom poskusne dobe odpusti z enomesečnim odpovednim rokom ali da se začasnega uslužbenca do izteka poskusne dobe razporedi v drug oddelek.

3.   Najmanj mesec dni pred iztekom poskusne dobe se pripravi poročilo o sposobnosti začasnega uslužbenca za opravljanje nalog na delovnem mestu, pa tudi o njegovi učinkovitosti in ravnanju pri delu. To poročilo se posreduje začasnemu uslužbencu, ki ima pravico, da v osmih delovnih dneh po prejemu predloži pisna pojasnila.

Če je v poročilu priporočena odpustitev ali v izjemnih okoliščinah podaljšanje poskusne dobe v skladu z odstavkom 1, neposredno nadrejeni začasnega uslužbenca takoj pošlje poročilo in pojasnila organu iz prvega odstavka člena 6.

Začasni uslužbenec, katerega delo ali ravnanje ni bilo ocenjeno kot ustrezno za zaposlitev na delovnem mestu, se odpusti.

Končna odločitev se sprejme na podlagi poročila iz tega odstavka ter tudi informacij v zvezi z ravnanjem začasnega uslužbenca v zvezi z naslovom II Kadrovskih predpisov, ki jih ima na voljo organ iz prvega odstavka člena 6.

4.   Odpuščeni začasni uslužbenec ima pravico do nadomestila v višini ene tretjine svoje osnovne plače za vsak dopolnjen mesec poskusne dobe.";

(10)

v členu 15(1) se prvemu pododstavku doda naslednji stavek:

"Začasni uslužbenci, razvrščeni v razred v skladu z merili za razvrščanje v razrede, ki jih sprejme organ iz prvega odstavka člena 6, ohranijo delovni staž v stopnji, ki so jo pridobili na tem položaju, če so imenovani za začasne uslužbence v istem razredu takoj po koncu dotedanjega dela za določen čas.";

(11)

člen 16 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 16

Smiselno se uporabljajo členi 42a, 42b in 55 do 61 Kadrovskih predpisov, ki se nanašajo na dopust, delovni čas, delo preko polnega delovnega časa, izmensko delo, pripravljenost na delovnem mestu ali doma in državne praznike. Izredni dopust ter starševski in družinski dopust ne smejo trajati dlje od pogodbe. Poleg tega se za začasne uslužbence iz člena 29 Priloge XIII h Kadrovskim predpisom ne glede na datum pogodbe o zaposlitvi smiselno uporabljajo členi 41, 42, 45 in 46 Kadrovskih predpisov.

Plačani bolniški dopust iz člena 59 Kadrovskih predpisov ne sme biti daljši od treh mesecev ali od obdobja, ki ga je začasni uslužbenec do takrat prestal na delu, če je ta daljši. Dopust ne sme trajati dlje od pogodbe.

Ko se ti roki iztečejo, je uslužbenec, čigar pogodba o zaposlitvi še traja, kljub nezmožnosti za delo razporejen na neplačani dopust.

Če pa uslužbenec pri opravljanju dela dobi poklicno bolezen ali doživi nesrečo pri delu, prejema celotne osebne prejemke ves čas nezmožnosti za delo, dokler ne pridobi invalidske pokojnine po členu 33.";

(12)

člen 17 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 17

Začasnemu uslužbencu se na lastno zahtevo in v izjemnih okoliščinah lahko odobri neplačani dopust iz nujnih osebnih razlogov. Člen 12b Kadrovskih predpisov se uporablja tudi med trajanjem neplačanega dopusta iz osebnih razlogov.

Dovoljenje iz člena 12b se ne odobri začasnemu uslužbencu za namene opravljanja pridobitne ali nepridobitne poklicne dejavnosti, ki vključuje lobiranje ali zastopanje interesov pri instituciji in ki bi lahko privedla do obstoja ali možnosti nasprotja z legitimnimi interesi institucije.

Organ iz prvega odstavka člena 6 določi trajanje takega dopusta, ki ne presega ene četrtine časa, ki ga je uslužbenec že prestal na delu, ali:

treh mesecev, če ima uslužbenec manj kakor štiri leta delovne dobe;

dvanajstih mesecev v vseh drugih primerih.

Kakršen koli dopust, odobren v skladu s prvim odstavkom, se ne upošteva za namene prvega odstavka člena 44 Kadrovskih predpisov.

V času, ko je začasni uslužbenec na neplačanem dopustu, pravice iz sistema socialne varnosti iz člena 28 mirujejo.

Vendar če začasni uslužbenec nima pridobitne zaposlitve, lahko najkasneje en mesec po mesecu, v katerem nastopi neplačani dopust, zaprosi, da se med dopustom zavarovanje za tveganja iz člena 28 podaljša, če med dopustom plačuje polovico stroškov prispevkov, določenih v navedenem členu; prispevek se izračuna na podlagi njegove zadnje osnovne plače.

Poleg tega začasni uslužbenec, za katerega se uporablja člen 2(c) ali (d), ki dokaže, da ne more pridobivati pokojninskih pravic po drugem sistemu pokojninskega zavarovanja, lahko zaprosi, da pokojninske pravice pridobiva ves čas trajanja neplačanega dopusta, če plačuje stroške prispevka v višini trikratne stopnje iz člena 41; prispevki se izračunajo glede na osnovno plačo za njegov razred in stopnjo.

Ženske, ki porodniški dopust nastopijo pred iztekom pogodbe, so upravičene do porodniškega dopusta in nadomestila.";

(13)

člen 20 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se beseda "prilagoditvijo" nadomesti z besedo "posodobitvijo";

(b)

v odstavku 3 se besedi "posebni dajatvi" nadomestita z besedama "solidarnostni dajatvi";

(c)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

"4.   Za začasne uslužbence se smiselno uporablja člen 44 Kadrovskih predpisov.";

(14)

člen 28a se spremeni:

(a)

v zadnjem stavku odstavka 3 se beseda "prilagodi" nadomesti s "posodobi";

(b)

v odstavku 10 se besedi "institucije Unije" nadomestita z besedilom "organi institucij iz prvega odstavka člena 6";

(c)

odstavek 11 se nadomesti z naslednjim:

"Komisija vsaki dve leti predloži poročilo o finančnem stanju sistema zavarovanja za primer brezposelnosti. Neodvisno od tega poročila lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členoma 111 in 112 Kadrovskih predpisov prilagodi prispevke, določene v odstavku 7 tega člena, če je to potrebno zaradi uravnoteženosti sistema.";

(15)

v drugem pododstavku člena 33(1) se besedilo "65 let starosti" nadomesti z besedilom "66 let starosti";

(16)

člen 34 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 34

Upravičene osebe po umrlem uradniku, kakor so opredeljene v poglavju 4 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, imajo pravico do družinske pokojnine, kakor je to določeno v členih 35 do 38.

Če umre nekdanji uslužbenec, ki je prejemal invalidnino, ali nekdanji uslužbenec v smislu člena 2 (a), (c), (d), (e) ali (f), ki je prejemal starostno pokojnino ali je prenehal delati, preden je dopolnil upokojitveno starost, in je zahteval odlog izplačevanja starostne pokojnine do prvega dne koledarskega meseca, ki sledi mesecu, v katerem doseže upokojitveno starost, imajo po umrlem uslužbencu upravičene osebe, kakor so opredeljene v poglavju 4 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, pravico do družinske pokojnine, kakor to določa navedena priloga.

Kadar več kot eno leto ni znano bivališče začasnega uslužbenca, ali nekdanjega začasnega uslužbenca, ki prejema invalidnino ali starostno pokojnino, ali nekdanjega začasnega uslužbenca, ki je prenehal delati pred upokojitveno starostjo in je zahteval odlog izplačevanja starostne pokojnine do prvega dne koledarskega meseca, ki sledi mesecu, v katerem doseže upokojitveno starost, se za zakonca in osebe, priznane kot vzdrževance, smiselno uporabljajo določbe poglavij 5 in 6 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, ki se nanašajo na začasne pokojnine.";

(17)

v tretjem stavku prvega odstavka člena 36 se besedilo "člena 2(a), (c) ali (d)" nadomesti z besedilom "člena 2(a), (c), (d), (e) ali (f)";

(18)

v četrtem odstavku člena 37 se besedilo "pred dopolnjenim 63. letom starosti" nadomesti z besedilom "pred upokojitveno starostjo", besedilo "člena 2(a), (c) ali (d)" pa se nadomesti z besedilom "člena 2(a), (c), (d), (e) ali (f)";

(19)

člen 39(1) se nadomesti z naslednjim:

"1.   Ob prenehanju dela je uslužbenec v smislu člena 2 upravičen do starostne pokojnine, prenosa aktuarskega ekvivalenta ali izplačila odpravnine v skladu s poglavjem 3 naslova V Kadrovskih predpisov in Priloge VIII k tem predpisom. Če je uslužbenec upravičen do starostne pokojnine, se njegove pokojninske pravice znižajo v sorazmerju z zneski, plačanimi na podlagi člena 42.";

(20)

v členu 42 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

"V skladu s pogoji, ki jih določi organ iz prvega odstavka člena 6, uslužbenec lahko ta organ zaprosi, da izvrši vsa plačila, ki jih mora uslužbenec poravnati za vzpostavitev ali ohranitev svojih pokojninskih pravic v svoji matični državi.";

(21)

člen 47 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 47

Poleg prenehanja zaradi smrti delovno razmerje začasnega uslužbenca preneha:

(a)

ob koncu meseca, v katerem uslužbenec dopolni 66 let starosti ali, kadar je primerno, na datum, določen v skladu z drugim in tretjim odstavkom člena 52 Kadrovskih predpisov; ali

(b)

pri pogodbi o zaposlitvi za določen čas:

(i)

na datum, naveden v pogodbi;

(ii)

ob koncu odpovednega roka, navedenega v pogodbi, ki daje uslužbencu ali instituciji možnost predčasnega prenehanja. Odpovedni rok ne sme biti krajši od enega meseca za leto delovne dobe, ob upoštevanju najkrajšega roka enega meseca in najdaljšega roka treh mesecev. Za začasne uslužbence z obnovljeno pogodbo je najdaljši rok šest mesecev. Odpovedni rok ne začne teči med nosečnostjo, potrjeno z zdravniškim potrdilom, med porodniškim ali bolniškim dopustom, če ta ne traja dlje od treh mesecev. Poleg tega se odpovedni rok ob upoštevanju zgoraj navedenih omejitev prekine med nosečnostjo, potrjeno z zdravniškim potrdilom, porodniškim ali bolniškim dopustom. Če institucija odpove pogodbo, ima uslužbenec pravico do nadomestila v višini ene tretjine svoje osnovne plače za obdobje med datumom prenehanja dela in datumom izteka pogodbe;

(iii)

kadar uslužbenec ne izpolnjuje več pogojev iz točke (a) člena 12(2), ob upoštevanju možnosti za odobritev izjeme v skladu z navedeno določbo. Če se izjema ne odobri, se uporabi odpovedni rok iz točke (ii); ali

(c)

pri pogodbi za nedoločen čas:

(i)

ob koncu odpovednega roka, določenega v pogodbi; odpovedni rok ne sme biti krajši od enega meseca za vsako dopolnjeno leto delovne dobe, pri čemer je najkrajši rok tri mesece in najdaljši 10 mesecev. Odpovedni rok ne začne teči med nosečnostjo, potrjeno z zdravniškim potrdilom, med porodniškim ali bolniškim dopustom, če ta ne traja dlje od treh mesecev. Poleg tega se odpovedni rok ob upoštevanju zgoraj navedenih omejitev prekine med nosečnostjo, potrjeno z zdravniškim potrdilom, porodniškim ali bolniškim dopustom; ali

(ii)

kadar uslužbenec ne izpolnjuje več pogojev iz točke (a) člena 12(2), ob upoštevanju možnosti za odobritev izjeme v skladu navedeno določbo. Če se izjema ne odobri, se uporabi odpovedni rok iz točke (i).";

(22)

vstavi se naslednji člen:

"Člen 48a

Člen 50 Kadrovskih predpisov se lahko v posameznem zakonodajnem obdobju smiselno uporabi za največ pet višjih začasnih uslužbencev političnih skupin v Evropskem parlamentu, ki so v razredu AD 15 ali AD 16, če so dopolnili petinpetdeset let in imajo dvajset let delovne dobe v institucijah in imajo v zadnjem razredu vsaj dve leti in pol delovnega staža.";

(23)

člen 50c(2) se črta;

(24)

Naslovu II se doda naslednje poglavje:

"POGLAVJE 11

POSEBNE DOLOČBE ZA ZAČASNE USLUŽBENCE IZ ČLENA 2(F)

Člen 51

Člen 37, razen točke (b) prvega odstavka, in člen 38 Kadrovskih predpisov se smiselno uporabljata za začasne uslužbence iz člena 2(f).

Člen 52

Z odstopanjem od tretjega odstavka člena 17 se začasnim uslužbencem iz člena 2(f) s pogodbo za nedoločen čas, ne glede na njihovo delovno dobo lahko odobri neplačan dopust za obdobja, ki ne presegajo enega leta.

Skupno trajanje takega dopusta ne sme preseči dvanajst let v času trajanja celotne kariere uslužbenca.

Na delovno mesto začasnega uslužbenca se lahko zaposli druga oseba.

Po izteku dopusta se začasni uslužbenec ponovno zaposli na prvem prostem delovnem mestu, ki ustreza njegovemu razredu v njegovi funkcionalni skupini, če zanj izpolnjuje pogoje. Če odkloni ponujeno delovno mesto, ohrani pravico do ponovne zaposlitve na naslednjem prostem delovnem mestu, ki ustreza njegovemu razredu v njegovi funkcionalni skupini, ob upoštevanju istih določb; če odkloni drugič, lahko institucija prekine zaposlitev brez predhodnega obvestila. Uslužbenec do dejanske ponovne zaposlitve ali napotitve ostane na neplačanem dopustu iz osebnih razlogov.

Člen 53

Začasni uslužbenci iz člena 2(f) se zaposlijo na podlagi izbirnega postopka, ki ga organizira ena ali več agencij. Zadevni agenciji ali agencijam pri tem na njihovo zahtevo pomaga Evropski urad za izbor osebja, predvsem pri opredeljevanju vsebine preskusov in organizaciji izbirnih postopkov. Evropski urad za izbor osebja zagotovi preglednost izbirnih postopkov.

V primeru zunanjega izbirnega postopka se začasni uslužbenci iz člena 2(f) zaposlijo le v razredih SC 1 do SC2, AST 1 do AST 4 ali AD 5 do AD 8. Vendar lahko agencija po potrebi in v ustrezno utemeljenih primerih odobri zaposlitev v razredih AD 9, AD 10, AD 11 ali, izjemoma, v razredu AD 12 za delovna mesta z ustrezno odgovornostjo in v okviru potrjenega kadrovskega načrta. Skupno število zaposlitev v razredih AD 9 do AD 12 v agenciji ne sme preseči 20 % skupnega števila zaposlitev v funkcionalni skupini AD, izračunano v petletnem sprotnem obdobju.

Člen 54

Začasni uslužbenci iz člena 2(f) se razvrstijo v naslednji višji razred izključno na podlagi izbora med uslužbenci, ki so v svojem razredu delali vsaj dve leti, potem ko se preučijo primerjalne odlike takih začasnih uslužbencev in poročila o njih. Smiselno se uporablja zadnji stavek člena 45(1) in člena 45(2) Kadrovskih predpisov. Multiplikatorji enakovrednosti povprečne kariere, določeni za uradnike v oddelku B Priloge I h Kadrovskim predpisom, ne smejo biti preseženi.

V skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov vsaka agencija sprejme splošne predpise za izvajanje tega člena.

Člen 55

Kadar začasni uslužbenec iz člena 2(f) po notranji objavi delovnega mesta zasede novo delovno mesto v isti funkcionalni skupini, ne sme biti razvrščen v nižji razred ali stopnjo od razreda ali stopnje njegovega prejšnjega delovnega mesta, če je njegov razred eden od razredov, določenih v objavi prostega delovnega mesta.

Enake določbe se smiselno uporabljajo, kadar začasni uslužbenec sklene novo pogodbo z agencijo neposredno po izteku prejšnje pogodbe za takega začasnega uslužbenca pri drugi agenciji.

Člen 56

V skladu s členom 110(2) Kadrovskih predpisov vsaka agencija sprejme splošne predpise o postopkih, ki urejajo zaposlovanje in uporabo začasnih uslužbencev iz člena 2(f).";

(25)

Naslov III se črta;

(26)

v členu 79(2) se besedi "vsaka institucija" nadomestita z besedilom "organ iz prvega odstavka člena 6";

(27)

člen 80 se spremeni:

(a)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

"3.   Organ iz prvega odstavka člena 6 vsake institucije, agencije ali subjekta iz člena 3a lahko na podlagi te tabele in po posvetovanju z Odborom za kadrovske predpise podrobneje opredeli pristojnosti za vsako vrsto dela.";

(b)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

"4.   Smiselno se uporabljata člena 1d in 1e Kadrovskih predpisov.";

(28)

člen 82 se spremeni:

(a)

v odstavku 6 se besedi "vsaka institucija" nadomestita z besedilom "organ iz prvega odstavka člena 6";

(b)

doda se naslednji odstavek:

"7.   Pogodbenim uslužbencem v funkcionalnih skupinah II, III in IV se sodelovanje na notranjih natečajih dovoli šele, ko dopolnijo tri leta delovne dobe v instituciji. Pogodbeni uslužbenci v funkcionalni skupini II imajo dostop le do natečajev za razrede SC 1 do 2, v funkcionalni skupini III za razrede AST 1 do 2 ter v funkcionalni skupini IV za razrede AST 1 do 4 ali AD 5 do 6. Skupno število kandidatov, ki so pogodbeni uslužbenci in ki so imenovani na prosta delovna mesta v navedenih razredih, nikoli ne preseže 5 % skupnega letnega števila imenovanj v navedene funkcionalne skupine v skladu z drugim odstavkom člena 30 Kadrovskih predpisov.";

(29)

člen 84 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 84

1.   Pogodbeni uslužbenec, ki je sklenil pogodbo za najmanj eno leto, opravi na začetku zaposlitve šestmesečno poskusno dobo, če je v funkcionalni skupini I, in devetmesečno poskusno dobo, če je v kateri koli drugi funkcionalni skupini.

Če pogodbeni uslužbenec v času poskusne dobe zaradi bolezni, porodniškega dopusta iz člena 58 Kadrovskih predpisov, ali nesreče najmanj mesec dni neprekinjeno ne more opravljati svojega dela, lahko organ iz prvega odstavka člena 6 ustrezno podaljša poskusno dobo. Skupno trajanje poskusne dobe v nobenem primeru ne sme presegati 15 mesecev.

2.   Če se delo pogodbenega uslužbenca med poskusno dobo izkaže za očitno neustrezno, se poročilo o pogodbenem uslužbencu lahko pripravi kadar koli pred koncem poskusne dobe.

Navedeno poročilo se posreduje zadevni osebi, ki ima pravico, da v osmih delovnih dneh po prejemu predloži pisna pojasnila. Neposredno nadrejeni pogodbenega uslužbenca takoj pošlje poročilo in pojasnila organu iz prvega odstavka člena 6. Na podlagi poročila organ iz prvega odstavka člena 6 lahko odloči, da se pogodbeni uslužbenec pred iztekom poskusne dobe odpusti z enomesečnim odpovednim rokom ali da se pogodbenega uslužbenca do izteka poskusne dobe razporedi v drug oddelek.

3.   Najmanj mesec dni pred iztekom poskusne dobe se pripravi poročilo o sposobnosti pogodbenega uslužbenca za opravljanje nalog na delovnem mestu, pa tudi o njegovi učinkovitosti in ravnanju pri delu. To poročilo se posreduje pogodbenemu uslužbencu, ki ima pravico, da v osmih delovnih dneh po prejemu predloži pisna pojasnila.

Če je v poročilu priporočena odpustitev ali v izjemnih okoliščinah podaljšanje poskusne dobe v skladu z odstavkom 1, neposredno nadrejeni pogodbenega uslužbenca takoj pošlje poročilo in pojasnila organu iz prvega odstavka člena 6.

Pogodbeni uslužbenec, katerega delo ali ravnanje ni bilo ocenjeno kot ustrezno za zaposlitev na delovnem mestu, se odpusti.

Končna odločitev se sprejme na podlagi poročila iz tega odstavka in informacij v zvezi z ravnanjem pogodbenega uslužbenca v zvezi z naslovom II Kadrovskih predpisov, ki jih ima na voljo organ iz prvega odstavka člena 6.

4.   Odpuščeni pogodbeni uslužbenec ima pravico do nadomestila v višini ene tretjine svoje osnovne plače za vsak dopolnjen mesec poskusne dobe.";

(30)

v členu 85(3) se besedilo "člena 314 Pogodbe ES" nadomesti z besedilom "člena 55(1) Pogodbe o Evropski uniji";

(31)

člena 86(1) se spremeni:

(a)

drugemu pododstavku se doda naslednji stavek:

"Vendar pa se za pogodbene uslužbence, zaposlene v razredu 1, smiselno uporablja drugi odstavek člena 32 Kadrovskih predpisov.";

(b)

doda se naslednji pododstavek:

"V skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov se sprejmejo splošni izvedbeni predpisi za izvajanje tega odstavka.";

(32)

v točki (b) prvega odstavka člena 88 se besedi "treh let" nadomestita z besedama "šestih let";

(33)

člen 91 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 91

Smiselno se uporabljajo členi od 16 do 18.

Drugi stavek člena 55(4) Kadrovskih predpisov se ne uporablja smiselno za pogodbene uslužbence.

Pogodbeni uslužbenci iz funkcionalnih skupin III in IV nimajo pravice do nadomestila ali plačila za nadurno delo.

V skladu s pogoji iz Priloge VI Kadrovskih predpisov imajo pogodbeni uslužbenci iz funkcionalnih skupin I in II, ki so opravili nadurno delo, pravico do kompenzacijskega dopusta ali plačila nadur, če zahteve službe ne dopuščajo izrabe kompenzacijskega dopusta v dveh mesecih, ki sledita mesecu, v katerem so opravili nadurno delo.";

(34)

v členu 95 se besedi "63. leta starosti" nadomestita z besedama "upokojitvene starosti";

(35)

člen 96 se spremeni:

(a)

v odstavku 3 se beseda "prilagajajo" nadomesti s "posodabljajo";

(b)

odstavek 11 se nadomesti z naslednjim:

"11.   Komisija vsaki dve leti predloži poročilo o finančnem stanju sistema zavarovanja za primer brezposelnosti. Neodvisno od tega poročila lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členoma 111 in 112 Kadrovskih predpisov prilagodi prispevke, določene v odstavku 7, če je to potrebno zaradi uravnoteženosti sistema.";

(36)

v drugem stavku drugega pododstavka člena 101(1) se besedilo "65 let starosti" nadomesti z besedilom "66 let starosti";

(37)

člen 103 se spremeni:

(a)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

"2.   Če umre nekdanji pogodbeni uslužbenec, ki je upravičen do invalidnine ali do starostne pokojnine ali ki je prenehal delati pred upokojitveno starostjo in je zahteval odlog izplačevanja starostne pokojnine do prvega dne koledarskega meseca, ki sledi mesecu, v katerem doseže upokojitveno starost, imajo po njem upravičene osebe, kakor so opredeljene v poglavju 4 Priloge VIII, pravico do družinske pokojnine, kakor to določa navedena priloga.";

(b)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

"3.   Kadar več kot eno leto ni znano bivališče pogodbenega uslužbenca ali nekdanjega pogodbenega uslužbenca, ki prejema invalidnino ali starostno pokojnino, ali nekdanjega pogodbenega uslužbenca, ki je prenehal delati pred upokojitveno starostjo in je zahteval odlog izplačevanja starostne pokojnine do prvega dne koledarskega meseca, ki sledi mesecu, v katerem doseže upokojitveno starost, se za zakonca in osebe, priznane kot vzdrževance, smiselno uporabljajo določbe poglavij 5 in 6 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, ki se nanašajo na začasne pokojnine.";

(38)

v členu 106(4) se besedilo "dopolnjenim 63. letom starosti" nadomesti z besedilom "upokojitveno starostjo";

(39)

v členu 120 se besedi "vsaka institucija" nadomestita z besedilom "organ iz prvega odstavka člena 6";

(40)

vstavi se naslednji člen:

"Člen 132a

Akreditiranim parlamentarnim pomočnikom se lahko v skladu z izvedbenimi ukrepi iz člena 125(1) in na izrecno zahtevo posameznega poslanca ali poslancev, ki mu oziroma jim pomagajo, samo enkrat izplača bodisi nadomestilo za nastanitev bodisi za selitev ob prenehanju zaposlitve, ki se izplača iz nadomestila za parlamentarno pomoč poslancu, in sicer na podlagi dokazila, da so morali spremeniti kraj prebivališča. Znesek nadomestila ne presega mesečne osnovne plače pomočnika.";

(41)

člen 139 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se spremeni:

(i)

točka (b) se nadomesti z naslednjim:

"(b)

ob koncu meseca, v katerem akreditirani parlamentarni pomočnik dopolni 66 let starosti ali, izjemoma, na datum, določen v skladu z drugim in tretjim odstavkom člena 52 Kadrovskih predpisov;";

(ii)

točka (d) se nadomesti z naslednjim:

"(d)

ob upoštevanju dejstva, da je zaupanje temelj službenega odnosa med poslancem in njegovim akreditiranim parlamentarnim pomočnikom, ob koncu odpovednega roka, navedenega v pogodbi, ki daje akreditiranemu parlamentarnemu pomočniku ali Evropskemu parlamentu, ki nastopa na zahtevo poslanca ali poslancev Evropskega parlamenta, za pomoč katerim je bil akreditirani parlamentarni pomočnik zaposlen, možnost predčasne prekinitve pogodbe. Odpovedni rok ne sme biti krajši od enega meseca za leto delovne dobe, ob upoštevanju najkrajšega roka enega meseca in najdaljšega roka treh mesecev. Odpovedni rok ne začne teči med nosečnostjo, potrjeno z zdravniškim potrdilom, med porodniškim ali bolniškim dopustom, če ta ne traja dlje od treh mesecev. Poleg tega se odpovedni rok ob upoštevanju zgoraj navedenih omejitev prekine med nosečnostjo, potrjeno z zdravniškim potrdilom, porodniškim ali bolniškim dopustom;";

(b)

vstavi se naslednji odstavek:

"3a.   Izvedbeni ukrepi iz člena 125(1) določajo spravni postopek, ki se uporablja pred prekinitvijo pogodbe akreditiranega parlamentarnega pomočnika na zahtevo poslanca ali poslancev Evropskega parlamenta, za pomoč katerim je bil zaposlen, ali parlamentarnega pomočnika v skladu s točko (d) odstavka 1 in odstavkom 3.";

(42)

v členu 141 se besedi "vsaka institucija" nadomestita z besedilom "organ iz prvega odstavka člena 6";

(43)

doda se naslednji člen:

"Člen 142a

Komisija do 31. decembra 2020 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem oceni uporabo teh pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.";

(44)

Priloga se spremeni:

(a)

členu 1(1) se dodata naslednja stavka:

„Člen 21, člen 22, razen odstavka 4, člen 23, člen 24a in člen 31(6) in (7) navedene priloge se smiselno uporabljajo za druge uslužbence, zaposlene na dan 31. decembra 2013. Člen 30 ter člen 31(1), (2), (3) in (5) navedene priloge se smiselno uporabljajo za začasne uslužbence, zaposlene na dan 31. decembra 2013. Za uslužbence, ki so bili zaposleni pred 1. januarjem 2014, se besedi "66 let" v drugem pododstavku člena 33(1), členu 47(a), drugem pododstavku člena 101(1) in členu 139(1)(b) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev glasita "65 let".

(b)

doda se naslednji člen:

"Člen 6

Z učinkom od 1. januarja 2014 se pogodbe začasnih uslužbencev, za katere se uporablja člen 2(a) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev in ki so bili 31. decembra 2013 zaposleni v agenciji, brez izbirnega postopka spremenijo v pogodbe v skladu s točko (f) člena 2 teh pogojev za zaposlitev. Pogoji pogodbe sicer ostanejo nespremenjeni. Ta odstavek se ne uporablja za pogodbe začasnih uslužbencev, ki so zaposleni kot vodje agencij ali namestniki vodij agencij, kot je navedeno v aktu Unije o ustanovitvi agencije, ali za uradnike, ki so bili v interesu službe napoteni v agencijo.".

Člen 3

1.   Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Uporablja se od 1. januarja 2014, razen člena 1, točke 44, in člena 1, točke 73(d), ki se uporablja od dneva začetka veljavnosti te uredbe.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 22. oktobra 2013

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

V. LEŠKEVIČIUS


(1)  Mnenje z dne 22. marca 2012 (ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  UL C 205, 12.7.2012, str. 1.

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 2. julija 2013 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 10. oktobra 2013.

(4)  Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije, določeni v Uredbi Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (UL L 56, 4.3.1968, str. 1).

(5)  Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).";

(6)  Uredba Sveta (ESPJ, EGS, Euratom) št. 300/76 z dne 9. februarja 1976 o kategorijah uradnikov, upravičenih do dodatkov za izmensko delo, ter stopnje in pogoji dodeljevanja dodatkov (UL L 38, 13.2.1976, str. 1).

(7)  Uredba Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 260/68 z dne 29. februarja 1968 o pogojih in postopku obdavčevanja v korist Evropskih skupnosti (UL L 56, 4.3.1968, str. 8).";

(8)  Uredba Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 z dne 29. februarja 1968 o določitvi Kadrovskih predpisov za uradnike in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti ter uvedbi posebnih ukrepov, ki se začasno uporabljajo za uradnike Komisije (UL L 56, 4.3.1968, str. 1).

(9)  Uredba Sveta (Euratom, ESPJ, EGS) št. 2530/72 z dne 4. decembra 1972 o uvedbi posebnih in začasnih ukrepov pri zaposlovanju uradnikov Evropskih skupnosti zaradi pristopa novih držav članic in za prenehanje dela uradnikov teh Skupnosti (UL L 272, 5.12.1972, str. 1).

(10)  Uredba Sveta (ESPJ, EGS, Euratom) št. 1543/73 z dne 4. junija 1973 o uvedbi posebnih začasnih ukrepov za uradnike Evropskih Skupnosti, ki so plačani iz skladov za raziskave in investicije (UL L 155, 11.6.1973, str. 1).";

(11)  Število delovnih mest parlamentarnega sejnega osebja v Evropskem parlamentu ne presega 85.";

(12)  Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).

(13)  Uredba (EU) št. 1023/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije (UL L 287, 29.10.2013, str. 15)";


Top