Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32013R0231

Delegirana uredba Komisije (EU) št. 231/2013 z dne 19. decembra 2012 o dopolnitvi Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z izjemami, splošnimi pogoji poslovanja, depozitarji, finančnim vzvodom, preglednostjo in nadzorom Besedilo velja za EGP

OJ L 83, 22.3.2013, p. 1–95 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
Special edition in Croatian: Chapter 06 Volume 012 P. 200 - 294

In force: This act has been changed. Current consolidated version: 11/04/2013

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2013/231/oj

22.3.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 83/1


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 231/2013

z dne 19. decembra 2012

o dopolnitvi Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z izjemami, splošnimi pogoji poslovanja, depozitarji, finančnim vzvodom, preglednostjo in nadzorom

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (1) ter zlasti člena 3(6), člena 4(3), člena 9(9), člena 12(3), člena 14(4), člena 15(5), člena 16(3), člena 17, člena 18(2), člena 19(11), člena 20(7), člena 21(17), člena 22(4), člena 23(6), člena 24(6), člena 25(9), člena 34(2), člena 35(11), člena 36(3), člena 37(15), člena 40(11), člena 42(3) in člena 53(3) Direktive,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 2011/61/EU pooblašča Komisijo, da sprejme delegirane akte, ki zlasti določajo pravila, ki zadevajo izračun praga, finančni vzvod, pogoje poslovanja za upravitelje alternativnih investicijskih skladov (v nadaljnjem besedilu: UAIS), vključno z obvladovanjem tveganja in upravljanjem likvidnosti, zahtevami glede nalog in dolžnosti depozitarjev alternativnih investicijskih skladov (v nadaljnjem besedilu: AIS), pravili o preglednosti in posebnimi zahtevami glede tretjih držav. Pomembno je, da začnejo vsa ta dopolnilna pravila veljati istočasno kot Direktiva 2011/61/EU, tako da se začnejo nove zahteve, naložene UAIS, učinkovito izpolnjevati. Določbe te uredbe so tesno povezane, saj obravnavajo dovoljenje, trajno delovanje in preglednost UAIS, ki upravljajo in/ali tržijo AIS v Uniji, ki so neločljivo povezani vidiki ustanavljanja in izvajanja dejavnosti upravljanja sredstev. Za zagotovitev skladnosti med navedenimi določbami, ki bi morale začeti veljati hkrati, in za omogočanje celovitega pregleda nad določbami in enotnega dostopa do njih za osebe, za katere veljajo navedene obveznosti, vključno z vlagatelji, ki niso rezidenti Unije, je zaželeno, da se vsi delegirani akti, ki se zahtevajo z Direktivo 2011/61/EU, vključijo v eno uredbo.

(2)

Pomembno je zagotoviti, da se cilji Direktive 2011/61/EU dosežejo enotno v vseh državah članicah, s čimer se bosta okrepili celovitost notranjega trga in pravna varnost za njegove udeležence, vključno z institucionalnimi vlagatelji, pristojnimi organi in drugimi zainteresiranimi stranmi, in sicer s sprejetjem uredbe. Oblika uredbe zagotavlja skladen okvir za vse udeležence na trgu in je najboljše jamstvo za usklajeno področje delovanja, enotne konkurenčne pogoje in enotno ustrezno raven zaščite vlagateljev. Poleg tega zagotavlja neposredno uporabo natančnih enotnih pravil glede delovanja UAIS, katerih značilnosti omogočajo neposredno uporabo in zato dodaten prenos na nacionalni ravni ni potreben. Uporaba uredbe poleg tega onemogoča zapoznelo uporabo Direktive 2011/61/EU v državah članicah.

(3)

Ker delegirana uredba določa naloge in odgovornosti „vodstvenega organa“ in „višjega vodstva“, je pomembno pojasniti pomen teh izrazov, zlasti dejstvo, da je vodstveni organ lahko sestavljen iz višjih vodstvenih delavcev. Ker ta uredba poleg tega uvaja tudi izraz „nadzorna funkcija“, bi opredelitev vodstvenega organa morala pojasniti, da gre za organ, ki obsega vodstveno funkcijo, če sta nadzorna in vodstvena funkcija ločeni v skladu z nacionalno zakonodajo o gospodarskih družbah. Direktiva 2011/61/EU zahteva, da UAIS pristojnim organom predložijo nekatere informacije, vključno z odstotkom sredstev AIS, ki so predmet posebnih ureditev, ki izhajajo iz njihove nelikvidne narave. Ta uredba pojasnjuje pomen posebnih ureditev, da bodo UAIS natančno vedeli, kakšne informacije bi morali zagotoviti pristojnim organom.

(4)

Direktiva 2011/61/EU zagotavlja manj strog sistem za tiste UAIS, ki upravljajo portfelj AIS, katerih skupna upravljana sredstva ne presegajo zadevnega praga. Treba je jasno določiti, kako se izračuna skupna vrednost upravljanih sredstev. V tem okviru je treba opredeliti ukrepe, potrebne za izračun celotne vrednosti sredstev, da se jasno določi, katera sredstva niso vključena v izračun, pojasni, kako se vrednotijo sredstva, pridobljena z uporabo finančnih vzvodov, in določijo pravila za obravnavo primerov navzkrižne udeležbe v deležih med AIS, ki jih upravlja UAIS.

(5)

Celotno vrednost upravljanih sredstev je treba izračunati najmanj enkrat letno in uporabljati posodobljene informacije. Vrednost sredstev bi bilo zato treba ugotoviti v dvanajstih mesecih pred datumom izračuna celotne vrednosti upravljanih sredstev in kolikor je mogoče blizu tega datuma.

(6)

Za zagotovitev, da je UAIS še naprej upravičen do obravnave v okviru manj strogega sistema iz Direktive 2011/61/EU, bi moral vzpostaviti postopek za redno spremljanje celotne vrednosti upravljanih sredstev. UAIS lahko obravnava vrste upravljanih AIS in različne razrede vloženih sredstev, da oceni, kakšna je verjetnost, da se prag preseže, ali potrebo po dodatnem izračunu.

(7)

Kadar UAIS ne izpolnjuje več pogojev glede pragov, bi o tem moral obvestiti pristojni organ in v 30 koledarskih dneh zaprositi za dovoljenje. Kadar pa se preseganje praga ali padanje pod prag v danem koledarskem letu pojavlja le občasno in se taki primeri štejejo kot začasni, UAIS ne bi bilo treba prositi za izdajo dovoljenja. V takih primerih bi moral UAIS pristojni organ obvestiti o preseganju praga in pojasniti, zakaj meni, da je tako preseganje prehodne narave. Stanje, ki traja več kot tri mesece, se ne more šteti za začasno. UAIS bi moral pri ocenjevanju tega, ali je stanje začasno, upoštevati pričakovane dejavnosti vpisa in odkupa ali, kjer je to primerno, vpoklic in distribucijo kapitala. UAIS kot del te ocene ne bi smel uporabljati pričakovanih tržnih gibanj.

(8)

Podatki, ki jih UAIS uporabljajo pri izračunu celotne vrednosti upravljanih sredstev, niso na voljo javnosti ali vlagateljem. Pristojnim organom pa je treba omogočiti, da preverijo, ali je UAIS pravilno izračunal in spremljal celotno vrednost upravljanih sredstev, vključno z oceno primerov, ko je celotna vrednost upravljanih sredstev začasno presegla zadevni prag, in bi torej na zahtevo morali imeti dostop do teh podatkov.

(9)

Pomembno je, da UAIS, upravičeni do obravnave v okviru blažjega režima iz Direktive 2011/61/EU, pristojnim organom ob registraciji posredujejo posodobljene informacije. Vse vrste UAIS nimajo posodobljenih ponudbenih dokumentov, ki odražajo zadnji razvoj dogodkov v zvezi z AIS, ki jih upravljajo, in taki UAIS lahko zahtevane informacije predložijo v ločenem dokumentu, ki opisuje naložbeno strategijo skladov. To je mogoče v primeru skladov zasebnega ali tveganega kapitala, ki denar pogosto pridobivajo na podlagi pogajanj z morebitnimi vlagatelji.

(10)

AIS, ki ima v lasti samo lastniške deleže v družbah, ki kotirajo na borzi, se ne bi smel šteti kot sklad, ki uporablja finančni vzvod, če lastniški deleži niso pridobljeni z izposojanjem. Kadar isti AIS kupi opcije na delniški indeks, se šteje, da uporablja finančni vzvod, saj se je povečala njegova izpostavljenost navedeni naložbi.

(11)

Za zagotovitev enotne uporabe obveznosti UAIS glede objektivnega pregleda uporabljenega finančnega vzvoda je treba zagotoviti dve metodi za njegov izračun. Na podlagi tržnih raziskav je najboljše rezultate mogoče doseči s povezovanjem tako imenovane „metode bruto izpostavljenosti“ z „metodo zavezujoče izpostavljenosti“.

(12)

Za pridobitev ustreznih informacij za spremljanje sistemskih tveganj in pregled nad uporabo finančnega vzvoda s strani UAIS, bi morale biti informacije o izpostavljenosti AIS pristojnim organom in vlagateljem predložene na podlagi metode bruto izpostavljenosti in metode zavezujoče izpostavljenosti, vsi UAIS pa bi morali zato izpostavljenost izračunati na podlagi obeh metod. Metoda bruto izpostavljenosti izraža skupno izpostavljenost AIS, metoda zavezujoče izpostavljenosti pa omogoča vpogled v tehnike zavarovanja pred tveganjem in pobota, ki jih uporablja upravitelj, zato je metodi treba obravnavati povezano. Zlasti je lahko koristen podatek, v kolikšni meri se skupna izpostavljenost razlikuje med metodo bruto izpostavljenosti in metodo zavezujoče izpostavljenosti. Če je treba zagotoviti, da se vsako povečanje izpostavljenosti AIS ustrezno odraža, lahko Komisija sprejme dodatne delegirane akte o dodatni in neobvezni metodi za izračun finančnega vzvoda.

(13)

Pri izračunu izpostavljenosti bi se morale na začetku vključiti vse pozicije AIS, vključno s kratkimi in dolgimi pozicijami v zvezi s sredstvi ter obveznostmi, izposojo, izvedenimi finančnimi instrumenti in katero koli drugo metodo, ki povečuje izpostavljenost, kadar tveganja in koristi sredstev ali obveznosti nosi AIS, ter vsemi drugimi pozicijami, ki sestavljajo čisto vrednost sredstev.

(14)

Dogovore o izposoji, ki jih sklenejo AIS, bi bilo treba izvzeti, če so začasni in zadevajo kapitalske obveznosti vlagateljev ter so v celoti kriti z njimi. Obnovljiva posojila se ne štejejo kot začasna.

(15)

Poleg izračuna izpostavljenosti z metodo bruto izpostavljenosti bi morali vsi UAIS izpostavljenost izračunati tudi z metodo zavezujoče izpostavljenosti. V skladu s to metodo bi se morali izvedeni finančni instrumenti pretvoriti v enakovredne pozicije v osnovnem sredstvu. Če pa AIS vlaga v določene izvedene finančne instrumente, da bi izravnal tržno tveganje drugih sredstev, v katere vlaga, se pod določenimi pogoji navedeni instrumenti ne smejo pretvoriti v enakovredno pozicijo v osnovnem sredstvu, saj se izpostavljenosti obeh naložb izravnata. Do tega bi moralo priti, kadar na primer portfelj AIS vlaga v določen indeks in ima v lasti izvedeni finančni instrument, ki zamenja donos navedenega indeksa z donosom drugega indeksa, kar bi moralo biti enako izpostavljenosti do drugega indeksa v portfelju, in zato čista vrednost sredstev AIS ne bi bila odvisna od donosa prvega indeksa.

(16)

Pri izračunu izpostavljenosti v skladu z metodo zavezujoče izpostavljenosti izvedeni finančni instrumenti, ki izpolnjujejo merila iz te uredbe, ne povzročajo nobene dodatne izpostavljenosti. Če AIS vlaga v indeksirane standardizirane terminske pogodbe in ima denarno pozicijo, enako celotni osnovni tržni vrednosti standardiziranih terminskih pogodb, bi bilo to enakovredno neposrednemu vlaganju v indeksirane delnice, zato se indeksirana standardizirana terminska pogodba ne bi smela upoštevati za namene izračuna izpostavljenosti AIS.

(17)

Pri izračunu izpostavljenosti na podlagi metode zavezujoče izpostavljenosti bi bilo treba UAIS omogočiti, da uporabijo pogodbe o varovanju pred tveganjem in pobotu, če izpolnjujejo merila, povezana z metodo zavezujoče izpostavljenosti.

(18)

Zahtevo, da pogodbe o pobotu zadevajo isto osnovno sredstvo, je treba dosledno razlagati tako, da se sredstva, ki jih UAIS šteje kot enakovredna ali tesno povezana, kot so različni razredi delnic ali obveznic, ki jih izda isti izdajatelj, ne bi smela šteti kot enaka za namene pogodbe o pobotu. Namen opredelitve pogodbe o pobotu je zagotoviti, da se upoštevajo le tista trgovanja, ki izravnajo tveganja, povezana z drugimi trgovanji, in ne puščajo nobenega pomembnega preostalega tveganja. Kombinacije trgovanj, katerih cilj je ustvariti donos, čeprav majhen, z zmanjšanjem nekaterih tveganj, medtem ko druga ostanejo nespremenjena, se ne bi smele šteti kot pogodbe o pobotu, kot so arbitražne naložbene strategije, katerih cilj je ustvariti donos z izkoriščanjem cenovnih neskladij med izvedenimi finančnimi instrumenti z istim osnovnim sredstvom, vendar drugačno zapadlostjo.

(19)

Upravljanje portfelja, katerega namen je zmanjšati tveganje trajanja z združevanjem naložbe v dolgoročno obveznico z obrestno zamenjavo ali skrajšati trajanje portfelja obveznic AIS z odprtjem kratke pozicije v standardizirani terminski pogodbi na obveznico, ki predstavlja obrestno tveganje portfelja (varovanje pred tveganjem trajanja), bi bilo treba šteti kot pogodbo o varovanju pred tveganjem, če izpolnjuje merila o varovanju pred tveganjem.

(20)

Upravljanje portfelja, katerega namen je izravnava znatnih tveganj, povezanih z naložbo v dobro razpršen portfelj delnic z odprtjem kratke pozicije v indeksirani standardizirani terminski pogodbi na delniškem trgu, kjer je sestava lastniškega portfelja zelo podobna sestavi indeksa delniškega trga, njegov donos pa je tesno povezan z donosom indeksa delniškega trga in kjer kratka pozicija v indeksirani standardizirani terminski pogodbi na delniškem trgu omogoča nedvomno zmanjšanje splošnega tržnega tveganja, povezanega z lastniškim portfeljem, specifično tveganje pa je neznatno, kot je varovanje pred tveganjem beta dobro razpršenega lastniškega portfelja, kjer se specifično tveganje šteje kot neznatno, bi se moralo šteti kot upravljanje portfelja, ki izpolnjuje merila o varovanju pred tveganjem.

(21)

Upravljanje portfelja, katerega namen je izravnava tveganja, povezanega z naložbo v obveznico z nespremenljivo obrestno mero z združevanjem dolge pozicije v kreditni zamenjavi z obrestno zamenjavo, ki fiksno obrestno mero zamenja z obrestno mero, enako ustreznemu ekvivalentu denarnega trga in razliki v obrestnih merah, bi se moralo šteti kot pogodba o varovanju pred tveganjem, če so načeloma izpolnjena vsa merila metode zavezujoče izpostavljenosti o varovanju pred tveganjem.

(22)

Upravljanje portfelja, katerega namen je izravnava tveganja določene delnice z odprtjem kratke pozicije prek pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih v delnici, ki je drugačna, a tesno povezana s prvo delnico, se ne bi smelo šteti kot izpolnjevanje meril o varovanju pred tveganjem. Čeprav se ta strategija opira na odpiranje nasprotnih pozicij v istem razredu sredstev, ne zavaruje pred specifičnim tveganjem, povezanim z vlaganjem v določeno delnico. Zato se ne bi smela šteti kot pogodba o varovanju pred tveganjem, kot je določeno v merilih, povezanih z metodo zavezujoče izpostavljenosti.

(23)

Upravljanje portfelja, katerega namen je ohranjati alfo košarice delnic (ki zajema omejeno število delnic) s kombinacijo naložbe v navedeno košarico delnic s kratko pozicijo v standardizirani terminski pogodbi v indeksu delniškega trga, prilagojeno z beta, se ne bi smelo šteti kot izpolnjevanje meril o varovanju pred tveganjem. Namen takšne strategije ni izravnati znatnih tveganj, povezanih z naložbo v navedeno košarico delnic, temveč izravnati beto (tržno tveganje) navedene naložbe in ohranjati alfo. Alfa del košarice delnic lahko prevlada nad beta delom in tako povzroči izgubo na ravni AIS. Zato se ne bi smela šteti kot pogodba o varovanju pred tveganjem.

(24)

Arbitražna strategija o združitvi je strategija, ki združuje kratko pozicijo v delnici z dolgo pozicijo v drugi delnici. Cilj take strategije je varovanje pred beto (tržnim tveganjem) pozicij in ustvarjanje donosa, povezanega z relativno uspešnostjo obeh delnic. Alfa del košarice delnic pa lahko prav tako prevlada nad beta delom in tako povzroči izgubo na ravni AIS. Zato se ne bi smela šteti kot pogodba o varovanju pred tveganjem, kot je določena v merilih, povezanih z metodo zavezujoče izpostavljenosti.

(25)

Strategija, katere namen je varovanje dolge pozicije v delnici ali obveznici s kupljeno kreditno zaščito za istega izdajatelja, zadeva dva različna razreda sredstev in se zato ne bi smela šteti kot pogodba o varovanju pred tveganjem.

(26)

UAIS bi moral pri uporabi metod, ki povečujejo izpostavljenost AIS, upoštevati splošna načela, kot je upoštevanje vsebine posla poleg njegove pravne oblike. UAIS bi moral zlasti v zvezi s posli začasne prodaje in/ali začasnega nakupa ugotoviti, ali je AIS preprečil ali ohranil tveganja in koristi vključenih sredstev. UAIS bi moral pregledati tudi izvedene finančne instrumente ali druge pogodbe na podlagi osnovnih sredstev, da bi ugotovil morebitne prihodnje obveznosti AIS, ki izhajajo iz navedenih poslov.

(27)

Ker metoda zavezujoče izpostavljenosti vodi k temu, da se obrestne mere z različnimi zapadlostmi štejejo kot različna osnovna sredstva, lahko AIS, ki v skladu s svojo osnovno naložbeno politiko primarno vlagajo v obrestne izvedene finančne instrumente, uporabijo posebna pravila o pobotu trajanja, da se upošteva korelacija med razponi zapadlosti obrestne krivulje. AIS bi moral pri določitvi svoje naložbene politike in profila tveganja opredeliti stopnjo obrestnega tveganja in posledično določiti svoje ciljno trajanje. AIS bi moral pri odločanju o naložbah upoštevati vnaprej določeno ciljno trajanje. Kadar se trajanje portfelja razlikuje od ciljnega trajanja, se strategija ne bi smela šteti kot pogodba o pobotu trajanja, kot je določeno v merilih, povezanih z metodo zavezujoče izpostavljenosti.

(28)

Pravila o pobotu trajanja omogočajo, da se dolge pozicije pobotajo s kratkimi pozicijami, katerih osnovna sredstva so različne obrestne mere. Zapadlosti, ki služijo kot pragi zapadlosti, zajemajo dve leti, sedem let in 15 let. V okviru vsakega razpona zapadlosti bi moral biti dovoljen pobot pozicij.

(29)

Pobot pozicij med dvema različnima razponoma zapadlosti bi se moral dovoliti delno. Za pobotane pozicije, ki omogočajo le delen pobot, je treba uporabiti kazni. Izražene bi morale biti v odstotkih, ki izražajo povprečne korelacije med razponi zapadlosti za dve leti, pet let, deset let in 30 let obrestne krivulje. Večja kot je razlika med zapadlostmi pozicij, bolj je njihov pobot predmet kazni in zato se morajo odstotki povečati.

(30)

Pozicije, katerih modificirano trajanje je precej večje od modificiranega trajanja celotnega portfelja, niso v skladu z naložbeno strategijo AIS in njihov popoln pobot ne bi smel biti dovoljen. Zato pobot kratke pozicije z zapadlostjo 18 mesecev (razpon zapadlosti 1) z dolgo pozicijo z zapadlostjo 10 let (razpon zapadlosti 3) ne bi smel biti sprejemljiv, če je ciljno trajanje AIS okoli 2 leti.

(31)

AIS lahko pri izračunu izpostavljenosti najprej opredeli pogodbe o varovanju pred tveganjem. Izvedeni finančni instrumenti, vključeni v te pogodbe, se nato izključijo iz izračuna skupne izpostavljenosti. AIS bi moral v pogodbah o varovanju pred tveganjem uporabiti točen izračun. AIS pri izračunu varovanja pred tveganjem ne bi smeli uporabljati pravil o pobotu trajanja. Pravila o pobotu trajanja se lahko uporabljajo za pretvorbo preostalih obrestnih izvedenih finančnih instrumentov v njihove enakovredne pozicije osnov.

(32)

UAIS mora v skladu z Direktivo 2011/61/EU zagotoviti, da so morebitna tveganja poklicne odgovornosti, ki izhajajo iz njegove dejavnosti, ustrezno krita z dodatnimi lastnimi sredstvi ali zavarovanjem poklicne odgovornosti. Enotna uporaba te določbe zahteva splošno razumevanje morebitnih tveganj poklicne odgovornosti, ki morajo biti krita. Splošna specifikacija tveganj, ki izhajajo iz poklicne malomarnosti UAIS, bi morala opredeliti značilnosti relevantnih tveganih dogodkov in določiti obseg morebitne poklicne odgovornosti, vključno s škodo ali izgubo, ki jo povzročijo osebe, ki neposredno opravljajo dejavnosti, za katere je UAIS zakonsko odgovoren, kot so direktorji, uradniki ali osebje UAIS, in osebe, ki opravljajo dejavnosti v okviru dogovora o prenosu z UAIS. V skladu z določbami Direktive 2011/61/EU na odgovornost UAIS ne bi smel vplivati prenos ali nadaljnji prenos, UAIS pa bi moral zagotoviti ustrezno kritje poklicnih tveganj, povezanih s takimi tretjimi osebami, za katere je zakonsko odgovoren.

(33)

Za zagotovitev splošnega razumevanja splošne specifikacije bi moral seznam primerov služiti kot merilo za prepoznavanje primerov morebitnih tveganj poklicne odgovornosti. Navedeni seznam bi moral vključevati veliko različnih dogodkov, ki izhajajo iz malomarnih dejanj, napak ali opustitev, kot so izguba dokumentov, ki izkazujejo lastništvo naložbe, zavajajoče informacije ali kršitev različnih obveznosti ali dolžnosti UAIS. Vključiti bi bilo treba tudi opustitev preprečevanja goljufivega ravnanja v organizaciji UAIS, in sicer z ustreznimi sistemi notranjega nadzora. Škoda, nastala zaradi neizvajanja dolžnosti primerne skrbnosti pri naložbi, ki se je izkazala kot goljufija, bi sprožila poklicno odgovornost UAIS in bi morala biti ustrezno krita. Vendar pa izgube, ki nastanejo zato, ker je naložba izgubila vrednost zaradi neugodnih tržnih pogojev, ne bi smele biti krite. Seznam bi moral vključevati tudi neustrezno izvedena vrednotenja, ki bi jih bilo treba razumeti kot neizpolnjevanje obveznosti vrednotenja, ki krši člen 19 Direktive 2011/61/EU in ustrezne delegirane akte.

(34)

UAIS bi morali v skladu z obveznostmi obvladovanja tveganja imeti na voljo ustrezne kvalitativne mehanizme za notranji nadzor, s čimer bi se izognili poslovnim napakam ali bi jih omilili, vključno s tveganji poklicne odgovornosti. Zato bi moral UAIS v okviru svoje politike obvladovanja tveganja imeti na voljo ustrezne politike in postopke za upravljanje poslovnega tveganja, ki ustrezajo naravi, obsegu in kompleksnosti njegovega poslovanja. Takšni postopki in politike bi morali v vsakem primeru omogočiti oblikovanje baze podatkov o notranjih izgubah, ki bi služila za namene ocenjevanja profila poslovnega tveganja.

(35)

Za zagotovitev, da dodatna lastna sredstva in zavarovanje poklicne odgovornosti ustrezno krijejo morebitna tveganja poklicne odgovornosti, bi bilo treba uvesti kvantitativna minimalna merila za določitev ustrezne stopnje kritja. UAIS bi moral takšna kvantitativna merila določiti kot določen odstotek vrednosti upravljanega portfelja AIS, izračunan kot vsota absolutne vrednosti vseh sredstev vseh upravljanih AIS, ne glede na to, ali so pridobljena z uporabo finančnega vzvoda ali z denarjem vlagateljev. V tem okviru bi se izvedeni finančni instrumenti morali vrednotiti po tržni ceni, saj bi jih lahko nadomestili po tej ceni. Ker je kritje prek zavarovanja poklicne odgovornosti po naravi bolj negotovo od kritja prek dodatnih lastnih sredstev, bi morali za ta dva različna instrumenta, ki se uporabljata za kritje tveganja poklicne odgovornosti, veljati različni odstotki.

(36)

Za zagotovitev, da je zavarovanje poklicne odgovornosti učinkovito pri kritju izgub, ki izhajajo iz zavarovanih dogodkov, bi moralo biti sklenjeno z zavarovalnico, ki je pooblaščena za izdajanje zavarovanja poklicne odgovornosti. To vključuje zavarovalnice v EU in zunaj EU, ki lahko takšne zavarovalniške storitve izvajajo v skladu z zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo.

(37)

Za namene prožnosti bi pri določanju ustreznega zavarovanja poklicne odgovornosti moralo biti mogoče, da se UAIS in zavarovalnica dogovorita o klavzuli, ki določa, da bo UAIS določen znesek plačal kot prvi del kakršne koli izgube (določeno preseganje). Kadar je takšno določeno preseganje dogovorjeno, bi moral UAIS zagotoviti lastna sredstva, ki ustrezajo določenemu znesku izgube, ki ga krije UAIS. Takšna lastna sredstva bi morala dopolnjevati ustanovitveni kapital UAIS in lastna sredstva, ki jih mora UAIS zagotoviti v skladu s členom 9(3) Direktive 2011/61/EU.

(38)

Načeloma bi bilo treba ustreznost kritja z dodatnimi lastnimi sredstvi ali zavarovanjem poklicne odgovornosti pregledati najmanj enkrat na leto. Vendar pa bi UAIS moral imeti vzpostavljene postopke, ki zagotavljajo stalno spremljanje celotne vrednosti upravljanega portfelja AIS in stalno prilagajanje zneska kritja tveganja poklicne odgovornosti, če so ugotovljena znatna neskladja. Poleg tega lahko pristojni organ matične države članice UAIS zmanjša ali poveča zahtevo glede minimalnih dodatnih lastnih sredstev, in sicer na podlagi profila tveganja UAIS, njegovih preteklih izgub in ustreznosti njegovih dodatnih lastnih sredstev ali zavarovanja poklicne odgovornosti.

(39)

Direktiva 2011/61/EU zahteva, da UAIS delujejo v najboljšem interesu AIS, vlagateljev v AIS in integritete trga. UAIS bi zato morali uporabiti ustrezne politike in postopke, ki bi jim omogočali preprečevati zlorabe, kot je tržno časovno kalkuliranje ali pozno trgovanje. Osebe, ki se ukvarjajo s tržnim časovnim kalkuliranjem, izkoriščajo neposodobljene ali zastarele cene vrednostnih papirjev v portfelju, ki vplivajo na izračun čiste vrednosti sredstev AIS, ali kratkoročno kupujejo in odkupujejo enote AIS in tako izkoriščajo način, na katerega AIS izračuna svojo čisto vrednost sredstev. Pozno trgovanje vključuje dajanje naročil za nakup ali odkup enot AIS po določeni točki zaustavitve trgovanja, prejeta cena pa je cena, veljavna v navedeni točki. Obe zlorabi škodujeta interesom dolgoročnih vlagateljev, saj zmanjšujeta njihov donos in imata škodljive učinke na donos AIS, ker zvišujeta transakcijske stroške ter ovirata upravljanje portfelja. UAIS bi morali vzpostaviti tudi ustrezne postopke za zagotovitev, da se AIS upravlja učinkovito, in bi morali delovati tako, da bi preprečili nepotrebne stroške, ki se obračunajo AIS in njegovim vlagateljem.

(40)

UAIS bi morali v skladu s pristopom, ki se uporablja za upravitelje KNPVP, zagotoviti visok standard skrbnosti pri izbiri in spremljanju naložb. Imeti bi morali ustrezno strokovno znanje in poznavanje sredstev, v katera vlagajo AIS. Za zagotovitev, da se odločitve o naložbah izvajajo v skladu z naložbeno strategijo in, kadar je primerno, omejitvami tveganj upravljanih AIS, bi morali UAIS uvesti in izvajati pisne politike in postopke glede primerne skrbnosti. Te politike in postopke bi bilo treba redno pregledovati in posodabljati. Kadar UAIS vlagajo v posebne vrste sredstev z dolgim trajanjem, manj likvidna sredstva, kot so deleži v nepremičninah ali partnerstvih, bi morale zahteve glede primerne skrbnosti veljati tudi v fazi pogajanj. Dejavnosti, ki jih izvaja UAIS pred zaključkom sporazuma, bi morale biti dobro dokumentirane, da se lahko dokaže njihova skladnost z ekonomskim in finančnim načrtom ter tako s trajanjem AIS. UAIS morajo hraniti zapisnike pomembnih sestankov, pripravljalno dokumentacijo in gospodarske ter finančne analize, izvedene za namene ocenjevanja izvedljivosti projekta in pogodbenih obveznosti.

(41)

Zahteva, da UAIS delujejo strokovno, skrbno in vestno, bi morala veljati tudi, kadar UAIS imenuje glavnega posrednika ali nasprotno stranko. UAIS bi moral izbrati in imenovati le tiste glavne posrednike in nasprotne stranke, ki so predmet stalnega nadzora, so finančno trdni in imajo potrebno organizacijsko strukturo, ki ustreza storitvam, ki se zagotavljajo UAIS ali AIS. Za zagotovitev, da so interesi vlagateljev ustrezno zaščiteni, je pomembno pojasniti, da je eno od meril, na podlagi katerega bi se morala ocenjevati finančna trdnost, merilo o tem, ali za glavne posrednike ali nasprotne stranke veljajo ustrezna pravila varnega in skrbnega poslovanja, vključno z zahtevami glede ustreznega kapitala, in učinkovit nadzor.

(42)

V skladu z Direktivo 2011/61/EU, ki zahteva, da UAIS delujejo pošteno, pravično in strokovno, bi morale imeti osebe, ki dejansko vodijo posle UAIS, ki so člani vodstvenega organa ali višjega vodstva, in sicer v primeru subjektov, ki nimajo vodstvenega organa, zadostno znanje, spretnosti in izkušnje za opravljanje svojih nalog, zlasti da razumejo tveganja, povezana z dejavnostjo UAIS. V skladu z zeleno knjigo Komisije o korporativnem upravljanju finančnih institucij (2) bi morale osebe, ki dejansko upravljajo UAIS, zadosti časa posvetiti tudi opravljanju nalog v UAIS ter delovati pošteno, celovito in neodvisno, da bi med drugim lahko učinkovito ocenjevale in izpodbijale odločitve višjega vodstva.

(43)

Za zagotovitev, da se relevantne dejavnosti ustrezno izvajajo, bi UAIS morali zaposliti osebje s potrebnimi spretnostmi, znanjem in strokovnostjo, ki so potrebni za opravljanje nalog, ki so mu dodeljene.

(44)

UAIS, ki opravljajo storitev upravljanja individualnega portfelja, morajo izpolnjevati pravila glede nagrajevanja iz Direktive Komisije 2006/73/ES z dne 10. avgusta 2006 o izvajanju Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z organizacijskimi zahtevami in pogoji poslovanja investicijskih družb ter opredeljenimi izrazi za namene navedene direktive (3). Zaradi doslednosti bi se morala ta načela razširiti na UAIS, ki opravljajo storitev upravljanja skupnega portfelja in trženja. Obstoj, naravo in znesek pristojbine, provizije ali koristi ali, če zneska ni mogoče določiti, metode izračuna zneska bi bilo treba razkriti v letnem poročilu UAIS.

(45)

Vlagatelji v AIS bi morali biti zaščiteni podobno, kot so zaščitene stranke UAIS, za katere UAIS opravljajo storitev upravljanja individualnega portfelja, saj morajo v takem primeru izpolnjevati pravila najboljše izvedbe iz Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (4) in Direktive 2006/73/ES. Upoštevati pa bi bilo treba razlike med različnimi vrstami sredstev, v katere vlagajo AIS, saj najboljša izvedba ni pomembna v primeru, ko UAIS vlaga v deleže v nepremičninah ali partnerstvih in je naložba izvedena po obsežnih pogajanjih o pogojih sporazuma. Kadar izbira različnih izvedbenih mest ni mogoča, bi morali UAIS imeti možnost, da pristojnim organom in revizorjem dokažejo, da izbira različnih izvedbenih mest ni mogoča.

(46)

Zaradi skladnosti z zahtevami, ki veljajo za upravitelje KNPVP, bi morala pravila o obravnavi naročil in združevanju ter razdeljevanje naročil za trgovanje veljati za UAIS, ko upravljajo skupen portfelj. Vendar pa ta pravila ne bi smela veljati, kadar je naložba v sredstva izvedena po obsežnih pogajanjih o pogojih sporazuma, kot so naložbe v deleže v nepremičninah ali partnerstvih ali podjetja, ki ne kotirajo na borzi, saj v takih primerih ni izvedeno nobeno naročilo.

(47)

Pomembno je opredeliti primere, v katerih lahko pride do nasprotij interesov, zlasti kjer obstaja možnost finančnega dobička ali izogibanja finančni izgubi ali kjer finančne ali druge spodbude vplivajo na ravnanje UAIS tako, da daje prednost posebnim interesom pred interesi drugih strani, kot so drug AIS, njegove stranke, naložbeni podjemi za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) ali druge stranke UAIS.

(48)

Politika obvladovanja nasprotij interesov, ki jo vzpostavi UAIS, bi morala določiti primere, v katerih bi lahko dejavnosti, ki jih izvaja UAIS, pomenile nasprotje interesov, ki vodi ali ne vodi do morebitnih tveganj oškodovanja interesov AIS ali njegovih vlagateljev. Pri njihovem določanju bi UAIS moral upoštevati dejavnost upravljanja skupnega portfelja in tudi druge dejavnosti, za izvajanje katerih je pooblaščen, vključno z dejavnostmi njegovih pooblaščencev, podpooblaščencev, zunanjega cenilca ali nasprotne stranke.

(49)

V skladu s pristopom iz Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (5) za družbe za upravljanje KNPVP in iz Direktive 2004/39/ES za investicijska podjetja bi morali UAIS tudi sprejeti postopke in ukrepe za zagotovitev, da ustrezne osebe, ki izvajajo različne poslovne dejavnosti, ki bi lahko povzročile nasprotja interesov, te dejavnosti izvajajo neodvisno ter ustrezno velikosti in dejavnostim UAIS.

(50)

Bistveno je, da se zagotovi splošni okvir, v skladu s katerim bi bilo treba upravljati in razkriti nasprotja interesov, če do njih pride. Natančne ukrepe in postopke, ki jih je treba upoštevati v takih primerih, bi bilo treba pojasniti v politiki obvladovanja nasprotij interesov, ki jo mora uvesti UAIS.

(51)

Eden od glavnih sestavnih delov sistema obvladovanja tveganj je trajna funkcija obvladovanja tveganj. Zaradi doslednosti bi morale biti njene naloge in odgovornosti podobne tistim iz Direktive Komisije 2010/43/EU z dne 1. julija 2010 o izvajanju Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta o organizacijskih zahtevah, nasprotjih interesov, poslovanju, obvladovanju tveganja ter vsebini sporazuma med depozitarjem in družbo za upravljanje (6), in sicer trajni funkciji obvladovanja tveganj v družbah za upravljanje KNPVP. Ta funkcija bi morala imeti glavno vlogo pri oblikovanju politike obvladovanja tveganj AIS ter spremljanju in merjenju tveganja za zagotovitev, da je stopnja tveganja stalno usklajena s profilom tveganja AIS. Trajna funkcija obvladovanja tveganj bi morala imeti potrebno pristojnost, dostop do vseh ustreznih informacij in redne stike z višjim vodstvom in vodstvenim organom UAIS, s čimer bi imela zagotovljene posodobljene informacije in bi po potrebi lahko takoj ukrepala.

(52)

Politika obvladovanja tveganj sestavlja drug steber sistema obvladovanja tveganj. Navedena politika bi morala biti ustrezno dokumentirana in bi morala pojasniti zlasti ukrepe in postopke, ki se uporabljajo za merjenje in upravljanje tveganj, zaščitne ukrepe za neodvisno opravljanje funkcije obvladovanja tveganj, tehnike, uporabljene za obvladovanje tveganj, in natančne podatke o razporeditvi odgovornosti v UAIS za obvladovanje tveganj in postopke poslovanja. Višje vodstvo bi moralo za zagotavljanje učinkovitosti politiko obvladovanja tveganja pregledati vsaj enkrat na leto.

(53)

Kot zahteva Direktiva 2011/61/EU, bi morala biti funkcija obvladovanja tveganj funkcionalno in hierarhično ločena od delujočih enot. Zato bi bilo treba pojasniti, da bi bilo tako ločevanje treba zagotoviti vse do ravni vodstvenega organa UAIS in da osebe, ki opravljajo funkcijo obvladovanja tveganj, ne bi smele opravljati nobenih nalog, ki bi lahko povzročile nasprotje interesov, ali da ne bi smele biti nadzorovane s strani osebe, ki je odgovorna za funkcije, ki bi lahko povzročile nasprotje interesov.

(54)

Bistveno je opredeliti zaščitne ukrepe, ki jih mora UAIS uporabiti v vsakem primeru, da se zagotovi neodvisno opravljanje funkcije obvladovanja tveganj in zlasti, da osebam, ki opravljajo funkcijo obvladovanja tveganj, niso zaupane naloge, ki bi lahko povzročile nasprotje interesov, da bi morale te osebe odločitve sprejemati na podlagi podatkov, ki jih lahko ustrezno ocenijo, in da je postopek odločanja mogoče pregledati.

(55)

Čeprav Direktiva 2011/61/EU AIS ne nalaga nobenih omejitev glede naložb, tveganj vsakega AIS ni mogoče učinkovito obvladovati, če UAIS vnaprej ne določi omejitev tveganja. Te bi morale biti v skladu s profilom tveganja AIS, v skladu z Direktivo 2011/61/EU pa jih je treba razkriti vlagateljem.

(56)

Zaradi doslednosti so zahteve glede ugotavljanja, merjenja in spremljanja tveganja podobne določbam Direktive 2010/34/EU. UAIS bi morali ustrezno obravnavati morebitno občutljivost svojih tehnik in modelov za merjenje tveganj, in sicer z izvajanjem testov izjemnih situacij, testov preteklih dogodkov in analize scenarijev. Kadar testi izjemnih situacij in analize scenarijev pokažejo posebno občutljivost v določenih okoliščinah, bi morali UAIS takoj ukrepati in sprejeti korektivne ukrepe.

(57)

Direktiva 2011/61/EU od Komisije zahteva, da opredeli sisteme in postopke upravljanja likvidnosti, ki omogočajo, da UAIS spremlja likvidnostno tveganje AIS, razen kadar je AIS zaprtega tipa brez finančnega vzvoda, in zagotovi, da profil likvidnosti naložb AIS izpolnjuje osnovne obveznosti. Zato je pomembno za vse UAIS določiti temeljne zahteve, katerih uporabo bi bilo treba prilagoditi velikosti, strukturi in vrsti AIS, ki ga upravlja zadevni UAIS.

(58)

UAIS bi morali biti svojim pristojnim organom sposobni dokazati, da so uvedli ustrezne in učinkovite politike ter postopke upravljanja likvidnosti. To zahteva ustrezno upoštevanje vrste AIS, vključno z vrsto osnovnih sredstev in obsegom likvidnostnega tveganja, ki mu je AIS izpostavljen, obsegom in kompleksnostjo AIS ali kompleksnostjo postopka likvidacije ali prodaje sredstev.

(59)

Sistemi in postopki za upravljanje likvidnosti lahko UAIS omogočajo uporabo instrumentov in ureditev, ki so potrebni za upravljanje nelikvidnih sredstev in z njimi povezanih težav vrednotenja, da bi se lahko odzvali na zahteve po odkupu. Takšni instrumenti in ureditve lahko vključujejo, če to dovoljuje nacionalna zakonodaja, omejitve odkupov (gates), delne odkupe, začasne izposoje, odpovedne roke in skupine likvidnih sredstev, „stranske žepe“ in druge mehanizme, kadar so nekatera sredstva AIS predmet podobnih ureditev med AIS in njegovimi vlagatelji in bi se zato morale šteti kot „posebne ureditve“, saj vplivajo na posebne pravice vlagateljev v AIS o odkupu. Začasna ukinitev AIS se ne bi smela obravnavati kot posebna ureditev, saj to velja za vsa sredstva AIS in vse vlagatelje AIS. Uporaba instrumentov in posebnih ureditev za upravljanje likvidnosti bi morala biti odvisna od dejanskih okoliščin in bi se morala razlikovati glede na naravo, obseg in naložbeno strategijo AIS.

(60)

Zahteve za spremljanje upravljanja likvidnosti osnovnih kolektivnih naložbenih podjemov, v katere vlagajo AIS, skupaj z zahtevami glede vzpostavitve instrumentov in ureditev za upravljanje likvidnostnega tveganja in opredelitve, upravljanja in spremljanja nasprotij interesov med vlagatelji, ne bi smela veljati za UAIS, ki upravljajo AIS zaprtega tipa, ne glede na to, ali se šteje, da uporabljajo finančni vzvod. Oprostitev teh zahtev glede upravljanja likvidnosti, povezanih z odkupom, bi morala odražati razlike v splošnih pogojih odkupa za vlagatelje v AIS zaprtega tipa v primerjavi s tistimi, ki vlagajo v AIS odprtega tipa.

(61)

Uporaba minimalnih omejitev glede likvidnosti ali nelikvidnosti AIS bi lahko zagotovila učinkovito orodje za spremljanje nekaterih vrst UAIS. Preseganje omejitve samo po sebi ne bi zahtevalo ukrepanja UAIS, saj je to odvisno od dejstev in okoliščin ter dovoljenih odstopanj, ki jih določi UAIS. Omejitve bi se tako lahko uporabile v povezavi s spremljanjem povprečnega dnevnega odkupa v odvisnosti od likvidnosti sredstev, in sicer po dnevih v istem obdobju. To bi bilo mogoče uporabiti tudi za spremljanje namena vlagateljev, da podprejo testiranje izjemnih situacij. Navedene omejitve bi lahko sprožile nadaljnje spremljanje ali ukrepanje, odvisno od okoliščin.

(62)

Testi izjemnih situacij bi morali, kadar je primerno, simulirati zmanjšano likvidnost sredstev in nenavadne zahteve za odkup. Trenutne in pričakovane prihodnje vpise in odkupe bi bilo treba upoštevati skupaj z vplivom predvidene uspešnosti AIS glede na podobne sklade v taki dejavnosti. UAIS bi moral v simuliranem izjemnem scenariju analizirati obdobje, potrebno za izpolnitev zahtev za odkup. UAIS bi moral teste izjemnih situacij izvesti tudi na tržnih dejavnikih, kot je gibanje deviznega tečaja, ki bi lahko bistveno vplivali na kreditni profil UAIS ali AIS in tudi na zahteve glede zavarovanja. UAIS bi moral utemeljiti vrednotenje občutljivosti v izjemnih pogojih v svojem pristopu k testiranju izjemnih situacij ali analizi scenarijev.

(63)

Kako pogosto bi se morali izvajati testi izjemnih situacij, bi moralo biti odvisno od vrste AIS, naložbene strategije, likvidnostnega profila, vrste vlagateljev in politike odkupa AIS. Vendar pa se pričakuje, da se navedeni testi izvajajo najmanj enkrat na leto. Kadar testi izjemnih situacij kažejo na znatno večje likvidnostno tveganje od pričakovanega, bi UAIS moral delovati v najboljšem interesu vseh vlagateljev v AIS ob upoštevanju likvidnostnega profila sredstev AIS, stopnje zahtev za odkup in, kjer je primerno, ustreznosti politik in postopkov za upravljanje likvidnosti.

(64)

Direktiva 2011/61/EU od Komisije zahteva, da določi, kako je treba uskladiti naložbeno strategijo, likvidnostni profil in politiko odkupa. Usklajenost teh treh elementov je zagotovljena, če vlagatelji lahko odkupijo svoje naložbe v skladu s politiko odkupov AIS, ki bi morala zajemati pogoje za odkup v običajnih in izjemnih okoliščinah, in v skladu s pošteno obravnavo vlagateljev.

(65)

Direktiva 2011/61/EU zahteva medsektorsko usklajenost in odpravo neskladnosti med interesi originatorjev, ki posojila preoblikujejo v trgovalne vrednostne papirje, in UAIS, ki vlagajo v te vrednostne papirje ali druge finančne instrumente v imenu AIS. Za doseganje tega cilja so bile upoštevane ustrezne določbe Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (7), ki določajo kvantitativne in kvalitativne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati vlagatelji, izpostavljeni kreditnemu tveganju listinjenja, originatorji in sponzorji. Ker ta uredba in ustrezne določbe Direktive 2006/48/ES zasledujejo isti cilj usklajevanja interesov originatorja ali sponzorja ter interesov vlagateljev, je pomembno, da se terminologija v obeh aktih uporablja usklajeno, zato se uporablja opredelitev pojmov iz Direktive 2006/48/ES. Glede na to, da je Odbor evropskih bančnih nadzornikov, predhodnik Evropskega bančnega organa, predložil natančne smernice za razlaganje ustreznih določb Direktive 2006/48/ES (8), doseganje medsektorske usklajenosti zahteva, da je treba veljavne določbe o uskladitvi interesov originatorjev, sponzorjev in UAIS razlagati na podlagi teh smernic.

(66)

Pomembno je, da transakcije, ki posojila preoblikujejo v trgovalne vrednostne papirje, niso strukturirane tako, da bi omogočale izogibanje uporabi zahtev glede naložb v pozicije listinjenja. Zato se sklicevanja na naložbo v trgovalne vrednostne papirje ali drug finančni instrument, ki temelji na preoblikovanju posojil, ne bi smelo razlagati strogo kot zakonsko veljavnega in zavezujočega prenosa lastninske pravice v zvezi s takimi instrumenti, temveč kot naložbo v pomembnem gospodarskem smislu, pri čemer bi bilo treba kriti katero koli drugo obliko sintetičnih naložb in bi morala biti predmet posebnih zahtev. Da bi se izognili nesporazumom in uskladili jezik z jezikom, ki se uporablja v bančni zakonodaji, bi se namesto izraza „naložbe v trgovalne vrednostne papirje ali druge finančne instrumente, ki temeljijo na preoblikovanih posojilih“ moral uporabljati izraz „predvidena izpostavljenost kreditnemu tveganju listinjenja“.

(67)

Zahteve, ki jih morajo izpolnjevati institucije, ki v postopku listinjenja delujejo kot originatorji, sponzorji ali prvotni posojilodajalci, so jim naložene neposredno z Direktivo 2006/48/ES. Zato je pomembno, da se določijo ustrezne dolžnosti UAIS, da prevzamejo izpostavljenost listinjenju. Zato bi UAIS moral prevzeti izpostavljenost listinjenju le, če originator, sponzor ali prvotni posojilodajalec UAIS izrecno razkrije zadržanje znatnega gospodarskega deleža v osnovnem sredstvu, kar je poznano kot zahteva za zadržanje. Poleg tega bi moral UAIS zagotoviti, da so izpolnjene različne kvalitativne zahteve, ki jih sponzorju in originatorju nalaga Direktiva 2006/48/ES. Poleg tega bi UAIS sam moral izpolnjevati kvalitativne zahteve za obsežno in temeljito razumevanje naložb v pozicije listinjenja ter njene osnovne izpostavljenosti. Za doseganje tega bi UAIS morali svoje naložbene odločitve sprejemati šele po izvedbi temeljitega skrbnega pregleda, pri čemer bi morali imeti ustrezne informacije in znanje o zadevnem listinjenju.

(68)

Obstajajo okoliščine, v katerih subjekti ustrezajo opredelitvi originatorja ali sponzorja ali izpolnjujejo vlogo prvotnega posojilodajalca. Vendar pa si lahko drug subjekt, ki ne ustreza opredelitvi sponzorja ali originatorja ter ne izpolnjuje vloge prvotnega posojilodajalca, njegovi interesi pa so najbolj optimalno usklajeni z interesi vlagateljev, prizadeva za izpolnjevanje zahteve za zadržanje. Od takega subjekta se zaradi pravne varnosti ne zahteva, da izpolnjuje zahtevo za zadržanje, če to zahtevo izpolni originator, sponzor ali prvotni posojilodajalec.

(69)

UAIS bi moral v primeru kršitve zahteve za zadržanje ali kvalitativnih zahtev sprejeti nekatere korektivne ukrepe, kot so varovanje pred tveganjem, prodaja ali zmanjšanje izpostavljenosti ali pozivanje stranke, ki krši zahtevo za zadržanje, da ponovno vzpostavi skladnost z zahtevami. Takšni korektivni ukrepi bi morali biti vedno v interesu vlagateljev in ne bi smeli vključevati nobenih neposrednih obveznosti za takojšnjo prodajo sredstev po tem, ko je kršitev odkrita, s čimer bi se preprečilo „hitro prodajo“. UAIS bi moral kršitev upoštevati pri sprejemanju odločitve o drugi naložbi v novo transakcijo, v katero je vključena stranka, ki krši zahtevo.

(70)

Za izpolnjevanje zahtev Direktive 2011/61/EU o določanju notranjih postopkov in organizacijskih ureditev, ki bi jih moral uporabljati vsak UAIS, bi morali UAIS vzpostaviti dobro dokumentirano organizacijsko strukturo, ki jasno dodeljuje odgovornosti, določa nadzorne mehanizme in zagotavlja dober pretok informacij med vsemi vključenimi stranmi. UAIS bi morali vzpostaviti tudi sisteme za varstvo informacij in zagotavljati neprekinjeno poslovanje. UAIS bi morali pri vzpostavitvi teh postopkov in struktur upoštevati načelo sorazmernosti, ki omogoča usklajevanje postopkov, mehanizmov in organizacijske strukture z naravo, obsegom in kompleksnostjo poslovanja UAIS ter naravo in obsegom dejavnosti, ki se izvajajo v okviru njihovega poslovanja.

(71)

Razkritja vlagateljem so bistvenega pomena za njihovo zaščito, zato bi UAIS morali izvajati ustrezne politike in postopke za zagotovitev, da so pogoji odkupa, ki veljajo za določen AIS, vlagateljem razkriti dovolj podrobno in z zadostnim poudarkom, in sicer preden izvedejo naložbo in v primeru pomembnih sprememb. To bi lahko vključevalo razkritje odpovednih rokov v zvezi z odkupi, podrobnosti o obdobjih vezanosti (lock-up period), navedbe okoliščin, v katerih se običajni mehanizmi odkupa morda ne uporabljajo ali so lahko začasno ukinjeni, ter podrobnosti o vseh ukrepih, ki jih vodstveni organ lahko obravnava, kot so omejitve odkupov in stranski žepi, saj vplivajo na posebne odkupne pravice vlagateljev v posamezne AIS.

(72)

Za zagotovitev ustreznega izvajanja zadevnih dejavnosti bi UAIS morali uporabljati zlasti ustrezne elektronske sisteme, da bi izpolnili zahteve po evidentiranju v zvezi s transakcijami v portfelju ali naročili vpisa in odkupa, ter vzpostaviti, izvajati in ohranjati računovodske politike in postopke, s katerimi bi zagotovili, da se izračun čiste vrednosti sredstev izvaja v skladu z Direktivo 2011/61/EU in to uredbo.

(73)

Za zagotovitev skladnosti z zahtevami, ki jih upraviteljem KNPVP nalaga Direktiva 2009/65/ES, bi bilo treba vodstvenemu organu, višjemu vodstvu ali, če je relevantno, nadzorni funkciji UAIS dodeliti podobne vrste nalog z ustreznimi odgovornostmi. Vendar pa bi te odgovornosti morale biti v skladu z vlogo in odgovornostmi vodstvenega organa, višjega vodstva in nadzorne funkcije, in sicer na podlagi veljavne nacionalne zakonodaje. Višje vodstvo lahko vključuje nekatere ali vse člane vodstvenega organa.

(74)

UAIS mora ne glede na velikost in kompleksnost svojega poslovanja vedno izpolnjevati zahtevo glede vzpostavitve funkcije trajnega in učinkovitega zagotavljanja skladnosti. Podrobnosti o tehnični organizaciji in organizaciji osebja funkcije zagotavljanja skladnosti pa bi bilo treba uskladiti z naravo, obsegom in kompleksnostjo poslovanja UAIS ter naravo in obsegom njegovih storitev in dejavnosti. UAIS ne bi bilo treba ustanoviti neodvisne enote za zagotavljanje skladnosti, če bi bila taka zahteva nesorazmerna glede na velikost UAIS ali naravo, obseg in kompleksnost njegovega poslovanja.

(75)

Standardi vrednotenja se razlikujejo glede na jurisdikcijo in razrede sredstev. Ta uredba bi morala dopolnjevati skupna splošna pravila in vzpostaviti merila za UAIS pri razvoju ter izvajanju ustreznih in skladnih politik in postopkov za pravilno in neodvisno vrednotenje sredstev AIS. Politike in postopki bi morali zajemati obveznosti, vloge in odgovornosti, ki zadevajo vse strani, ki sodelujejo pri vrednotenju, vključno z zunanjimi cenilci.

(76)

Vrednost sredstev se lahko določi na različne načine, na primer z uporabo opazovanih cen na delujočem trgu ali z oceno na podlagi drugih metodologij vrednotenja v skladu z nacionalno zakonodajo, pravili upravljanja AIS ali akti o ustanovitvi AIS. Ker se vrednost posameznih sredstev in obveznosti lahko določi z različnimi metodologijami in ugotovi na podlagi različnih virov, bi UAIS moral določiti in opisati metodologijo vrednotenja, ki jo uporablja.

(77)

Kadar se za vrednotenje sredstev uporablja model, bi postopki in politike vrednotenja morale zajemati njegove glavne značilnosti. Pred uporabo bi morala notranja ali zunanja oseba, ki ni sodelovala v postopku oblikovanja modela, model preveriti v postopku potrjevanja. Ta oseba bi morala biti usposobljena za izvajanje takšnega postopka potrjevanja modela za vrednotenje sredstev, kar pomeni, da ima ustrezno znanje in izkušnje na področju vrednotenja sredstev z uporabo takšnih modelov. Ta oseba je lahko revizor.

(78)

Ker AIS delujejo v dinamičnem okolju, kjer se naložbene strategije s časom spreminjajo, bi morali biti politike in postopki vrednotenja pregledani najmanj enkrat na leto in v vsakem primeru preden AIS sprejmejo novo naložbeno strategijo ali začnejo poslovati z novo vrsto sredstev. Kakršne koli spremembe politik in postopkov vrednotenja, vključno z metodologijami vrednotenja, bi morale slediti vnaprej določenemu postopku.

(79)

UAIS mora zagotoviti, da so bila posamezna sredstva AIS ustrezno ovrednotena, in sicer v skladu s politikami in postopki vrednotenja. Za nekatera sredstva, zlasti kompleksne in nelikvidne finančne instrumente, obstaja večje tveganje neustreznega vrednotenja. UAIS bi moral pri ukrepanju na tem področju vzpostaviti zadosten nadzor za zagotovitev, da je vrednost sredstev AIS podprta z ustrezno ravnjo objektivnosti.

(80)

Izračun čiste vrednosti sredstev na enoto ali delež temelji na nacionalni zakonodaji in/ali pravilih upravljanja ali aktih o ustanovitvi sklada. Ta uredba zajema samo postopek za izračun in ne metodologije izračuna. UAIS lahko sam opravi izračun čiste vrednosti sredstev na enoto ali delež kot del administrativnih nalog, ki jih opravlja za AIS. Druga možnost je, da se imenuje tretja oseba, ki opravlja administrativne naloge, vključno z izračunom čiste vrednosti sredstev. Tretja oseba, ki opravi izračun čiste vrednosti sredstev za AIS, ne sme šteti kot zunanji cenilec za namene Direktive 2011/61/EU, če ne izvaja vrednotenja posameznih sredstev, vključno s tistimi, ki zahtevajo subjektivno presojo, temveč v postopek vrednotenja vključuje vrednosti, ki jih dobi od UAIS, virov cen ali zunanjega cenilca.

(81)

Nekateri postopki vrednotenja, kot je vrednotenje finančnih instrumentov, se lahko izvajajo vsakodnevno, obstajajo pa tudi postopki vrednotenja, ki jih ni mogoče izvajati tako pogosto, kot prihaja do izdaj, vpisov, odkupov in umikov, na primer vrednotenje nepremičnin. Pogostost vrednotenja sredstev, ki jih ima sklad odprtega tipa, bi morala upoštevati razlike v postopku vrednotenja glede na vrste sredstev, ki jih ima AIS.

(82)

Stroge zahteve in omejitve, ki jih je treba upoštevati, ko UAIS namerava prenesti nalogo izvajanja funkcij, so določene v Direktivi 2011/61/EU. UAIS še naprej ostaja v celoti in vedno odgovoren za ustrezno izvajanje prenesenih nalog in njihovo skladnost z Direktivo 2011/61/EU ter njenimi izvedbenimi ukrepi. UAIS bi zato moral zagotoviti, da pooblaščenec izvaja in uporablja standarde kakovosti, ki bi jih uporabljal sam UAIS. Tudi če je potrebno zagotoviti, da se prenesene naloge izvajajo v skladu z dosledno visokimi merili, mora UAIS imeti možnost, da prenos prekine, in ureditev prenosa bi zato morala zagotavljati prilagodljive pravice UAIS glede prekinitve. Omejitve in zahteve glede prenosa bi morale veljati za naloge upravljanja iz Priloge I k Direktivi 2011/61/EU, medtem ko se podporne naloge, kot so administrativne in tehnične naloge, ki podpirajo naloge upravljanja, kot je logistična podpora v obliki čiščenja, priprave in dostave hrane ter zagotavljanja osnovnih storitev ali izdelkov, ne bi smele šteti kot prenos nalog UAIS. Drugi primeri tehničnih ali administrativnih nalog so nakup standardne serijske programske opreme in zanašanje na ponudnike programske opreme za namensko operativno pomoč v zvezi s serijskimi sistemi ali zagotavljanje podpore na področju človeških virov, kot je zaposlovanje začasnih uslužbencev ali obdelava plačil.

(83)

Za zagotavljanje visoke stopnje zaščite vlagateljev, poleg povečanja učinkovitosti opravljanja dejavnosti UAIS, bi moral celoten prenos temeljiti na objektivnih razlogih. Pristojni organi bi morali pri ocenjevanju teh razlogov upoštevati strukturo prenosa in njegov vpliv na strukturo UAIS ter povezanost prenesenih dejavnosti z dejavnostmi, ki ostajajo pri UAIS.

(84)

Za oceno tega, ali ima oseba, ki učinkovito izvaja dejavnosti pooblaščenca, zadosten ugled, bi bilo treba njeno izvajanje dejavnosti preveriti in ugotoviti, ali je storila kakšno kaznivo dejanje v zvezi s finančnimi dejavnostmi. Kakršne koli druge informacije, ki zadevajo osebne lastnosti in bi lahko negativno vplivale na izvajanje dejavnosti osebe, na primer, dvomi o njeni iskrenosti in integriteti, bi bilo treba upoštevati pri oceni zahteve o zadostnem ugledu.

(85)

Investicijske družbe, ki so v skladu z Direktivo 2009/65/ES prejele dovoljenje, se ne štejejo kot družbe, ki imajo dovoljenje ali so registrirane za upravljanje sredstev in so predmet nadzora, ker v skladu z navedeno direktivo ne smejo izvajati drugih dejavnosti, kot je upravljanje skupnega portfelja. Prav tako se AIS, ki se upravlja notranje, ne bi smel šteti kot taka družba, ker ne sme izvajati dejavnosti, razen notranjega upravljanja AIS.

(86)

Kadar prenos zadeva upravljanje portfelja ali obvladovanje tveganja, ki sta poleg zahtev iz člena 20(1)(c) Direktive 2011/61/EU glavni dejavnosti UAIS in zato zelo pomembni za zaščito vlagateljev in ugotavljanje sistemskih tveganj, bi pristojni organ matične države članice UAIS in nadzorni organ družbe iz tretje države morala skleniti dogovor o sodelovanju, ki temelji na pisnem dogovoru. Dogovor bi bilo treba skleniti pred prenosom. Podrobnosti tega dogovora bi morale upoštevati mednarodne standarde.

(87)

Pisni dogovori bi morali na pristojne organe prenesti pravico, da opravljajo preglede na kraju samem, tudi če od nadzornega organa družbe iz tretje države, na katerega so bile naloge prenesene, zahtevajo, da izvede preglede na kraju samem, in kadar od nadzornega organa tretje države zahtevajo dovoljenje, da sami opravijo preglede, ali spremljajo osebje nadzornega organa tretje države, da bi mu pomagali pri izvajanju pregledov na kraju samem.

(88)

UAIS bi morali na podlagi obveznosti iz Direktive 2011/61/EU vedno ravnati v najboljšem interesu AIS ali vlagateljev v AIS, ki jih upravljajo. Zato bi bilo treba prenos dovoliti le, če ne ovira UAIS pri ravnanju in upravljanju AIS v najboljšem interesu vlagateljev.

(89)

Za vzdrževanje visoke ravni zaščite vlagateljev je pri vsakem prenosu treba upoštevati morebitna nasprotja interesov. Na podlagi različnih meril bi bilo treba določiti prage za ugotavljanje pogojev, ki bi povzročili pomembno nasprotje interesov. Ta merila bi bilo treba razumeti kot nepopolna, kar pomeni, da so nepomembna nasprotja interesov prav tako pomembna za namene Direktive 2011/61/EU. Zato bi se izvajanje nalog zagotavljanja skladnosti ali revizije moralo šteti kot v nasprotju z nalogami upravljanja portfelja, medtem ko bi se vzdrževanje trga ali zavarovanje moralo razumeti kot v nasprotju z upravljanjem portfelja ali obvladovanjem tveganja. Navedena obveznost ne posega v obveznost pooblaščenca, da funkcionalno in hierarhično ločuje naloge upravljanja portfelja in obvladovanja tveganja v skladu z določbami člena 15 Direktive 2011/61/EU.

(90)

Zahteve, ki veljajo za prenos nalog izvajanja funkcij v imenu UAIS, bi bilo treba uporabljati na podoben način, kadar pooblaščenec nadalje prenese katero koli nalogo, ki je bila prenesena nanj, ter tudi v primeru kakršnih koli nadaljnjih prenosov.

(91)

Za zagotovitev, da UAIS v vsakem primeru opravlja naloge upravljanja naložb, svojih nalog ne bi smel prenesti v obsegu, ki bi pomenil, da ni več upravitelj AIS in da dobi vlogo „poštnega predala“. UAIS bi moral vedno imeti zadostna sredstva za učinkovit nadzor prenesenih nalog. UAIS mora sam opravljati naloge upravljanja naložb, imeti ustrezno strokovno znanje in sredstva, ohraniti pristojnost za sprejemanje odločitev, ki so odgovornost višjega vodstva, in izvajati naloge višjega vodstva, ki bi lahko vključevale izvajanje splošne naložbene politike in strategije.

(92)

Ocena strukture prenosa je zapletena operacija, ki mora temeljiti na vrsti meril, da bi pristojni organi lahko oblikovali svoje mnenje. Ta kombinacija je nujna, da se upošteva raznolikost struktur skladov in strategij investiranja po vsej Uniji. ESMA lahko oblikuje smernice, s katerimi zagotovi skladnost ocen struktur prenosa v Uniji.

(93)

Komisija spremlja uporabo meril in njihov učinek na trge. Komisija po dveh letih pregleda položaj in, če se izkaže za potrebno, sprejme ustrezne ukrepe za nadaljnjo opredelitev pogojev, pod katerimi se šteje, da je UAIS prenesel svoje naloge v tolikšni meri, da se je njegova vloga zmanjšala na vlogo „poštnega predala“ in ne šteje več za upravitelja AIS.

(94)

Direktiva 2011/61/EU določa obsežen sklop zahtev glede depozitarja AIS, da se zagotovi visoka raven zaščite vlagateljev. Ustrezne dejanske pravice in obveznosti depozitarja, UAIS in/ali AIS ter tretjih oseb bi bilo zato treba jasno določiti. Pisna pogodba bi morala zajemati vse podatke, potrebne za ustrezno hrambo vseh sredstev AIS s strani depozitarja ali tretje osebe, na katere so prenesene naloge hrambe v skladu z Direktivo 2011/61/EU, in zato, da depozitar lahko ustrezno izpolnjuje svoje nadzorne naloge. Da bi lahko depozitar ocenil in spremljal tveganje hrambe, bi pogodba morala zagotavljati zadostne podrobnosti o kategorijah sredstev, v katere AIS lahko vlaga, in zajemati geografske regije, v katere AIS namerava vlagati. Pogodba bi morala vključevati tudi podatke o postopku stopnjevanja. Zato bi moral depozitar UAIS opozoriti na vsako pomembno tveganje, ugotovljeno v posebnem sistemu poravnave na trgu. V zvezi s prekinitvijo pogodbe bi moral odražati dejstvo, da je prekinitev pogodbe depozitarjevo zadnje sredstvo, če meni, da sredstva niso zadostno zaščitena. Preprečevati bi moral tudi moralno tveganje, pri čemer bi UAIS sprejemal odločitve o naložbah ne glede na tveganja hrambe na podlagi tega, da bi bil v večini primerov odgovoren depozitar. Z namenom ohranjanja visoke ravni zaščite vlagateljev bi se zahteva, ki določa podrobnosti glede spremljanja tretjih oseb, morala uporabljati v celotni verigi hrambe.

(95)

Za depozitarja s sedežem v tretji državi bi morala veljati javna pravila skrbnega in varnega poslovanja ter nadzora, ki ga izvaja pristojni organ, odgovoren za stalen nadzor, tekoče preiskave in nalaganje kazni. Kadar navedeni nadzor depozitarja vključuje več nadzornih organov, bi en nadzorni organ moral delovati kot kontaktna točka za namene Direktive 2011/61/EU in vse delegirane in izvedbene ukrepe, sprejete v skladu z njo.

(96)

Oceno zakonodaje tretje države v skladu z zadnjim pododstavkom člena 21(6) Direktive 2011/61/EU bi morala izvesti Evropska komisija, in sicer s primerjavo meril za izdajo dovoljenja in tekočih pogojev poslovanja, ki veljajo za depozitarja iz tretje države, z ustreznimi zahtevami, ki se uporabljajo v skladu z zakonodajo Unije za kreditne institucije in/ali za investicijska podjetja pri dostopu do dejavnosti depozitarja in izvajanju nalog depozitarja, da se ugotovi, ali imajo lokalna merila enak učinek kot merila, določena v zakonodaji Unije. Evropska komisija lahko depozitarja, ki je predmet nadzora skrbnega in varnega poslovanja in je dovoljenje pridobil v tretji državi na lokalni ravni kategorije, ki ni kreditna institucija ali investicijsko podjetje, oceni z namenom, da se ugotovi, ali imajo zadevne določbe zakonodaje tretje države enak učinek kot določbe iz zakonodaje Unije za kreditne institucije in/ali za investicijska podjetja.

(97)

Da ima depozitar jasen pregled nad vsemi pritoki in odtoki denarnih sredstev AIS na vseh stopnjah, bi UAIS moral zagotoviti, da depozitar nemudoma prejme točne informacije o vseh denarnih tokovih, vključno o tokovih katere koli tretje osebe, pri kateri ima AIS odprt denarni račun.

(98)

Za ustrezno spremljanje denarnih tokov AIS med obveznosti depozitarja spada zagotavljanje, da so na voljo učinkoviti postopki, s katerimi se denarni tokovi AIS lahko ustrezno spremljajo, in da so ti postopki redno pregledani. Depozitar bi moral upoštevati postopek usklajevanja, s čimer bi zagotovil, da je postopek za AIS ustrezen in da se izvaja ustrezno pogosto ob upoštevanju narave, obsega in kompleksnosti AIS. Tak postopek bi moral na primer primerjati vsak denarni tok iz izkazov bančnih računov z denarnimi tokovi, ki so zabeleženi v računih AIS. Kadar se usklajevanje izvaja vsakodnevno, kot velja za večino AIS odprtega tipa, bi tudi depozitar svoje usklajevanje moral izvajati vsakodnevno. Depozitar bi moral zlasti spremljati neskladja, ugotovljena pri postopku usklajevanja, ter sprejete korektivne ukrepe, da bi lahko nemudoma obvestil UAIS o kakršnih koli nepravilnostih, ki niso bile odpravljene, ter izvedel celoten pregled postopkov usklajevanja. Takšen pregled bi bilo treba opraviti vsaj enkrat na leto. Depozitar bi moral pravočasno opredeliti tudi znatne denarne tokove in zlasti tiste, ki bi bili lahko v neskladju z dejavnostmi AIS, kot so spremembe v pozicijah sredstev AIS ali vpisih in odkupih, redno pa bi moral prejemati izpiske denarnih računov in preverjati skladnost svojih evidenc pozicij denarnih sredstev z evidencami UAIS. Depozitar bi moral svoje evidence posodabljati v skladu s členom 21(8)(b) Direktive 2011/61/EU.

(99)

Depozitar mora zagotoviti, da so vsa plačila vlagateljev ali plačila v njihovem imenu po vpisu deležev ali enot AIS prejeta in knjižena na enem ali več denarnih računih v skladu z Direktivo 2011/61/EU. UAIS bi moral zato zagotoviti, da ima depozitar dostop do ustreznih informacij, ki jih potrebuje za ustrezno spremljanje prejema plačil vlagateljev. UAIS mora zagotoviti, da depozitar te informacije dobi takoj, ko tretja oseba prejme naročilo za plačilo ali izdajo deležev ali enot AIS. Informacije bi zato subjekt, ki je odgovoren za vpis in odkup deležev ali enot AIS, depozitarju moral posredovati ob koncu delovnega dneva, da se prepreči kakršna koli zloraba plačil vlagateljev.

(100)

Glede na vrsto sredstev, ki se hranijo, se sredstva lahko hranijo, kot na primer finančni instrumenti, ki se lahko registrirajo na računu finančnih instrumentov ali ki se v skladu z Direktivo 2011/61/EU lahko fizično dostavijo depozitarju, ali pa zanje velja preverjanje lastništva in vodenje njihove evidence. Depozitar bi moral hraniti vse finančne instrumente AIS ali UAIS, ki deluje v imenu AIS, ki se lahko registrirajo ali hranijo na računu, neposredno ali posredno, v imenu depozitarja ali tretje osebe, na katero so prenesene naloge hrambe, zlasti na ravni centralnega depozitarja vrednostnih papirjev. Poleg tega je treba hraniti navedene finančne instrumente, ki se le neposredno registrirajo pri izdajatelju ali njegovem zastopniku v imenu depozitarja ali tretje osebe, na katero so prenesene naloge hrambe. Navedeni finančni instrumenti, ki se v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo pri izdajatelju ali njegovem zastopniku registrirajo le v imenu AIS, kot tudi naložbe v družbe, ki ne kotirajo na borzi, s strani skladov zasebnega in tveganega kapitala, se ne bi smeli hraniti. Vsi finančni instrumenti, ki se lahko fizično dostavijo depozitarju, bi se morali hraniti. Če so izpolnjeni pogoji, pod katerimi se hranijo finančni instrumenti, se morajo finančni instrumenti, ki so tretji osebi zagotovljeni kot zavarovanje ali jih tretja oseba zagotovi v korist AIS, hraniti, in sicer s strani depozitarja ali tretje osebe, na katero so prenesene naloge hrambe, dokler so v lasti AIS ali UAIS, ki deluje v imenu AIS. Tudi finančni instrumenti, ki so v lasti AIS ali UAIS, ki deluje v imenu AIS, za katere je AIS ali UAIS, ki deluje v imenu AIS, dal svoje soglasje, da jih depozitar lahko ponovno uporabi, ostanejo v hrambi, dokler ni uporabljena pravica do ponovne uporabe.

(101)

Za finančne instrumente, ki se hranijo, veljajo pravila stalnega skrbnega in varnega ravnanja. Za zagotovitev, da je pri izvajanju pravil skrbnega ravnanja tveganje hrambe ustrezno ocenjeno, bi moral depozitar imeti informacije o tem, katere tretje osebe so v verigi hrambe, zagotoviti, da so v celotni verigi hrambe upoštevane obveznosti skrbnega ravnanja in ločevanja, zagotoviti ustrezen dostop do knjig in evidenc tretjih oseb, na katere so prenesene naloge hrambe, zagotoviti skladnost s temi zahtevami, dokumentirati vse dolžnosti in UAIS omogočiti dostop do teh dokumentov ter mu poročati.

(102)

Da se prepreči izogibanje izpolnjevanju zahtev Direktive 2011/61/EU, bi depozitar dolžnosti hrambe moral spoštovati pri osnovnih sredstvih finančnih struktur in/ali pravnih struktur, ki jih neposredno ali posredno nadzira AIS ali UAIS, ki deluje v imenu AIS. Ta določba glede vpogleda (look-through) se ne bi smela uporabljati za sredstva skladov ali centralno-napajalne strukture, če imajo depozitarja, ki ustrezno hrani sredstva sklada.

(103)

Depozitar bi moral vedno imeti celosten pregled nad vsemi sredstvi, ki niso finančni instrumenti, ki se hranijo. Pri navedenih sredstvih velja obveznost preverjanja lastništva in vodenja evidence iz Direktive 2011/61/EU. Takšna sredstva so opredmetena sredstva, ki se v skladu z Direktivo 2011/61/EU ne štejejo kot finančni instrumenti ali jih ni mogoče fizično dostaviti depozitarju, finančne pogodbe, kot so izvedeni finančni instrumenti, denarne vloge ali naložbe v zasebne družbe in deleži v partnerstvih.

(104)

Za doseganje zadostne stopnje gotovosti, da je AIS ali UAIS, ki deluje v imenu AIS, dejanski lastnik sredstev, bi moral depozitar zagotoviti, da prejme vse informacije, ki so potrebne za ugotavljanje tega, da je AIS ali UAIS, ki deluje v imenu AIS, dejanski lastnik sredstva. Navedena informacija je lahko kopija uradnega dokumenta, ki potrjuje, da je AIS ali UAIS, ki deluje v imenu AIS, lastnik sredstva, ali kakršen koli uraden in zanesljiv dokaz, ki se depozitarju zdi ustrezen. Če je potrebno, bi depozitar od AIS ali UAIS ali morda od tretje osebe moral zahtevati dodatna dokazila.

(105)

Depozitar bi moral voditi evidenco vseh sredstev, za katere je prepričan, da so v lasti AIS. Uvede lahko postopek za prejem informacij od tretjih oseb, pri čemer so postopki, ki zagotavljajo, da se sredstva ne bi mogla prenesti brez depozitarja ali tretje osebe, na katero so prenesene naloge hrambe in je bila o takih transakcijah obveščena, lahko mogoči v primeru AIS z redkimi transakcijami in/ali transakcijami, ki so predmet pogajanj pred poravnavo. Zahteva o dostopu do dokazov o vseh transakcijah tretje osebe bi bila lahko primerna za AIS, ki pogosteje trgujejo s portfeljem, kot so naložbe v izvedene finančne instrumente, ki kotirajo na borzi.

(106)

Za zagotovitev, da depozitar lahko izvaja svoje dolžnosti, je treba pojasniti naloge iz člena 21(9) Direktive 2011/61/EU in zlasti drugo stopnjo nadzora, ki ga mora izvajati depozitar. Take naloge depozitarju ne bi smele preprečevati, da po potrebi in po dogovoru z UAIS izvaja predhodna preverjanja. Za zagotovitev, da depozitar lahko izvaja svoje dolžnosti, bi moral uvesti svoj postopek stopnjevanja, ki bi mu pomagal v primeru ugotovljenih nepravilnosti. Navedeni postopek bi moral zagotoviti obveščanje pristojnih organov o kakršnih koli pomembnih kršitvah. Odgovornosti depozitarja glede nadzora tretjih oseb iz te uredbe ne posegajo v odgovornosti UAIS v skladu z Direktivo 2011/61/EU.

(107)

Depozitar bi moral preveriti skladnost števila izdanih enot ali deležev in prejetih zahtevkov za vpis. Za zagotovitev, da so plačila vlagateljev po vpisu prejeta, bi moral depozitar nadalje zagotoviti, da je med naročili vpisa in dejanskim vpisom izvedena uskladitev. Enako uskladitev bi bilo treba izvesti pri naročilih odkupa. Depozitar bi moral tudi preveriti, ali število enot ali deležev na računih AIS ustreza številu neporavnanih enot ali deležev v registru AIS. Depozitar bi moral ustrezno prilagoditi svoje postopke, pri čemer bi moral upoštevati pogostost vpisov in odkupov.

(108)

Depozitar bi moral sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se učinkovito izvajajo ustrezne politike in postopki vrednotenja sredstev AIS, in sicer z izvajanjem vzorčnih pregledov ali s primerjavo skladnosti spremembe izračuna čiste vrednosti sredstev v času z izračunom praga. Pri vzpostavitvi postopkov bi moral depozitar jasno razumeti metodologije vrednotenja, ki jih UAIS ali zunanji cenilec uporablja pri vrednotenju sredstev AIS. Pogostost teh pregledov bi morala biti skladna s pogostostjo vrednotenja sredstev AIS.

(109)

Depozitar bi na podlagi obveznosti nadzora iz Direktive 2011/61/EU moral vzpostaviti postopek naknadnega preverjanja skladnosti AIS z veljavno zakonodajo in predpisi ter lastnimi pravili upravljanja in akti o ustanovitvi. To zajema področja, kot je preverjanje, ali so naložbe AIS skladne z njegovimi naložbenimi strategijami, kot je opisano v pravilih in ponudbenih dokumentih AIS, ter zagotavljanje, da AIS ne krši svojih naložbenih omejitev, če obstajajo. Depozitar bi moral spremljati transakcije AIS in preiskati vse nenavadne transakcije. Če se kršijo omejitve iz veljavne nacionalne zakonodaje ali predpisov ali pravil upravljanja AIS in ustanovne listine, bi depozitar moral, na primer, od UAIS prejeti navodilo, da popravi transakcijo, ki je povzročila kršitev, na stroške UAIS. Ta uredba depozitarju ne preprečuje, da po potrebi in po dogovoru z UAIS izvaja predhodna preverjanja.

(110)

Depozitar bi moral zagotoviti, da je prihodek izračunan natančno v skladu z Direktivo 2011/61/EU. Za doseganje tega bi depozitar moral zagotoviti, da je porazdelitev dobička ustrezna, in kadar ugotovi napako, sprejme ustrezne ukrepe za odpravo le-te. Ko depozitar to zagotovi, bi moral preveriti celovitost in točnost porazdelitve dobička ter zlasti izplačila dividend.

(111)

Pri prenosu nalog hrambe, povezanih z drugimi sredstvi v skladu z Direktivo 2011/61/EU prenos verjetno v večini primerov zadeva administrativne naloge. Kadar depozitar prenese naloge vodenja evidenc, bi bilo treba zahtevati izvajanje in uporabo ustreznega ter dokumentiranega postopka za zagotovitev, da pooblaščenec izpolnjuje zahteve iz člena 21(11)(d) Direktive 2011/61/EU. Da bi zagotovili zadostno raven zaščite sredstev, je treba določiti nekatera načela, ki jih je treba uporabljati v zvezi s prenosom hrambe. Pri prenosu dolžnosti hrambe je pomembno določiti nekatera ključna načela, ki jih je treba v postopku prenosa učinkovito uporabljati. Navedena načela se ne bi smela šteti kot dokončna, in sicer glede določitve vseh podrobnosti strokovnega in skrbnega delovanja depozitarja ali vseh ukrepov, ki bi jih depozitar sam moral sprejeti v zvezi z navedenimi načeli. Obveznost stalnega spremljanja tretje osebe, na katero so bile prenesene naloge hrambe, bi morala zajemati preverjanje tega, ali tretja oseba pravilno izvaja vse prenesene naloge in izpolnjuje pogoje iz pogodbe o prenosu. Tretja oseba bi morala delovati pošteno, v dobri veri in v najboljšem interesu AIS in njegovih vlagateljev, v skladu z regulativnimi in nadzornimi zahtevami, in skrbno ter strokovno, kar se običajno pričakuje od zelo preudarne osebe navedenega finančnega poklica v primerljivih okoliščinah. Depozitar bi moral med drugim pregledati elemente, ki so bili ocenjeni med postopkom izbire in imenovanja, ter jih primerjati z dogajanjem na trgu. Oblika rednega pregleda bi morala odražati okoliščine, da bi depozitar lahko ustrezno ocenil tveganja, povezana z odločitvijo o prenosu hrambe sredstev na tretjo osebo. Pogostost pregleda bi bilo treba prilagoditi tako, da bi vedno ostala skladna s tržnimi pogoji in povezanimi tveganji. Depozitar bi moral, da bi se lahko učinkovito odzval na morebitno plačilno nesposobnost tretje osebe, sprejeti načrt ravnanja v nepredvidljivih razmerah, vključno z oblikovanjem alternativnih strategij in po potrebi morebitno izbiro alternativnih ponudnikov. Medtem ko takšni ukrepi lahko zmanjšajo tveganje hrambe, s katerim se sooča depozitar, ne vplivajo na obveznost vrnitve finančnega instrumenta ali plačila ustreznega zneska, če se izgubijo, kar je odvisno od tega, ali so izpolnjene zahteve iz člena 21(12) Direktive 2011/61/EU.

(112)

Depozitar bi pri prenosu hrambe moral zagotoviti, da so izpolnjene zahteve iz člena 21(11)(d)(iii) Direktive 2011/61/EU in da so sredstva strank depozitarja AIS ustrezno ločena. Ta obveznost bi morala zlasti zagotoviti, da se sredstva AIS ne izgubijo zaradi plačilne nesposobnosti tretje osebe, na katere so prenesene naloge hrambe. Da bi čim bolj zmanjšali navedeno tveganje v državah, kjer učinki ločevanja niso priznani v zakonodaji o plačilni nesposobnosti, bi depozitar moral sprejeti nadaljnje ukrepe. Depozitar bi to lahko razkril AIS in UAIS, ki deluje v imenu AIS, da bi se takšni vidiki tveganja hrambe ustrezno upoštevali pri naložbeni odločitvi, ali pa bi lahko sprejel takšne ukrepe, ki so mogoči v lokalnih jurisdikcijah, da postanejo sredstva kar se da neobčutljiva na plačilno nesposobnost v skladu z lokalno zakonodajo. Poleg tega bi depozitar lahko prepovedoval začasne primanjkljaje v portfelju stranke, uporabil rezerve ali uvedel ureditve, ki prepovedujejo uporabo debetnega salda ene stranke za izravnavo kreditnega salda druge stranke. Medtem ko takšni ukrepi lahko zmanjšajo tveganje hrambe, s katerim se depozitar sooča pri prenosu nalog hrambe, ne vplivajo na obveznost vrnitve finančnega instrumenta ali plačila ustreznega zneska, če se ti izgubijo, kar je odvisno od tega, ali so izpolnjene zahteve iz Direktive 2011/61/EU.

(113)

Odgovornost depozitarja iz drugega pododstavka člena 21(12) Direktive 2011/61/EU začne veljati v primeru izgube finančnega instrumenta, ki ga hrani depozitar sam ali tretja oseba, na katero je bila prenesena hramba, če depozitar ne dokaže, da je izguba nastala kot posledica zunanjega dogodka, ki ga razumno ni mogel nadzorovati, posledice pa so bile ne glede na vsa razumna prizadevanja neizogibne. Navedeno izgubo bi bilo treba razlikovati od izgube vlagateljev pri naložbah, ki izhajajo iz zmanjšanja vrednosti sredstev kot posledice naložbene odločitve.

(114)

Za potrditev tega je pomembno, da je izguba dokončna in ne obstaja možnost povrnitve finančnega sredstva. Zato se primeri, ko finančni instrument samo začasno ni na voljo ali je zamrznjen, ne bi smeli šteti kot izgube v smislu člena 21(12) Direktive 2011/61/EU. Obstajajo pa tri vrste razmer, kjer bi se izguba morala šteti kot dokončna: kadar finančni instrument ne obstaja več ali nikoli ni obstajal; kadar finančni instrument obstaja, vendar je AIS dokončno izgubil pravico do njegovega lastništva; in kadar ima AIS lastninsko pravico, vendar je pri finančnem instrumentu ne more več trajno prenesti ali omejiti.

(115)

Za finančni instrument se šteje, da ne obstaja več, ko se je izgubil po računovodski napaki, ki je ni mogoče popraviti, ali če nikoli ni obstajal, saj je bilo lastništvo AIS registrirano na podlagi ponarejenih dokumentov. Primeri, ko je izguba finančnih instrumentov posledica goljufivega ravnanja, bi se morali šteti kot izguba.

(116)

Izgube ni mogoče potrditi, če je bil finančni instrument nadomeščen ali pretvorjen v drug finančni instrument, na primer v primerih, ko se delnice razveljavijo in nadomestijo z izdajo novih delnic pri reorganizaciji družbe. Ne bi se smelo šteti, da je AIS dokončno izgubil pravico do lastništva finančnega instrumenta, če je AIS ali UAIS, ki deluje v imenu AIS, zakonito prenesel lastništvo na tretjo osebo. Če obstaja razlika med pravnim lastništvom in upravičenim lastništvom sredstev, bi opredelitev izgube morala zadevati izgubo pravice do upravičenega lastništva.

(117)

Samo v primeru zunanjega dogodka, ki ga depozitar razumno ni mogel nadzorovati, posledice pa so bile ne glede na vsa razumna prizadevanja neizogibne, bi bil depozitar lahko oproščen odgovornosti v skladu s členom 21(12) Direktive 2011/61/EU. Depozitar bi moral dokazati celotno izpolnjevanje teh pogojev, da bi bil oproščen odgovornosti.

(118)

Najprej bi bilo treba ugotoviti, ali je dogodek, ki je privedel do izgube, zunanji. Prenos ne bi smel vplivati na depozitarjevo odgovornost in tako bi se dogodek štel kot zunanji, če do njega ne pride zaradi kakršnega koli dejanja ali opustitve depozitarja ali tretje osebe, na katero je bila prenesena hramba finančnih instrumentov. Nato bi bilo treba oceniti, ali gre za dogodke, ki jih ni mogoče razumno nadzorovati, in sicer s preverjanjem, ali skrben depozitar ni mogel storiti ničesar, da bi dogodek preprečil. V tem okviru bi se naravni dogodki in dejanja javnih organov lahko šteli kot zunanji dogodki, ki jih ni mogoče razumno nadzorovati. Tako se v okviru plačilne nesposobnosti tretje osebe, na katero je bila prenesena hramba, zakonodaja države, kjer se instrumenti hranijo in ki ne priznava učinkov ustrezno izvedenega ločevanja, šteje kot zunanji dogodek, ki ga ni mogoče razumno nadzorovati. Nasprotno pa se izguba, ki jo povzroči neizpolnjevanje zahteve glede ločevanja iz člena 21(11)(d)(iii) Direktive 2011/61/EU, ali izguba sredstev, ki nastane zaradi motenj v dejavnosti tretje osebe v zvezi s plačilno nesposobnostjo, ne more šteti kot zunanji dogodek, ki ga ni mogoče razumno nadzorovati.

(119)

Depozitar pa bi moral tudi dokazati, da se ne glede na vsa razumna prizadevanja izgubi ni bilo mogoče izogniti. V tem okviru bi moral depozitar obvestiti AIS in glede na okoliščine ustrezno ukrepati. Na primer, kadar depozitar meni, da je edini ustrezen ukrep prodaja finančnih instrumentov, bi o tem moral obvestiti UAIS, ki mora depozitarju pisno naročiti, da finančne instrumente obdrži ali pa jih proda. O kakršnih koli navodilih depozitarju o tem, da sredstva obdrži, bi bilo treba nemudoma obvestiti vlagatelje AIS. UAIS ali AIS bi moral upoštevati priporočila depozitarja. Če je depozitar glede na okoliščine še vedno zaskrbljen glede tega, da običajna zaščita finančnega instrumenta kljub večkratnim opozorilom ni zadostna, bi moral sprejeti nadaljnje ukrepe, kot je prekinitev pogodbe, pri čemer mora AIS v skladu z nacionalno zakonodajo imeti dovolj časa, da poišče drugega depozitarja.

(120)

Za zagotovitev enake ravni zaščite vlagateljev bi morali enaki pomisleki veljati tudi za pooblaščenca, na katerega je depozitar pogodbeno prenesel svojo odgovornost. Pooblaščenec bi moral za razrešitev odgovornosti v skladu s členom 21(12) Direktive 2011/61/EU dokazati, da v celoti izpolnjuje enake pogoje.

(121)

Depozitar je lahko v določenih okoliščinah razrešen odgovornosti za izgubo finančnih instrumentov, ki jih hrani tretja oseba, na katero je bila prenesena hramba. Da se takšna razrešitev odgovornosti dovoli, mora obstajati objektiven razlog za sklenitev pogodbe o takšni razrešitvi, ki ga sprejemata tako depozitar kot tudi AIS ali UAIS, ki deluje v imenu AIS. Objektiven razlog bi moral biti določen za vsako razrešitev odgovornosti, ob upoštevanju dejanskih okoliščin, v katerih je bila hramba prenesena.

(122)

Pri določanju objektivnega razloga bi bilo treba najti pravilno ravnotežje za zagotovitev, da se je na pogodbeno razrešitev mogoče zanesti, če je to potrebno, in da so vzpostavljena zadostna varovala za preprečitev zlorabe pogodbene razrešitve odgovornosti depozitarja. Pogodbena razrešitev odgovornosti se v nobenih okoliščinah ne bi smela uporabljati kot izogibanje izpolnjevanju zahtev glede odgovornosti depozitarja iz Direktive 2011/61/EU. Depozitar bi moral dokazati, da je moral zaradi posebnih okoliščin hrambo prenesti na tretjo osebo. Sklenitev pogodbe o razrešitvi bi morala vedno upoštevati najboljše interese AIS ali njegovih vlagateljev, AIS ali UAIS, ki deluje v imenu AIS, pa bi moral izrecno navesti, da ravna v skladu s takšnim najboljšim interesom. Primeri scenarijev bi morali pokazati, kdaj bi se lahko štelo, da depozitar nima druge izbire, kot da prenese hrambo na tretje osebe.

(123)

Pomembno je, da pristojni organi prejmejo ustrezne in zadostne informacije, da lahko ustrezno ter dosledno nadzirajo dejavnosti UAIS in tveganja, ki so z njimi povezana. Ker pa lahko dejavnosti UAIS vplivajo tudi čezmejno in na finančne trge, bi pristojni organi morali natančno spremljati UAIS in AIS, da bi lahko v primeru kopičenja sistemskih tveganj ustrezno ukrepali. Večja preglednost in skladnost na podlagi določb o poročanju in razkrivanju ustreznih informacij, kot je določeno v izvedbenih ukrepih, bi morali omogočiti, da bi pristojni organi odkrili tveganja na finančnih trgih in se nanje odzvali.

(124)

Bistveno je, da vlagatelji dobijo vsaj potrebne minimalne informacije o posameznih UAIS in AIS ter njihovi strukturi, da bi lahko sprejeli pravilno naložbeno odločitev, prilagojeno njihovim potrebam in pripravljenosti za tveganje. Navedene informacije bi morale biti jasne, zanesljive, lahko razumljive in jasno predstavljene, pri čemer je koristnost informacij večja, če so primerljive med različnimi UAIS in AIS ter med obdobji. UAIS pred razkritjem informacij ne bi smel izvajati dejavnosti, kot je na primer prirejanje računovodskih izkazov, ki bi lahko škodljivo vplivale na objektivno razumevanje in praktično uporabnost takšnih informacij za vlagatelje.

(125)

Določiti je treba okvir, ki določa minimalne standarde glede zahtev za letno poročanje, vključno s ključnimi elementi in neizčrpnim seznamom postavk. Pomembne spremembe informacij, kakor je navedeno v členu 22(2)(d) Direktive 2011/61/EU, bi bilo treba razkriti v računovodskih izkazih letnega poročila. Poleg neizčrpnega seznama osnovnih postavk bi se lahko vključili tudi dodatne postavke, razdelki in vsote, če je predstavitev teh postavk pomembna za razumevanje celotnega finančnega položaja ali uspešnosti AIS. Postavke različne narave ali naloge bi se lahko združile pod pogojem, da takšne postavke posamično niso pomembne. Navedene postavke bi se lahko združile v „drugo kategorijo“, kot so „druga sredstva“ ali „druge obveznosti“. Če postavke dejansko ne veljajo za posamezen AIS, jih ni treba predstaviti. Ne glede na računovodske standarde, upoštevane v skladu z Direktivo 2011/61/EU, bi bilo vsa sredstva treba vrednotiti najmanj enkrat na leto. Bilanca stanja ali izkaz sredstev in obveznosti iz Direktive 2011/61/EU bi morala med drugim vključevati denarna sredstva in njihove ustreznike. Denarne ustreznike pa bi bilo treba obravnavati kot zelo likvidne naložbe za namene izračuna izpostavljenosti AIS.

(126)

Glede vsebine in oblike poročila o dejavnostih v proračunskem letu, ki mora biti v skladu z Direktivo 2011/61/EU del letnega poročila, bi moralo poročilo vsebovati pošten in uravnotežen pregled dejavnosti AIS z opisom glavnih tveganj in naložb ali ekonomskih negotovosti, s katerimi se sooča. Navedeno razkritje ne bi smelo povzročiti objave notranjih informacij AIS, kar bi škodovalo AIS in njegovim vlagateljem. Če pa bi objava posebnih notranjih informacij imela tak učinek, bi jih lahko združili tako, da bi se izognili negativnemu učinku in ne bi bilo treba zajeti na primer uspešnosti ali statistike posamezne portfeljske družbe ali naložbe, kar bi lahko povzročilo razkritje notranjih informacij AIS. Te informacije bi morale sestavljati del poročila o upravljanju, kakor so običajno predstavljene poleg računovodskih izkazov.

(127)

Glede vsebine in oblike razkrivanja prejemkov, kjer so informacije predstavljene na ravni UAIS, bi bilo treba zagotoviti nadaljnje informacije z razkritjem plačila ali razčlenitve celotnih prejemkov, ki zadevajo ustrezen AIS. To bi bilo mogoče doseči z razkritjem vseh podatkov o prejemkih UAIS, razčlenjenih na fiksne in variabilne elemente, izjavo, da ti podatki zadevajo celoten UAIS in ne AIS, številom AIS in skladov KNPVP, ki jih upravlja UAIS, ter celotnimi upravljanimi sredstvi takih AIS in KNPVP s pregledom politike prejemkov in navedbo tega, kje je na zahtevo vlagateljev na voljo celotna politika prejemkov. Nadaljnje podrobnosti se lahko zagotovijo z razkritjem vseh variabilnih prejemkov, ki jih AIS financira s plačilom stroškov poslovanja ali po potrebi spodbujevalne provizije. Poleg razkritja prejemkov bi UAIS morali zagotoviti tudi informacije o finančnih in nefinančnih merilih politik in praks prejemkov za relevantne kategorije osebja, kar bi vlagateljem omogočilo ocenjevanje obstoječih spodbud.

(128)

Kadar AIS izda enote, bi bilo treba izračunati prenose kakršnih koli sredstev v stranske žepe, in sicer ob času prenosa in na podlagi števila enot, dodeljenih pri prenosu sredstev, pomnoženih s ceno na enoto. Osnova vrednotenja bi morala biti v vseh okoliščinah jasno razkrita in vključevati datum, ko je bilo izvedeno vrednotenje.

(129)

UAIS bi morali pri upravljanju likvidnosti imeti pravico, da dogovore o izposoji sklenejo v imenu AIS, ki jih upravljajo. Navedeni dogovori so lahko kratkoročni ali trajnejši. V slednjem primeru je bolj verjetno, da bi bil tak dogovor poseben za namene upravljanja nelikvidnih sredstev.

(130)

V skladu z načelom razlikovanja in ob priznavanju različnih vrst AIS, bi se razkrivanje informacij UAIS vlagateljem moralo razlikovati glede na vrsto AIS in bi temeljilo na drugih dejavnikih, kot sta naložbena strategija in sestava portfelja.

(131)

Direktiva 2011/61/EU zahteva, da UAIS pristojnim organom matične države članice redno zagotavljajo določene informacije, in sicer za vsak AIS v EU, ki ga upravljajo, in vsak AIS, ki ga tržijo v Uniji. Zato je pomembno, da se nadalje določijo informacije, ki jih je treba predložiti, in pogostost poročanja, ki je odvisno od vrednosti upravljanih sredstev v portfelju AIS, ki jih upravlja navedeni UAIS. Zagotoviti bi bilo treba predloge poročanja na formalnih obrazcih, izpolniti pa bi jih moral UAIS, in sicer za AIS, ki jih upravlja. Kadar subjekt, ki ima dovoljenje za delovanje kot UAIS, trži AIS, ki jih upravljajo drugi UIAS, ne deluje kot upravitelj navedenih AIS, temveč kot posrednik, in sicer kot katero koli investicijsko podjetje iz Direktive 2004/39/ES. Zato temu subjektu ne bi bilo treba poročati o teh AIS, saj bi to povzročilo dvojno ali večkratno poročanje. Ta zahteva glede poročanja pa bi morala vseeno veljati za UAIS zunaj EU, ki upravljajo AIS, ki se tržijo v Uniji.

(132)

Prag iz te uredbe sproži samo zahteve glede poročanja iz člena 24(4) Direktive 2011/61/EU. AIS s stopnjo finančnega vzvoda, izračunano v skladu z metodo zavezujoče izpostavljenosti, ki znaša trikrat manj od njegove čiste vrednosti sredstev, se ne bi štel kot sklad, ki znatno uporablja finančni vzvod. Vendar pa pristojni organi lahko zahtevajo dodatne informacije, če je to potrebno za učinkovito spremljanje sistemskih tveganj. Določitev praga za poročanje tudi zagotavlja, da se informacije o nastanku sistemskega tveganja po vsej Uniji zbirajo usklajeno, obenem pa UAIS zagotavlja gotovost.

(133)

Nadzorne naloge pristojnega organa iz člena 25(3) Direktive 2011/61/EU se izvajajo v okviru novega nadzornega sistema, ki je del ocene tekočih nadzornih postopkov in sistemskega tveganja UAIS, ki jo izvajajo pristojni organi in evropski nadzorni organi, in sicer glede stabilnosti in celovitosti finančnega sistema. Pristojni organi bi morali ustrezno uporabljati prejete informacije in uvesti omejitve finančnega vzvoda, ki ga uporabljajo UAIS, ali druge omejitve pri upravljanju AIS v zvezi z upravljanimi AIS, kadar menijo, da je to potrebno za zagotovitev stabilnosti in celovitosti finančnega sistema. Ocena sistemskega tveganja se bo verjetno razlikovala glede na gospodarsko okolje, pri čemer pa ima vsak UAIS v zvezi z AIS, ki ga upravlja, potencial, da postane sistemsko pomemben. Zato je temeljna zahteva, da pristojni organi pridobijo vse informacije, ki so potrebne za ustrezno oceno teh primerov, da bi preprečili nastanek sistemskega tveganja. Pristojni organi bi morali nato natančno oceniti informacije in sprejeti ustrezne ukrepe.

(134)

Da bi lahko UAIS v EU upravljali in tržili AIS zunaj EU in UAIS zunaj EU upravljali in tržili AIS v Uniji, Direktiva 2011/61/EU zahteva sklenitev ustreznih sporazumov o sodelovanju z ustreznimi nadzornimi organi tretje države, kjer ima AIS zunaj EU in/ali UAIS zunaj EU sedež. Takšni sporazumi o sodelovanju bi morali zagotoviti vsaj učinkovito izmenjavo informacij, ki bi pristojnim organom Unije omogočala, da svoje dolžnosti opravljajo v skladu z Direktivo 2011/61/EU.

(135)

Sporazumi o sodelovanju bi morali pristojnim organom omogočiti, da pri subjektih tretjih držav opravljajo svoje nadzorne in izvršilne dolžnosti. Sporazumi o sodelovanju bi zato morali določiti jasen dejanski okvir za dostop do informacij, izvajanje pregledov na kraju samem in pomoč, ki jo morajo zagotoviti organi tretje države. Sporazumi o sodelovanju bi morali zagotoviti, da se prejete informacije lahko posredujejo drugim zadevnim pristojnim organom ter organu ESMA in Evropskemu odboru za sistemska tveganja.

(136)

Da se pristojnim organom, UAIS in depozitarjem omogoči dovolj časa za prilagoditev na nove zahteve iz te uredbe, da jih bodo lahko učinkovito uporabljali, bi bilo treba začetek uporabe te uredbe uskladiti z datumom prenosa Direktive 2011/61/EU –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Opredelitev pojmov

Poleg opredelitve pojmov iz člena 2 Direktive 2011/61/EU se v tej uredbi uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

„kapitalska obveznost“ pomeni pogodbeno obveznost vlagatelja, da alternativnemu investicijskemu skladu (AIS) na zahtevo UAIS zagotovi dogovorjen znesek naložbe;

2.

„zadevna oseba“ v zvezi z UAIS pomeni:

(a)

direktorja, partnerja ali enakovredno osebo ali člana vodstva UAIS;

(b)

zaposlenega pri UAIS ali katero koli drugo fizično osebo, katere storitve so na voljo ali pod nadzorom UAIS in ki je vključena v opravljanje storitev upravljanja skupnega portfelja s strani UAIS;

(c)

fizično ali pravno osebo, ki je neposredno vključena v izvajanje storitev za UAIS na podlagi dogovora o prenosu pooblastil na tretje osebe za namene upravljanja skupnega portfelja s strani UAIS;

3.

„višje vodstvo“ pomeni osebo ali osebe, ki učinkovito opravljajo dejavnost UAIS v skladu s členom 8(1)(c) Direktive 2011/61/EU in, če je ustrezno, izvršilnega člana ali člane vodstvenega organa;

4.

„vodstveni organ“ pomeni organ UAIS s pristojnostjo sprejemanja končnih odločitev, ki vključuje nadzorne in upravne naloge ali le upravno nalogo, če sta navedeni nalogi ločeni;

5.

„posebna ureditev“ pomeni ureditev, ki nastane neposredno zaradi nelikvidne narave sredstev AIS, kar vpliva na posebne pravice vlagateljev glede odkupa vrste enote ali deleža AIS, in je posebej prilagojena ali ločena ureditev od splošnih pravic vlagateljev glede odkupa.

POGLAVJE II

SPLOŠNE DOLOČBE

ODDELEK 1

Izračun upravljanih sredstev

(člen 3(2) Direktive 2011/61/EU)

Člen 2

Izračun celotne vrednosti upravljanih sredstev

1.   Da bi izpolnjeval pogoje glede izjem iz člena 3(2) Direktive 2011/61/EU, UAIS:

(a)

opredeli vse AIS, za katere je imenovan kot zunanji UAIS, ali AIS, katerega UAIS je, če pravna oblika AIS omogoča notranje upravljanje v skladu s členom 5 Direktive 2011/61/EU;

(b)

za vsak upravljan AIS opredeli portfelj sredstev in v skladu s pravili vrednotenja iz zakonodaje države, v kateri ima AIS sedež, in/ali pravili upravljanja in ustanovnimi listinami AIS določi ustrezno vrednost upravljanih sredstev, vključno z vsemi sredstvi, pridobljenimi z uporabo finančnega vzvoda;

(c)

združi ugotovljene vrednosti upravljanih sredstev za vse upravljane AIS in primerja ugotovljeno celotno vrednost upravljanih sredstev z ustreznim pragom iz člena 3(2) Direktive 2011/61/EU.

2.   Za namene odstavka 1 se kolektivni naložbeni podjemi za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), za katere UAIS v skladu z Direktivo 2009/65/ES deluje kot pooblaščena družba za upravljanje, ne vključijo v izračun.

Za namene odstavka 1 se AIS, ki jih upravlja UAIS in za katerega je UAIS prenesel naloge v skladu s členom 20 Direktive 2011/61/EU, vključijo v izračun. Portfelj AIS, ki ga UAIS upravlja na podlagi prenosa, pa se izključi iz izračuna.

3.   Za namene izračuna celotne vrednosti upravljanih sredstev se vsaka pozicija izvedenega finančnega instrumenta, vključno z vsemi instrumenti v prenosljivih vrednostnih papirjih, pretvori v enakovredno pozicijo v osnovnih sredstvih navedenega izvedenega finančnega instrumenta, in sicer z uporabo metodologij za pretvorbo iz člena 10. Absolutna vrednost navedene enakovredne pozicije se nato uporabi za izračun celotne vrednosti upravljanih sredstev.

4.   Kadar AIS vlaga v druge AIS, ki jih upravljajo isti zunanji UAIS, se navedena naložba izključi iz izračuna upravljanih sredstev UAIS.

5.   Kadar en oddelek notranje ali zunanje upravljanega AIS vlaga v drug oddelek navedenega AIS, se navedena naložba lahko izključi iz izračuna upravljanih sredstev UAIS.

6.   Celotna vrednost upravljanih sredstev se izračuna v skladu z odstavki 1 do 4, in sicer vsaj enkrat na leto in z uporabo najnovejših vrednosti sredstev. Najnovejša vrednost sredstev za vsak AIS se izračuna v dvanajstih mesecih pred datumom izračuna praga v skladu s prvim stavkom tega odstavka. UAIS določi datum izračuna praga, ki ga dosledno uporablja. Kakršno koli spremembo izbranega datumu je treba upravičiti pristojnemu organu. UAIS pri izbiri datuma izračuna praga upošteva čas in pogostost vrednotenja upravljanih sredstev.

Člen 3

Stalno spremljanje upravljanih sredstev

UAIS vzpostavi, izvaja in uporablja postopke za stalno spremljanje celotne vrednosti upravljanih sredstev. Spremljanje odraža najnovejši pregled upravljanih sredstev in vključuje spremljanje dejavnosti vpisov in odkupov ali, kjer je ustrezno, črpanje in distribucijo kapitala ter vrednost sredstev, vloženih za vsak AIS.

Za namene ocene potrebe po pogostejših izračunih celotne vrednosti upravljanih sredstev se upoštevata bližina celotne vrednosti upravljanih sredstev pragu iz člena 3(2) Direktive 2011/61/EU in pričakovana dejavnost vpisa in odkupa.

Člen 4

Začasno preseganje praga

1.   UAIS oceni primere, v katerih celotna vrednost upravljanih sredstev preseže zadevni prag, da bi ugotovil, ali so začasne narave.

2.   Kadar celotna vrednost upravljanih sredstev preseže zadevni prag in UAIS meni, da položaj ni začasen, o tem nemudoma obvesti pristojni organ in navede, da se položaj ne šteje kot začasen, ter v 30 koledarskih dneh zaprosi za dovoljenje v skladu s členom 7 Direktive 2011/61/EU.

3.   Kadar celotna vrednost upravljanih sredstev preseže zadevni prag in UAIS meni, da je položaj začasen, o tem nemudoma obvesti pristojni organ in navede, da se položaj šteje kot začasen. Obvestilo vključuje dodatne informacije, s katerimi UAIS upraviči oceno o začasnem položaju, vključno z opisom položaja in obrazložitvijo razlogov za to, da je položaj začasen.

4.   Položaj se ne šteje kot začasen, če obstaja verjetnost, da se bo nadaljeval več kot tri mesece.

5.   UAIS tri mesece po dnevu, ko je celotna vrednost upravljanih sredstev presegla zadevni prag, ponovno izračuna celotno vrednost upravljanih sredstev, da pristojnim organom dokaže, da je položaj, zaradi katerega je prišlo do preseganja praga upravljanih sredstev, odpravljen in da vložitev zahtevka za dovoljenje UAIS ni potrebna.

Člen 5

Informacije, ki jih je treba zagotoviti v okviru registracije

1.   UAIS kot del zahteve iz člena 3(3)(b) Direktive 2011/61/EU pristojnim organom sporočijo celotno vrednost upravljanih sredstev, izračunano v skladu s postopkom iz člena 2.

2.   UAIS kot del zahteve iz člena 3(3)(c) Direktive 2011/61/EU za vsak AIS zagotovijo ponudbeni dokument ali ustrezen izvleček iz ponudbenega dokumenta ali splošni opis naložbene strategije. Ustrezen izvleček iz ponudbenega dokumenta in opis naložbene strategije vključujeta vsaj naslednje informacije:

(a)

glavne kategorije sredstev, v katere bi AIS lahko vlagal;

(b)

vse industrijske, geografske ali druge tržne sektorje ali posebne razrede sredstev, ki so ključni za naložbeno strategijo;

(c)

opis politike AIS na področju izposoje ali finančnega vzvoda.

3.   Informacije, ki jih mora UAIS zagotoviti v skladu s členom 3(3)(d) Direktive 2011/61/EU, so navedene v členu 110(1) te uredbe. Zagotovijo se v skladu s predlogo za poročanje na uradnem obrazcu, kakor je določeno v Prilogi IV.

4.   Informacije, zbrane v skladu s členom 3(3)(d) Direktive 2011/61/EU, se izmenjajo s pristojnimi organi v Uniji, Evropskim organom za vrednostne papirje in trge (ESMA) in Evropskim odborom za sistemska tveganja (ESRB), če je to potrebno za izpolnjevanje njihovih dolžnosti.

5.   Informacije, potrebne za registracijo, se posodabljajo in zagotavljajo vsako leto. Pristojni organi lahko iz razlogov, ki zadevajo izvajanje njihovih pristojnosti v skladu s členom 46 Direktive 2011/61/EU, od UAIS zahtevajo, da informacije iz člena 3 Direktive 2011/61/EU zagotovi pogosteje.

ODDELEK 2

Izračun finančnega vzvoda

(člen 4(3) Direktive 2011/61/EU)

Člen 6

Splošne določbe o izračunu finančnega vzvoda

1.   Finančni vzvod AIS je izražen kot razmerje med izpostavljenostjo AIS in njegovo čisto vrednostjo sredstev.

2.   UAIS izpostavljenost upravljanega AIS izračunajo v skladu z metodo bruto izpostavljenosti iz člena 7 in metodo zavezujoče izpostavljenosti iz člena 8.

Komisija ob upoštevanju dogajanj na trgu in najpozneje 21. julija 2015 pregleda metode izračuna iz prvega pododstavka, pri čemer določi, ali sta navedeni metodi zadostni in ustrezni za vse vrste AIS ali pa je treba razviti dodatno in neobvezno metodo za izračun finančnega vzvoda.

3.   Izpostavljenost, ki je del vseh finančnih ali pravnih struktur, ki vključujejo tretje osebe pod nadzorom zadevnih AIS, je treba vključiti v izračun izpostavljenosti, kjer so zadevne strukture vzpostavljene posebej zato, da neposredno ali posredno povečujejo izpostavljenost na ravni AIS. Pri AIS, katerih osnovna naložbena politika temelji na pridobitvi nadzora nad družbami ali izdajatelji, ki ne kotirajo na borzi, UAIS v izračun finančnega vzvoda ne vključijo kakršne koli izpostavljenosti, ki obstaja na ravni navedenih družb in izdajateljev, ki ne kotirajo na borzi, če AIS ali UAIS, ki deluje v imenu AIS, ne nosi morebitnih izgub, ki presegajo njegove naložbe v zadevno družbo ali izdajatelja.

4.   UAIS izključi sklenjene dogovore o izposoji, če so začasni in v celoti kriti s pogodbenimi kapitalskimi obveznostmi vlagateljev v AIS.

5.   UAIS imajo na voljo ustrezno dokumentirane postopke za izračun izpostavljenosti vsakega upravljanega AIS v skladu z metodo bruto izpostavljenosti in metodo zavezujoče izpostavljenosti. Izračun se uporablja dosledno.

Člen 7

Metoda bruto izpostavljenosti za izračun izpostavljenosti AIS

Izpostavljenost AIS, ki se izračuna v skladu z metodo bruto izpostavljenosti, je vsota absolutnih vrednosti vseh pozicij, ki se vrednotijo v skladu s členom 19 Direktive 2011/61/EU in vsemi delegirani akti, sprejetimi v skladu z njo.

Za izračun izpostavljenosti AIS v skladu z metodo bruto izpostavljenosti UAIS:

(a)

izključi vrednost denarnih sredstev in njihovih ustreznikov, ki so visoko likvidne naložbe v osnovni valuti AIS, ki se lahko takoj pretvorijo v znan znesek denarnih sredstev, so predmet neznatnega tveganja spremembe vrednosti in zagotavljajo donos, ki ne presega stopnje trimesečne državne obveznice visoke kakovosti;

(b)

izvedene finančne instrumente pretvori v enakovredno pozicijo v njihovih osnovnih sredstvih z uporabo metodologij za pretvorbo iz člena 10 in metod iz odstavkov 4 do 9 in 14 Priloge I;

(c)

izključi izposojo denarnih sredstev, ki ostanejo denarna sredstva ali njihovi ustrezniki iz točke (a), ko so zneski navedenih plačil znani;

(d)

vključi izpostavljenost, ki je posledica ponovnega vlaganja denarnih posojil, izraženega kot višja tržna vrednost realizirane naložbe ali skupni znesek denarnega posojila iz odstavkov 1 in 2 Priloge I;

(e)

vključi pozicije v okviru poslov začasne prodaje/začasnega nakupa ali poslov izposoje ali posojanja vrednostnih papirjev ali drugih ureditev v skladu z odstavki 3 in 10 do 13 Priloge I.

Člen 8

Metoda zavezujoče izpostavljenosti za izračun izpostavljenosti AIS

1.   Izpostavljenost AIS, ki se izračuna v skladu z metodo zavezujoče izpostavljenosti, je vsota absolutnih vrednosti vseh pozicij, ki se vrednotijo v skladu s členom 19 Direktive 2011/61/EU in vsemi ustreznimi delegirani akti, za katere veljajo merila iz odstavkov 2 do 9.

2.   UAIS pri izračunu izpostavljenosti AIS v skladu z metodo zavezujoče izpostavljenosti:

(a)

vsako pozicijo v izvedenem finančnem instrumentu pretvori v enakovredno pozicijo v njegovem osnovnem sredstvu z uporabo metodologij za pretvorbo iz člena 10 in odstavkov 4 do 9 in 14 Priloge II;

(b)

uporabi pogodbe o pobotu in varovanju pred tveganjem;

(c)

izračuna izpostavljenost, ki je posledica ponovnega vlaganja posojil, če to poveča izpostavljenost AIS, kot je opredeljeno v odstavkih 1 in 2 Priloge I;

(d)

v izračun vključi druge ureditve v skladu z odstavki 3 in 10 do 13 Priloge I.

3.   Za izračun izpostavljenosti AIS v skladu z metodo zavezujoče izpostavljenosti:

(a)

pogodbe o pobotu vključujejo kombinacije trgovanj z izvedenimi finančnimi instrumenti ali pozicijami v vrednostnih papirjih, ki zadevajo isto osnovno sredstvo, pri izvedenih finančnih instrumentih ne glede na zapadlost izvedenih finančnih instrumentov, ko so navedena trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti ali pozicijami v vrednostnih papirjih izvedena z izključnim namenom odprave tveganj, povezanih s pozicijami v drugih izvedenih finančnih instrumentih ali vrednostnih papirjih;

(b)

pogodbe o varovanju pred tveganjem vključujejo kombinacije trgovanj z izvedenimi finančnimi instrumenti ali pozicijami v vrednostnih papirjih, ki nujno ne zadevajo istega osnovnega sredstva, ko so navedena trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti ali pozicijami v vrednostnih papirjih izvedena z izključnim namenom izravnave tveganj, povezanih s pozicijami v drugih izvedenih finančnih instrumentih ali vrednostnih papirjih.

4.   Z odstopanjem od odstavka 2 se izvedeni finančni instrument ne pretvori v enakovredno pozicijo v osnovnem sredstvu, če ima vse naslednje značilnosti:

(a)

donos finančnih sredstev iz portfelja AIS zamenja za donos drugih referenčnih finančnih sredstev;

(b)

popolnoma odpravi tveganja zamenjanih sredstev iz portfelja AIS tako, da donos AIS ni odvisen od donosa zamenjanih sredstev;

(c)

ne vključuje niti dodatnih izbirnih značilnosti niti klavzul o finančnem vzvodu niti drugih dodatnih tveganj v primerjavi z neposrednim držanjem referenčnih finančnih sredstev.

5.   Z odstopanjem od odstavka 2 se izvedeni finančni instrument ne pretvori v enakovredno pozicijo v osnovnem sredstvu pri izračunu izpostavljenosti v skladu z metodo zavezujoče izpostavljenosti, če izpolnjuje oba naslednja pogoja:

(a)

kombinirano držanje s strani AIS izvedenega finančnega instrumenta, ki zadeva finančno sredstvo in denarna sredstva, ki so vložena v njihov ustreznik, kot je opredeljeno v členu 7(a), je enako držanju dolge pozicije v zadevnem finančnem sredstvu;

(b)

izvedeni finančni instrument ne sme povzročati nobene dodatne izpostavljenosti in finančnega vzvoda ali tveganja.

6.   Pogodbe o varovanju pred tveganjem se upoštevajo pri izračunu izpostavljenosti AIS samo, če izpolnjujejo vse naslednje pogoje:

(a)

cilj pozicij varovanja ni ustvarjati donos, splošna in posebna tveganja pa so izravnana;

(b)

na ravni AIS obstaja preverljivo zmanjšanje tržnega tveganja;

(c)

tveganja, povezana z izvedenimi finančnimi instrumenti, ter splošna in posebna tveganja so izravnana;

(d)

pogodbe o varovanju pred tveganjem zadevajo isti razred sredstev;

(e)

so učinkovite v izjemnih tržnih pogojih.

7.   Ob upoštevanju odstavka 6 se izvedeni finančni instrumenti, ki se uporabljajo za namene varovanja pred tečajnimi tveganji in ne povzročajo dodatne izpostavljenosti, finančnega vzvoda ali drugih tveganj, ne vključijo v izračun.

8.   UAIS pozicije pobota v naslednjih primerih:

(a)

med izvedenimi finančnimi instrumenti, če zadevajo isto osnovno sredstvo, tudi če se zapadlost izvedenih finančnih instrumentov razlikuje;

(b)

med izvedenim finančnim instrumentom, katerega osnovno sredstvo je prenosljiv vrednostni papir, instrument denarnega trga ali enota v kolektivnih naložbenih podjemih, kot je določeno v točkah 1 do 3 oddelka C Priloge I k Direktivi 2004/39/ES, in istim navedenim ustreznim osnovnim sredstvom.

9.   UAIS, ki upravljajo AIS, ki v skladu s svojo glavno naložbeno politiko vlagajo predvsem v obrestne izvedene finančne instrumente, imajo na voljo posebna pravila o pobotu trajanja, pri čemer upoštevajo korelacijo med elementi zapadlosti obrestne krivulje iz člena 11.

Člen 9

Metode za povečanje izpostavljenosti AIS

UAIS pri izračunu izpostavljenosti uporabijo metode iz Priloge I, in sicer v primerih, ki so navedeni v njej.

Člen 10

Metodologija za pretvorbo izvedenih finančnih instrumentov

UAIS uporabijo metodologije za pretvorbo iz Priloge II, in sicer za izvedene finančne instrumente, ki so navedeni v njej.

Člen 11

Pravila o pobotu trajanja

1.   UAIS pravila o pobotu trajanja uporabljajo pri izračunu izpostavljenosti AIS v skladu s členom 8(9).

2.   Pravila o pobotu trajanja se ne uporabljajo, kadar bi povzročila zavajajoče informacije o profilu tveganja AIS. UAIS, ki navedena pravila o pobotu izkoriščajo, v svojo obrestno strategijo ne vključujejo drugih virov tveganja, kot je nestanovitnost. Zato se v strategijah arbitraže obrestnih mer ne uporabljajo navedena pravila o pobotu.

3.   Uporaba navedenih pravil o pobotu trajanja ne zagotavlja nobene neupravičene ravni finančnega vzvoda z naložbami v kratkoročne pozicije. Kratkoročni obrestni izvedeni finančni instrumenti niso glavni vir donosa za AIS s srednjeročnim trajanjem, ki uporablja pravila o pobotu trajanja.

4.   Obrestni izvedeni finančni instrumenti se pretvorijo v njihovo enakovredno pozicijo osnov in pobotajo v skladu s Prilogo III.

5.   AIS, ki uporabljajo pravila o pobotu trajanja, lahko še vedno uporabljajo varovanje pred tveganjem. Pravila o pobotu trajanja se lahko uporabljajo le za obrestne izvedene finančne instrumente, ki niso vključeni v pogodbe o varovanju pred tveganjem.

ODDELEK 3

Dodatna lastna sredstva in zavarovanje poklicne odgovornosti

(člen 9(7) in člen 15 Direktive 2011/61/EU)

Člen 12

Tveganja poklicne odgovornosti

1.   Tveganja poklicne odgovornosti, ki jih je treba zajeti v skladu s členom 9(7) Direktive 2011/61/EU, so tveganja izgube ali škode, ki jo zadevna oseba povzroči z malomarnim izvajanjem dejavnosti, za katere je UAIS zakonsko odgovoren.

2.   Zavarovanja poklicne odgovornosti iz odstavka 1 vključujejo, ne da bi bila omejena nanje, naslednja tveganja:

(a)

izgube dokumentov, ki dokazujejo lastništvo sredstev AIS;

(b)

zavajajočih informacij ali izjav, predloženih AIS ali njegovim vlagateljem;

(c)

dejanj, napak ali opustitev, ki povzročijo kršitve:

(i)

pravnih in zakonskih obveznosti;

(ii)

dolžnosti ustreznega znanja in skrbnosti do AIS in njegovih vlagateljev;

(iii)

fiduciarnih dolžnosti;

(iv)

obveznosti glede zaupnosti;

(v)

pravil upravljanja ali aktov o ustanovitvi AIS;

(vi)

mandata, ki ga AIS podeli UAIS;

(d)

neizpolnjevanja obveznosti glede vzpostavljanja, izvajanja in ohranjanja ustreznih postopkov za preprečitev nepoštenih, goljufivih ali zlonamernih dejanj;

(e)

neustrezno izvedenega vrednotenja sredstev ali izračuna cen enote/deleža;

(f)

izgube zaradi poslovnih motenj, sistemskih napak, napak pri obdelavah transakcij ali postopku upravljanja.

3.   Tveganja poklicne odgovornosti so stalno krita z dodatnimi lastnimi sredstvi, določenimi v skladu s členom 14, ali ustreznim zavarovanjem poklicne odgovornosti, določenim v skladu s členom 15.

Člen 13

Kvalitativne zahteve glede tveganj poklicne odgovornosti

1.   UAIS izvaja učinkovite politike in postopke za obvladovanje notranjih poslovnih tveganj, ki omogočajo ustrezno ugotavljanje, merjenje, upravljanje in spremljanje poslovnih tveganj, vključno s tveganji poklicne odgovornosti, katerim je ali bi bil UAIS lahko dejansko izpostavljen. Dejavnosti obvladovanja poslovnega tveganja se izvajajo neodvisno in kot del politike obvladovanja tveganj.

2.   UAIS vzpostavi zbirko preteklih podatkov o izgubi, v kateri so zabeležene vse poslovne napake, izgube in škode. V zbirki so zabeležena, ne da bi bila na njih omejena, vsa tveganja poklicne odgovornosti iz člena 12(2), ki so se uresničila.

3.   UAIS v okviru obvladovanja tveganja uporablja svoje notranje pretekle podatke o izgubi in, kadar je primerno, zunanje podatke, analize scenarijev in dejavnike, ki odražajo poslovno okolje in notranje nadzorne sisteme.

4.   Izpostavljenosti poslovnemu tveganju in pretekle izgube se redno spremljajo, o njih pa se redno notranje poroča.

5.   Politike in postopki UAIS za obvladovanje tveganja so dobro dokumentirani. UAIS ima na voljo ureditve za zagotavljanje skladnosti s politikami za obvladovanje poslovnega tveganja in učinkovite ukrepe za obravnavo neizpolnjevanja teh politik. UAIS ima vzpostavljene postopke za sprejemanje ustreznih korektivnih ukrepov.

6.   Politike in postopki za obvladovanje poslovnih tveganj ter sistemi merjenja se redno pregledujejo, in sicer vsaj enkrat na leto.

7.   UAIS ohranja finančna sredstva, ki ustrezajo oceni profila tveganja.

Člen 14

Dodatna lastna sredstva

1.   Ta člen uporabljajo UAIS, ki se odločijo, da bodo tveganja poklicne odgovornosti krili z dodatnimi lastnimi sredstvi.

2.   UAIS zagotovi dodatna lastna sredstva za kritje tveganj odgovornosti, ki izhajajo iz poklicne malomarnosti, ki znašajo vsaj 0,01 % vrednosti portfelja upravljanih AIS.

Vrednost portfelja upravljanih AIS je vsota absolutne vrednosti vseh sredstev vseh AIS, ki jih upravlja UAIS, vključno s sredstvi, pridobljenimi z uporabo finančnega vzvoda, pri čemer se izvedeni finančni instrumenti vrednotijo glede na tržno vrednost.

3.   Izračun zahtevanih dodatnih lastnih sredstev iz odstavka 2 se ponovi ob koncu vsakega proračunskega leta in znesek dodatnih lastnih sredstev se ustrezno prilagodi.

UAIS vzpostavi, izvaja in uporablja postopke za stalno spremljanje vrednosti portfelja upravljanih AIS, ki jih izračuna v skladu z drugim pododstavkom odstavka 2. Če se pred letnim ponovnim izračunom iz prvega pododstavka vrednost portfelja upravljanih AIS znatno poveča, UAIS nemudoma ponovno izračuna zahtevana dodatna lastna sredstva in jih ustrezno prilagodi.

4.   Pristojni organ matične države članice UAIS lahko UAIS odobri, da zagotovi dodatna lastna sredstva, ki so nižja od zneska iz odstavka 2, samo, če je na podlagi preteklih podatkov UAIS o izgubi, ki so zabeleženi v obdobju opazovanja najmanj tri leta pred ocenjevanjem, prepričan, da UAIS zagotavlja zadostna dodatna lastna sredstva za ustrezno kritje tveganj poklicne odgovornosti. Odobreni nižji znesek dodatnih lastnih sredstev ne sme biti manjši od 0,008 % vrednosti portfelja AIS, ki jih upravlja UAIS.

5.   Pristojni organ matične države članice UAIS lahko od UAIS zahteva, da zagotovi dodatna lastna sredstva, ki so višja od zneska iz odstavka 2, če ni prepričan, da ima UAIS zadostna dodatna lastna sredstva za ustrezno kritje tveganj poklicne odgovornosti. Pristojni organ navede razloge, zakaj meni, da so dodatna lastna sredstva UAIS nezadostna.

Člen 15

Zavarovanje poklicne odgovornosti

1.   Ta člen uporabljajo UAIS, ki se odločijo, da bodo tveganja poklicne odgovornosti krili z zavarovanjem poklicne odgovornosti.

2.   UAIS sklene in stalno ohranja zavarovanje poklicne odgovornosti, ki:

(a)

ima začetno obdobje veljavnosti najmanj eno leto;

(b)

ima odpovedni rok za preklic najmanj 90 dni;

(c)

zajema tveganja poklicne odgovornosti, kot je določeno v členu 12(1) in (2);

(d)

je sklenjeno pri zavarovalnici EU ali zunaj EU, ki ima dovoljenje za sklepanje zavarovanja poklicne odgovornosti v skladu z zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo;

(e)

ga sklene subjekt tretje osebe.

Vsak dogovorjeni določeni presežek se v celoti krije z dodatnimi lastnimi sredstvi, ki se zagotovijo poleg lastnih sredstev v skladu s členom 9(1) in (3) Direktive 2011/61/EU.

3.   Kritje zavarovanja posameznega zahtevka znaša najmanj 0,7 % vrednosti portfelja AIS, ki jih upravljajo UAIS, izračunane na podlagi drugega pododstavka člena 14(2).

4.   Kritje zavarovanja skupnih zahtevkov na leto znaša najmanj 0,9 % vrednosti portfelja AIS, ki jih upravljajo UAIS, izračunane na podlagi drugega pododstavka člena 14(2).

5.   UAIS politiko zavarovanja poklicne odgovornosti in njeno skladnost z zahtevami iz tega člena pregleda vsaj enkrat na leto in v primeru kakršne koli spremembe, ki vpliva na skladnost politike z zahtevami v tem členu.

POGLAVJE III

POGOJI POSLOVANJA UAIS

ODDELEK 1

Splošna načela

(člen 12(1) Direktive 2011/61/EU)

Člen 16

Splošne obveznosti pristojnih organov

Pristojni organi pri oceni skladnosti UAIS s členom 12(1) Direktive 2011/61/EU uporabljajo vsaj merila iz tega oddelka.

Člen 17

Dolžnost delovanja v najboljšem interesu AIS ali vlagateljev v AIS in integritete trga

1.   UAIS uporabljajo politike in postopke za preprečevanje zlorab, vključno s tistimi, za katere se lahko razumno pričakuje, da negativno vplivajo na stabilnost in integriteto trga.

2.   UAIS zagotovijo, da AIS, ki jih upravljajo, ali vlagateljem v te AIS ne zaračunavajo nepotrebnih stroškov.

Člen 18

Primerna skrbnost

1.   UAIS pri izbiri in stalnem spremljanju naložb uporabljajo visoko stopnjo primerne skrbnosti.

2.   UAIS zagotovijo, da imajo ustrezno znanje in razumevanje sredstev, v katere vlaga AIS.

3.   UAIS vzpostavijo, izvajajo in uporabljajo pisne politike in postopke o primerni skrbnosti ter izvajajo učinkovite ureditve, s katerimi zagotovijo, da se naložbene odločitve, sprejete v imenu AIS, izvedejo v skladu s cilji, naložbeno strategijo in po potrebi omejitvami tveganja AIS.

4.   Politike in postopki o primerni skrbnosti iz odstavka 3 se redno pregledujejo in posodabljajo.

Člen 19

Primerna skrbnost pri naložbah v sredstva z omejeno likvidnostjo

1.   Kadar UAIS vlagajo v sredstva z omejeno likvidnostjo in takšne naložbe spremlja faza pogajanj, v zvezi s pogajanji in poleg zahtev iz člena 18:

(a)

določijo in redno posodabljajo poslovni načrt, ki je skladen s trajanjem AIS in tržnimi pogoji;

(b)

iščejo in izberejo morebitne transakcije, ki so skladne s poslovnim načrtom iz točke (a);

(c)

ocenijo izbrane transakcije ob upoštevanju morebitnih priložnosti in vsa povezana tveganja, vse ustrezne pravne, davčne, finančne in druge dejavnike, ki vplivajo na vrednost, človeške in materialne vire ter strategije, vključno z izstopnimi strategijami;

(d)

izvajajo dejavnosti primerne skrbnosti, povezane s transakcijami, in sicer pred izvedbo;

(e)

spremljajo donosnost AIS na podlagi poslovnega načrta iz točke (a).

2.   UAIS evidenco dejavnosti, ki se izvajajo v skladu z odstavkom 1, hrani najmanj pet let.

Člen 20

Primerna skrbnost pri izbiri in imenovanju nasprotnih strank in glavnih borznih posrednikov

1.   UAIS izbiro in imenovanje nasprotnih strank in glavnih borznih posrednikov izvajajo strokovno in skrbno, in sicer pred sprejetjem dogovora, in potem stalno upoštevajo celoten obseg in kakovost njihovih storitev.

2.   Pri izbiri glavnih borznih posrednikov ali nasprotnih strank UAIS ali AIS za transakcije z izvedenimi finančnimi instrumenti na trgu OTC, izposojo vrednostnih papirjev in posle začasne prodaje/začasnega nakupa UAIS zagotovijo, da navedeni glavni borzni posredniki in nasprotne stranke izpolnjujejo vse naslednje pogoje:

(a)

so predmet stalnega nadzora s strani javnega organa;

(b)

so finančno stabilni;

(c)

imajo potrebno organizacijsko strukturo in vire za izvajanje storitev, ki jih zagotavljajo UAIS ali AIS.

3.   UAIS pri ocenjevanju finančne stabilnosti iz odstavka 2(b) upoštevajo, ali za glavnega borznega posrednika ali nasprotno stranko veljajo pravila varnega in skrbnega poslovanja, vključno z zadostnimi kapitalskimi zahtevami in učinkovitim nadzorom.

4.   Seznam izbranih glavnih borznih posrednikov odobri višje vodstvo UAIS. Glavni borzni posredniki, ki niso vključeni v seznam, so lahko imenovani v izjemnih primerih, in sicer če izpolnjujejo zahteve iz odstavka 2, odobriti pa jih mora višje vodstvo. UAIS navede razloge za tako odločitev in dokaže primerno skrbnost, ki se upošteva pri izbiri in spremljanju glavnih borznih posrednikov, ki niso vključeni v seznam.

Člen 21

Pošteno, pravično in strokovno delovanje

Da se ugotovi, ali UAIS svoje dejavnosti izvaja pošteno, pravično in strokovno, pristojni organi ocenijo vsaj, ali so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

vodstveni organ UAIS ima ustrezno kolektivno znanje, spretnosti in izkušnje, da lahko razume dejavnosti UAIS, zlasti glavna tveganja navedenih dejavnosti, in sredstva, v katere vlaga AIS;

(b)

člani vodstvenega organa dovolj časa namenijo ustreznemu izvajanju svojih nalog UAIS;

(c)

vsak član vodstvenega organa deluje pošteno, celovito in neodvisno;

(d)

UAIS namenja ustrezna sredstva za izobraževanje in usposabljanje članov vodstvenega organa.

Člen 22

Viri

1.   UAIS zaposlujejo zadostno število osebja s spretnostmi, znanjem in strokovnostjo, ki so potrebni za opravljanje dodeljenih odgovornosti.

2.   UAIS za namene odstavka 1 upoštevajo naravo, obseg in kompleksnost poslovanja ter naravo ter obseg storitev in dejavnosti, ki se izvajajo pri navedenem poslovanju.

Člen 23

Poštena obravnava vlagateljev v AIS

1.   UAIS zagotovi, da njegovi postopki odločanja in organizacijska struktura iz člena 57 zagotavljajo pravično obravnavo vlagateljev.

2.   Kakršna koli prednostna obravnava enega ali več vlagateljev s strani UAIS ne sme povzročiti pomembnega splošnega oškodovanja drugih vlagateljev.

Člen 24

Spodbude

1.   UAIS ne ravnajo pošteno, pravično in v skladu z najboljšimi interesi AIS, ki jih upravljajo, ali vlagateljev v te AIS, če v zvezi z dejavnostmi, ki jih opravljajo med izvajanjem nalog iz Priloge I k Direktivi 2011/61/EU, plačajo ali prejmejo kakršno koli pristojbino ali provizijo ali dajejo ali prejmejo nedenarno ugodnost, razen naslednjih:

(a)

pristojbine, provizije ali nedenarne ugodnosti, ki se plačajo ali zagotovijo AIS ali osebi, ki deluje v imenu AIS, oziroma jih plača ali zagotovi AIS ali oseba, ki deluje v imenu AIS;

(b)

pristojbine, provizije ali nedenarne koristi, ki jih plača ali zagotovi tretja oseba ali oseba, ki deluje v imenu tretje osebe, ali pa se plačajo ali zagotovijo tretji osebi ali osebi, ki deluje v imenu tretje osebe, če UAIS lahko dokaže, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

(i)

obstoj, narava in znesek pristojbine, provizije ali ugodnosti ali, kadar zneska ni mogoče določiti, metoda izračuna tega zneska se pred začetkom opravljanja zadevne storitve jasno razkrijejo vlagateljem v AIS na izčrpen, natančen in razumljiv način;

(ii)

plačilo pristojbine ali provizije ali zagotovitev nedenarne ugodnosti je oblikovano tako, da izboljšuje kakovost zadevne storitve in ne ovira UAIS pri izpolnjevanju dolžnosti, da ravna v najboljšem interesu AIS, ki ga upravlja, ali vlagateljev v AIS;

(c)

ustrezne pristojbine, ki omogočajo opravljanje zadevnih storitev ali so za to potrebne, vključno s stroški hrambe, pristojbinami za poravnavo in menjavo, zakonskimi dajatvami ali pravnimi stroški, ki po svoji naravi ne morejo povzročiti nasprotij z dolžnostmi UAIS, da ravna pošteno, pravično in v skladu z najboljšimi interesi AIS, ki ga upravlja, ali vlagateljev v AIS.

2.   Razkritje bistvenih pogojev ureditev v zvezi s pristojbino, provizijo ali nedenarno ugodnostjo v obliki povzetka se šteje kot zadovoljivo za namene točke (i) odstavka 1(b), če se UAIS zaveže razkriti nadaljnje podrobnosti na zahtevo vlagatelja v AIS, ki ga upravlja, in če to zavezo izpolnjuje.

Člen 25

Učinkovita uporaba virov in postopkov – upravljanje naročil

1.   UAIS vzpostavi, izvaja in uporablja postopke in ureditve, ki omogočajo takojšnje, pošteno in hitro izvajanje naročil v imenu AIS.

2.   Postopki in ureditve iz odstavka 1 morajo izpolnjevati naslednje zahteve:

(a)

zagotavljajo, da se naročila, ki se izvajajo v imenu AIS, takoj in natančno evidentirajo in razdelijo;

(b)

izvajajo sicer primerljiva naročila AIS v zaporednem vrstnem redu in takoj, razen če je to zaradi vrste naročila ali prevladujočih tržnih pogojev neizvedljivo ali če interesi AIS ali vlagateljev v AIS zahtevajo drugače.

3.   Finančni instrumenti, denarni zneski ali druga sredstva, prejeta pri poravnavi izvedenih naročil, se takoj in pravilno prenesejo na račun ustreznega AIS ali pa se na njem registrirajo.

4.   UAIS ne zlorabi informacij v zvezi s tekočimi naročili AIS in sprejme vse ustrezne ukrepe za preprečitev tega, da bi katera koli njegova zadevna oseba zlorabila take informacije.

Člen 26

Obveznosti poročanja v zvezi z izvajanjem naročil za vpis in odkup

1.   Kadar so UAIS izvedli naročilo za vpis ali, kadar je ustrezno, odkup vlagatelja, vlagatelju na trajnem nosilcu podatkov nemudoma zagotovijo bistvene informacije, ki zadevajo izvedbo navedenega naročila ali sprejetje ponudbe za vpis.

2.   Odstavek 1 se ne uporablja, kadar mora tretja oseba vlagatelju predložiti potrdilo glede izvedbe naročila in če potrdilo vsebuje bistvene informacije.

UAIS zagotovijo, da tretja oseba izpolnjuje svoje obveznosti.

3.   Bistvene informacije iz odstavkov 1 in 2 vsebujejo naslednje informacije:

(a)

opredelitev UAIS;

(b)

opredelitev vlagatelja;

(c)

datum in čas sprejetja naročila;

(d)

datum izvedbe;

(e)

opredelitev AIS;

(f)

bruto vrednost naročila, vključno s provizijo za vpis, ali neto znesek za odkup brez provizije.

4.   UAIS vlagatelju na zahtevo predloži informacije o stanju naročila ali sprejetju ponudbe za vpis ali oboje.

Člen 27

Sprejemanje odločitev glede delovanja v imenu upravljanega AIS

1.   UAIS delujejo v najboljšem interesu AIS ali vlagateljev v AIS, ki jih upravljajo, pri sprejemanju odločitev glede delovanja v imenu upravljanega AIS v okviru upravljanja njihovega portfelja.

2.   Kadar UAIS kupijo ali prodajo finančne instrumente ali druga sredstva, pri katerih je pomembna najboljša izvedba, in za namene odstavka 1, sprejmejo vse razumne ukrepe, da dosežejo najboljše možne rezultate za AIS, ki jih upravljajo, ali vlagatelje v te AIS, ob upoštevanju cene, stroškov, hitrosti, verjetnosti izvedbe in poravnave, obsega, narave ali kakršnega koli drugega vidika v zvezi z izvajanjem naročila. Relativni pomen teh dejavnikov se določi z naslednjimi merili:

(a)

posebnimi cilji, naložbeno politiko in tveganji AIS, kot je navedeno v pravilih upravljanja ali aktih o ustanovitvi AIS, prospektih ali ponudbenih dokumentih AIS;

(b)

značilnosti naročila;

(c)

značilnosti finančnih instrumentov ali drugih sredstev, ki so predmet zadevnega naročila;

(d)

značilnosti izvedbenih mest, na katera se lahko usmeri zadevno naročilo.

3.   UAIS vzpostavijo in izvajajo učinkovite ureditve za izpolnjevanje obveznosti iz odstavkov 1 in 2. UAIS zlasti uvede in izvaja pisno politiko glede izvedbe, ki AIS in njihovim vlagateljem omogoča, da pri naročilih AIS dosežejo najboljši možen rezultat v skladu z odstavkom 2.

4.   UAIS redno spremljajo učinkovitost svojih ureditev in politike izvajanja naročil, da odkrijejo in po potrebi odpravijo morebitne pomanjkljivosti.

5.   UAIS svojo politiko izvajanja naročil pregledajo vsako leto. Pregled se opravi tudi, kadar pride do pomembne spremembe, ki vpliva na zmožnost UAIS, da še naprej dosega najboljši možen rezultat za upravljane AIS.

6.   UAIS so zmožni dokazati, da so naročila za trgovanje v imenu AIS izvedli v skladu s svojo politiko izvajanja naročil.

7.   Kadar različna izvedbena mesta niso na voljo, se odstavki 2 do 5 ne uporabljajo. Vendar morajo UAIS biti sposobni dokazati, da različna izvedbena mesta niso na voljo.

Člen 28

Dajanje naročil v izvedbo drugim subjektom v imenu AIS

1.   Kadar UAIS kupi ali proda finančne instrumente ali druga sredstva, pri katerih je pomembna najboljša izvedba, deluje v najboljšem interesu AIS, ki jih upravlja, ali vlagateljev v AIS pri dajanju naročil v izvedbo drugim subjektom v imenu upravljanih AIS, in sicer v okviru upravljanja njihovega portfelja.

2.   UAIS ob upoštevanju cene, stroškov, hitrosti, verjetnosti izvedbe in poravnave, velikosti in narave naročila ali kakršnega koli drugega vidika v zvezi z izvajanjem naročila sprejmejo vse ustrezne ukrepe, da bi dosegli najboljši možen rezultat za AIS ali vlagatelje v AIS. Relativni pomen teh dejavnikov se določi na podlagi meril iz člena 27(2).

UAIS uvedejo, izvajajo in uporabljajo politiko, ki jim omogoča izpolnitev obveznosti iz prvega pododstavka. Politika za vsak razred instrumentov navaja subjekte, katerim se lahko dajo naročila. UAIS sklene dogovore za izvajanje naročil samo, kadar so ti dogovori skladni z obveznostmi iz tega člena. UAIS da vlagateljem v AIS, ki jih upravlja, na voljo ustrezne informacije o politiki, uvedeni v skladu s tem odstavkom, in o vseh pomembnih spremembah navedene politike.

3.   UAIS redno spremljajo učinkovitost politike, uvedene v skladu z odstavkom 2, in zlasti kakovost izvedbe pri subjektih, opredeljenih v navedeni politiki, in po potrebi odpravijo morebitne pomanjkljivosti.

Poleg tega UAIS vsako leto pregledajo politiko. Takšen pregled se opravi tudi, kadar pride do pomembne spremembe, ki vpliva na zmožnost UAIS, da še naprej dosega najboljši možen rezultat za upravljane AIS.

4.   UAIS so zmožni dokazati, da so naročila v imenu AIS dali v izvedbo drugemu subjektu v skladu s politiko, uvedeno v skladu z odstavkom 2.

5.   Kadar različna izvedbena mesta niso na voljo, se odstavki 2 do 5 ne uporabljajo. Vendar morajo UAIS biti sposobni dokazati, da različna izvedbena mesta niso na voljo.

Člen 29

Združevanje in razdeljevanje naročil za trgovanje

1.   UAIS lahko izvedejo naročilo AIS skupaj z naročilom drugega AIS, KNPVP ali stranke ali skupaj z naročilom, opravljenim pri vlaganju lastnih sredstev, kadar:

(a)

se lahko razumno pričakuje, da združevanje naročil v splošnem ne bo imelo negativnih posledic za kateri koli AIS, KNPVP ali stranke, katerih naročilo bo združeno z drugimi;

(b)

je določena in se izvaja politika razdeljevanja naročil, ki dovolj natančno ureja pravično razdeljevanje združenih naročil, vključno s tem, kako na razdeljevanje in obravnavo delnih izvedb vplivata obseg in cena naročil.

2.   Kadar UAIS združi naročilo AIS z enim ali več naročili drugih AIS, KNPVP ali strank in je združeno naročilo delno izvedeno, razdeli s tem povezane trgovalne dejavnosti v skladu s svojo politiko razdeljevanja naročil.

3.   Kadar UAIS združi transakcije za svoj račun z enim ali več naročili AIS, KNPVP ali strank, ne razdeli s tem povezanih trgovalnih dejavnosti na način, ki bi škodoval AIS, KNPVP ali stranki.

4.   Kadar UAIS združi naročilo AIS, KNPVP ali druge stranke s transakcijo za svoj račun in je združeno naročilo delno izvedeno, razdeli s tem povezane trgovalne dejavnosti AIS, KNPVP ali strankam pred trgovalnimi dejavnostmi za svoj račun.

Če pa lahko UAIS AIS ali stranki utemeljeno dokaže, da brez združitve ne bi mogel izvesti naročila tako ugodno ali pa ga sploh ne bi mogel izvesti, lahko razdeli transakcijo za lasten račun sorazmerno v skladu s svojo politiko iz odstavka 1(b).

ODDELEK 2

Nasprotja interesov

(člen 14 Direktive 2011/61/EU)

Člen 30

Vrste nasprotij interesov

UAIS za namene ugotavljanja nasprotij interesov, ki se pojavijo pri upravljanju AIS, zlasti upoštevajo, ali UAIS, zadevna oseba ali oseba, ki je neposredno ali posredno povezana z UAIS na področju nadzora:

(a)

lahko ustvari finančni dobiček ali se izogne finančni izgubi na račun AIS ali njegovih vlagateljev;

(b)

ima interes za rezultate storitve ali dejavnosti, ki se opravlja za AIS ali njegove vlagatelje ali stranko, ali v transakciji, ki se opravi v imenu AIS ali stranke, ki se razlikuje od interesa AIS v navedenih rezultatih;

(c)

ima finančno ali drugo spodbudo, da:

interesu KNPVP, stranke ali skupine strank ali drugega AIS daje prednost pred interesom AIS,

interesu enega vlagatelja daje prednost pred interesom drugega vlagatelja ali skupine vlagateljev v isti AIS;

(d)

opravlja iste dejavnosti za AIS in drug AIS, KNPVP ali stranko, ali

(e)

prejme ali bo prejela od osebe, ki ni AIS ali njegov vlagatelj, spodbudo v zvezi z dejavnostmi upravljanja skupnega portfelja, ki se opravljajo za AIS, v obliki denarnih sredstev, blaga ali storitev, ki niso standardna provizija ali pristojbina za navedeno storitev.

Člen 31

Politika obvladovanja nasprotij interesov

1.   UAIS vzpostavi, izvaja in uporablja učinkovito politiko obvladovanja nasprotij interesov. Navedena politika se določi pisno ter je sorazmerna z velikostjo in organizacijo UAIS ter naravo, obsegom in kompleksnostjo njegovega poslovanja.

Kadar je UAIS član skupine, politika upošteva tudi vse okoliščine, s katerimi je UAIS seznanjen ali bi moral biti seznanjen ter ki lahko zaradi strukture in poslovnih dejavnosti drugih članic skupine povzročijo nasprotje interesov.

2.   Politika obvladovanja nasprotij interesov, določena v skladu z odstavkom 1, obsega naslednje:

(a)

glede dejavnosti, ki jih opravlja UAIS ali se opravljajo v njegovem imenu, vključno z dejavnostmi, ki jih opravlja pooblaščenec, podpooblaščenec, zunanji cenilec ali nasprotna stranka, opredelitev okoliščin, ki predstavljajo ali lahko povzročijo nasprotje interesov s pomembnim tveganjem oškodovanja interesov AIS ali njegovih vlagateljev;

(b)

postopke, ki jih je treba upoštevati, in ukrepe, ki jih je treba sprejeti za preprečevanje, obvladovanje in spremljanje teh nasprotij.

Člen 32

Nasprotja interesov v zvezi z odkupom naložb

UAIS, ki upravlja AIS odprtega tipa, ugotovi, obvladuje in spremlja nasprotja interesov, ki nastanejo med vlagatelji, ki želijo odkup svojih naložb, in vlagatelji, ki želijo ohraniti svoje naložbe v AIS, ter vsa nasprotja interesov med spodbudami UAIS za vlaganje v nelikvidna sredstva in politiko odkupa AIS v skladu z obveznostmi iz člena 14(1) Direktive 2011/61/EU.

Člen 33

Postopki in ukrepi za preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov

1.   Postopki in ukrepi za preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov se oblikujejo za zagotovitev, da zadevne osebe, ki sodelujejo pri različnih poslovnih dejavnostih, ki vključujejo tveganje nasprotja interesov, izvajajo te dejavnosti s stopnjo neodvisnosti, ki ustreza velikosti in dejavnostim UAIS in skupine, v katero spada, in pomembnosti tveganj oškodovanja interesov AIS ali njegovih vlagateljev.

2.   Kadar je potrebno in primerno, da UAIS zagotovi zahtevano stopnjo neodvisnosti, postopki, ki jih je treba uporabiti, in ukrepi, ki jih je treba sprejeti v skladu s členom 31(2)(b), vključujejo naslednje:

(a)

učinkovite postopke za preprečevanje ali nadzor izmenjave informacij med zadevnimi osebami, ki opravljajo dejavnosti upravljanja skupnega portfelja ali druge dejavnosti v skladu s členom 6(2) in (4) Direktive 2011/61/EU, ki vključujejo tveganje za nastanek nasprotja interesov, pri katerih lahko izmenjava informacij oškoduje interes enega ali več AIS ali njihovih vlagateljev;

(b)

ločen nadzor zadevnih oseb, katerih glavne naloge zajemajo opravljanje dejavnosti upravljanja skupnega portfelja v imenu strank ali vlagateljev ali opravljanje storitev za stranke ali vlagatelje, katerih interesi bi bili lahko v nasprotju, ali ki kako drugače zastopajo različne interese, ki bi bili lahko v nasprotju, vključno z interesi UAIS;

(c)

odstranitev vsake neposredne povezave med plačilom zadevnih oseb, ki se ukvarjajo predvsem z eno dejavnostjo, in plačilom ali ustvarjenimi prihodki različnih zadevnih oseb, ki se ukvarjajo predvsem z drugo dejavnostjo, kadar bi lahko v zvezi s temi dejavnostmi prišlo do nasprotja interesov;

(d)

ukrepe, ki kateri koli osebi preprečujejo, da bi neustrezno vplivala na način, kako zadevna oseba opravlja dejavnosti upravljanja skupnega portfelja, ali jo omejujejo pri tem;

(e)

ukrepe za preprečevanje ali nadziranje hkratnega ali naknadnega vključevanja zadevne osebe v ločene dejavnosti upravljanja skupnega portfelja ali druge dejavnosti iz člena 6(2) in (4) Direktive 2011/61/EU, če lahko tako vključevanje ogrozi ustrezno obvladovanje nasprotij interesov.

Kadar sprejetje ali uporaba enega ali več navedenih ukrepov in postopkov ne zagotavlja zahtevane stopnje neodvisnosti, UAIS sprejme alternativne ali dodatne ukrepe in postopke, ki so za te namene potrebni in primerni.

Člen 34

Obvladovanje nasprotij interesov

Kadar organizacijske ali upravne ureditve UAIS ne zadoščajo za popolno zagotovitev, da so odpravljena tveganja oškodovanja interesov AIS ali vlagateljev v AIS, je treba o tem nemudoma obvestiti višje vodstvo ali drug pristojen notranji organ UAIS, da lahko sprejme potrebno odločitev ali ukrep za zagotovitev, da UAIS deluje v najboljšem interesu AIS ali vlagateljev v navedeni AIS.

Člen 35

Spremljanje nasprotij interesov

1.   UAIS vodijo in redno posodabljajo evidenco vseh vrst dejavnosti, ki jih opravlja UAIS ali se opravljajo v njegovem imenu in pri katerih je prišlo do nasprotij interesov s pomembnim tveganjem oškodovanja interesov enega ali več AIS ali njegovih vlagateljev ali ki bi v primeru tekočih dejavnosti lahko nastala.

2.   Višje vodstvo redno in vsaj enkrat na leto prejme pisna poročila o dejavnostih iz odstavka 1.

Člen 36

Razkrivanje nasprotij interesov

1.   Informacije, ki jih je treba razkriti vlagateljem v skladu s členom 14(1) in (2) Direktive 2011/61/EU, se vlagateljem zagotovijo na trajnem nosilcu podatkov ali na spletni strani.

2.   Kadar so informacije iz odstavka 1 na voljo na spletni strani in niso naslovljene osebno na vlagatelja, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

vlagatelj je bil obveščen o spletnem naslovu in mestu na spletni strani, kjer lahko dostopa do informacij, in je privolil v zagotavljanje informacij na takšen način;

(b)

informacije se morajo posodabljati;

(c)

informacije morajo biti stalno dostopne prek navedene spletne strani, in sicer toliko časa, kot vlagatelj dejansko potrebuje za njihov pregled.

Člen 37

Strategije za uveljavljanje glasovalnih pravic

1.   UAIS razvije ustrezne in učinkovite strategije za določanje, kdaj in kako se uveljavljajo kakršne koli glasovalne pravice v portfelju AIS, ki ga upravlja, in sicer za izključno korist zadevnega AIS in njegovih vlagateljev.

2.   V strategiji iz odstavka 1 se določijo ukrepi in postopki za:

(a)

spremljanje relevantnih poslovnih ukrepov;

(b)

zagotavljanje, da se glasovalne pravice uveljavljajo v skladu z naložbenimi cilji in politiko zadevnega AIS;

(c)

preprečevanje ali obvladovanje vseh nasprotij interesov, ki izhajajo iz uveljavljanja glasovalnih pravic.

3.   Kratek povzetek strategij in natančni podatki o ukrepih, sprejetih na podlagi navedenih strategij, so vlagateljem na voljo na njihovo zahtevo.

ODDELEK 3

Obvladovanje tveganja

(člen 15 Direktive 2011/61/EU)

Člen 38

Sistemi obvladovanja tveganja

Za namene tega oddelka sistemi obvladovanja tveganja pomenijo sisteme, ki jih sestavljajo ustrezni elementi organizacijske strukture UAIS, ki imajo osrednjo vlogo pri trajni funkciji obvladovanja tveganja, politike in postopki, povezani z obvladovanjem tveganja, ki je relevantno za naložbeno strategijo vsakega AIS, ter ukrepi, postopki in tehnike, povezani z merjenjem in obvladovanjem tveganja, ki jih uporablja UAIS v povezavi z vsakim AIS, ki ga upravlja.

Člen 39

Trajna funkcija obvladovanja tveganja

1.   UAIS vzpostavi in vzdržuje trajno funkcijo obvladovanja tveganja, ki:

(a)

izvaja učinkovite politike in postopke obvladovanja tveganj, da lahko redno opredeljuje, meri, obvladuje in spremlja vsa tveganja, relevantna za vsako naložbeno strategijo AIS, ki jim je ali bi jim lahko bil izpostavljen vsak AIS;

(b)

zagotovi, da je profil tveganja AIS, ki se razkrije vlagateljem v skladu s točko (c) člena 23(4) Direktive 2011/61/EU, skladen z omejitvami tveganja, ki so bile določene v skladu s členom 44 te uredbe;

(c)

spremlja spoštovanje omejitev tveganja, določenih v skladu s členom 44, in pravočasno obvesti vodstveni organ UAIS in, če obstaja, njegovo nadzorno funkcijo, kadar meni, da profil tveganja AIS ni skladen s temi omejitvami ali da obstaja pomembno tveganje, da profil tveganja ne bo več skladen s temi omejitvami;

(d)

vodstvenemu organu UAIS in, če obstaja, njegovi nadzorni funkciji, redno, tj. tako pogosto, kot je smiselno glede na naravo, obseg in kompleksnost dejavnosti AIS oziroma UAIS, poroča o naslednjem:

(i)

spoštovanju omejitev tveganja, določenih v skladu s členom 44, in profila tveganja AIS, kot je bil razkrit vlagateljem v skladu s členom 23(4)(c) Direktive 2011/61/EU, ter skladnosti med njima;

(ii)

ustreznosti in učinkovitosti postopka obvladovanja tveganja, pri čemer zlasti navede, ali so bili oziroma bodo za odpravo kakršnih koli dejanskih ali pričakovanih pomanjkljivosti sprejeti ustrezni ukrepi;

(e)

višjemu vodstvu redno poroča o trenutni ravni tveganja vsakega upravljanega AIS in o vseh dejanskih ali predvidljivih kršitvah katerih koli omejitev tveganja, določenih v skladu s členom 44, da se lahko hitro sprejmejo ustrezni ukrepi.

2.   Funkcija obvladovanja tveganja ima potrebna pooblastila in dostop do vseh pomembnih informacij, ki jih potrebuje za izpolnitev nalog iz odstavka 1.

Člen 40

Politika obvladovanja tveganja

1.   UAIS vzpostavi, izvaja in vzdržuje ustrezno in dokumentirano politiko obvladovanja tveganja, ki določa vsa pomembna tveganja, ki so jim ali bi jim lahko bili izpostavljeni AIS, ki jih upravlja.

2.   Politika obvladovanja tveganja zajema postopke, ki so potrebni, da lahko UAIS pri vsakem AIS, ki ga upravlja, oceni njegovo izpostavljenost tržnemu in likvidnostnemu tveganju, tveganju izpostavljenosti do nasprotne stranke in vsem drugim tveganjem, vključno z operativnim, ki so lahko bistvena za posamezne AIS, ki jih upravlja.

3.   UAIS v politiki obvladovanja tveganja obravnava vsaj naslednje elemente:

(a)

tehnike, orodja in ukrepe, ki mu omogočajo zagotavljanje skladnosti s členom 45;

(b)

tehnike, orodja in ukrepe, ki omogočajo oceno in spremljanje likvidnostnega tveganja AIS pod običajnimi in izjemnimi likvidnostnimi pogoji, vključno z uporabo rednega izvajanja testov izjemnih situacij v skladu s členom 48;

(c)

razdelitev pristojnosti znotraj UAIS v zvezi z obvladovanjem tveganja;

(d)

omejitve, določene v skladu s členom 44 te uredbe, in utemeljitev, kako so te povezane s profilom tveganja AIS, razkritim vlagateljem v skladu s členom 23(4)(c) Direktive 2011/61/EU;

(e)

pogoje, vsebino, pogostost in naslovnike poročanja stalne funkcije obvladovanja tveganja iz člena 39.

4.   Politika obvladovanja tveganja vključuje opis varoval iz člena 43, zlasti:

(a)

naravo morebitnih nasprotij interesov;

(b)

vzpostavljene korektivne ukrepe;

(c)

razloge, zakaj bi se za te ukrepe moralo razumno pričakovati, da bodo privedli do neodvisnega opravljanja funkcije obvladovanja tveganja;

(d)

kako namerava UAIS zagotoviti, da bodo varovala dosledno učinkovita.

5.   Politika obvladovanja tveganja iz odstavka 1 je primerna glede na naravo, obseg in kompleksnost poslov UAIS in AIS, ki ga upravlja.

Člen 41

Ocenjevanje, spremljanje in pregled sistemov obvladovanja tveganja

1.   UAIS ocenjujejo, spremljajo in redno, najmanj enkrat na leto, pregledajo:

(a)

ustreznost in učinkovitost politike obvladovanja tveganja ter ukrepov, postopkov in tehnik iz člena 45;

(b)

raven spoštovanja politike obvladovanja tveganja ter ukrepov, postopkov in tehnik iz člena 45 s strani UAIS;

(c)

ustreznost in učinkovitost ukrepov, sprejetih za odpravo morebitnih pomanjkljivosti pri izvajanju postopka obvladovanja tveganja;

(d)

izvajanje funkcije obvladovanja tveganja;

(e)

ustreznost in učinkovitost ukrepov za zagotovitev funkcionalne in hierarhične ločitve funkcije obvladovanja tveganja v skladu s členom 42.

Pogostost rednih pregledov iz prvega pododstavka določi višje vodstvo v skladu z načelom sorazmernosti ter ob upoštevanju narave, obsega in kompleksnosti poslov UAIS in AIS, ki ga upravlja.

2.   Poleg rednih pregledov iz odstavka 1 se sistemi obvladovanja tveganja pregledajo, če:

(a)

pride do pomembnih sprememb politik in postopkov obvladovanja tveganja ter ukrepov, postopkov in tehnik iz člena 45;

(b)

notranji ali zunanji dogodki kažejo na to, da je potreben dodaten pregled;

(c)

pride do pomembnih sprememb naložbene strategije in ciljev AIS, ki ga upravlja UAIS.

3.   UAIS posodobi sisteme obvladovanja tveganja na podlagi rezultatov pregleda iz odstavkov 1 in 2.

4.   UAIS uradno obvesti pristojni organ svoje matične države članice o vseh pomembnih spremembah politike obvladovanja tveganja ter ukrepov, postopkov in tehnik iz člena 45.

Člen 42

Funkcionalna in hierarhična ločitev funkcije obvladovanja tveganja

1.   Za funkcijo obvladovanja tveganja velja, da je funkcionalno in hierarhično ločena od delujočih enot, vključno s funkcijo upravljanja portfelja, samo če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

oseb, ki izvajajo funkcijo obvladovanja tveganja, ne nadzorujejo osebe, ki so odgovorne za uspešnost delujočih enot UAIS, vključno s funkcijo upravljanja portfelja;

(b)

osebe, ki izvajajo funkcijo obvladovanja tveganja, ne opravljajo dejavnosti v okviru delujočih enot, vključno s funkcijo upravljanja portfelja;

(c)

osebe, ki izvajajo funkcijo obvladovanja tveganja, so nagrajene glede na dosežene cilje, povezane s to funkcijo, neodvisno od uspešnosti delujočih enot, vključno s funkcijo upravljanja portfelja;

(d)

prejemke višjih uslužbencev, ki opravljajo funkcijo obvladovanja tveganja, neposredno nadzira odbor za prejemke, če je tak odbor bil ustanovljen.

2.   Funkcionalna in hierarhična ločitev funkcije obvladovanja tveganj v skladu z odstavkom 1 se zagotovi v celotni hierarhiji UAIS, vse do njenega vodstvenega organa. Pregleda jo vodstveni organ in, kjer obstaja, nadzorna funkcija UAIS.

3.   Pristojni organi matične države članice UAIS pregledajo način, na katerega je UAIS uporabil odstavka 1 in 2, na podlagi meril, določenih v drugem pododstavku člena 15(1) Direktive 2011/61/EU.

Člen 43

Varovala pred nasprotji interesov

1.   Varovala pred nasprotji interesov iz člena 15(1) Direktive 2011/61/EU zagotovijo vsaj, da:

(a)

odločitve, ki jih sprejme funkcija obvladovanja tveganja, temeljijo na zanesljivih podatkih, ki jih funkcija obvladovanja tveganja v ustrezni meri nadzira;

(b)

prejemki oseb, vključenih v izvajanje funkcije obvladovanja tveganja, odražajo dosežene cilje, povezane s funkcijo obvladovanja tveganja, neodvisno od uspešnosti poslovnih področij, na katerih se udejstvujejo;

(c)

funkcija obvladovanja tveganja je predmet ustreznega neodvisnega pregleda, da se zagotovi, da se odločitve sprejemajo neodvisno;

(d)

funkcija obvladovanja tveganja je zastopana v vodstvenem organu ali v nadzorni funkciji, če je bila ustanovljena, vsaj z enakimi pooblastili, kot jih ima funkcija upravljanja portfelja;

(e)

vse nasprotujoče si naloge so ustrezno ločene.

2.   Kadar je to sorazmerno, ob upoštevanju narave, obsega in kompleksnosti UAIS, varovala iz odstavka 1 prav tako zagotovijo, da:

(a)

izvajanje funkcije obvladovanja tveganja redno pregleduje funkcija notranje revizije, oziroma, če ta ni bila ustanovljena, zunanja oseba, ki jo imenuje vodstveni organ;

(b)

če je bil ustanovljen odbor za tveganja, ima ta ustrezna sredstva in člani odbora, ki niso neodvisni, nimajo neprimernega vpliva na izvajanje funkcije obvladovanja tveganja.

3.   Vodstveni organ UAIS in, kjer obstaja, nadzorna funkcija vzpostavita varovala pred nasprotji interesov, določena v odstavkih 1 in 2, redno preverjata njihovo učinkovitost in pravočasno sprejmeta ukrepe za odpravo morebitnih pomanjkljivosti.

Člen 44

Omejitve tveganja

1.   UAIS vzpostavi in izvaja kvantitativne ali kvalitativne omejitve tveganja ali oboje za vsak AIS, ki ga upravlja, ob upoštevanju vseh pomembnih tveganj. Kadar so določene le kvalitativne omejitve, je UAIS zmožen ta pristop utemeljiti pristojnemu organu.

2.   Kvantitativne in kvalitativne omejitve tveganja za vsak AIS morajo zajemati vsaj naslednja tveganja:

(a)

tržna tveganja;

(b)

kreditna tveganja;

(c)

likvidnostna tveganja;

(d)

tveganja izpostavljenosti do nasprotne stranke;

(e)

operativna tveganja.

3.   Pri določanju omejitev tveganja UAIS upošteva strategije in sredstva, ki se uporabljajo v zvezi z vsakim AIS, ki ga upravlja, kot tudi nacionalne predpise, ki se uporabljajo za vsakega od takih AIS. Navedene omejitve tveganj se prilagodijo glede na profil tveganja AIS, kot je bil razkrit vlagateljem v skladu s točko (c) člena 23(4) Direktive 2011/61/EU in kot ga je odobril vodstveni organ.

Člen 45

Merjenje in obvladovanje tveganja

1.   UAIS sprejmejo ustrezne in učinkovite ukrepe, postopke in tehnike, s katerimi:

(a)

lahko kadar koli ugotavljajo, merijo, obvladujejo in spremljajo tveganja, ki so jim ali bi jim lahko bili izpostavljeni AIS, ki jih upravljajo;

(b)

zagotavljajo spoštovanje omejitev, določenih v skladu s členom 44.

2.   Ukrepi, postopki in tehnike iz odstavka 1 so sorazmerni z naravo, obsegom in kompleksnostjo poslov UAIS in vsakega AIS, ki ga upravlja, in so skladni s profilom tveganja AIS, kot je bil razkrit vlagateljem v skladu s točko (c) člena 23(4) Direktive 2011/61/EU.

3.   Za namene odstavka 1 UAIS za vsak AIS, ki ga upravlja, sprejme naslednje ukrepe:

(a)

vzpostavi ukrepe, postopke in tehnike merjenja tveganja, ki so potrebni za zagotovitev, da se lahko tveganja sprejetih pozicij in njihov delež v celotnem profilu tveganja natančno izmerijo na podlagi točnih in zanesljivih podatkov ter da so ukrepi, postopki in tehnike merjenja tveganja ustrezno dokumentirani;

(b)

izvaja redne teste za nazaj za preučitev veljavnosti ukrepov za merjenje tveganja, ki vključujejo napovedi in ocene na podlagi modelov;

(c)

redno izvaja ustrezne teste izjemnih situacij in analize scenarijev za obravnavanje tveganj, ki izhajajo iz morebitnih sprememb tržnih pogojev, ki lahko negativno vplivajo na AIS;

(d)

zagotovi, da je trenutna raven tveganja skladna z omejitvami tveganja, določenimi v skladu s členom 44;

(e)

vzpostavi, izvaja in vzdržuje ustrezne postopke, ki v primeru dejanske ali pričakovane kršitve omejitev tveganja AIS zagotavljajo pravočasne korektivne ukrepe, ki so v najboljšem interesu vlagateljev;

(f)

zagotovi, da za vsak AIS obstajajo ustrezni sistemi in postopki upravljanja likvidnosti v skladu z zahtevami, določenimi v členu 46.

ODDELEK 4

Upravljanje likvidnosti

(člen 16 Direktive 2011/61/EU)

Člen 46

Sistem in postopki upravljanja likvidnosti

UAIS so pristojnim organom matične države članice sposobni dokazati, da so vzpostavljeni ustrezen sistem upravljanja likvidnosti in učinkoviti postopki iz člena 16(1) Direktive 2011/61/EU, ob upoštevanju naložbene strategije, profila likvidnosti in politike odkupov vsakega AIS.

Člen 47

Spremljanje in obvladovanje likvidnostnega tveganja

1.   Sistem upravljanja likvidnosti in postopki iz člena 46 zagotovijo vsaj, da:

(a)

UAIS ohranja raven likvidnosti v AIS, ki je primerna glede na njegove osnovne obveznosti, ki temeljijo na oceni relativne likvidnosti sredstev AIS na trgu, pri čemer se upošteva čas, ki je potreben za likvidacijo sredstev, cena ali vrednost, po kateri se lahko likvidirajo, in njihova občutljivost na druga tržna tveganja ali dejavnike;

(b)

UAIS spremlja profil likvidnosti portfelja sredstev AIS, pri čemer upošteva mejni prispevek posameznih sredstev, ki bi lahko pomembno vplivala na likvidnost, ter pomembne obveznosti in zaveze, potencialne ali druge, ki jih lahko ima AIS v povezavi z osnovnimi obveznostmi. Za te namene UAIS upošteva profil baze vlagateljev AIS, vključno z vrsto vlagateljev, sorazmerno velikostjo naložb in pogoji odkupa, ki veljajo za te naložbe;

(c)

če AIS vlaga v druge kolektivne naložbene podjeme, UAIS spremlja pristop, ki ga uporabljajo upravitelji teh drugih kolektivnih naložbenih podjemov pri upravljanju likvidnosti, vključno z izvajanjem rednih pregledov za spremljanje sprememb v določbah glede odkupa zadevnih kolektivnih naložbenih podjemov, v katere vlaga AIS. Ob upoštevanju člena 16(1) Direktive 2011/61/EU se ta obveznost ne uporablja, če se z drugimi kolektivnimi naložbenimi podjemi, v katere vlaga AIS, aktivno trguje na reguliranem trgu v smislu točke 14 člena 4(1) Direktive 2004/39/ES ali na enakovrednem trgu tretje države;

(d)

UAIS izvaja in vzdržuje primerne ukrepe za merjenje likvidnosti in postopke za oceno kvantitativnih in kvalitativnih tveganj pozicij in predvidenih naložb, ki imajo pomemben vpliv na profil likvidnosti portfelja sredstev AIS, tako da se lahko ustrezno izmerijo učinki na splošen profil likvidnosti. Uporabljeni postopki zagotovijo, da ima UAIS ustrezno znanje in razumevanje likvidnosti sredstev, v katera je AIS vlagal ali namerava vlagati, če je smiselno, vključno z obsegom trgovanja in občutljivostjo cen in/ali razliko med prodajno in nakupno ceno posameznih sredstev v običajnih in izjemnih likvidnostnih pogojih;

(e)

UAIS obravnava in izvaja orodja in ukrepe, vključno s posebnimi ukrepi, potrebnimi za obvladovanje likvidnostnega tveganja vsakega AIS, ki ga upravlja. UAIS opredeli vrste okoliščin, v katerih se lahko ta orodja in ukrepi uporabljajo, tako v običajnih kot v izjemnih okoliščinah, ob upoštevanju pravične obravnave vseh vlagateljev v AIS v povezavi z vsakim AIS, ki ga upravlja. UAIS lahko takšna orodja in ukrepe uporabi samo v teh okoliščinah in če so bila podana ustrezna razkritja v skladu s členom 108.

2.   UAIS dokumentirajo svoje politike in postopke za upravljanje likvidnosti iz odstavka 1, jih pregledujejo vsaj na letni osnovi in jih posodabljajo v primeru kakršnih koli sprememb ali novih ukrepov.

3.   UAIS v sistem in postopke za upravljanje likvidnosti iz odstavka 1 vključijo ustrezne ukrepe stopnjevanja, da lahko obravnavajo pričakovana ali dejanska zmanjšanja likvidnosti ali drugih izrednih situacij AIS.

4.   Če UAIS upravlja AIS, ki je AIS zaprtega tipa brez finančnega vzvoda, se točka (e) odstavka 1 ne uporablja.

Člen 48

Omejitve upravljanja likvidnosti in testi izjemnih situacij

1.   Če je primerno, UAIS, ob upoštevanju narave, obsega in kompleksnosti vsakega AIS, ki ga upravljajo, izvajajo in vzdržujejo ustrezne omejitve za likvidnost oziroma nelikvidnost AIS skladno s svojimi osnovnimi obveznostmi in politiko odkupov in v skladu z zahtevami iz člena 44, ki se nanašajo na kvantitativne in kvalitativne omejitve tveganja.

UAIS spremljajo spoštovanje navedenih omejitev, in če so omejitve presežene ali obstaja verjetnost, da bodo presežene, določijo zahtevane (ali potrebne) ukrepe. Pri določanju primernih ukrepov UAIS preučijo ustreznost politik in postopkov za upravljanje likvidnosti, primernost profila likvidnosti sredstev AIS in učinek netipičnih ravni zahtevkov za odkup.

2.   UAIS redno izvajajo teste izjemnih situacij pod običajnimi in izjemnimi likvidnostnimi pogoji, ki jim omogočajo oceno likvidnostnega tveganja vsakega AIS, ki ga upravljajo. Testi izjemnih situacij:

(a)

se izvajajo na podlagi zanesljivih in najnovejših informacij v kvantitativnem smislu oziroma, če to ni primerno, v kvalitativnem smislu;

(b)

če je primerno, simulirajo zmanjšanje likvidnosti sredstev v AIS in netipične zahtevke za odkup;

(c)

pokrivajo tržna tveganja in kateri koli posledičen vpliv, med drugim tudi na pozive k doplačilu kritja, zahteve glede zavarovanja ali kreditne linije;

(d)

upoštevajo občutljivosti pri vrednotenju v izjemnih pogojih;

(e)

se izvajajo tako pogosto, kot je primerno glede na naravo AIS, pri čemer se upoštevajo naložbena strategija, profil likvidnosti, vrsta vlagatelja in politika odkupov AIS, vendar najmanj enkrat letno.

3.   UAIS v zvezi z rezultati vseh testov izjemnih situacij ravnajo v najboljšem interesu vlagateljev.

Člen 49

Uskladitev naložbene strategije, profila likvidnosti in politike odkupov

1.   Za namene člena 16(2) Direktive 2011/61/EU se za naložbeno strategijo, profil likvidnosti in politiko odkupov vsakega AIS, ki ga upravlja UAIS, šteje, da so usklajeni, če imajo vlagatelji možnost, da se njihove naložbe odkupijo na način, ki je skladen s pravično obravnavo vseh vlagateljev v AIS in v skladu s politiko odkupov in obveznostmi AIS.

2.   Pri ocenjevanju usklajenosti naložbene strategije, profila likvidnosti in politike odkupov UAIS upošteva tudi vpliv, ki ga lahko imajo odkupi na osnovne cene ali na razlike med prodajnimi in nakupnimi cenami posameznih sredstev AIS.

ODDELEK 5

Naložbe v pozicije listinjenja

(člen 17 Direktive 2011/61/EU)

Člen 50

Opredelitve pojmov

Za namene tega oddelka:

(a)

„listinjenje“ pomeni listinjenje v smislu člena 4(36) Direktive 2006/48/ES;

(b)

„pozicija listinjenja“ pomeni pozicijo listinjenja v smislu člena 4(40) Direktive 2006/48/ES;

(c)

„sponzor“ pomeni sponzorja v smislu člena 4(42) Direktive 2006/48/ES;

(d)

„tranša“ pomeni tranšo v smislu člena 4(39) Direktive 2006/48/ES.

Člen 51

Zahteve za zadržani delež

1.   UAIS prevzamejo izpostavljenost kreditnemu tveganju listinjenja v imenu enega ali več AIS, ki jih upravljajo, samo, če je originator, sponzor ali prvotni posojilodajalec UAIS izrecno razkril, da bo trajno zadržal pomemben neto ekonomski delež, ki bo v vsakem primeru znašal vsaj 5 %.

Za zadržanje pomembnega neto ekonomskega deleža v višini najmanj 5 % velja samo kar koli od naslednjega:

(a)

zadržanje najmanj 5 % nominalne vrednosti vsake tranše, prodane ali prenesene na vlagatelje;

(b)

v primeru listinjenja obnavljajočih se izpostavljenosti zadržanje deleža originatorja v višini najmanj 5 % nominalne vrednosti listinjenih izpostavljenosti;

(c)

zadržanje naključno izbranih izpostavljenosti, ki so enakovredne vsaj 5 % nominalne vrednosti listinjenih izpostavljenosti, če bi bile te sicer listinjene v listinjenju, pod pogojem, da je število potencialno listinjenih izpostavljenosti ob izvedbi listinjenja najmanj 100;

(d)

zadržanje tranše prve izgube in po potrebi drugih tranš, ki imajo enak ali strožji profil tveganja kot tiste, ki so prenesene ali prodane vlagateljem in ki ne zapadejo prej kot tiste, ki so prenesene ali prodane vlagateljem, tako da je zadržanje enako najmanj 5 % nominalne vrednosti listinjenih izpostavljenosti;

(e)

zadržanje izpostavljenosti prve izgube v višini najmanj 5 % od vsake listinjene izpostavljenosti pri listinjenju.

Neto ekonomski delež se izračuna ob izvedbi listinjenja in se stalno vzdržuje. Za neto ekonomski delež, vključno z zadržanimi pozicijami, deležem ali izpostavljenostmi, se ne sme uporabljati nikakršno zmanjševanje kreditnega tveganja niti se ne smejo uporabljati kratke pozicije ali druga varovanja pred tveganji, prav tako pa se ga ne sme prodati. Neto ekonomski delež se za zunajbilančne postavke določi na podlagi nominalne vrednosti.

Za vsako listinjenje velja samo ena zahteva za zadržanje.

2.   Odstavek 1 se ne uporablja, če so listinjene izpostavljenosti terjatve ali pogojne terjatve do institucij ali terjatve ali pogojne terjatve, ki jih v celoti, brezpogojno in nepreklicno jamčijo institucije, navedene v prvem pododstavku člena 122a(3) Direktive 2006/48/ES, in se ne uporablja za posle, navedene v drugem pododstavku člena 122a(3) Direktive 2006/48/ES.

Člen 52

Kvalitativne zahteve glede sponzorjev in originatorjev

Preden UAIS prevzame izpostavljenost kreditnemu tveganju listinjenja v imenu enega ali več AIS, zagotovi, da sponzor in originator:

(a)

odobravata posojila na osnovi zanesljivih in jasno opredeljenih meril ter jasno določita postopek za odobritev, spremembo, obnovitev in ponovno financiranje posojil za izpostavljenosti, ki se bodo listinile, ki je enak tistemu, ki se uporablja za izpostavljenosti, ki jih držita;

(b)

imata vzpostavljene in upravljata učinkovite sisteme za tekoče vodenje in spremljanje portfeljev in izpostavljenosti s kreditnim tveganjem, kot tudi za ugotavljanje in upravljanje problematičnih posojil ter oblikovanje ustreznih popravkov vrednosti in rezervacij;

(c)

ustrezno razpršita vsak kreditni portfelj na podlagi ciljnega trga in splošne kreditne strategije;

(d)

imata pisno politiko za kreditno tveganje, ki vključuje njune meje dovoljenega tveganja in politiko oblikovanja rezervacij ter opisuje, kako se meri, spremlja in obvladuje to tveganje;

(e)

zagotovita dostop do vseh pomembnih podatkov o kreditni kakovosti in uspešnosti posameznih osnovnih izpostavljenosti, denarnih tokovih in zavarovanju za kritje izpostavljenosti listinjenju ter podatkov, ki so potrebni za izvedbo obsežnih in dobro premišljenih testov izjemnih situacij v zvezi z denarnimi tokovi in vrednostjo zavarovanj za kritje osnovnih izpostavljenosti. V ta namen se pomembne podatke določi na dan listinjenja oziroma na poznejši datum, če je to potrebno zaradi narave listinjenja;

(f)

zagotovita dostop do vseh drugih relevantnih podatkov, potrebnih, da lahko UAIS izpolnjuje zahteve iz člena 53;

(g)

razkrijeta raven zadržanega neto ekonomskega deleža iz člena 51, kot tudi vse zadeve, ki bi lahko ogrozile ohranjanje najmanjšega zahtevanega neto ekonomskega deleža, kot je naveden v tem členu.

Člen 53

Kvalitativne zahteve glede UAIS, ki so izpostavljeni listinjenju

1.   Preden postanejo izpostavljeni kreditnemu tveganju listinjenja v imenu enega ali več AIS in po potrebi po tem, so UAIS pristojnim organom za vsako posamezno pozicijo listinjenja sposobni dokazati, da dobro razumejo navedene pozicije ter da izvajajo formalne politike in postopke, ki so primerni za profil tveganja zadevnih naložb AIS v pozicije listinjenja, za analizo in evidentiranje:

(a)

informacij, ki jih originatorji ali sponzorji razkrijejo v skladu s členom 51 za določitev neto ekonomskega deleža, ki ga trajno ohranjajo v listinjenju;

(b)

značilnosti tveganja posamezne pozicije listinjenja;

(c)

značilnosti tveganja osnovnih izpostavljenosti pozicije listinjenja;

(d)

dobrega imena in dejanskih izgub pri prejšnjih listinjenjih originatorjev ali sponzorjev v zadevnih kategorijah osnovnih izpostavljenosti pozicije listinjenja;

(e)

izjav in razkritij originatorjev ali sponzorjev oziroma njihovih zastopnikov ali svetovalcev o primerni skrbnosti za listinjene izpostavljenosti in po potrebi v zvezi s kakovostjo zavarovanja za kritje listinjenih izpostavljenosti;

(f)

če je primerno, metodologij in konceptov, na katerih temelji vrednotenje zavarovanja za kritje listinjenih izpostavljenosti, ter politik, ki jih sprejme originator ali sponzor, da zagotovi neodvisnost ocenjevalca;

(g)

vse strukturne lastnosti listinjenja, ki lahko bistveno vplivajo na uspešnost pozicije listinjenja institucije, kot so poravnava pogodbenih obveznosti po kaskadnem načelu (contractual waterfall) in z njim povezani sprožilci (waterfall related triggers), izboljšave kreditne kvalitete, izboljšave likvidnosti, sprožilci tržne vrednosti in za posamezen posel značilna opredelitev neplačila.

2.   Če je UAIS prevzel izpostavljenost do pomembne vrednosti kreditnega tveganja listinjenja v imenu enega ali več AIS, redno izvaja teste izjemnih situacij, ki so primerni za takšne pozicije listinjenja v skladu s točko (b) člena 15(3) Direktive 2011/61/EU. Test izjemnih situacij je sorazmeren z naravo, obsegom in kompleksnostjo tveganj, povezanih s pozicijami listinjenja.

UAIS vzpostavijo formalne postopke spremljanja v skladu z načeli, določenimi v členu 15 Direktive 2011/61/EU, ki so sorazmerni s profilom tveganja zadevnega AIS v povezavi s kreditnim tveganjem pozicije listinjenja, da redno in pravočasno spremljajo informacije o uspešnosti izpostavljenosti iz naslova takšnih pozicij listinjenja. Takšne informacije vključujejo (če je ustrezno glede na specifično vrsto listinjenja in ni omejeno na vrste informacij, ki so dodatno opisane tukaj) vrsto izpostavljenosti, odstotek posojil, zapadlih pred več kot 30, 60 in 90 dnevi, stopnje neplačil, stopnje predčasnih plačil, posojila v izvršilnem postopku, vrsto zavarovanja in stopnjo zasedenosti nepremičnin ter porazdelitev pogostosti kreditnih točk ali drugih meril kreditne sposobnosti za osnovne izpostavljenosti, panožno in geografsko razpršenost ter porazdelitev pogostosti razmerij med posojilom in vrednostjo zavarovanja z obsegi, ki omogočajo lažjo ustrezno analizo občutljivosti. Če so osnovne izpostavljenosti same pozicije listinjenja, UAIS poleg informacij iz tega pododstavka o tranšah, ki so osnovne izpostavljenosti listinjenja, na primer imena izdajatelja in kreditne kakovosti, spremljajo tudi informacije o značilnostih in uspešnosti paketov osnovnih izpostavljenosti navedenih tranš.

UAIS uporabljajo iste standarde za analizo tudi za udeležbe ali prevzem izdaj listinjenja, kupljenih od tretjih oseb.

3.   Za namene ustreznega obvladovanja tveganja in upravljanja likvidnosti UAIS, ki prevzamejo izpostavljenost kreditnemu tveganju listinjenja v imenu enega ali več AIS, ustrezno opredelijo, merijo, spremljajo, obvladujejo, nadzorujejo in sporočajo tveganja, nastala zaradi neusklajenosti med sredstvi in obveznostmi zadevnih AIS, tveganje koncentracije ali naložbeno tveganje, ki izhaja iz teh instrumentov. UAIS zagotovi, da profil tveganja takšnih pozicij listinjenja ustreza velikosti, splošni strukturi portfelja in naložbenim strategijam ter ciljem zadevnega AIS, kot so določeni v pravilih upravljanja ali aktu o ustanovitvi, prospektu in ponudbenih dokumentih AIS.

4.   UAIS v skladu z zahtevami iz člena 18 Direktive 2011/61/EU zagotovijo, da obstaja ustrezna raven notranjega poročanja višjemu vodstvu, tako da je to v celoti seznanjeno z vsemi pomembnimi prevzemi izpostavljenosti listinjenjem in da se tveganja, ki izhajajo iz teh izpostavljenosti, ustrezno obvladujejo.

5.   UAIS v poročila in razkritja, ki jih je treba predložiti v skladu s členi 22, 23 in 24 Direktive 2011/61/EU, vključijo ustrezne informacije o svojih izpostavljenostih kreditnemu tveganju listinjenja in postopkih za obvladovanje tveganja na tem področju.

Člen 54

Korektivni ukrepi

1.   Če po prevzemu izpostavljenosti listinjenju UAIS odkrijejo, da določitev in razkritje zadržanega deleža nista izpolnila zahtev iz te uredbe, sprejmejo korektivne ukrepe, ki so v najboljšem interesu vlagateljev v zadevni AIS.

2.   Če v danem trenutku po prevzemu izpostavljenosti zadržani delež postane manjši od 5 % in to ni posledica naravnega plačilnega mehanizma transakcije, UAIS sprejmejo korektivne ukrepe, ki so v najboljšem interesu vlagateljev v zadevni AIS.

Člen 55

Prehodni določbi

Členi 51 do 54 se uporabljajo za nova listinjenja, izdana 1. januarja 2011 ali kasneje. Členi 51 do 54 se po 31. decembru 2014 uporabljajo za obstoječa listinjenja, kjer se po tem datumu dodajo ali se nadomestijo nove osnovne izpostavljenosti.

Člen 56

Razlaga

Če posebna razlaga organa ESMA ali skupnega odbora evropskih nadzornih organov ni na voljo, se določbe tega oddelka razlagajo vzporedno z ustreznimi določbami Direktive 2006/48/ES in smernicami za uporabo člena 122a direktive o kapitalskih zahtevah z dne 31. decembra 2010 (9), ki jih je izdal Odbor evropskih bančnih nadzornikov, in njihovimi poznejšimi spremembami.

ODDELEK 6

Organizacijske zahteve – splošna načela

(člena 12 in 18 Direktive 2011/61/EU)

Člen 57

Splošne zahteve

1.   UAIS:

(a)

vzpostavijo, izvajajo in vzdržujejo postopke odločanja ter organizacijsko strukturo, ki jasno in na dokumentiran način določa hierarhijo poročanja ter razporeja funkcije in naloge;

(b)

zagotovijo, da se relevantne osebe v UAIS zavedajo, katere postopke morajo upoštevati za pravilno opravljanje svojih dolžnosti;

(c)

vzpostavijo, izvajajo in vzdržujejo ustrezne mehanizme notranjega nadzora, ki so namenjeni zagotavljanju spoštovanja odločitev in postopkov na vseh ravneh UAIS;

(d)

vzpostavijo, izvajajo in vzdržujejo učinkovito notranje poročanje, sporočanje informacij na vseh zadevnih ravneh UAIS ter učinkovite pretoke informacij z vsemi vpletenimi tretjimi osebami;

(e)

vzdržujejo ustrezne in urejene evidence svojih poslov in notranje organizacije.

UAIS upoštevajo naravo, obseg in kompleksnost poslov ter naravo in obseg storitev in dejavnosti, ki se izvajajo pri navedenih poslih.

2.   UAIS vzpostavijo, izvajajo in vzdržujejo sisteme in postopke, ki so primerni za ohranjanje varnosti, celovitosti in zaupnosti informacij, ob upoštevanju narave zadevnih informacij.

3.   UAIS opredelijo, izvajajo in vzdržujejo ustrezno politiko neprekinjenega poslovanja, katere cilj je zagotoviti, da se v primeru izpada njihovih sistemov in postopkov ohranijo ključni podatki in funkcije ter nadaljujejo storitve in dejavnosti ali, kadar to ni mogoče, da se ti podatki in funkcije pravočasno obnovijo, njihove storitve in dejavnosti pa se začnejo hitro ponovno izvajati.

4.   UAIS opredelijo, izvajajo in vzdržujejo računovodske politike in postopke ter pravila za vrednotenje, ki jim omogočajo, da pristojnemu organu na njegovo zahtevo pravočasno pošljejo računovodska poročila, ki prikazujejo resnično in pošteno sliko njihovega finančnega položaja ter so skladna z vsemi veljavnimi računovodskimi standardi in pravili.

5.   UAIS izvajajo ustrezne politike in postopke za zagotovitev, da se politike odkupov AIS vlagateljem dovolj podrobno razkrijejo, še preden vložijo v AIS in v primeru pomembnih sprememb.

6.   UAIS spremljajo in redno ocenjujejo ustreznost in učinkovitost svojih sistemov, mehanizmov notranjega nadzora in ukrepov, vzpostavljenih v skladu z odstavki 1 do 5, ter sprejmejo ustrezne ukrepe za odpravljanje vseh pomanjkljivosti.

Člen 58

Elektronska obdelava podatkov

1.   UAIS sprejmejo ustrezne in zadostne ukrepe za vzpostavitev primernih elektronskih sistemov, ki omogočajo pravočasno in pravilno evidentiranje vsake portfeljske transakcije ali vpisa ali, kjer je ustrezno, naročila za odkup.

2.   UAIS zagotovijo visoko raven varnosti pri obdelavi elektronskih podatkov ter po potrebi celovitost in zaupnost evidentiranih informacij.

Člen 59

Računovodski postopki

1.   UAIS uporabljajo računovodske politike in postopke, kot so navedeni v členu 57(4), da zagotovijo zaščito vlagateljev. Računovodske evidence se vodijo tako, da se lahko sredstva in obveznosti AIS vedno neposredno identificirajo. Če ima AIS različne naložbene oddelke, se za vsakega od njih vodijo ločene evidence.

2.   UAIS vzpostavijo, izvajajo in vzdržujejo računovodske politike in postopke ter politike in postopke vrednotenja, da zagotovijo, da se čista vrednost sredstev vsakega AIS natančno izračuna na podlagi veljavnih računovodskih pravil in standardov.

Člen 60

Nadzor s strani vodstvenega organa, višjega vodstva in nadzorne funkcije

1.   UAIS pri notranjem razporejanju nalog zagotovijo, da so vodstveni organ, višje vodstvo in, kadar obstaja, nadzorna funkcija odgovorni za izpolnjevanje obveznosti UAIS iz Direktive 2011/61/EU.

2.   UAIS zagotovi, da njegovo višje vodstvo:

(a)

nosi odgovornost za izvajanje splošne naložbene politike pri vsakem upravljanem AIS, kot je določeno, kjer je smiselno, v pravilih upravljanja sklada, ustanovnih aktih, prospektu ali ponudbenih dokumentih;

(b)

nadzoruje odobritev naložbenih strategij za vsak upravljani AIS;

(c)

nosi odgovornost za zagotovitev, da se politike in postopki vrednotenja v skladu s členom 19 Direktive 2011/61/EU opredelijo in izvršujejo;

(d)

nosi odgovornost za zagotovitev, da ima UAIS stalno in učinkovito funkcijo spremljanja skladnosti, tudi če to funkcija izvaja tretja oseba;

(e)

zagotovi in redno preverja, da se splošna naložbena politika, naložbene strategije in omejitve tveganja vsakega upravljanega AIS pravilno in učinkovito izvajajo in upoštevajo, tudi če funkcijo obvladovanja tveganja izvajajo tretje osebe;

(f)

odobri in redno preverja ustreznost notranjih postopkov, po katerih se sprejemajo naložbene odločitve za vsak upravljani AIS, ter tako zagotovi, da so take odločitve v skladu z odobrenimi naložbenimi strategijami;

(g)

odobri in redno pregleduje politiko obvladovanja tveganja ter ukrepe, postopke in tehnike za izvajanje te politike, vključno s sistemom omejitev tveganj za vsak upravljani AIS;

(h)

nosi odgovornost za vzpostavitev in uporabo politike prejemkov v skladu s Prilogo II k Direktivi 2011/61/EU.

3.   UAIS tudi zagotovi, da njegovo višje vodstvo in, če je primerno, njegov vodstveni organ ali nadzorna funkcija:

(a)

ocenita in redno preverjata učinkovitost politik, ukrepov in postopkov, vzpostavljenih za namene izpolnitve obveznosti iz Direktive 2011/61/EU;

(b)

sprejmeta ustrezne ukrepe za odpravo vseh pomanjkljivosti.

4.   UAIS zagotovijo, da njihovo višje vodstvo redno in vsaj enkrat na leto prejme pisna poročila o izpolnjevanju obveznosti, notranji reviziji in obvladovanju tveganja, v katerih je zlasti navedeno, ali so bili za odpravo morebitnih pomanjkljivosti sprejeti ustrezni ukrepi.

5.   UAIS zagotovijo, da njihovo višje vodstvo redno prejema poročila o izvajanju naložbenih strategij in notranjih postopkov za sprejemanje naložbenih odločitev iz točk (b) do (e) odstavka 2.

6.   UAIS zagotovi, da vodstveni organ ali nadzorna funkcija, če obstaja, redno prejema pisna poročila o zadevah iz odstavka 4.

Člen 61

Trajna funkcija zagotavljanja skladnosti

1.   UAIS vzpostavijo, izvajajo in vzdržujejo primerne politike in postopke, ki so namenjeni odkrivanju morebitnega tveganja, da UAIS ne bi izpolnjeval obveznosti iz Direktive 2011/61/EU, ter s tem povezanih tveganj, ter vzpostavijo primerne ukrepe in postopke, katerih cilj je, da se tako tveganje čim bolj zmanjša in da se pristojnim organom omogoči učinkovito izvajanje njihovih pooblastil na podlagi navedene direktive.

UAIS upošteva naravo, obseg in kompleksnost poslov ter naravo in obseg storitev in dejavnosti, ki se izvajajo pri navedenih poslih.

2.   UAIS vzpostavi in vzdržuje trajno in učinkovito funkcijo zagotavljanja skladnosti, ki deluje neodvisno in ima naslednje odgovornosti:

(a)

spremljanje in redno ocenjevanje ustreznosti in učinkovitosti ukrepov, politik in postopkov, vzpostavljenih v skladu z odstavkom 1, ter ukrepov, sprejetih za odpravljanje morebitnih pomanjkljivosti UAIS pri izpolnjevanju njegovih obveznosti;

(b)

svetovanje zadevnim osebam, pristojnim za opravljanje storitev in dejavnosti, in pomoč pri izpolnjevanju obveznosti UAIS iz Direktive 2011/61/EU.

3.   Da lahko funkcija zagotavljanja skladnosti iz odstavka 2 pravilno in neodvisno opravlja svoje naloge, UAIS zagotovi, da:

(a)

ima funkcija zagotavljanja skladnosti potrebno pristojnost, vire, strokovno znanje in dostop do vseh ustreznih informacij;

(b)

se imenuje nadzornik za skladnost, ki je zadolžen za funkcijo zagotavljanja skladnosti in pripravo poročil o izpolnjevanju skladnosti, ki jih redno, vsaj enkrat na leto, predloži višjemu vodstvu in v katerih je zlasti navedeno, ali so bili za odpravo morebitnih pomanjkljivosti sprejeti ustrezni ukrepi;

(c)

osebe iz funkcije zagotavljanja skladnosti ne sodelujejo pri opravljanju storitev ali dejavnosti, ki jih nadzorujejo;

(d)

metoda za določanje prejemkov nadzornika za skladnost in drugih oseb v funkciji zagotavljanja skladnosti ne vpliva in ni verjetno, da bo vplivala na njihovo objektivnost.

Od UAIS pa se ne zahteva, da izpolnjuje obveznosti iz točk (c) ali (d) prvega pododstavka, kadar lahko dokaže, da ta obveznost ni sorazmerna glede na naravo, obseg in kompleksnost poslov ter vrsto in obseg njegovih storitev in dejavnosti in da je njegova funkcija zagotavljanja skladnosti še naprej učinkovita.

Člen 62

Trajna funkcija notranje revizije

1.   Če je primerno in sorazmerno glede na vrsto, obseg in kompleksnost njihovih poslov ter naravo in obseg dejavnosti upravljanja skupnega portfelja, ki jih opravljajo pri teh poslih, UAIS vzpostavijo in vzdržujejo funkcijo notranje revizije, ki je ločena in neodvisna od drugih funkcij in dejavnosti UAIS.

2.   Funkcija notranje revizije iz odstavka 1:

(a)

pripravi, izvaja in vzdržuje revizijski načrt za pregled in ocenjevanje ustreznosti in učinkovitosti sistemov, mehanizmov notranjega nadzora in ukrepov UAIS;

(b)

izdaja priporočila na podlagi rezultatov dela, opravljenega v skladu s točko (a);

(c)

preverja spoštovanja priporočil iz točke (b);

(d)

poroča o notranjerevizijskih zadevah.

Člen 63

Osebne transakcije

1.   UAIS za vse zadevne osebe, ki sodelujejo pri dejavnostih, ki lahko privedejo do nasprotja interesov, ali ki imajo dostop do notranjih informacij v smislu člena 1(1) Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji (zloraba trga) (10) ali do drugih zaupnih informacij v zvezi z AIS ali v zvezi s transakcijami z ali za AIS, vzpostavi, izvaja in vzdržuje ustrezne ukrepe, ki takšnim zadevnim osebam preprečujejo:

(a)

sklepanje osebnih transakcij s finančnimi instrumenti ali drugimi sredstvi, ki izpolnjujejo eno od naslednjih meril:

(i)

za transakcijo velja člen 2(1) Direktive 2003/6/ES;

(ii)

pri transakciji gre za zlorabo ali nepravilno razkritje zaupnih informacij;

(iii)

transakcija je v nasprotju ali bi lahko prišla v nasprotje z obveznostjo UAIS iz Direktive 2011/61/EU;

(b)

svetovanje ali prepričevanje, razen v okviru lastne zaposlitve ali pogodbe o storitvah, vsake druge osebe, naj sklene osebno transakcijo, ki je navedena v točki (a)(i) in (ii) ali ki bi drugače pomenila zlorabo podatkov, ki se nanašajo na tekoča naročila;

(c)

razkritje, razen v okviru lastne zaposlitve ali pogodbe o storitvah in ne glede na člen 3(a) Direktive 2003/6/ES, kakršnih koli informacij ali mnenj kateri koli drugi osebi, če zadevna oseba ve ali je za njo razumno pričakovati, da ve, da bi, ali pa je verjetno, da bi, zaradi takega razkritja druga oseba storila naslednje:

(i)

sklenila osebno transakcijo iz točke (a)(i) in (ii) s finančnimi instrumenti ali drugimi sredstvi ali pa bi to kako drugače pomenilo zlorabo podatkov, ki se nanašajo na tekoča naročila;

(ii)

svetovala drugi osebi ali jo prepričevala, naj sklene takšno osebno transakcijo.

2.   Ukrepi, ki so navedeni v odstavku 1, morajo zlasti zagotoviti, da:

(a)

se vsaka zadevna oseba zaveda omejitev glede osebnih transakcij iz odstavka 1 in ukrepov, ki jih UAIS sprejme v zvezi z osebnimi transakcijami in razkrivanjem v skladu z odstavkom 1;

(b)

se UAIS takoj obvesti o vsaki osebni transakciji, ki jo sklene zadevna oseba iz odstavka 1, z uradnim obvestilom o taki transakciji ali z drugimi postopki, ki UAIS omogočajo identifikacijo takih transakcij;

(c)

se vodi evidenca osebne transakcije, o kateri je UAIS obveščen ali jo identificira, vključno z dovoljenji ali prepovedmi v zvezi s tako transakcijo.

Kadar določene dejavnosti UAIS opravljajo tretje osebe, UAIS za namene točke (b) prvega pododstavka zagotovi, da subjekt, ki opravlja dejavnost, vodi evidenco osebnih transakcij, ki jih je sklenila katera koli zadevna oseba iz odstavka 1, in te informacije na zahtevo takoj posreduje UAIS.

3.   Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za osebne transakcije:

(a)

opravljene na podlagi storitve diskrecijskega upravljanja portfelja, pri katerih ni predhodne komunikacije v zvezi s transakcijo med upraviteljem portfelja in zadevno osebo ali drugo osebo, za račun katere je izvedena transakcija;

(b)

s KNPVP ali AIS, ki so v skladu s pravom države članice, ki za njihova sredstva zahteva enakovredno stopnjo razpršitve tveganja, predmet nadzora, kadar zadevna oseba in katera koli druga oseba, za katere račun se izvedejo transakcije, ne sodelujeta pri upravljanju navedenega subjekta.

4.   Za namene odstavka 1 osebna transakcija vključuje tudi transakcije s finančnimi instrumenti ali drugimi sredstvi, ki se izvedejo v imenu ali za račun:

(a)

zadevne osebe;

(b)

katere koli osebe, s katero je zadevna oseba v sorodstvenem razmerju ali s katero je tesno povezana;

(c)

osebe, s katero je zadevna oseba v takem razmerju, da ima slednja neposreden ali posreden bistven interes za rezultate trgovanja, razen provizij ali opravnin za izvedbo trgovanja.

Člen 64

Evidentiranje portfeljskih transakcij

1.   UAIS za vsako portfeljsko transakcijo v zvezi z AIS, ki ga upravlja, brez odlašanja izdela evidenco, ki vsebuje dovolj informacij za takojšnjo podrobno rekonstrukcijo naročila in izvršene transakcije ali sporazuma.

2.   V zvezi s portfeljskimi transakcijami na izvedbenem mestu evidenca iz odstavka 1 vsebuje naslednje informacije:

(a)

ime ali drugo poimenovanje AIS in osebe, ki deluje za račun AIS;

(b)

sredstvo;

(c)

kjer je ustrezno, količino;

(d)

vrsto naročila ali transakcije;

(e)

ceno;

(f)

pri naročilih datum in točen čas prenosa naročila in ime ali drugo poimenovanje osebe, ki ji je bilo naročilo posredovano, pri transakcijah pa datum in točen čas odločitve o trgovanju in izvedbe transakcije;

(g)

kjer je ustrezno, ime osebe, ki posreduje naročilo ali izvaja transakcijo;

(h)

kjer je ustrezno, razloge za preklic naročila;

(i)

nasprotno stranko in izvedbeno mesto za izvedene transakcije.

3.   V zvezi s portfeljskimi transakcijami AIS izven izvedbenega mesta evidenca iz odstavka 1 vsebuje naslednje informacije:

(a)

ime ali drugo poimenovanje AIS;

(b)

pravno in drugo dokumentacijo, ki je podlaga za portfeljsko transakcijo, vključno zlasti s sporazumom, kot je bil izvršen;

(c)

ceno.

4.   Za namene odstavkov 2 in 3 izvedbena mesta vključujejo sistematičnega internalizerja iz točke 7 člena 4(1) Direktive 2004/39/ES, regulirani trg iz točke 14 člena 4(1) navedene direktive, večstranski sistem trgovanja iz točke 15 člena 4(1) navedene direktive, ustvarjalca trga iz točke 8 člena 4(1) navedene direktive ali drugega zagotovitelja likvidnosti ali subjekt, ki v tretji državi opravlja funkcijo, podobno funkcijam, ki jih zagotavljajo prej navedeni subjekti.

Člen 65

Evidentiranje naročil za vpis in odkup

1.   UAIS sprejmejo vse razumne ukrepe, da zagotovijo, da se prejeti vpisi AIS, in, kadar je ustrezno, naročila za odkup evidentirajo nemudoma po prejetju vseh takih naročil.

2.   Evidentirajo se naslednje informacije:

(a)

zadevni AIS;

(b)

oseba, ki daje ali posreduje naročilo;

(c)

oseba, ki prejme naročilo;

(d)

datum in čas naročila;

(e)

pogoji in način plačila;

(f)

vrsta naročila;

(g)

datum izvedbe naročila;

(h)

število enot ali deležev ali enakovredni zneski, ki so vpisani ali ki se odkupijo;

(i)

cena vpisa ali, kjer je ustrezno, odkupa za vsako enoto ali delež oziroma, kjer je ustrezno, znesek vpisanega in plačanega kapitala;

(j)

skupna vpisna ali odkupna vrednost enot ali deležev;

(k)

bruto vrednost naročila vključno s provizijo za vpis ali neto znesek brez provizije za odkup.

Informacije iz točk (i), (j) in (k) se evidentirajo takoj, ko so na voljo.

Člen 66

Zahteve v zvezi z vodenjem evidenc

1.   UAIS zagotovijo, da se vse zahtevane evidence iz členov 64 in 65 hranijo najmanj pet let.

Pristojni organi pa lahko od UAIS zahtevajo, da zagotovijo, da se katera koli ali vse navedene evidence hranijo daljše obdobje, ob upoštevanju narave sredstva ali portfeljske transakcije, če je to potrebno, da lahko organ izvaja nadzorne naloge v skladu z Direktivo 2011/61/EU.

2.   V primeru prenehanja dovoljenja UAIS se morajo evidence hraniti vsaj preostanek petletnega obdobja iz odstavka 1. Pristojni organi lahko zahtevajo, da se evidence hranijo daljše obdobje.

Če UAIS prenese svoje naloge v zvezi z AIS drugemu UAIS, zagotovi, da so evidence iz odstavka 1 na voljo drugemu UAIS.

3.   Evidence se hranijo na nosilcu podatkov, na katerem se lahko informacije shranijo tako, da imajo pristojni organi v prihodnosti dostop do njih, ter v taki obliki in na tak način, da:

(a)

lahko pristojni organi hitro dostopijo do njih in rekonstruirajo vsako ključno fazo obdelave vsake portfeljske transakcije;

(b)

se lahko brez težav ugotovijo popravki ali druge spremembe ter vsebina evidenc pred kakršnimi koli takimi popravki ali spremembami;

(c)

druge manipulacije ali spremembe niso mogoče.

ODDELEK 7

Vrednotenje

(člen 19 Direktive 2011/61/EU)

Člen 67

Politike in postopki vrednotenja sredstev AIS

1.   UAIS za vsak AIS, ki ga upravljajo, vzpostavijo, vzdržujejo, izvajajo in pregledujejo pisne politike in postopke, ki zagotavljajo zanesljiv, pregleden, celovit in ustrezno dokumentiran postopek vrednotenja. Politike in postopki vrednotenja zajemajo vse pomembne vidike procesa vrednotenja ter postopke in kontrole vrednotenja v zvezi z zadevnim AIS.

UAIS brez poseganja v zahteve nacionalne zakonodaje ter pravila upravljanja in akte o ustanovitvi AIS zagotovi, da se za AIS, ki ga upravlja, uporabljajo poštene, ustrezne in pregledne metodologije vrednotenja. Politike vrednotenja opredelijo, postopki pa izvajajo metodologije vrednotenja, ki se uporabljajo za vsako vrsto sredstev, v katero lahko AIS vlaga v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo, pravili upravljanja in akti o ustanovitvi AIS. UAIS v določene vrste sredstev ne vlaga prvikrat, razen če je bila oziroma so bile za to konkretno vrsto sredstev opredeljene ustrezne metodologije vrednotenja.

Politike in postopki, ki določajo metodologije vrednotenja, vključujejo vhodne podatke, modele in izbirna merila za oblikovanje cen in izbiro virov tržnih podatkov. Politike in postopki določajo, da se cene pridobijo od neodvisnih virov, kadar koli je to mogoče in primerno. Izbirni postopek za določeno metodologijo vključuje oceno razpoložljivih zadevnih metodologij, pri čemer se upošteva njihova občutljivost na spremembe v spremenljivkah in kako konkretne strategije določajo relativno vrednost sredstev v portfelju.

2.   Politike vrednotenja določajo obveznosti, vloge in odgovornosti vseh oseb, vključenih v postopek vrednotenja, vključno z višjim vodstvom UAIS. Postopki odražajo organizacijsko strukturo, kot je določena v politikah vrednotenja.

Politike in postopki vrednotenja obravnavajo najmanj naslednje:

(a)

sposobnost in neodvisnost osebja, ki dejansko izvaja vrednotenje sredstev;

(b)

specifične investicijske strategije AIS in sredstva, v katera bi lahko vlagal AIS;

(c)

kontrole pri izbiri vhodnih podatkov, virov in metodologij vrednotenja;

(d)

postopke stopnjevanja za odpravo razlik pri rezultatih vrednotenja sredstev;

(e)

vrednotenje vseh prilagoditev, povezanih z velikostjo in likvidnostjo pozicij ali s spremembami v tržnih pogojih, kot je ustrezno;

(f)

ustrezen čas za zaključek računovodskih evidenc za potrebe vrednotenja;

(g)

ustrezno pogostost vrednotenja sredstev.

3.   Če se imenuje zunanji cenilec, politike in postopki vrednotenja določijo postopek za izmenjavo informacij med UAIS in zunanjim cenilcem, da se zagotovi, da se posredujejo vse potrebne informacije, ki se zahtevajo za potrebe vrednotenja.

Politike in postopki vrednotenja zagotovijo, da UAIS izvaja začetne in redne skrbne preglede tretjih oseb, ki se imenujejo za izvajanje storitev vrednotenja.

4.   Če vrednotenje izvaja UAIS sam, politike vključujejo opis varoval za funkcionalno neodvisno izvajanje vrednotenja v skladu s točko (b) člena 19(4) Direktive 2011/61/EU. Taka varovala vključujejo ukrepe za preprečevanje ali omejevanje kateri koli osebi, da neprimerno vpliva na način, na katerega neka oseba izvaja dejavnosti vrednotenja.

Člen 68

Uporaba modelov za vrednotenje sredstev

1.   Če se za vrednotenje sredstev AIS uporablja model, se model in njegove glavne značilnosti obrazložijo in utemeljijo v politikah in postopkih vrednotenja. Razlog za izbiro modela, osnovni podatki, uporabljene predpostavke v modelu in razlogi za njihovo uporabo, kot tudi omejitve modelno zasnovanega vrednotenja se ustrezno dokumentirajo.

2.   Politike in postopki vrednotenja zagotovijo, da pred uporabo model potrdi oseba z zadostnim strokovnim znanjem, ki ni bila vključena v proces oblikovanja modela. Postopek potrjevanja se ustrezno dokumentira.

3.   Model mora predhodno odobriti višje vodstvo UAIS. Če model uporablja UAIS, ki sam izvaja funkcijo vrednotenja, odobritev s strani višjega vodstva ne vpliva na pravico pristojnega organa, da na podlagi člena 19(9) Direktive 2011/61/EU zahteva, da model preveri zunanji cenilec ali revizor.

Člen 69

Dosledna uporaba politik in postopkov vrednotenja

1.   UAIS zagotovi, da se politike in postopki vrednotenja ter izbrane metodologije vrednotenja dosledno uporabljajo.

2.   Politike in postopki vrednotenja in izbrane metodologije se uporabljajo za vsa sredstva v AIS, pri čemer se upoštevajo naložbena strategija, vrsta sredstev in, če je ustrezno, obstoj različnih zunanjih cenilcev.

3.   Če posodobitev ni potrebna, se politike in postopki uporabljajo dosledno skozi čas, viri in pravila vrednotenja pa ostanejo enaki.

4.   Postopki vrednotenja in izbrane metodologije vrednotenja se uporabljajo dosledno v vseh AIS, ki jih upravlja isti UAIS, pri čemer se upoštevajo naložbene strategije, vrste sredstev, ki jih drži AIS, in, če je ustrezno, obstoj različnih zunanjih cenilcev.

Člen 70

Redni pregledi politik in postopkov vrednotenja

1.   Politike vrednotenja določajo redne preglede politik in postopkov, vključno z metodologijami ocenjevanja. Pregled se izvede vsaj enkrat letno in preden se AIS začne ukvarjati z novo naložbeno strategijo ali novo vrsto sredstev, ki jih trenutna politika vrednotenja ne zajema.

2.   Politike in postopki vrednotenja opisujejo, kako se lahko uvedejo spremembe v politiki vrednotenja, vključno z metodologijo, in v kakšnih okoliščinah bi bilo to primerno. Priporočila za spremembe politik in postopkov se predložijo višjemu vodstvu, ki pregleda in odobri kakršne koli spremembe.

3.   Funkcija obvladovanja tveganja iz člena 38 pregleda in po potrebi zagotovi ustrezno podporo v zvezi s politikami in postopki, ki se sprejmejo za vrednotenje sredstev.

Člen 71

Pregled posameznih vrednosti sredstev

1.   UAIS zagotovi, da so vsa sredstva, ki jih drži AIS, pošteno in ustrezno ovrednotena. UAIS glede na vrsto sredstev dokumentira način, kako se oceni ustreznost in poštenost posameznih vrednosti. UAIS mora biti vedno sposoben dokazati, da so portfelji AIS, ki jih upravlja, ustrezno ovrednoteni.

2.   Politike in postopki vrednotenja določajo postopek pregleda za posamezne vrednosti sredstev, če obstaja pomembno tveganje neustreznega vrednotenja, kot v naslednjih primerih:

(a)

vrednotenje temelji na cenah, ki so na voljo samo od ene same nasprotne stranke ali posredniškega vira;

(b)

vrednotenje temelji na cenah nelikvidne borze;

(c)

na vrednotenje vplivajo osebe, povezane z UAIS;

(d)

na vrednotenje vplivajo drugi subjekti, ki lahko imajo finančni interes za uspešnost poslovanja AIS;

(e)

vrednotenje temelji na cenah, ki jih je zagotovila nasprotna stranka, ki je originator instrumenta, zlasti če originator financira tudi pozicijo AIS v instrumentu;

(f)

na vrednotenje vplivajo ena ali več oseb znotraj UAIS.

3.   Politike in postopki vrednotenja opisujejo postopek pregleda, vključno z zadostnimi in ustreznimi preveritvami in kontrolami upravičenosti posameznih vrednosti. Upravičenost se ocenjuje glede na obstoj ustrezne stopnje objektivnosti. Takšne preveritve in kontrole vključujejo vsaj:

(a)

preverjanje vrednosti s primerjavo med cenami, pridobljenimi od nasprotnih strank, in skozi čas;

(b)

potrjevanje vrednosti s primerjavo realiziranih cen z zadnjimi knjigovodskimi vrednostmi;

(c)

upoštevanje ugleda, doslednosti in kakovosti vira vrednotenja;

(d)

primerjavo z vrednostmi, ki jih ustvari tretja oseba;

(e)

preverjanje in dokumentiranje izjem;

(f)

izpostavljanje in raziskovanje kakršnih koli razlik, ki so videti nenavadne ali odstopajo glede na primerjalno vrednost vrednotenja, določeno za neko vrsto sredstev;

(g)

testiranje za zastarelimi cenami in implicitnimi parametri;

(h)

primerjavo s cenami kakršnih koli povezanih sredstev ali njihovih varovanj pred tveganji;

(i)

pregled vhodnih podatkov, uporabljenih pri modelno zasnovanem določanju cen, zlasti tistih, na katere cena modela kaže večjo občutljivost.

4.   Politike in postopki vrednotenja vključujejo ustrezne ukrepe stopnjevanja za obravnavanje razlik ali drugih težav pri vrednotenju sredstev.

Člen 72

Izračun čiste vrednosti sredstev na enoto ali delež

1.   UAIS zagotovi, da se za vsak AIS, ki ga upravlja, čista vrednost sredstev na enoto ali delež izračuna ob vsaki izdaji, vpisu, odkupu ali umiku enot ali deležev, vendar najmanj enkrat letno.

2.   UAIS zagotovi, da se postopki in metodologija za izračun čiste vrednosti sredstev na enoto ali delež v celoti dokumentirajo. UAIS redno preverja postopke in metodologije za izračun in njihovo uporabo, dokumentacija pa se ustrezno popravlja in dopolnjuje.

3.   UAIS zagotovi, da so v primeru nepravilnega izračuna čiste vrednosti sredstev uvedeni korektivni ukrepi.

4.   UAIS zagotovi, da se število enot ali deležev v izdaji redno preverja, in sicer najmanj tako pogosto, kot se izračuna cena za enoto ali delež.

Člen 73

Strokovna jamstva

1.   Zunanji cenilci na zahtevo zagotovijo strokovna jamstva, s katerimi dokazujejo svojo usposobljenost za izvajanje vrednotenja. Strokovna jamstva, ki jih zagotovijo zunanji cenilci, so v pisni obliki.

2.   Strokovna jamstva vsebujejo dokazila o kvalifikacijah zunanjega cenilca in njegovi sposobnosti za pravilno in neodvisno izvajanje vrednotenja, ki vključujejo vsaj dokazila o:

(a)

zadostnem osebju in strokovnih virih;

(b)

ustreznih postopkih, ki zagotavljajo pravilno in neodvisno vrednotenje;

(c)

ustreznem znanju in razumevanju naložbene strategije AIS in sredstev, za katerih vrednotenje je bil imenovan zunanji cenilec;

(d)

dovolj dobrem ugledu in zadostnih izkušnjah z vrednotenjem.

3.   Če za zunanjega cenilca velja obvezna poslovna registracija pri pristojnem organu ali drugem subjektu države, v kateri ima sedež, strokovno jamstvo vsebuje naziv tega organa ali subjekta, vključno z ustreznimi kontaktnimi podatki. Strokovno jamstvo jasno navaja pravne ali regulativne določbe ali pravila poklicnega ravnanja, ki jim je podvržen zunanji cenilec.

Člen 74

Pogostost vrednotenja sredstev, ki jih drži AIS odprtega tipa

1.   Vrednotenje finančnih instrumentov, ki jih drži AIS odprtega tipa, se izvede ob vsakem izračunu čiste vrednosti sredstev na enoto ali delež v skladu s členom 72(1).

2.   Vrednotenje drugih sredstev, ki jih drži AIS odprtega tipa, se izvede vsaj enkrat letno, in vsakič, kadar obstajajo dokazi, da nazadnje določena vrednost ni več poštena ali ustrezna.

ODDELEK 8

Prenos nalog UAIS

(člen 20(1), (2), (4) in (5) Direktive 2011/61/EU)

Člen 75

Splošna načela

Pri prenosu izvajanja ene ali več nalog v njihovem imenu UAIS spoštujejo zlasti naslednja splošna načela:

(a)

struktura prenosa ne omogoča izogibanje pristojnostim ali odgovornosti UAIS;

(b)

obveznosti UAIS do AIS in njegovih vlagateljev se zaradi prenosa ne spremenijo;

(c)

ne posega se v pogoje, ki jih morajo izpolnjevati UAIS za pridobitev dovoljenja in izvajanje dejavnosti v skladu z Direktivo 2011/61/EU;

(d)

dogovor o prenosu je v obliki pisnega sporazuma, sklenjenega med UAIS in pooblaščencem;

(e)

UAIS zagotovi, da pooblaščenec prenesene naloge izvaja učinkovito in v skladu z veljavnimi zakonodajnimi in regulativnimi zahtevami, in mora opredeliti metode in postopke za stalno preverjanje storitev, ki jih opravlja pooblaščenec. Če se zdi, da pooblaščenec nalog ne more opravljati učinkovito ali v skladu z veljavnimi zakonodajnimi in regulativnimi zahtevami, UAIS sprejme ustrezne ukrepe;

(f)

UAIS učinkovito nadzoruje prenesene naloge in obvladuje tveganja, povezana s prenosom. V ta namen ima UAIS vedno potrebno strokovno znanje in vire za nadziranje prenesenih nalog. UAIS v sporazumu določi pravico do obveščenosti, pregleda, udeležbe in dostopa ter pravice do dajanja navodil in nadzora nad pooblaščencem. UAIS zagotovi tudi, da pooblaščenec pravilno nadzira izvajanje prenesenih nalog, ter ustrezno obvladuje tveganja, povezana s prenosom;

(g)

UAIS zagotovi, da se kontinuiteta in kakovost prenesenih nalog ali prenesene dolžnosti izvajanja nalog ohranita tudi v primeru prekinitve prenosa, in sicer tako, da prenesene naloge ali preneseno funkcijo izvajanja nalog prenese na drugo tretjo osebo ali pa jih izvede sam;

(h)

zadevne pravice in obveznosti UAIS ter pooblaščenca se jasno razporedijo in določijo v sporazumu. UAIS zlasti pogodbeno zagotovi pravico do dajanja navodil, pravico do prekinitve, pravico do obveščenosti in pravico do pregledov ter dostopa do knjig in poslovnih prostorov. Sporazum zagotovi, da lahko do nadaljnjega prenosa pride samo s privolitvijo UAIS;

(i)

če se nanaša na upravljanje portfelja, je prenos nalog v skladu z naložbeno politiko AIS. UAIS pooblaščencu zagotovi navodila, kako naj izvaja naložbeno politiko, in nato spremlja, ali pooblaščenec stalno upošteva navodila;

(j)

UAIS zagotovi, da mu pooblaščenec razkrije vse nove dogodke, ki bi lahko pomembno vplivali na pooblaščenčevo sposobnost izvajanja prenesenih nalog na učinkovit način ter v skladu z veljavnimi zakonodajnimi in regulativnimi zahtevami;

(k)

UAIS zagotovi, da pooblaščenec varuje vse zaupne informacije v zvezi z UAIS, AIS, ki ga prenos zadeva, in vlagatelji v tak AIS;

(l)

UAIS zagotovi, da pooblaščenec vzpostavi, izvaja in vzdržuje krizni načrt za izvajanje ukrepov v primeru kriznega dogodka ter redno testiranje rezervne infrastrukture ob upoštevanju vrste prenesenih nalog.

Člen 76

Objektivni razlogi za prenos nalog

1.   UAIS pristojnim organom predloži podroben opis, obrazložitev in dokaze o objektivnih razlogih za prenos nalog. Pri presoji, ali celotna struktura prenosa temelji na objektivnih razlogih v smislu člena 20(1)(a) Direktive 2011/61/EU, se upoštevajo naslednja merila:

(a)

optimizacija poslovnih funkcij in procesov;

(b)

nižanje stroškov;

(c)

strokovno znanje pooblaščenca na področju administracije ali o specifičnih trgih ali naložbah;

(d)

dostop pooblaščenca do globalnih trgovalnih zmogljivosti.

2.   Na zahtevo pristojnih organov UAIS poda nadaljnje obrazložitve in zagotovi dokumente, ki dokazujejo, da celotna struktura prenosa temelji na objektivnih razlogih.

Člen 77

Lastnosti pooblaščenca

1.   Pooblaščenec ima zadostna sredstva in zaposluje dovolj osebja, ki ima potrebne kvalifikacije, znanje in strokovnost za pravilno opravljanje prenesenih nalog, ter ima ustrezno organizacijsko strukturo za podporo izvajanju prenesenih nalog.

2.   Osebe, ki dejansko opravljajo dejavnosti, ki jih prenese UAIS, imajo zadosti izkušenj, ustrezno teoretično znanje in ustrezne praktične izkušnje z zadevnimi nalogami. Njihova poklicna usposobljenost in narava nalog, ki so jih v preteklosti opravljali, sta primerni za izvajanje poslov.

3.   Za osebe, ki dejansko izvajajo posle pooblaščenca, se ne šteje, da imajo zadosten ugled, če so bile pri vprašanjih, ki so pomembna tako za ocenjevanje dobrega ugleda kot za ustrezno izvajanje prenesenih nalog, v preteklosti ocenjene negativno ali če obstajajo druge relevantne informacije, ki vplivajo na njihov ugled. Takšne negativne ocene med drugim vključujejo kazniva dejanja, sodne postopke ali upravne sankcije, relevantne za izvajanje prenesenih nalog. Posebna pozornost se nameni vsem kaznivim dejanjem, ki zadevajo finančne aktivnosti, med drugim vključno z obveznostmi v zvezi s preprečevanjem pranja denarja, nepoštenostjo, prevarami ali finančnim kriminalom, stečajem ali insolventnostjo. Druge relevantne informacije vključujejo na primer informacije, ki kažejo na to, da oseba ni vredna zaupanja ali poštena.

Kadar za pooblaščenca v zvezi z njegovimi poklicnimi storitvami velja ureditev znotraj Unije, se zahteve iz prvega pododstavka štejejo za izpolnjene, ko je zadevni nadzorni organ preveril merilo „dobrega ugleda“ v okviru postopka izdaje dovoljenja, razen če ne obstajajo dokazi o nasprotnem.

Člen 78

Prenos upravljanja portfelja ali obvladovanja tveganja

1.   Ta člen se uporablja za prenos upravljanja portfelja ali obvladovanja tveganja.

2.   Kot subjekti, ki imajo dovoljenje ali so registrirani za upravljanje portfelja in so predmet nadzora v skladu s točko (c) člena 20(1) Direktive 2011/61/EU, štejejo naslednji subjekti:

(a)

družbe za upravljanje, ki imajo dovoljenje v skladu z Direktivo 2009/65/ES;

(b)

investicijske družbe, ki imajo v skladu z Direktivo 2004/39/ES dovoljenje za upravljanje portfelja;

(c)

kreditne institucije, ki imajo v skladu z Direktivo 2006/48/ES dovoljenje za upravljanje portfelja v skladu z Direktivo 2004/39/ES;

(d)

zunanji UAIS, ki imajo dovoljenje v skladu z Direktivo 2011/61/EU;

(e)

subjekti iz tretjih držav, ki imajo dovoljenje ali so registrirani za upravljanje portfelja in jih učinkovito nadzoruje pristojni organ v teh državah.

3.   Če gre za prenos na podjetje iz tretje države, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji v skladu s točko (d) člena 20(1) Direktive 2011/61/EU:

(a)

med pristojnimi organi matične države članice UAIS in nadzornimi organi podjetja, na katerega se izvede prenos, obstaja pisni dogovor;

(b)

v zvezi s podjetjem, na katerega se izvede prenos, dogovor iz točke (a) pristojnim organom omogoča, da:

(i)

na zahtevo prejmejo ustrezne informacije, ki so potrebne za izvajanje njihovih nadzornih nalog, kot je določeno v Direktivi 2011/61/EU;

(ii)

pridobijo dostop do dokumentov, relevantnih za izvajanje njihovih nadzornih nalog, ki se hranijo v tretji državi;

(iii)

izvajajo preglede na kraju samem v prostorih podjetja, na katerega so bile prenesene naloge. Praktični postopki za preglede na kraju samem so podrobno opisani v pisnem dogovoru;

(iv)

od nadzornega organa v tretji državi čim prej prejmejo informacije za potrebe preiskav možnih kršitev zahtev Direktive 2011/61/EU in njenih izvedbenih ukrepov;

(v)

sodelujejo pri izvrševanju v skladu z nacionalnim in mednarodnim pravom, ki se uporablja za nadzorni organ tretje države in pristojne organe EU v primeru kršitve zahtev Direktive 2011/61/EU in njenih izvedbenih ukrepov ter relevantne nacionalne zakonodaje.

Člen 79

Učinkovit nadzor

Za prenos se šteje, da preprečuje učinkovit nadzor UAIS, če:

(a)

UAIS, njegovi revizorji in pristojni organi nimajo učinkovitega dostopa do podatkov, ki se nanašajo na prenesene naloge, in do poslovnih prostorov pooblaščenca, ali pa pristojni organi ne morejo uveljavljati navedenih pravic do dostopa;

(b)

pooblaščenec ne sodeluje s pristojnimi organi UAIS v zvezi s prenesenimi nalogami;

(c)

UAIS na zahtevo pristojnim organom ne da na razpolago vseh informacij, ki jih ti potrebujejo za nadzor skladnosti izvajanja prenesenih nalog z zahtevami Direktive 2011/61/EU in njenih izvedbenih ukrepov.

Člen 80

Nasprotja interesov

1.   V skladu s točko (b) člena 20(2) Direktive 2011/61/EU merila za presojo, ali je prenos v nasprotju z interesi UAIS ali vlagatelja v AIS, vključujejo vsaj:

(a)

kadar sta UAIS in pooblaščenec člana iste skupine ali imata kakršno koli drugo pogodbeno razmerje, mero, do katere pooblaščenec obvladuje UAIS ali je sposoben vplivati na njegova dejanja;

(b)

kadar sta pooblaščenec in vlagatelj v zadevni AIS člana iste skupine ali imata kakršno koli drugo pogodbeno razmerje, mero, do katere ta vlagatelj obvladuje pooblaščenca ali je sposoben vplivati na njegova dejanja;

(c)

verjetnost, da bo pooblaščenec pridobil finančne koristi ali preprečil finančno izgubo na račun AIS ali vlagateljev v AIS;

(d)

verjetnost, da ima pooblaščenec interes za rezultate storitve ali dejavnosti, ki jih ta zagotavlja UAIS ali AIS;

(e)

verjetnost, da ima pooblaščenec finančno ali drugo spodbudo, da interes druge osebe postavi pred interes AIS ali vlagateljev v AIS;

(f)

verjetnost, da pooblaščenec od osebe, ki ni UAIS, prejme ali bo prejel nagrado v zvezi z dejavnostmi upravljanja skupnega portfelja, ki se opravljajo za UAIS in AIS, ki jih ta upravlja, v obliki denarnih sredstev, blaga ali storitev, ki ni standardna provizija ali plačilo za to storitev.

2.   Funkciji upravljanja portfelja in obvladovanja tveganja se lahko štejeta za funkcionalno in hierarhično ločeni od drugih funkcij, ki bi lahko povzročile nasprotje interesov, samo če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

osebe, ki sodelujejo pri upravljanju portfelja, ne sodelujejo pri izvajanju funkcij, ki bi lahko povzročile nasprotje interesov, kot so kontrolne funkcije;

(b)

osebe, ki sodelujejo pri obvladovanju tveganja, ne sodelujejo pri izvajanju funkcij, ki bi lahko povzročile nasprotje interesov, kot so operativne funkcije;

(c)

oseb, ki sodelujejo pri obvladovanju tveganja, ne nadzorujejo osebe, odgovorne za izvajanje operativnih funkcij;

(d)

ločitev se zagotovi po celotni hierarhični strukturi pooblaščenca vse do vodstvenega organa, pregleda pa jo vodstveni organ in, če obstaja, nadzorna funkcija pooblaščenca.

3.   Za morebitna nasprotja interesov se šteje, da so pravilno identificirana, obvladovana, spremljana in razkrita vlagateljem v AIS samo, če:

(a)

UAIS zagotovi, da sprejme vse razumne ukrepe za identifikacijo, obvladovanje in spremljanje morebitnih nasprotij interesov, do katerih lahko pride med pooblaščencem in UAIS, AIS ali vlagatelji v AIS. UAIS zagotovi, da ima pooblaščenec vzpostavljene postopke, ki ustrezajo tistim, ki se zahtevajo v skladu s členi 31 do 34;

(b)

UAIS zagotovi, da pooblaščenec možna nasprotja interesov, pa tudi postopke in ukrepe, ki jih mora sprejeti za obvladovanje takih nasprotij interesov, razkrije UAIS, ki jih v skladu s členom 36 razkrije AIS ter vlagateljem v AIS.

Člen 81

Privolitev v in obveščanje o nadaljnjem prenosu

1.   Nadaljnji prenos postane veljaven, ko UAIS poda svojo privolitev v pisni obliki.

Predhodna splošna privolitev s strani UAIS ne šteje za privolitev v skladu s točko (a) člena 20(4) Direktive 2011/61/EU.

2.   V skladu s točko (b) člena 20(4) Direktive 2011/61/EU uradno obvestilo vsebuje podrobnosti o pooblaščencu in podpooblaščencu, ime pristojnega organa, kjer ima podpooblaščenec dovoljenje ali je registriran, prenesene naloge, AIS, ki jih nadaljnji prenos zahteva, izvod pisnega soglasja UAIS in načrtovani datum uveljavitve nadaljnjega prenosa.

Člen 82

Vloga „poštnega predala“ in UAIS, za katerega se več ne šteje, da upravlja AIS

1.   Za UAIS velja, da ima vlogo „ poštnega predala“, in se ne šteje več za upravitelja AIS vsaj v kateri koli od naslednjih situacij:

(a)

UAIS nima več potrebnega strokovnega znanja in sredstev za učinkovit nadzor prenesenih nalog in obvladovanje tveganj, povezanih s prenosom;

(b)

UAIS nima več pooblastila za sprejemanje odločitev na ključnih področjih pod pristojnostjo višjega vodstva ali nima več pooblastila za izvajanje višjih vodstvenih funkcij, zlasti v zvezi z izvajanjem splošne naložbene politike in naložbenih strategij;

(c)

UAIS izgubi pogodbene pravice za poizvedovanje, pregled, dostop do ali dajanje navodil pooblaščencem ali pa uveljavljanje takih pravic postane nemogoče v praksi;

(d)

UAIS prenese izvajanje upravljanja naložb do mere, ki znatno presega naloge upravljanja naložb, ki jih izvaja sam UAIS. Pri ocenjevanju obsega prenosa pristojni organi ocenijo celotno strukturo prenosa, pri čemer ne upoštevajo le sredstev, ki se upravljajo v okviru prenosa, temveč tudi naslednja merila glede kakovosti:

(i)

vrste sredstev, s katerimi posluje AIS ali UAIS, ki deluje v imenu AIS, in pomen sredstev, ki se upravljajo na podlagi prenosa, za profil tveganja in donosa AIS;

(ii)

pomen prenesenih sredstev za doseganje naložbenih ciljev AIS;

(iii)

geografsko in sektorsko porazdelitev naložb AIS;

(iv)

profil tveganja AIS;

(v)

vrsto naložbenih strategij, ki jih izvaja AIS ali UAIS, ki deluje v imenu AIS;

(vi)

vrste prenesenih nalog v odnosu do zadržanih, in

(vii)

sestavo pooblaščencev in podpooblaščencev, njihovo geografsko področje delovanja in korporacijsko strukturo, vključno s tem, ali se prenos izvede na subjekt, ki pripada isti skupini podjetij kot UAIS.

2.   Komisija glede na gibanje trgov spremlja uporabo tega člena. Komisija po dveh letih pregleda položaj in, če je potrebno, sprejme ustrezne ukrepe za nadaljnjo opredelitev pogojev, pod katerimi se šteje, da je UAIS prenesel svoje naloge v tolikšni meri, da se je njegova vloga zmanjšala na vlogo „poštnega predala“ in ne šteje več za upravitelja AIS.

3.   ESMA lahko sprejeme smernice za zagotovitev skladnosti struktur prenosa v Uniji.

POGLAVJE IV

DEPOZITAR

ODDELEK 1

Elementi pisne pogodbe

(člen 21(2) Direktive 2011/61/EU)

Člen 83

Pogodbeni elementi

1.   Pogodba, s katero se imenuje depozitar v skladu s členom 21(2) Direktive 2011/61/EU, se sklene med depozitarjem na eni strani ter UAIS in/ali AIS na drugi in vključuje vsaj naslednje elemente:

(a)

opis storitev, ki jih bo zagotavljal depozitar, in postopkov, ki jih je treba sprejeti za vsako vrsto sredstva, v katero lahko AIS vlaga in ki bo nato preneseno depozitarju;

(b)

opis, kako se bo izvajala naloga hrambe in nadzora glede na vrste sredstev in geografske regije, v katere namerava AIS vlagati. V zvezi z dolžnostmi hrambe opis vključuje sezname držav in postopke za dodajanje in/ali umik države s seznama. To je skladno z informacijami v pravilih upravljanja, aktih o ustanovitvi in ponudbenih dokumentih AIS v zvezi s sredstvi, v katera lahko vlaga;

(c)

izjavo, da prenos njegovih nalog hrambe ne vpliva na odgovornost depozitarja, razen če se razreši odgovornosti v skladu s členom 21(13) ali (14) Direktive 2011/61/EU;

(d)

obdobje veljavnosti ter pogoje za spremembo in prekinitev pogodbe, vključno z okoliščinami, ki bi lahko privedle do prekinitve pogodbe, in podrobnostmi o postopku prekinitve, ter po potrebi postopke, po katerih bi moral depozitar vse relevantne informacije poslati svojemu nasledniku;

(e)

obveznosti v zvezi z zaupnostjo, ki veljajo za stranke skladno z ustreznimi zakoni in predpisi. Te obveznosti ne smejo vplivati na sposobnost dostopa pristojnih organov do ustreznih dokumentov in informacij;

(f)

sredstva in postopke, s katerimi depozitar UAIS ali AIS posreduje vse ustrezne informacije, ki jih potrebujeta za izvajanje svojih nalog, vključno z uveljavljanjem katerih koli pravic, povezanih s sredstvi, in za zagotovitev, da imata UAIS in AIS pravočasen in natančen pregled nad računi AIS;

(g)

sredstva in postopke, s katerimi UAIS ali AIS depozitarju posreduje vse ustrezne informacije ali zagotovi, da ima depozitar dostop do vseh informacij, ki jih potrebuje za izpolnjevanje svojih nalog, vključno s postopki, ki zagotavljajo, da depozitar prejme informacije od drugih oseb, ki jih imenuje AIS ali UAIS;

(h)

informacije o tem, ali lahko depozitar ali tretja oseba, na katero se prenesejo naloge hrambe v skladu s členom 21(11) Direktive 2011/61/EU, ponovno uporabita sredstva, ki so jima bila zaupana, in, če obstajajo, pogoje za tako ponovno uporabo;

(i)

postopke, ki jih je treba uporabiti, kadar se obravnava sprememba pravil poslovanja, aktov o ustanovitvi ali ponudbenih dokumentov AIS, in ki podrobno opisujejo okoliščine, v katerih je treba obvestiti depozitarja oziroma v katerih je potrebno predhodno soglasje depozitarja, da se lahko nadaljuje s spremembo;

(j)

vse potrebne informacije, ki se morajo izmenjati med AIS, UAIS, tretjo osebo, ki deluje v imenu AIS ali UAIS, na eni strani in depozitarjem na drugi strani, v zvezi s prodajo, vpisom, odkupom, izdajo, umikom in ponovnim nakupom enot ali deležev AIS;

(k)

vse potrebne informacije, ki se morajo izmenjati med AIS, UAIS, tretjo osebo, ki deluje v imenu AIS ali UAIS, in depozitarjem, v zvezi z uspešnostjo depozitarjeve nadzorne funkcije;

(l)

če pogodbene stranke predvidevajo imenovanje tretjih oseb za izvajanje dela njihovih nalog, zavezo, da bodo redno zagotavljale podrobnosti o vseh imenovanih tretjih osebah, na zahtevo pa tudi informacije o merilih za izbiro tretje osebe ter predvidene ukrepe za spremljanje dejavnosti, ki jih izvajajo izbrane tretje osebe;

(m)

informacije o nalogah in pristojnostih pogodbenih strank glede obveznosti v zvezi s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma;

(n)

informacije o vseh denarnih računih, ki so odprti na ime AIS ali na ime UAIS, ki deluje v imenu AIS, in postopke, ki zagotavljajo, da se depozitar obvesti o vsakem novem računu, ki se odpre na ime AIS ali na ime UAIS, ki deluje v imenu AIS;

(o)

podrobnosti v zvezi z depozitarjevimi postopki stopnjevanja, vključno z identifikacijo oseb v AIS in/ali UAIS, ki jih mora kontaktirati depozitar, ko sproži takšen postopek;

(p)

zavezo depozitarja, da obvesti UAIS, če ugotovi, da ločitev sredstev ni ali ni več zadostna za zagotovitev zaščite v primeru insolventnosti tretje osebe, na katero so prenesene naloge hrambe v določeni jurisdikciji v skladu s členom 21(11) Direktive 2011/61/EU;

(q)

postopke, ki zagotavljajo, da ima depozitar v zvezi s svojimi nalogami možnost poizvedbe o ravnanju UAIS in/ali AIS in ocene kakovosti posredovanih informacij, vključno z dostopom do knjig AIS in/ali UAIS ali z obiski na kraju samem;

(r)

postopke, ki zagotavljajo, da lahko UAIS in/ali AIS preveri učinkovitost depozitarja v zvezi z njegovimi pogodbenimi obveznostmi.

2.   Podrobnosti o sredstvih in postopkih iz točk (a) do (r) se opišejo v pogodbi o imenovanju depozitarja ali v kakršni koli naknadni spremembi pogodbe.

3.   Pogodba o imenovanju depozitarja ali naknadna sprememba pogodbe iz odstavka 2 je v pisni obliki.

4.   Pogodbenici se lahko dogovorita o elektronskem posredovanju vseh ali dela informacij, ki si jih izmenjujeta, pod pogojem, da je zagotovljeno ustrezno evidentiranje takih informacij.

5.   Če ni drugače določeno v nacionalni zakonodaji, ni obvezno, da se sklene poseben pisni sporazum za vsak AIS; možno je, da UAIS in depozitar skleneta okvirno pogodbo, ki navaja seznam AIS, ki jih upravlja UAIS, na katerega se nanaša sporazum.

6.   Določi se nacionalna zakonodaja, ki se uporablja za pogodbo o imenovanju depozitarja in vse nadaljnje sporazume.

ODDELEK 2

Splošna merila za ocenjevanje pravil in nadzora varnega in skrbnega poslovanja, ki se uporabljajo za depozitarje v tretjih državah

(člen 21(6)(b) Direktive 2011/61/EU)

Člen 84

Merila za ocenjevanje pravil in nadzora varnega in skrbnega poslovanja, ki se uporabljajo za depozitarje v tretjih državah

Za namene točke (b) člena 21(6) Direktive 2011/61/EU se ocena učinkovitosti pravil in nadzora varnega in skrbnega poslovanja, ki se uporabljajo za depozitarja v tretji državi, ocena, ali imajo enak učinek, kot je predvideno z zakonodajo Unije, ter ocena učinkovitosti njihovega izvajanja izvedejo na osnovi naslednjih meril:

(a)

depozitar je predmet dovoljenja in stalnega nadzora pristojnega javnega organa, ki ima zadostna sredstva za opravljanje svojih nalog;

(b)

zakonodaja tretje države določa merila za pridobitev dovoljenja za dejavnost depozitarja, ki imajo enak učinek kot merila za dostop do dejavnosti kreditnih institucij ali investicijskih družb v Uniji;

(c)

kapitalske zahteve za depozitarja v tretji državi imajo enak učinek kot tiste, ki veljajo v Uniji, odvisno od tega, ali je depozitar iste vrste kot kreditna institucija ali investicijska družba v Uniji;

(d)

pogoji poslovanja, ki se uporabljajo za depozitarja v tretji državi, imajo enak učinek kot tisti za kreditne institucije ali investicijske družbe v Uniji, odvisno od narave depozitarja;

(e)

zahteve v zvezi z izvajanjem konkretnih nalog depozitarja AIS, ustanovljenega v skladu z zakonodajo tretje države, imajo isti učinek kot tiste iz člena 21(7) do (15) Direktive 2011/61/EU, njenih izvedbenih ukrepov ter ustrezne nacionalne zakonodaje;

(f)

v primeru, da depozitar krši zahteve in pogoje iz točk (a) do (e), zakonodaja tretje države zagotavlja uporabo dovolj odvračilnih izvršilnih ukrepov.

ODDELEK 3

Naloge depozitarja, dolžnosti primerne skrbnosti in obveznost ločevanja

(člen 21(7)–(9) ter člen 21(11)(c) in (d)(iii) Direktive 2011/61/EU)

Člen 85

Spremljanje denarnih sredstev – splošne zahteve

1.   Če se na ime AIS, na ime UAIS, ki deluje v imenu AIS, ali na ime depozitarja, ki deluje v imenu AIS, pri enem od subjektov iz člena 21(7) Direktive 2011/61/EU vodi ali odpre denarni račun, UAIS zagotovi, da depozitar ob začetku izvajanja svojih nalog in na stalni osnovi prejema vse relevantne informacije, ki jih potrebuje za izpolnjevanje svojih obveznosti.

2.   Da bi imel dostop do vseh informacij o denarnih računih AIS in jasen pregled nad vsemi denarnimi tokovi AIS, je depozitar vsaj:

(a)

ob imenovanju obveščen o vseh obstoječih denarnih računih, ki so odprti na ime AIS ali na ime UAIS, ki deluje v imenu AIS;

(b)

obveščen ob odprtju vsakega novega denarnega računa s strani AIS ali s strani UAIS, ki deluje v imenu AIS;

(c)

v zvezi z denarnimi računi, odprtimi pri subjektu tretje osebe, deležen vseh informacij o računih neposredno s strani te tretje osebe.

Člen 86

Spremljanje denarnih tokov AIS

Depozitar zagotovi učinkovito in ustrezno spremljanje denarnih tokov AIS, zlasti pa vsaj:

(a)

zagotovi, da so vsa denarna sredstva AIS knjižena na računih, odprtih pri subjektih iz točk (a), (b) in (c) člena 18(1) Direktive 2006/73/ES na ustreznih trgih, na katerih se zahtevajo denarni računi za potrebe poslovanja AIS, taki subjekti pa so predmet pravil in nadzora varnega in skrbnega poslovanja, ki imajo enak učinek kot pravo Unije, se učinkovito izvajajo in so v skladu z načeli, določenimi v členu 16 Direktive 2006/73/ES;

(b)

izvaja učinkovite in ustrezne postopke za usklajevanje vseh sprememb denarnih tokov in tako usklajevanje izvaja dnevno ali, v primeru redkih sprememb denarnih tokov, ko pride do takšne spremembe denarnega toka;

(c)

izvaja ustrezne postopke, s katerimi ob koncu delovnega dne ugotavlja pomembne denarne tokove, zlasti takšne, ki bi lahko bili v neskladju s poslovanjem AIS;

(d)

redno preverja ustreznost navedenih postopkov, vključno s popolnim pregledom postopka usklajevanja vsaj enkrat letno in zagotavljanjem, da so denarni računi, odprti na ime AIS, na ime UAIS, ki deluje v imenu AIS, ali na ime depozitarja, ki deluje v imenu AIS, vključeni v postopek usklajevanja;

(e)

stalno spremlja rezultate usklajevanj in ukrepov, sprejetih na podlagi kakršnih koli neskladnosti, ugotovljenih s postopkom usklajevanja, in obvesti UAIS, če nepravilnost ni bila odpravljena brez nepotrebne zamude, in tudi pristojne organe, če situacija ne more biti pojasnjena in/ali popravljena;

(f)

preverja skladnost svojih evidenc denarnih pozicij z evidencami UAIS. UAIS zagotovi, da se vsa navodila in informacije v zvezi z denarnim računom, odprtim pri tretji osebi, pošljejo depozitarju, tako da lahko depozitar izvaja lasten postopek usklajevanja.

Člen 87

Dolžnosti v zvezi z vpisi

UAIS zagotovi, da se depozitarju zagotovijo informacije o plačilih s strani ali v imenu vlagateljev ob vpisu enot ali deležev določenega AIS ob koncu vsakega delovnega dne, ko UAIS, AIS ali oseba, ki deluje v njegovem imenu, kot je zastopnik za prenose, prejme taka plačila ali naročilo od vlagatelja. UAIS zagotovi, da depozitar prejme vse druge ustrezne informacije, ki jih potrebuje za zagotovitev, da so plačila nato knjižena na denarnih računih, odprtih na ime AIS ali na ime UAIS, ki deluje v imenu AIS, ali na ime depozitarja, ki deluje v imenu AIS, v skladu s členom 21(7) Direktive 2011/61/EU.

Člen 88

Finančni instrumenti, ki se hranijo

1.   Finančni instrumenti, ki pripadajo AIS ali UAIS, ki deluje v imenu AIS, ki se ne morejo fizično predati depozitarju, se vključijo v dolžnosti hrambe depozitarja, če so izpolnjene vse naslednje zahteve:

(a)

so prenosljivi vrednostni papirji, vključno s tistimi, ki vključujejo izvedene finančne instrumente, kot je navedeno v zadnjem pododstavku člena 51(3) Direktive 2009/65/ES ter členu 10 Direktive Komisije 2007/16/ES (11), instrumenti denarnega trga ali enote kolektivnih naložbenih podjemov;

(b)

lahko se registrirajo ali držijo na računu neposredno ali posredno na ime depozitarja.

2.   Finančni instrumenti, ki so v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo samo neposredno registrirani na ime AIS pri samem izdajatelju ali njegovem zastopniku, kot sta registrator ali zastopnik za prenose, se ne hranijo.

3.   Finančni instrumenti, ki pripadajo AIS ali UAIS, ki deluje v imenu AIS, ki se lahko fizično predajo depozitarju, se vedno vključijo v dolžnosti hrambe depozitarja.

Člen 89

Dolžnosti hrambe v zvezi s sredstvi, ki se hranijo

1.   Da se izpolnijo obveznosti iz točke (a) člena 21(8) Direktive 2011/61/EU glede finančnih instrumentov, ki se hranijo, depozitar zagotovi vsaj, da:

(a)

so finančni instrumenti pravilno registrirani v skladu s členom 21(8)(a)(ii) Direktive 2011/61/EU;

(b)

se evidence in ločeni računi vzdržujejo tako, da zagotavljajo natančnost in skladnost s finančnimi instrumenti in denarnimi sredstvi, ki jih drži za AIS;

(c)

se redno izvajajo usklajevanja med depozitarjevimi internimi računi in evidencami ter internimi računi in evidencami katere koli tretje osebe, na katero so prenesene naloge hrambe v skladu s členom 21(11) Direktive 2011/61/EU;

(d)

se v zvezi s finančnimi instrumenti, ki se hranijo, izvaja potrebna skrbnost, da se zagotovi visok standard zaščite vlagateljev;

(e)

se vsa zadevna tveganja hrambe v celotni verigi hrambe ocenjujejo in spremljajo in UAIS se obvesti o vseh pomembnih tveganjih, ki so bila ugotovljena;

(f)

se uvede ustrezna organizacijska ureditev, da se v čim večji meri zmanjša tveganje izgube ali zmanjšanja finančnih instrumentov ali pravic v zvezi z navedenimi finančnimi instrumenti kot posledica goljufije, slabega upravljanja, neustreznega vodenja evidenc ali malomarnosti;

(g)

se preveri lastninska pravica AIS ali lastninska pravica UAIS, ki deluje v imenu AIS, nad sredstvi.

2.   Če je depozitar nalogo hrambe prenesel na tretjo osebo v skladu s členom 21(11) Direktive 2011/61/EU, zanj še naprej veljajo zahteve iz točk (b) do (e) odstavka 1 tega člena. Poleg tega zagotovi, da tretja oseba izpolnjuje zahteve iz točk (b) do (g) odstavka 1 tega člena in obveznosti ločevanja iz člena 99.

3.   Depozitarjeve dolžnosti hrambe iz odstavkov 1 in 2 se za osnovna sredstva, ki jih držijo finančne in/ali pravne strukture, ki jih posredno ali neposredno nadzira AIS ali UAIS, ki deluje v imenu AIS, uporabljajo na podlagi načela vpogleda (look-through).

Zahteva iz prvega pododstavka se ne uporablja za sklad struktur skladov ali za strukture centralnih in napajalnih KNPVP, pri katerih imajo osnovni skladi depozitarja, ki hrani sredstva teh skladov.

Člen 90

Dolžnosti hrambe v zvezi s preverjanjem lastništva in vodenjem evidenc

1.   UAIS ob začetku izvajanja svojih dolžnosti in nato na stalni osnovi depozitarju zagotavlja vse ustrezne informacije, ki jih slednji potrebuje za izpolnjevanje zahtev v skladu s točko (b) člena 21(8) Direktive 2011/61/EU, ter zagotovi, da depozitar prejme vse ustrezne informacije od tretjih oseb.

2.   Za potrebe izpolnjevanja obveznosti iz točke (b) člena 21(8) Direktive 2011/61/EU depozitar zagotovi vsaj naslednje:

(a)

brez zamude ima dostop do vseh ustreznih informacij, ki jih potrebuje za izpolnjevanje dolžnosti preverjanja lastništva in vodenja evidenc, vključno z ustreznimi informacijami, ki mu jih morajo zagotoviti tretje osebe;

(b)

razpolaga z zadostnimi in zanesljivimi informacijami, na podlagi katerih se lahko prepriča o lastninski pravici AIS oziroma lastninski pravici UAIS, ki deluje v imenu AIS;

(c)

vodi evidenco sredstev, za katera se je prepričal, da so v lasti AIS ali UAIS, ki deluje v imenu AIS. Za potrebe izpolnjevanja te obveznosti depozitar:

(i)

v svoje evidence v imenu AIS vnese sredstva, vključno z njihovimi nominalnimi zneski, za katera se je prepričal, da so v lasti AIS ali UAIS, ki deluje v imenu AIS;

(ii)

je kadar koli sposoben predložiti izčrpen in aktualen popis sredstev AIS, vključno z ustreznimi nominalnimi zneski sredstev.

Za namene točke (c)(ii) odstavka 2 depozitar zagotovi, da so vzpostavljeni postopki za zagotavljanje, da evidentirana sredstva ne morejo biti dodeljena, prenesena, zamenjana ali dostavljena, ne da bi depozitar ali njegov pooblaščenec bil obveščen o takšnih transakcijah, depozitar pa mora imeti takojšen dostop do pisnih dokazil o vsaki transakciji in poziciji s strani ustrezne tretje osebe. UAIS zagotovi, da ustrezna tretja oseba depozitarju brez zamude posreduje potrdila ali druga pisna dokazila ob vsaki prodaji ali pridobitvi sredstev oziroma ob vsakem korporacijskem dejanju, ki privede do izdaje finančnih instrumentov, in vsaj enkrat letno.

3.   Depozitar v vsakem primeru zagotovi, da ima UAIS vzpostavljene in izvaja ustrezne postopke za preverjanje, ali so sredstva, ki jih pridobi AIS v njegovem upravljanju, ustrezno evidentirana na ime AIS oziroma na ime UAIS, ki deluje v njegovem imenu, ter preverja skladnost pozicij v evidencah UAIS ter sredstva, za katera se je depozitar prepričal, da so v lasti AIS ali UAIS, ki deluje v imenu AIS. UAIS zagotovi, da so depozitarju posredovana vsa navodila in zadevne informacije v zvezi s sredstvi AIS, tako da lahko depozitar izvaja lasten postopek preverjanja in usklajevanja.

4.   Depozitar vzpostavi in izvaja postopek stopnjevanja za situacije, ko se odkrije nepravilnost, ki vključuje obveščanje UAIS in pristojnih organov, če se situacije ne more pojasniti in/ali popraviti.

5.   Depozitarjeve dolžnosti hrambe iz odstavkov 1 do 4 se uporabljajo na podlagi načela vpogleda (look-through) za osnovna sredstva, ki jih držijo finančne in/ali pravne strukture, ki jih je ustanovil AIS ali UAIS, ki deluje v imenu AIS, za namene vlaganja v osnovna sredstva in ki jih neposredno ali posredno obvladuje AIS ali UAIS, ki deluje v imenu AIS.

Zahteva iz prvega pododstavka se ne uporablja za sklad struktur skladov ali za strukture centralnih in napajalnih KNPVP, pri katerih imajo osnovni skladi depozitarja, ki za sredstva sklada izvaja naloge preverjanja in vodenja evidenc.

Člen 91

Obveznosti glede poročanja za glavne borzne posrednike

1.   Če je bil imenovan glavni borzni posrednik, UAIS zagotovi, da je od datuma imenovanja v veljavi sporazum, v skladu s katerim se od glavnega borznega posrednika zahteva, da depozitarju zagotovi zlasti izjavo na trajnem nosilcu podatkov, ki vsebuje naslednje informacije:

(a)

vrednosti postavk iz odstavka 3 ob koncu vsakega delovnega dne;

(b)

podrobnosti o vseh drugih zadevah, ki so potrebne za zagotovitev, da ima depozitar AIS najnovejše in točne informacije o vrednosti sredstev, hramba katerih je bila prenesena v skladu s členom 21(11) Direktive 2011/61/EU.

2.   Izjava iz odstavka 1 je depozitarju AIS zagotovljena najkasneje do konca naslednjega delovnega dne od dne, na katerega se nanaša.

3.   Postavke iz točke (a) odstavka 1 vključujejo:

(a)

skupno vrednost sredstev, ki jih drži glavni borzni posrednik AIS, če se naloge hrambe prenesejo v skladu s členom 21(11) Direktive 2011/61/EU; vrednosti naslednjega:

(i)

denarnih posojil, danih AIS, in obračunanih obresti;

(ii)

vrednostnih papirjev, ki jih mora AIS vrniti v okviru odprtih kratkih pozicij, sklenjenih v imenu AIS;

(iii)

tekočih zneskov za poravnavo, ki jih mora AIS plačati v okviru vseh standardiziranih terminskih pogodb;

(iv)

prejemkov pri prodaji na kratko, ki jih drži glavni borzni posrednik v zvezi s kratkimi pozicijami, sklenjenimi v imenu AIS;

(v)

denarnih kritij, ki jih drži glavni borzni posrednik v zvezi z odprtimi standardiziranimi terminskimi pogodbami, sklenjenimi v imenu AIS. To je dodatna obveznost poleg obveznosti iz členov 87 in 88;

(vi)

izpostavljenosti pri zapiranju pozicij po vrednosti glede na tržne razmere za vsako transakcijo izven organiziranega trga vrednostnih papirjev, sklenjeno v imenu AIS;

(vii)

skupnega zneska zavarovanih obveznosti AIS v odnosu do glavnega borznega posrednika, in

(viii)

vseh drugih sredstev v zvezi z AIS;

(b)

vrednost drugih sredstev iz točke (b) člena 21(8) Direktive 2011/61/EU, ki jih glavni borzni posrednik drži kot zavarovanja za zavarovane transakcije, sklenjene v okviru sporazuma o glavnem posredniku;

(c)

vrednost sredstev, kjer je glavni borzni posrednik uveljavil pravico do uporabe v zvezi s sredstvi AIS;

(d)

seznam vseh institucij, v katerih glavni borzni posrednik drži ali lahko drži denarna sredstva AIS na računu, odprtem na ime AIS ali na ime UAIS, ki deluje v imenu AIS v skladu s členom 21(7) Direktive 2011/61/EU.

Člen 92

Dolžnosti nadzora – splošne zahteve

1.   Ob imenovanju depozitar oceni tveganja, povezana z naravo, obsegom in kompleksnostjo strategije AIS in organizacije UAIS, da lahko oblikuje postopke za nadzor, ki so primerni za AIS in sredstva, v katera vlaga, in ki se nato izvajajo in uporabljajo. Takšni postopki se redno posodabljajo.

2.   Pri izvajanju dolžnosti nadzora v skladu s členom 21(9) Direktive 2011/61/EU depozitar izvaja naknadne kontrole in preveritve procesov in postopkov, za katere je odgovoren UAIS, AIS ali imenovana tretja oseba. Depozitar v vseh okoliščinah zagotovi, da obstaja ustrezen postopek preverjanja in usklajevanja, ki se izvaja in uporablja ter pogosto pregleduje. UAIS zagotovi, da so depozitarju posredovana vsa navodila v zvezi s sredstvi in poslovanjem AIS, tako da lahko depozitar izvaja lasten postopek preverjanja in usklajevanja.

3.   Depozitar vzpostavi jasen in celovit postopek stopnjevanja za obravnavanje situacij, ko se pri izvajanju dolžnosti nadzora odkrijejo morebitne nepravilnosti, podrobnosti o postopku pa se na zahtevo dajo na razpolago pristojnim organom UAIS.

4.   UAIS depozitarju ob začetku izvajanja njegovih nalog in nato na stalni osnovi zagotavlja vse ustrezne informacije, ki jih slednji potrebuje za izpolnjevanje obveznosti iz člena 21(9) Direktive 2011/61/EU, vključno z informacijami, ki jih depozitarju zagotovijo tretje osebe. UAIS zlasti zagotovi, da ima depozitar dostop do računovodskih evidenc in lahko izvaja obiske na kraju samem v prostorih UAIS in v prostorih vseh izvajalcev storitev, ki jih imenuje AIS ali UAIS, kot so upravitelji ali zunanji cenilci, in/ali pregleduje poročila in izjave priznanih zunanjih potrjevanj kvalificiranih neodvisnih revizorjev ali drugih strokovnjakov, da zagotovi zadostnost in ustreznost vzpostavljenih postopkov.

Člen 93

Dolžnosti v zvezi z vpisi in odkupi

Za zagotovitev skladnosti s točko (a) člena 21(9) Direktive 2011/61/EU depozitar izpolnjuje naslednje zahteve:

1.

Depozitar zagotovi, da je AIS, UAIS ali imenovani subjekt vzpostavil, izvaja in uporablja ustrezen in dosleden postopek za:

(i)

usklajevanje naročil za vpis s prejemki od vpisov in števila izdanih enot ali deležev z vpisanimi zneski, ki jih prejme AIS;

(ii)

usklajevanje naročil za odkup z izplačili za odkupe in števila umaknjenih enot ali deležev z zneski odkupov, ki jih plača AIS;

(iii)

redno preverjanje, ali je postopek usklajevanja ustrezen.

Za namene točk (i), (ii) in (iii) depozitar zlasti redno preverja skladnost med skupnim številom enot ali deležev na računih AIS in skupnim številom neporavnanih enot ali deležev v registru AIS.

2.

Depozitar zagotovi in redno preverja, ali so postopki v zvezi s prodajo, izdajo, ponovnim nakupom, odkupom in umikom deležev ali enot AIS skladni z veljavno nacionalno zakonodajo in s pravili upravljanja ali akti o ustanovitvi AIS, ter preverja, ali se ti postopki učinkovito izvajajo.

3.

Pogostost depozitarjevega preverjanja je skladna s pogostostjo vpisov in odkupov.

Člen 94

Dolžnosti v zvezi v vrednotenjem deležev/enot

1.   Za zagotovitev skladnosti s točko (b) člena 21(9) Direktive 2011/61/EU depozitar:

(a)

redno preverja, ali so vzpostavljeni in se uporabljajo ustrezni in dosledni postopki za vrednotenje sredstev AIS v skladu s členom 19 Direktive 2011/61/EU in njenimi izvedbenimi ukrepi ter s pravili upravljanja ali akti o ustanovitvi AIS, in

(b)

zagotovi, da se politike in postopki vrednotenja učinkovito izvajajo in redno pregledujejo.

2.   Depozitarjevi postopki se izvajajo s pogostostjo, določeno v politiki vrednotenja AIS, kot je opredeljena v členu 19 Direktive 2011/61/EU in njenih izvedbenih ukrepih.

3.   Kadar depozitar meni, da izračun vrednosti deležev ali enot AIS ni bil izveden v skladu z veljavno zakonodajo, pravili upravljanja AIS ali členom 19 Direktive 2011/61/EU, o tem obvesti UAIS in/ali AIS, da zagotovi, da se sprejmejo pravočasni korektivni ukrepi, ki so v najboljšem interesu vlagateljev v AIS.

4.   Če je bil imenovan zunanji cenilec, depozitar preveri, ali je bilo imenovanje zunanjega cenilca v skladu s členom 19 Direktive 2011/61/EU in njenimi izvedbenimi ukrepi.

Člen 95

Dolžnosti v zvezi z izvajanjem navodil UAIS

Za zagotovitev skladnosti s točko (c) člena 21(9) Direktive 2011/61/EU depozitar vsaj:

(a)

vzpostavi in izvaja ustrezne postopke za preverjanje, ali AIS in UAIS spoštujeta veljavno zakonodajo in predpise ter pravila upravljanja in akte o ustanovitvi AIS. Depozitar zlasti spremlja, ali AIS spoštuje naložbene omejitve in omejitve finančnih vzvodov, ki so določene v ponudbenih dokumentih AIS. Navedeni postopki so sorazmerni z naravo, obsegom in kompleksnostjo AIS;

(b)

vzpostavi in izvaja postopek stopnjevanja, če je AIS prekršil eno od omejitev iz točke (a).

Člen 96

Dolžnosti v zvezi s pravočasno poravnavo transakcij

1.   Za potrebe izpolnjevanja zahtev točke (d) člena 21(9) Direktive 2011/61/EU depozitar vzpostavi postopek za odkrivanje vseh situacij, ko se obveznosti, povezane s poslovanjem s sredstvi AIS ali UAIS, ki deluje v imenu AIS, AIS ne poravnajo v običajnih rokih, obveščanje AIS in, če situacija ni bila odpravljena, zahtevek za vračilo finančnih instrumentov s strani nasprotne stranke, kadar je to mogoče.

2.   Če se transakcije ne izvedejo na reguliranem trgu, se običajni roki ocenijo glede na pogoje transakcije (pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC ali naložbe v nepremičnine ali v podjetja v zasebni lasti).

Člen 97

Dolžnosti, povezane s porazdelitvijo dobička AIS

1.   Za zagotovitev skladnosti s točko (e) člena 21(9) Direktive 2011/61/EU depozitar:

(a)

zagotovi, da se izračun čistega dobička, potem ko ga UAIS objavi, izvede v skladu s pravili upravljanja AIS, njegovimi akti o ustanovitvi in veljavno nacionalno zakonodajo;

(b)

zagotovi, da so sprejeti ustrezni ukrepi, če so revizorji AIS izrazili pridržke v zvezi z letnimi računovodskimi izkazi. AIS ali UAIS, ki deluje v imenu AIS, depozitarju zagotovi vse informacije v zvezi s pridržki, izraženimi na računovodske izkaze, in

(c)

preveri popolnost in točnost izplačil dividend, potem ko jih UAIS objavi, in, kjer je smiselno, spodbujevalnih provizij.

2.   Če depozitar meni, da izračun dobička ni bil izveden v skladu z veljavno zakonodajo, pravili upravljanja AIS ali njegovimi akti o ustanovitvi, o tem obvesti UAIS in/ali AIS ter zagotovi pravočasne korektivne ukrepe, ki so v najboljšem interesu vlagateljev v AIS.

Člen 98

Primerna skrbnost

1.   Za izpolnitev obveznosti iz točke (c) člena 21(11) Direktive 2011/61/EU depozitar izvaja in uporablja ustrezno dokumentiran postopek primerne skrbnosti za izbor in stalno spremljanje pooblaščenca. Postopek se pregleduje redno, vsaj enkrat letno, in se na zahtevo da na voljo pristojnim organom.

2.   Pri izbiri in imenovanju tretje osebe, na katero se prenesejo naloge hrambe v skladu s členom 21(11) Direktive 2011/61/EU, depozitar izkazuje primerno sposobnost, previdnost in skrbnost, da zagotovi, da prenos finančnih instrumentov tej tretji osebi predstavlja zadosten standard zaščite. In sicer vsaj:

(a)

oceni regulativni in pravni okvir, vključno s tveganjem po državah, tveganjem hrambe in izvršljivostjo pogodb tretje osebe. Ocena zlasti omogoča, da depozitar določi morebitne posledice insolventnosti tretje osebe za sredstva in pravice AIS. Če depozitar ugotovi, da ločitev sredstev ni ustrezna za zaščito pred insolventnostjo zaradi zakonodaje države, v kateri se nahaja tretja oseba, o tem nemudoma obvesti UAIS;

(b)

oceni, ali so praksa, postopki in notranje kontrole tretje osebe ustrezni za zagotovitev, da so finančni instrumenti AIS ali UAIS, ki deluje v imenu AIS, predmet visokega standarda skrbnosti in zaščite;

(c)

oceni, ali sta finančna trdnost in ugled tretje osebe skladna s prenesenimi nalogami. Ocena temelji na informacijah, ki jih zagotovi potencialna tretja oseba, in na drugih podatkih in informacijah, če so na voljo;

(d)

zagotovi, da ima tretja oseba operativne in tehnološke zmogljivosti za izvajanje prenesenih nalog hrambe z zadovoljivo ravnjo zaščite in varnosti.

3.   Depozitar pri rednem pregledovanju in stalnem spremljanju ravna ustrezno strokovno, skrbno in vestno, da zagotovi, da tretja oseba še naprej izpolnjuje merila iz odstavka 1 tega člena in pogoje iz točke (d) člena 21(11) Direktive 2011/61/EU. V ta namen depozitar vsaj:

(a)

spremlja učinkovitost tretje osebe in njeno skladnost z depozitarjevimi standardi;

(b)

zagotovi, da tretja oseba pri izvajanju nalog hrambe ravna v skladu z visokim standardom previdnosti, preudarnosti in skrbnosti ter zlasti da učinkovito ločuje finančne instrumente v skladu z zahtevami člena 99;

(c)

pregleduje tveganja hrambe, povezana z odločitvijo, da sredstva prenese tretji osebi, in brez nepotrebne zamude obvesti AIS ali UAIS o vseh spremembah navedenih tveganj. Ocena temelji na informacijah, ki jih zagotovi tretja oseba, in na drugih podatkih in informacijah, če so na voljo. Med pretresi na trgu ali če je bilo ugotovljeno tveganje, se pogostost in obseg pregleda povečata. Če depozitar ugotovi, da ločitev sredstev ne zadošča več za zaščito pred insolventnostjo zaradi zakonodaje države, v kateri se nahaja tretja oseba, o tem nemudoma obvesti UAIS.

4.   Če tretja oseba prenese naprej naloge, ki so bile prenesene nanjo, se smiselno uporabljajo pogoji in merila iz odstavkov 1, 2 in 3.

5.   Depozitar spremlja skladnost s členom 21(4) Direktive 2011/61/EU.

6.   Depozitar oblikuje krizne načrte za vsak trg, na katerem za izvajanje nalog hrambe imenuje tretjo osebo v skladu s členom 21(11) Direktive 2011/61/EU. Tak krizni načrt vključuje identiteto alternativnega izvajalca, če ta obstaja.

7.   Če pooblaščenec ne izpolnjuje več zahtev, depozitar sprejme ukrepe, vključno s prekinitvijo pogodbe, ki so v najboljšem interesu AIS in njegovih vlagateljev.

Člen 99

Obveznost ločevanja

1.   Če so se naloge hrambe v celoti ali deloma prenesle na tretjo osebo, depozitar zagotovi, da tretja oseba, na katero se prenesejo naloge hrambe skladu s členom 21(11) Direktive 2011/61/EU, ravna v skladu z obveznostjo ločevanja iz točke (iii) člena 21(11)(d) Direktive 2011/61/EU, tako da preveri, da tretja oseba:

(a)

vodi evidence in račune, ki so potrebni, da lahko kadar koli in brez zamude loči med sredstvi depozitarjevih strank, ki so AIS, ter lastnimi sredstvi, sredstvi drugih strank, sredstvi, ki jih depozitar drži v svojem imenu, in sredstvi, ki se držijo za depozitarjeve stranke, ki niso AIS;

(b)

vzdržuje evidence in račune tako, da zagotavljajo natančnost in skladnost s sredstvi, ki se hranijo za depozitarjeve stranke;

(c)

redno izvaja usklajevanje med svojimi internimi računi in evidencami ter računi in evidencami tretje osebe, na katero je prenesla naloge hrambe v skladu s tretjim pododstavkom člena 21(11) Direktive 2011/61/EU;

(d)

uvede ustrezno organizacijsko ureditev, da se v čim večji meri zmanjša tveganje izgube ali zmanjšanja finančnih instrumentov ali pravic v zvezi z navedenimi finančnimi instrumenti kot posledica zlorabe finančnih instrumentov, goljufije, slabega upravljanja, neustreznega vodenja evidenc ali malomarnosti;

(e)

če je tretja oseba subjekt iz točk (a), (b) in (c) člena 18(1) Direktive 2006/73/ES, ki je predmet pravil in nadzora varnega in skrbnega poslovanja, ki imajo enak učinek kot pravo Unije in se učinkovito izvajajo, depozitar sprejme ustrezne ukrepe, da zagotovi, da se denarna sredstva AIS držijo na računu ali računih v skladu s členom 21(7) Direktive 2011/61/EU.

2.   Če je depozitar naloge hrambe prenesel na tretjo osebo v skladu s členom 21(11) Direktive 2011/61/EU, spremljanje, ali tretja oseba izpolnjuje obveznosti ločevanja, zagotovi, da so finančni instrumenti, ki pripadajo njegovi stranki, zaščiteni pred morebitno insolventnostjo navedene tretje osebe. Če v skladu z veljavno zakonodajo, vključno zlasti z zakonodajo v zvezi s premoženjem ali insolventnostjo, zahteve iz odstavka 1 ne zadoščajo za dosego navedenega cilja, depozitar oceni, kakšne dodatne ukrepe je treba sprejeti, da se čim bolj zmanjša tveganje izgube in ohrani ustrezen standard zaščite.

3.   Odstavka 1 in 2 se smiselno uporabljata, če se je tretja oseba, na katero se prenesejo naloge hrambe v skladu s členom 21(11) Direktive 2011/61/EU, odločila, da vse ali del svojih nalog hrambe prenese na drugo tretjo osebo v skladu s tretjim pododstavkom člena 21(11) Direktive 2011/61/EU.

ODDELEK 4

Izguba finančnih instrumentov, razrešitev odgovornosti in objektivni razlogi

(člen 21(12) in (13) Direktive 2011/61/EU)

Člen 100

Izguba finančnega instrumenta, ki se hrani

1.   Do izgube finančnega instrumenta, ki se hrani v smislu člena 21(12) Direktive 2011/61/EU, pride, če je v povezavi s finančnim instrumentom, ki ga hrani depozitar ali tretja oseba, na katero je bila prenesena hramba finančnih instrumentov, ki se hranijo, izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:

(a)

za izjavljeno lastninsko pravico AIS se dokaže, da ni veljavna, ker je prenehala obstajati ali nikoli ni obstajala;

(b)

AIS je bila dokončno odvzeta lastninska pravica nad finančnim instrumentom;

(c)

AIS je dokončno nesposoben neposredno ali posredno odtujiti finančni instrument.

2.   UAIS določi, da je prišlo do izgube finančnega instrumenta, z dokumentiranim postopkom, ki je na voljo pristojnim organom. Ko se ugotovi izguba, se o tem takoj obvesti vlagatelje na trajnem nosilcu podatkov.

3.   Finančni instrument, ki se hrani, ne šteje za izgubljenega v smislu člena 21(12) Direktive 2011/61/EU, če je AIS dokončno odvzeta lastninska pravica v zvezi z določenim instrumentom, vendar se ta instrument zamenja ali pretvori v drug finančni instrument ali instrumente.

4.   V primeru insolventnosti tretje osebe, na katero se je prenesla hramba finančnih instrumentov, ki se jih hrani, UAIS določi, da je prišlo do izgube finančnega instrumenta, ki se hrani, takoj ko je z gotovostjo izpolnjen eden od pogojev iz odstavka 1.

Gotovost, da je izpolnjen eden od pogojev iz odstavka 1, nastopi najkasneje ob koncu postopkov zaradi insolventnosti. UAIS in depozitar skrbno spremljata postopke zaradi insolventnosti, da določita, ali so vsi ali nekateri finančni instrumenti, zaupani tretji osebi, na katero je bila prenesena hramba finančnih instrumentov, dejansko izgubljeni.

5.   Izguba finančnega instrumenta, ki se hrani, se določi ne glede na to, ali so pogoji iz odstavka 1 posledica goljufije, malomarnosti ali drugega namernega ali nenamernega ravnanja.

Člen 101

Razrešitev odgovornosti iz člena 21(12) Direktive 2011/61/EU

1.   Depozitarjeva odgovornost iz drugega pododstavka člena 21(12) Direktive 2011/61/EU se ne sproži, če lahko depozitar dokaže, da so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

dogodek, ki je privedel do izgube, ni posledica kakršnega koli dejanja ali opustitve depozitarja ali tretje osebe, na katero je bila prenesena hramba finančnih instrumentov, ki se hranijo, v skladu s točko (a) člena 21(8) Direktive 2011/61/EU;

(b)

depozitar ne bi mogel preprečiti nastopa dogodka, ki je privedel do izgube kljub temu, da je sprejel vse preventivne ukrepe, ki so dolžnost skrbnega depozitarja v skladu z običajno prakso v sektorju;

(c)

depozitar kljub strogim in izčrpnim ukrepom za zagotavljanje primerne skrbnosti ni mogel preprečiti izgube.

Ta pogoj šteje za izpolnjenega, če je depozitar zagotovil, da sta depozitar in tretja oseba, na katero je bila prenesena hramba finančnih instrumentov, ki se hranijo, v skladu s točko (a) člena 21(8) Direktive 2011/61/EU, sprejela vse naslednje ukrepe:

(i)

uvedba, izvajanje, uporaba ter vzdrževanje struktur in postopkov ter zagotavljanje strokovnega znanja, ki so zadostni in sorazmerni z naravo in kompleksnostjo sredstev AIS, da se pravočasno odkrijejo in stalno spremljajo zunanji dogodki, ki lahko privedejo do izgube finančnega instrumenta, ki se hrani;

(ii)

stalno ocenjevanje, ali kateri koli od odkritih dogodkov iz točke (i) predstavlja večje tveganje izgube finančnega instrumenta, ki se hrani;

(iii)

obveščanje UAIS o večjih ugotovljenih tveganjih in sprejetje ustreznih ukrepov, če obstajajo, za preprečitev ali zmanjšanje izgube finančnih instrumentov, ki se hranijo, če so bili odkriti dejanski ali potencialni zunanji dogodki, za katere se meni, da predstavljajo večje tveganje izgube finančnega instrumenta, ki se hrani.

2.   Zahteve iz točk (a) in (b) odstavka 1 se lahko štejejo za izpolnjene v naslednjih okoliščinah:

(a)

naravni dogodki, ki jih človek ne more nadzorovati ali vplivati nanje;

(b)

sprejetje zakona, odloka, uredbe, sklepa ali odredbe vlade ali vladnega organa, vključno s sodišči in tribunali, ki vpliva na finančne instrumente, ki se hranijo;

(c)

vojne, izgredi ali drugi večji pretresi.

3.   Zahteve iz točk (a) in (b) odstavka 1 se ne štejejo za izpolnjene v primerih, kot so računovodske napake, poslovne napake, goljufije, neizpolnjevanje zahtev po ločevanju na ravni depozitarja ali tretje osebe, na katero je bila prenesena hramba finančnih instrumentov, ki se hranijo, v skladu s točko (a) člena 21(8) Direktive 2011/61/EU.

4.   Ta člen se smiselno uporablja za pooblaščenca, če je depozitar pogodbeno prenesel svojo odgovornost v skladu s členom 21(13) in (14) Direktive 2011/61/EU.

Člen 102

Objektivni razlogi depozitarja za sporazum o razrešitvi odgovornosti

1.   Objektivni razlogi za sporazum o razrešitvi odgovornosti v skladu s členom 21(13) Direktive 2011/61/EU so:

(a)

omejeni na natančne in konkretne okoliščine, značilne za določeno dejavnost;

(b)

skladni z depozitarjevimi politikami in odločitvami.

2.   Objektivni razlogi se določijo vsakič, ko se namerava depozitar razrešiti odgovornosti.

3.   Za depozitarja se šteje, da ima objektivne razloge za sporazum o razrešitvi odgovornosti v skladu s členom 21(13) Direktive 2011/61/EU, če lahko dokaže, da ni imel druge možnosti, kot da svoje dolžnosti hrambe prenese na tretjo osebo. To velja zlasti v primeru, da:

(a)

zakonodaja tretje države zahteva, da nekatere finančne instrumente hranijo lokalni subjekti, in obstajajo lokalni subjekti, ki izpolnjujejo merila za prenos iz člena 21(11) Direktive 2011/61/EU, ali

(b)

UAIS vztraja pri tem, da naložba ostane v določeni jurisdikciji kljub opozorilom depozitarja o večjem tveganju, ki ga to ravnanje predstavlja.

POGLAVJE V

ZAHTEVE GLEDE PREGLEDNOSTI, FINANČNI VZVOD, PRAVILA V ZVEZI S TRETJIMI DRŽAVAMI IN IZMENJAVA INFORMACIJ O MOREBITNIH POSLEDICAH DEJAVNOSTI UAIS

ODDELEK 1

Letno poročilo, razkritja vlagateljem in poročanje pristojnim organom

(člen 22(2)(a) do (e), člen 23(4) in člen 24(1) Direktive 2011/61/EU)

Člen 103

Splošna načela za letno poročilo

Vse informacije v letnem poročilu, vključno z informacijami iz tega oddelka, se predstavijo na način, ki zagotavlja ustrezne, zanesljive, primerljive in jasne informacije. Letno poročilo vsebuje informacije, ki jih vlagatelji potrebujejo v zvezi z določenimi strukturami AIS.

Člen 104

Vsebina in oblika bilance stanja ali izkaza sredstev in obveznosti ter izkaza prihodkov in izdatkov

1.   Bilanca stanja ali izkaz sredstev in obveznosti vsebuje najmanj naslednje elemente in osnovne vrstične postavke v skladu s točko (a) člena 22(2) Direktive 2011/61/EU:

(a)

„sredstva“, ki jih obvladuje AIS kot rezultat preteklih dogodkov in iz katerih naj bi v AIS pritekale prihodnje gospodarske koristi. Sredstva se nadalje razvrstijo glede na naslednje postavke:

(i)

„naložbe“, ki med drugim vključujejo dolžniške in lastniške vrednostne papirje, nepremičnine in premoženje ter izvedene finančne instrumente;

(ii)

„denarna sredstva in njihove ustreznike“, ki med drugim vključujejo denar v blagajni, vloge na vpogled in ustrezne kratkoročne likvidne naložbe;

(iii)

„terjatve“, ki med drugim vključujejo terjatve v zvezi z dividendami in obrestmi, prodane naložbe, terjatve do posrednikov in „predplačila“, med drugim vključno z vnaprej plačanimi zneski v zvezi z odhodki AIS;

(b)

„obveznosti do virov sredstev“, ki obsegajo sedanje obveznosti AIS, ki izhajajo iz preteklih dogodkov in katerih poravnava naj bi privedla do odlivov dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Obveznosti do virov sredstev se nadalje razvrstijo glede na naslednje postavke:

(i)

„obveznosti“, ki med drugim vključujejo obveznosti v zvezi z nakupom naložb ali odkupom enot ali deležev v AIS in obveznosti do posrednikov ter „vnaprej vračunane odhodke“, med drugim vključno z obveznostmi za nadomestila za upravljanje ter svetovanje, provizijami za uspešnost, obrestmi in drugimi odhodki, ki nastanejo v okviru poslovanja AIS;

(ii)

„posojila“, ki med drugim vključujejo obveznosti do bank in drugih nasprotnih strank;

(iii)

„druge obveznosti“, ki med drugim vključujejo obveznosti do nasprotnih strank za zavarovanje ob vračilu posojenih vrednostnih papirjev, odložene prihodke ter obveznosti za dividende in izplačila;

(c)

„čista sredstva“, ki predstavljajo preostali delež v sredstvih AIS po odštetju vseh njegovih obveznosti.

2.   Izkaz prihodkov in izdatkov vsebuje najmanj naslednje elemente in osnovne vrstične postavke:

(a)

„prihodke“, ki predstavljajo kakršna koli povečanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki prilivov ali povečanja sredstev oziroma zmanjšanja obveznosti do virov sredstev, ki privedejo do povečanja čistih sredstev, razen tistih, povezanih z vplačili vlagateljev. Prihodki se nadalje razvrstijo glede na naslednje postavke:

(i)

„prihodki od naložb“, ki se lahko nadalje razvrstijo, kot sledi:

„prihodki od dividend“, ki se nanašajo na dividende iz kapitalskih naložb, do katerih je upravičen AIS,

„prihodki od obresti“, ki se nanašajo na obresti na naložbe v dolg in obresti na denarna sredstva, do katerih je upravičen AIS,

„prihodki od najemnin“, ki se nanašajo na prihodke iz naložb v nepremičnine, do katerih je upravičen AIS;

(ii)

„iztrženi dobički iz naložb“, ki predstavljajo dobičke pri odtujitvi naložb;

(iii)

„neiztrženi dobički iz naložb“, ki predstavljajo dobičke iz prevrednotenja naložb, in

(iv)

„drugi prihodki“, ki med drugim vključujejo prihodke od nadomestil za posojene vrednostne papirje in iz raznih drugih virov;

(b)

„odhodke“, ki predstavljajo kakršna koli zmanjšanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki odlivov ali zmanjšanja sredstev oziroma nastanka obveznosti do virov sredstev, ki privedejo do zmanjšanja čistih sredstev, razen tistih, povezanih z izplačili vlagateljem. Odhodki se nadalje razvrstijo glede na naslednje postavke:

„nadomestila za investicijsko svetovanje ali upravljanje naložb“, ki predstavljajo pogodbene honorarje, ki pripadajo svetovalcu ali UAIS,

„drugi odhodki“, ki med drugim vključujejo honorarje za upravljanje, poklicne honorarje, honorarje za hrambo in obresti. Če so pomembne, se posamezne postavke razkrijejo posebej,

„iztržene izgube iz naložb“, ki predstavljajo izgube pri odtujitvi naložb,

„neiztržene izgube iz naložb“, ki predstavljajo izgube iz prevrednotenja naložb;

(c)

„čiste prihodke ali odhodke“, ki predstavljajo presežek prihodkov nad odhodki ali odhodkov nad prihodki, kot je smiselno.

3.   Razporeditev, nomenklatura in terminologija v vrstičnih postavkah so skladni z računovodskimi standardi, ki se uporabljajo za AIS, ali s pravili, ki jih ta sprejme, in izpolnjujejo zahteve veljavne zakonodaje, kjer ima AIS sedež. Take vrstične postavke se lahko spremenijo ali razširijo, da se zagotovi skladnost z navedenim.

4.   Dodatne vrstične postavke, poglavja in vmesni seštevki se predstavijo, če je njihova predstavitev pomembna za razumevanje finančnega položaja AIS glede na bilanco stanja ali izkaz sredstev in obveznosti oziroma finančne uspešnosti AIS glede na vsebino in obliko izkaza prihodkov in izdatkov. Če je smiselno, se dodatne informacije predstavijo v pojasnilih k računovodskim izkazom. Cilj pojasnil je zagotoviti narativne opise ali razčlenitev postavk, predstavljenih v glavnih izkazih, ter informacij o postavkah, ki ne izpolnjujejo pogojev za pripoznanje v teh izkazih.

5.   Vsak pomemben razred podobnih postavk se predstavi ločeno. Če so pomembne, se posamezne postavke razkrijejo. Pomembnost se oceni v skladu z zahtevami sprejetega računovodskega okvira.

6.   Predstavitev in razvrstitev postavk v bilanci stanja ali v izkazu sredstev in obveznosti iz enega poročevalskega ali računovodskega obdobja se ohrani v naslednjem, razen če je očitno, da bi bila drugačna predstavitev ali razvrstitev bolj ustrezna, na primer, ko sprememba naložbene strategije privede do drugačnih vzorcev trgovanja ali ker računovodski standard zahteva spremembo v predstavitvi.

7.   V zvezi z vsebino in obliko izkaza prihodkov in izdatkov, določenega v Prilogi IV, se vse postavke prihodkov in odhodkov v danem obdobju pripoznajo v izkazu prihodkov in izdatkov, razen če računovodski standard, ki ga je sprejel AIS, zahteva drugače.

Člen 105

Poročilo o dejavnostih v poslovnem letu

1.   Poročilo o dejavnostih v poslovnem letu vključuje vsaj:

(a)

pregled naložbenih dejavnosti med letom ali obdobjem in pregled portfelja AIS ob koncu leta ali obdobja;

(b)

pregled donosnosti AIS tekom leta ali obdobja;

(c)

pomembne spremembe, kot so opredeljene spodaj, v zvezi z informacijami, navedenimi v členu 23 Direktive 2011/61/EU, ki še niso vsebovane v računovodskih izkazih.

2.   Poročilo vsebuje pošten in uravnotežen pregled dejavnosti in donosnosti AIS, ki vsebuje tudi opis bistvenih tveganj ter negotovosti v zvezi z naložbami ali gospodarskimi razmerami, s katerimi se lahko sooča AIS.

3.   Kolikor je to potrebno za razumevanje naložbenih dejavnosti AIS ali njegove donosnosti, analiza vključuje tako finančne kot nefinančne ključne kazalnike donosnosti, ki so relevantni za AIS. Informacije, zagotovljene v poročilu, so skladne z nacionalnimi pravili v državi, kjer ima AIS sedež.

4.   Informacije v poročilu o dejavnostih v poslovnem letu so del poročila direktorjev ali upraviteljev naložb, v kolikor se to običajno predstavlja skupaj z računovodskimi poročili AIS.

Člen 106

Pomembne spremembe

1.   Spremembe informacij štejejo za pomembne v smislu točke (d) člena 22(2) Direktive 2011/61/EU, če obstaja precejšnja verjetnost, da bi lahko racionalen vlagatelj, ko bi se seznanil s takšnimi informacijami, ponovno premislil o naložbi, vključno zaradi tega, ker bi takšne informacije lahko vplivale na njegovo sposobnost, da uveljavlja svoje pravice v zvezi s svojo naložbo, ali če kako drugače škodijo interesom enega ali več vlagateljev v AIS.

2.   Da izpolnijo zahteve točke (d) člena 22(2) Direktive 2011/61/EU, UAIS ocenijo spremembe informacij iz člena 23 Direktive 2011/61/EU v poslovnem letu v skladu z odstavkom 1 tega člena.

3.   Informacije se razkrijejo v skladu z zahtevami računovodskih standardov in računovodskih pravil, ki jih je sprejel AIS, skupaj z opisom vseh morebitnih ali pričakovanih učinkov na AIS in/ali na vlagatelje v AIS. Dodatna razkritja se zagotovijo, če skladnost z določenimi zahtevami računovodskih standardov in računovodskih pravil ne zadošča za to, da bi vlagatelji razumeli učinke spremembe.

4.   Če računovodski standardi, ki se uporabljajo za AIS, ali njegova računovodska pravila ne zajemajo informacij, ki jih je treba razkriti v skladu z odstavkom 1, se opis pomembne spremembe zagotovi skupaj z vsemi morebitnimi ali pričakovanimi učinki na AIS in/ali na vlagatelje v AIS.

Člen 107

Razkrivanje prejemkov

1.   Če se zagotovijo informacije, ki se zahtevajo v točki (e) člena 22(2) Direktive 2011/61/EU, se navede, ali se skupni prejemki nanašajo oziroma ne nanašajo na kar koli od naslednjega:

(a)

skupne prejemke celotnega osebja UAIS z navedbo števila upravičencev;

(b)

skupne prejemke osebja UAIS, ki je v celoti ali deloma vpleteno v dejavnosti AIS, z navedbo števila upravičencev;

(c)

delež skupnih prejemkov osebja UAIS, ki se lahko pripiše AIS, z navedbo števila upravičencev.

2.   Če je smiselno, se poleg skupnih prejemkov za poslovno leto navedejo tudi spodbujevalne provizije, ki jih plača AIS.

3.   Če se informacije razkrijejo na ravni UAIS, se zagotovi razporeditev ali razčlenitev za vsak AIS, v kolikor te formacije obstajajo ali so na voljo. V okviru tega razkritja se zagotovi opis, kako se je izvedla razporeditev ali razčlenitev.

4.   UAIS zagotovijo splošne informacije o finančnih in nefinančnih merilih politik in praks v zvezi s prejemki za ustrezne kategorije osebja, da se vlagateljem omogoči, da ocenijo spodbude, ki so s tem ustvarjene. V skladu z načeli, določenimi v Prilogi II k Direktivi 2011/61/EU, UAIS razkrijejo vsaj informacije, ki so potrebne, da se zagotovi razumevanje profila tveganja AIS in ukrepov, ki jih sprejme za preprečevanje ali upravljanje nasprotij interesov.

Člen 108

Občasna razkritja vlagateljem

1.   Informacije iz člena 23(4) Direktive 2011/61/EU se predstavijo na jasen in razumljiv način.

2.   Pri razkrivanju odstotka sredstev AIS, ki so predmet posebnih ureditev, ki izhajajo iz njihove nelikvidne narave v skladu s členom 23(4)(a) Direktive 2011/61/EU, UAIS:

(a)

zagotovi pregled vseh posebnih ureditev, ki so vzpostavljene, vključno z navedbo, ali se nanašajo na stranske žepe, omejitve odkupov ali druge podobne ureditve, metodologij vrednotenja, ki se uporabljajo za sredstva, ki so predmet takih ureditev, ter kako se nadomestila za upravljanje in uspešnost uporabljajo za ta sredstva;

(b)

te informacije razkrije v okviru rednega poročanja AIS vlagateljem, kot to zahtevajo pravila upravljanja ali akti o ustanovitvi, ali hkrati, ko postane na voljo prospekt ali ponudbeni dokument, in vsaj hkrati, ko postane na voljo letno poročilo v skladu s členom 22(1) Direktive 2011/61/EU.

Odstotek sredstev AIS, ki so predmet posebnih ureditev, kot je opredeljeno v členu 1(5), se izračuna kot čista vrednost sredstev, ki so predmet posebne ureditve, deljeno s čisto vrednostjo sredstev zadevnega AIS.

3.   Za vsako novo ureditev za upravljanje likvidnosti AIS v skladu s točko (b) člena 23(4) Direktive 2011/61/EU UAIS:

(a)

za vsak AIS, ki ga upravljajo, ki ni AIS zaprtega tipa brez finančnih vzvodov, obvestijo vlagatelje, kadar koli uvedejo spremembe v sistemih in postopkih upravljanja likvidnosti iz člena 16(1) Direktive 2011/61/EU, ki so v skladu s členom 106(1) pomembne;

(b)

takoj obvestijo vlagatelje, če so aktivirali omejitve odkupov, stranske žepe ali podobne posebne ureditve, ali če so se odločili, da začasno prenehajo z odkupi;

(c)

zagotovijo pregled nad spremembami ureditev v zvezi z likvidnostjo, ne glede na to, ali so to posebne ureditve ali ne. Kjer je smiselno, se vključijo pogoji, pod katerimi je dovoljen odkup, in okoliščine, ki določajo, kdaj velja diskrecija pri upravljanju. Vključijo se tudi vse omejitve glede glasovanja in druge omejitve, ki se lahko izvajajo, trajanje morebitne vezanosti in vse določbe, ki zadevajo načelo „prvega v vrsti“ (first in line) ali „porazdelitve“ (pro-rating) v zvezi z delnim odkupom ali začasno zaustavitvijo odkupa.

4.   Razkritje profila tveganja AIS v skladu s točko (c) člena 23(4) Direktive 2011/61/EU opiše:

(a)

ukrepe za ocenjevanje občutljivosti portfelja AIS na najpomembnejša tveganja, ki jim je ali bi jim lahko bil izpostavljen AIS;

(b)

če so bile omejitve tveganja, ki jih je določil UAIS, prekoračene ali je verjetno, da bodo prekoračene, okoliščine in sprejete korektivne ukrepe.

Informacije se razkrijejo v okviru rednega poročanja AIS vlagateljem, kot to zahtevajo pravila upravljanja ali akti o ustanovitvi, ali hkrati, ko postane razpoložljiv prospekt ali ponudbeni dokument, in vsaj hkrati, ko postane razpoložljivo letno poročilo v skladu s členom 22(1) Direktive 2011/61/EU.

5.   Sistemi obvladovanja tveganja, ki jih uporablja UAIS v skladu s točko (c) člena 23(4) Direktive 2011/61/EU, opisujejo glavne značilnosti sistemov obvladovanja tveganja, ki jih UAIS uporablja za obvladovanje tveganj, ki jim je ali bi jim lahko bil izpostavljen AIS, ki ga upravlja. V primeru spremembe razkritje vključuje informacije, povezane s spremembo, in pričakovani učinek spremembe na AIS in njegove vlagatelje.

Informacije se razkrijejo v okviru rednega poročanja AIS vlagateljem, kot to zahtevajo pravila upravljanja ali akti o ustanovitvi, ali hkrati, ko postane razpoložljiv prospekt ali ponudbeni dokument, in vsaj hkrati, ko postane razpoložljivo oziroma se objavi letno poročilo v skladu s členom 22(1) Direktive 2011/61/EU.

Člen 109

Redna razkritja vlagateljem

1.   Informacije iz člena 23(5) Direktive 2011/61/EU se predstavijo na jasen in razumljiv način.

2.   Informacije o spremembah najvišje ravni finančnega vzvoda, izračunanega v skladu z metodo bruto izpostavljenosti in metodo zavezujoče izpostavljenosti, in o katerih koli pravicah do ponovne uporabe zavarovanja ali o katerih koli jamstvih v okviru ureditev finančnega vzvoda se zagotovijo brez nepotrebne zamude in vključujejo:

(a)

prvotno in popravljeno najvišjo raven finančnega vzvoda, izračunano v skladu s členoma 7 in 8, pri čemer se raven finančnega vzvoda izračuna kot relevantna izpostavljenost, deljena s čisto vrednostjo sredstev AIS;

(b)

naravo danih pravic za ponovno uporabo zavarovanja;

(c)

naravo danih jamstev in

(d)

podrobnosti o spremembah katerih koli izvajalcev storitev v zvezi z eno od zgornjih postavk.

3.   Informacije o skupnem znesku finančnega vzvoda, izračunanega v skladu z metodo bruto izpostavljenosti in metodo zavezujoče izpostavljenosti, ki ju uporablja AIS, se razkrijejo v okviru rednega poročanja AIS vlagateljem, kot to zahtevajo pravila upravljanja ali akti o ustanovitvi, ali hkrati, ko postane razpoložljiv prospekt ali ponudbeni dokument, in vsaj hkrati, ko postane razpoložljivo letno poročilo v skladu s členom 22(1) Direktive 2011/61/EU.

Člen 110

Poročanje pristojnim organom

1.   Za izpolnjevanje zahtev drugega pododstavka člena 24(1) in točke (d) člena 3(3) Direktive 2011/61/EU UAIS pri poročanju pristojnim organom zagotovi naslednje informacije:

(a)

glavni instrumenti, s katerimi trguje, vključno z razčlenitvijo finančnih instrumentov in drugih sredstev ter naložbenimi strategijami AIS in ključnimi geografskimi in sektorskimi področji njegovih naložb;

(b)

trgi, na katerih je član ali na katerih aktivno trguje;

(c)

razpršenost portfelja AIS, med drugim vključno z njegovimi glavnimi izpostavljenostmi in najpomembnejšimi koncentracijami.

Informacije se zagotovijo čim prej in najpozneje en mesec po koncu obdobja iz odstavka 3. Če je AIS sklad skladov, lahko UAIS to obdobje podaljša za 15 dni.

2.   UAIS za vsak AIS v EU, ki ga upravljajo, in za vsak AIS, ki ga tržijo v Uniji, pristojnim organom njihove matične države članice zagotovijo naslednje informacije v skladu s členom 24(2) Direktive 2011/61/EU:

(a)

odstotek sredstev AIS, ki so predmet posebnih ureditev, kot so opredeljene v členu 1(5) te uredbe, ki izhajajo iz nelikvidne narave, kot je opredeljeno v točki (a) člena 23(4) Direktive 2011/61/EU;

(b)

vsaka nova ureditev za upravljanje likvidnosti AIS;

(c)

sistemi obvladovanja tveganj, ki jih uporablja UAIS za obvladovanje tržnega tveganja, likvidnostnega tveganja, tveganja izpostavljenosti do nasprotne stranke in drugih tveganj, vključno z operativnim tveganjem;

(d)

trenutni profil tveganja AIS, vključno s:

(i)

profilom tržnega tveganja naložb AIS, vključno s pričakovanim donosom in volatilnostjo AIS v običajnih tržnih razmerah;

(ii)

profilom likvidnosti naložb AIS, vključno s profilom likvidnosti sredstev AIS, značilnostmi pogojev odkupa in pogoji financiranja, ki jih nasprotne stranke zagotovijo AIS;

(e)

informacije o glavnih kategorijah sredstev, v katere je vložil AIS, vključno z ustrezno tržno vrednostjo kratkih pozicij in tržno vrednostjo dolgih pozicij ter prometom in donosnostjo tekom poročevalskega obdobja, in

(f)

rezultati testov izjemnih situacij v običajnih in izrednih okoliščinah, izvedenih v skladu s točko (b) člena 15(3) in drugim pododstavkom člena 16(1) Direktive 2011/61/EU.

3.   Informacije iz odstavkov 1 in 2 se poročajo, kot sledi:

(a)

UAIS, ki upravljajo portfelje AIS, katerih upravljana sredstva, izračunana v skladu s členom 2, skupaj presegajo prag 100 milijonov EUR oziroma 500 milijonov EUR iz točk (a) oziroma (b) člena 3(2) Direktive 2011/61/EU, vendar ne presegajo 1 milijarde EUR, poročajo na polletni osnovi in za vsak AIS v EU, ki ga upravljajo, in za vsak AIS, ki ga tržijo v Uniji;

(b)

UAIS, ki upravljajo portfelje AIS, katerih upravljana sredstva, izračunana v skladu s členom 2, skupaj presegajo 1 milijardo EUR, poročajo na četrtletni osnovi in za vsak AIS v EU, ki ga upravljajo, in za vsak AIS, ki ga tržijo v Uniji;

(c)

UAIS, ki so predmet zahtev iz točke (a) tega odstavka, poročajo na četrtletni osnovi za vsak AIS, katerega upravljana sredstva, vključno s sredstvi, pridobljenimi z uporabo finančnega vzvoda, skupaj presegajo 500 milijonov EUR;

(d)

UAIS poročajo letno za vsak AIS brez finančnega vzvoda, ki ga upravljajo, ki v skladu z osnovno naložbeno politiko vlaga v podjetja in izdajatelje, ki ne kotirajo na borzi, z namenom pridobitve obvladovanja.

4.   Z odstopanjem od odstavka 3 lahko pristojni organ matične države članice UAIS šteje, da je ustrezno in potrebno za uresničevanje njegove funkcije, da zahteva, da se vse ali del informacij sporočajo pogosteje.

5.   UAIS, ki upravljajo enega ali več AIS, za katere so ocenili, da znatno uporabljajo finančni vzvod v skladu s členom 111 te uredbe, zagotovijo informacije, ki se zahtevajo v členu 24(4) Direktive 2011/61/EU, istočasno kot informacije, ki se zahtevajo v odstavku 2 tega člena.

6.   UAIS zagotovijo informacije, določene v odstavkih 1, 2 in 5, v skladu s predlogo za poročanje na uradnem obrazcu iz Priloge IV.

7.   V skladu s točko (a) člena 42(1) Direktive 2011/61/EU za UAIS držav, ki niso članice EU, vsako sklicevanje na pristojne organe matične države članice pomeni pristojni organ referenčne države članice.

Člen 111

„Znatna“ uporaba finančnega vzvoda

1.   Za namene člena 24(4) Direktive 2011/61/EU se šteje, da se finančni vzvod znatno uporablja, če je izpostavljenost AIS, kot je izračunana v skladu z metodo zavezujoče izpostavljenosti iz člena 8 te uredbe, trikrat večja od čiste vrednosti njegovih sredstev.

2.   Če so izpolnjene zahteve iz odstavka 1 tega člena, UAIS informacije v skladu s členom 24(4) Direktive 2011/61/EU pristojnim organom njihove domače države članice zagotovijo v skladu z načeli, opredeljenimi v členu 110(3) te uredbe.

ODDELEK 2

UAIS, ki upravljajo AIS s finančnim vzvodom

(člen 25(3) Direktive 2011/61/EU)

Člen 112

Omejitve v zvezi z upravljanjem AIS

1.   Načela, opredeljena v tem členu, se uporabljajo za to, da se določijo okoliščine, v katerih pristojni organi izvajajo pooblastilo, v skladu s katerim lahko naložijo UAIS omejitve finančnega vzvoda ali druge omejitve.

2.   Pri ocenjevanju informacij, ki jih prejme v skladu s členom 7(3), členom 15(4), členom 24(4) ali členom 24(5) Direktive 2011/61/EU, pristojni organ upošteva obseg, v katerem lahko uporaba finančnega vzvoda s strani UAIS ali njegovo sodelovanje s skupino UAIS ali z drugimi finančnimi institucijami vpliva na nastanek sistemskega tveganja v finančnem sistemu ali tveganj, ki lahko privedejo do neurejenih trgov.

3.   Pristojni organi pri svoji oceni upoštevajo vsaj naslednje vidike:

(a)

okoliščine, v katerih bi lahko izpostavljenost AIS ali več AIS, vključno z izpostavljenostmi, ki izhajajo iz financiranja ali naložbenih pozicij, ki jih je UAIS sklenil za svoj račun ali v imenu AIS, za finančno institucijo predstavljala pomemben vir tržnega tveganja, likvidnostnega tveganja ali tveganja izpostavljenosti do nasprotne stranke;

(b)

okoliščine, v katerih dejavnosti UAIS ali njegovo sodelovanje z na primer skupino UAIS ali drugimi finančnimi institucijami, zlasti v zvezi z vrstami sredstev, v katera vlaga AIS, in tehnikami, ki jih uporablja UAIS pri uporabi finančnega vzvoda, prispevajo ali bi lahko prispevale trendu padanja cen finančnih instrumentov ali drugih sredstev na način, ki ogroža obstoj takšnih finančnih instrumentov ali drugih sredstev;

(c)

merila, kot so vrsta AIS, naložbena strategija UAIS v zvezi z zadevnim AIS, tržni pogoji, v katerih poslujeta UAIS in AIS, ter vsi možni prociklični učinki, ki bi lahko bili posledica odločitve pristojnih organov, da naložijo omejitve ali druge zahteve v zvezi s finančnim vzvodom zadevnega UAIS;

(d)

merila, kot so velikost AIS ali več AIS in vsi povezani učinki v določenem tržnem sektorju, koncentracije tveganj na določenih trgih, v katere vlaga AIS ali več AIS, kakršno koli tveganje širjenja na druge trge s trga, na katerem so bila ugotovljena tveganja, likvidnostne težave na določenih trgih v določenem trenutku, obseg neujemanja sredstev/obveznosti v določeni naložbeni strategiji UAIS ali nepravilno gibanje cen sredstev, v katera bi lahko vložil AIS.

ODDELEK 3

Posebna pravila v zvezi s tretjimi državami

(člen 34(1), člen 35(2), člen 36(1), člen 37(7)(d), člen 40(2)(a) in člen 42(1) Direktive 2011/61/EU)

Člen 113

Splošne zahteve

1.   Dogovori o sodelovanju pokrivajo vse možne situacije in akterje, predvidene v poglavju VII Direktive 2011/61/EU, pri čemer se upoštevajo lokacija UAIS, lokacija AIS in dejavnost UAIS.

2.   Dogovori o sodelovanju so v pisni obliki.

3.   Dogovori o sodelovanju vzpostavijo poseben okvir za posvetovanje, sodelovanje in izmenjavo informacij za namene nadzora in izvrševanja med pristojnimi organi EU in nadzornimi organi v tretjih državah.

4.   Dogovori o sodelovanju vključujejo posebno klavzulo, ki zagotavlja prenos informacij, ki jih pristojni organ Unije prejme od nadzornega organa tretje države, drugim pristojnim organom Unije, organu ESMA ali odboru ESRB, kot to zahteva Direktiva 2011/61/EU.

Člen 114

Mehanizmi, instrumenti in postopki

1.   Dogovori o sodelovanju vzpostavijo mehanizme, instrumente in postopke, ki so potrebni, da lahko imajo pristojni organi Unije dostop do vseh informacij, potrebnih za izvajanje njihovih nalog v skladu z Direktivo 2011/61/EU.

2.   Dogovori o sodelovanju vzpostavijo mehanizme, instrumente in postopke, ki so potrebni, da se lahko izvajajo pregledi na kraju samem, kjer so potrebni za izvajanje nalog iz Direktive 2011/61/EU s strani pristojnega organa Unije. Preglede na kraju samem izvaja neposredno pristojni organ Unije ali pristojni organ tretje države ob podpori pristojnega organa Unije.

3.   Dogovori o sodelovanju vzpostavijo mehanizme, instrumente in postopke, ki so potrebni, da lahko pristojni organ tretje države nudi pomoč pristojnim organom Unije, kjer je to potrebno za izvrševanje zakonodaje EU in nacionalne izvedbene zakonodaje v primeru kršitve s strani subjekta, ustanovljenega v tretji državi, v skladu z nacionalno in mednarodno zakonodajo, ki se uporablja za navedeni organ.

Člen 115

Varstvo podatkov

Dogovori o sodelovanju zagotovijo, da se prenos podatkov tretjim državam in analiza podatkov izvajata samo v skladu s členom 52 Direktive 2011/61/EU.

ODDELEK 4

Izmenjava informacij v zvezi s potencialnimi sistemskimi posledicami dejavnosti UAIS

(člen 53(1) Direktive 2011/61/EU)

Člen 116

Izmenjava informacij v zvezi s potencialnimi sistemskimi posledicami dejavnosti UAIS

Za namene člena 53 Direktive 2011/61/EU pristojni organi držav članic, odgovorni za izdajo dovoljenja ali nadzor UAIS po navedeni direktivi, s pristojnimi organi drugih držav članic, organom ESMA in odborom ESRB izmenjajo vsaj:

(a)

informacije, prejete v skladu s členom 110, kadar koli so lahko take informacije pomembne za spremljanje in odzivanje na potencialne posledice dejavnosti posameznih UAIS ali več UAIS skupaj za stabilnost sistemsko pomembnih finančnih institucij in pravilno delovanje trgov, na katerih so UAIS dejavni;

(b)

informacije, ki so jih prejeli od organov tretjih držav, kadar je to potrebno za spremljanje sistemskih tveganj;

(c)

analizo informacij iz točk (a) in (b) ter oceno vsake situacije, v kateri se meni, da dejavnosti enega ali več nadzorovanih UAIS ali enega ali več AIS, ki jih upravljajo, prispevajo k stopnjevanju sistemskih tveganj v finančnem sistemu, k tveganju neurejenih trgov ali k tveganjem za dolgoročno rast gospodarstva;

(d)

ukrepe, ki se sprejmejo, kadar dejavnost enega ali več nadzorovanih UAIS ali enega ali več AIS, ki jih upravljajo, predstavlja sistemsko tveganje ali ogroža urejeno delovanje trgov, na katerih so aktivni.

POGLAVJE VI

KONČNE DOLOČBE

Člen 117

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 22. julija 2013.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 19. decembra 2012

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 174, 1.7.2011, str. 1.

(2)  COM(2010) 284.

(3)  UL L 241, 2.9.2006, str. 26.

(4)  UL L 145, 30.4.2004, str. 1.

(5)  UL L 302, 17.11.2009, str. 32.

(6)  UL L 176, 10.7.2010, str. 42.

(7)  UL L 177, 30.6.2006, str. 1.

(8)  Odbor evropskih bančnih nadzornikov, smernice za uporabo člena 122a direktive o kapitalskih zahtevah z dne 31. decembra 2010, http://www.eba.europa.eu/cebs/media/Publications/Standards%20and%20Guidelines/2010/Application%20of%20Art.%20122a%20of%20the%20CRD/Guidelines.pdf

(9)  Odbor evropskih bančnih nadzornikov, smernice za uporabo člena 122a direktive o kapitalskih zahtevah z dne 31. decembra 2010, http://www.eba.europa.eu/cebs/media/Publications/Standards%20and%20Guidelines/2010/Application%20of%20Art.%20122a%20of%20the%20CRD/Guidelines.pdf.

(10)  UL L 96, 12.4.2003, str. 16.

(11)  UL L 79, 20.3.2007, str. 11.


PRILOGA I

Metode za povečanje izpostavljenosti AIS

1.

Nezavarovana denarna posojila: Ko se denarna posojila vlagajo, ponavadi povečajo izpostavljenost AIS za celoten znesek takih posojil. Zato je minimalna izpostavljenost vedno enaka znesku posojila. Višja je lahko, če je vrednost naložbe, ki je bila realizirana s posojilom, višja od izposojenega zneska. Da bi se preprečilo podvojeno štetje, se posojila, ki se uporabijo za financiranje izpostavljenosti, ne vključijo v izračun. Če se denarna posojila ne vložijo, temveč ostanejo v obliki denarnih sredstev ali njihovih ustreznikov, kot so opredeljeni v členu 7(a), ne bodo povečala izpostavljenosti AIS.

2.

Zavarovana denarna posojila: Zavarovana denarna posojila so podobna nezavarovanim denarnim posojilom, vendar je posojilo lahko zavarovano s paketom sredstev ali s posamičnim sredstvom. Če se denarna posojila ne vložijo, temveč ostanejo v obliki denarnih sredstev ali njihovih ustreznikov, kot so opredeljeni v členu 7(a), ne bodo povečala izpostavljenosti AIS.

3.

Zamenljiva posojila: Zamenljiva posojila so kupljeni dolg, ki lahko v nekaterih okoliščinah imetniku ali izdajatelju omogoči, da ta dolg pretvori v neko drugo sredstvo. Izpostavljenost AIS je tržna vrednost takih posojil.

4.

Zamenjave obrestnih mer: Zamenjava obrestne mere je sporazum, s katerim se v času njegove veljavnosti v določenih časovnih intervalih (datum plačila) izmenjajo denarni tokovi iz obrestnih mer, izračunani na osnovi nominalnega zneska glavnice. Obveznost plačila vsake stranke se izračuna z obrestno mero, ki temelji na nominalnih izpostavljenostih.

5.

Pogodbe na razliko: Pogodba na razliko je sporazum med dvema strankama – med vlagateljem in ponudnikom pogodbe – na podlagi katerega ena stranka drugi izplača razliko, ki je posledica spremembe v ceni osnovnega sredstva. Glede na to, v katero smer se giblje cena, ena stranka izplača drugi razliko, ki je nastala od trenutka, ko je bila pogodba sklenjena, do trenutka, ko se izteče. Izpostavljenost je tržna vrednost osnovnega sredstva. Enako se obravnavajo stave na razmik v prodajni in nakupni ceni finančnih instrumentov (financial spread bets).

6.

Standardizirane terminske pogodbe: Standardizirana terminska pogodba je sporazum o nakupu ali prodaji določene količine vrednostnih papirjev, valute, blaga, indeksa ali drugega sredstva na določen datum v prihodnosti in po vnaprej dogovorjeni ceni. Izpostavljenost je tržna vrednost enakovrednega osnovnega sredstva.

7.

Zamenjava celotnega donosa: Zamenjava celotnega donosa je sporazum, s katerim ena stranka (plačnik celotnega donosa) prenese celoten donos referenčne obveznosti na drugo stranko (prejemnik celotnega donosa). Celoten donos vključuje prihodke iz naslova obresti in provizij, dobičke ali izgube, ki izhajajo iz gibanj na trgu, in kreditne izgube. Izpostavljenost AIS je tržna vrednost enakovrednih referenčnih sredstev, ki vplivajo na donos zamenjave.

8.

Nestandardizirane terminske pogodbe: Nestandardizirana terminska pogodba je prilagojen dvostranski sporazum o zamenjavi sredstva ali denarnih tokov na določen datum poravnave v prihodnosti po terminski ceni, dogovorjeni na datum sklenitve pogodbe. Pri tem je ena pogodbena stranka kupec (dolga pozicija), ki se strinja, da bo na datum poravnave plačal terminsko ceno; druga stranka je prodajalec (kratka pozicija), ki se strinja, da bo prodal po terminski ceni. Sklenitev nestandardizirane terminske pogodbe praviloma ne zahteva plačila provizije. Izpostavljenost AIS je tržna vrednost enakovrednega osnovnega sredstva. Ta se lahko nadomesti z nominalno vrednostjo pogodbe, če je to bolj konzervativno.

9.

Opcije: Opcija je sporazum, ki daje kupcu, ki za to plača provizijo (premijo), pravico – vendar ne obveznosti – da kupi ali proda določeno količino osnovnega sredstva po dogovorjeni ceni (izvršilna cena) na datum ali do datuma izteka pogodbe (dospetje). Nakupna opcija je opcija za nakup, prodajna opcija pa opcija za prodajo. Meji izpostavljenosti sklada bosta segali od potencialno neomejene izpostavljenosti na eni strani do izpostavljenosti, ki je omejena na višino plačane premije ali tržno vrednost opcije (odvisno od tega, katera je višja), na drugi. Izpostavljenost med tema dvema mejama se določi kot z delto (delta opcije meri občutljivost cene opcije samo na spremembo v ceni osnovnega sredstva) prilagojen ekvivalent osnovne pozicije. Enak pristop je treba sprejeti za vgrajene izvedene finančne instrumente, na primer v strukturiranih produktih. Strukturo bi bilo treba razčleniti na njene sestavne dele, učinek plasti izpostavljenosti izvedenih finančnih instrumentov pa je treba ustrezno zajeti.

10.

Pogodbe o začasni prodaji: Do posla začasne prodaje običajno pride, če AIS „proda“ vrednostne papirje nasprotni stranki, ki je začasni kupec v poslu, in se dogovori, da jih bo v prihodnosti odkupil nazaj po dogovorjeni ceni. Ta posel bo na strani AIS privedel do stroškov financiranja in zato bo moral reinvestirati prihodke (tj. zavarovanje z denarnimi sredstvi), da bo ustvaril donos, ki je večji od stroškov financiranja. To reinvestiranje „zavarovanja z denarnimi sredstvi“ pomeni, da bo dodatno tržno tveganje nosil AIS in se ga mora zato upoštevati pri izračunu skupne izpostavljenosti. Ekonomska tveganja in koristi „prodanih“ vrednostnih papirjev ostanejo pri AIS. Posel začasne prodaje bo skoraj vedno privedel do finančnega vzvoda, saj se bodo denarna sredstva, dana v zavarovanje, reinvestirala. V primeru, da se v okviru posla prejme zavarovanje z drugim premoženjem, kot so denarna sredstva, in se to zavarovanje uporabi v drugem poslu začasne prodaje ali v okviru sporazuma o posojilu delnic, je treba celotno tržno vrednost takega zavarovanja vključiti v znesek skupne izpostavljenosti. Izpostavljenost AIS se poveča za reinvestiran del zavarovanja z denarnimi sredstvi.

11.

Pogodbe o začasnem nakupu: Do tega posla pride, ko AIS „kupi“ vrednostne papirje od nasprotne stranke, ki je začasni prodajalec v poslu, in se dogovori, da jih bo v prihodnosti prodal nazaj po dogovorjeni ceni. AIS običajno sklepajo takšne posle za ustvarjanje donosa z nizkim tveganjem, ki je podoben tistim na denarnih trgih, „kupljeni“ vrednostni papirji pa predstavljajo zavarovanje. Zato ne pride do skupne izpostavljenosti, prav tako pa AIS ne prevzame tveganj in koristi, ki izhajajo iz „kupljenih“ vrednostnih papirjev, tj. dodatno tržno tveganje ne obstaja. Vendar pa je možno, da se „kupljeni“ vrednostni papirji uporabijo v okviru posla začasne prodaje ali posojila vrednostnih papirjev, kot je opisano zgoraj; v takem primeru je treba celotno vrednost vrednostnih papirjev vključiti v znesek skupne izpostavljenosti. Ekonomska tveganja in koristi kupljenih vrednostnih papirjev ostanejo pri nasprotni stranki in zato to ne poveča izpostavljenosti AIS.

12.

Sporazumi o posojilu vrednostnih papirjev: AIS, ki sklene posel o posojilu vrednostih papirjev, vrednostne papirje posodi nasprotni stranki (ki si običajno sposodi vrednostni papir za kritje fizične prodaje na kratko) za dogovorjeno plačilo. Stranka, ki si izposodi vrednostne papirje, AIS dostavi zavarovanje z denarnimi sredstvi ali zavarovanje z drugim premoženjem. Skupna izpostavljenost nastane samo, kadar se zavarovanje z denarnimi sredstvi reinvestira v instrumente, ki niso instrumenti iz točke (a) člena 7. Če se zavarovanje z drugim premoženjem nato uporabi v poslu začasne prodaje ali v drugem poslu o posojilu vrednostnih papirjev, je treba celotno tržno vrednost vrednostnih papirjev vključiti v znesek skupne izpostavljenosti, kot je opisano zgoraj. Do izpostavljenosti pride, v kolikor je bilo zavarovanje z denarnimi sredstvi reinvestirano.

13.

Sporazumi o izposoji vrednostnih papirjev: AIS, ki sklene posel o izposoji vrednostnih papirjev, si vrednostne papirje izposodi od nasprotne stranke za dogovorjeno plačilo. AIS vrednostne papirje nato proda na trgu. AIS je sedaj v kratki poziciji za te vrednostne papirje. V kolikor se prihodki od prodaje reinvestirajo, bo to tudi povečalo izpostavljenost AIS. Izpostavljenost je tržna vrednost vrednostnih papirjev, prodanih na kratko. Do dodatne izpostavljenosti pride, v kolikor se prejeta denarna sredstva reinvestirajo.

14.

Posli kreditne zamenjave: Kreditna zamenjava (CDS) je sporazum o kreditnem izvedenem finančnem instrumentu, ki kupcu zagotavlja zaščito, običajno popolno povračilo, v primeru, da referenčni subjekt ni več sposoben izpolnjevati obveznosti ali utrpi kreditni dogodek. V zameno prodajalec CDS od kupca prejema redno plačilo, ki se imenuje razmik (spread). Za prodajalca zaščite je izpostavljenost tržna vrednost osnovnih referenčnih sredstev ali nominalna vrednost kreditne zamenjave, odvisno od tega, katera je višja. Za kupca zaščite je izpostavljenost tržna vrednost osnovnega referenčnega sredstva.


PRILOGA II

Metodologija za pretvorbo izvedenih finančnih instrumentov

1.

Za spodnji seznam standardnih izvedenih finančnih instrumentov, ki ni izčrpen, se uporabljajo naslednje metodologije za pretvorbo:

(a)

Standardizirane terminske pogodbe

—   standardizirana terminska pogodba na obveznico: število pogodb * nominalna velikost pogodbe * tržna cena za dostavo najcenejše referenčne obveznice

—   standardizirana terminska pogodba na obrestno mero: število pogodb * nominalna velikost pogodbe

—   standardizirana terminska pogodba na valuto: število pogodb * nominalna velikost pogodbe

—   standardizirana terminska pogodba na lastniške vrednostne papirje: število pogodb * nominalna velikost pogodbe * tržna cena osnovnega deleža v lastniškem kapitalu

—   standardizirana terminska pogodba na indeks: število pogodb * nominalna velikost pogodbe * stanje indeksa

(b)

Osnovne opcije (kupljene/prodane prodajne in nakupne opcije)

—   osnovna opcija na obveznico: nominalna vrednost pogodbe * tržna vrednost osnovne referenčne obveznice * delta

—   osnovna opcija na lastniške vrednostne papirje: število pogodb * nominalna velikost pogodbe * tržna vrednost osnovnega deleža v lastniškem kapitalu * delta

—   osnovna opcija na obrestno mero: nominalna vrednost naročila * delta

—   osnovna opcija na valuto: nominalna pogodbena vrednost valutnih pozicij * delta

—   osnovna opcija na indeks: število pogodb * nominalna velikost pogodbe * stanje indeksa * delta

—   osnovna opcija na standardizirano terminsko pogodbo: število pogodb * nominalna velikost pogodbe * tržna vrednost osnovnega sredstva * delta

—   osnovna opcija na zamenjavo obrestnih mer: znesek preračuna obveznosti referenčne zamenjave * delta

—   nakupni boni in pravice: število delnic/obveznic * tržna vrednost osnovnega referenčnega instrumenta * delta

(c)

Zamenjave

—   osnovne zamenjave fiksna/variabilna obrestna mera in zamenjave inflacije: nominalna vrednost pogodbe

—   valutne zamenjave: nominalna vrednost valutnih pozicij

—   medvalutne obrestne zamenjave: nominalna vrednost valutnih pozicij

—   osnovna zamenjava celotnega donosa: osnovna tržna vrednost referenčnega sredstva (ali sredstev)

—   neosnovna zamenjava celotnega donosa: skupna osnovna tržna vrednost obeh pozicij zamenjave

—   kreditna zamenjava za eno izpostavljenost:

prodajalec zaščite— tržna vrednost osnovnega referenčnega sredstva ali nominalna vrednost kreditne zamenjave, odvisno od tega, katera je višja

kupec zaščite— tržna vrednost osnovnega referenčnega sredstva

—   pogodba na razliko: število delnic/obveznic * tržna vrednost osnovnega referenčnega instrumenta

(d)

Nestandardizirane terminske pogodbe

—   nestandardizirana terminska pogodba na tujo valuto: nominalna vrednost valutnih pozicij

—   dogovor o terminski obrestni meri: nominalna vrednost

(e)

Izpostavljenost z vzvodom indeksom z vgrajenim vzvodom

Izvedeni finančni instrument, ki omogoča izpostavljenost z vzvodom osnovnemu indeksu ali indeksom, ki imajo v portfelje vgrajeno izpostavljenost z vzvodom, mora za zadevna sredstva uporabljati standardno veljavno pristopno zavezo.

2.

Za spodnji seznam finančnih instrumentov z vgrajenimi izvedenimi finančnimi instrumenti, ki ni izčrpen, se uporabljajo naslednje metodologije za pretvorbo:

—   zamenljive obveznice: število referenčnih delnic * tržna vrednost osnovnih referenčnih delnic * delta

—   kreditni zapisi: tržna vrednost osnovnega referenčnega sredstva (ali sredstev)

—   delno plačani vrednostni papirji: število delnic/obveznic * tržna vrednost osnovnih referenčnih instrumentov

—   nakupni boni in pravice: število delnic/obveznic * tržna vrednost osnovnega referenčnega instrumenta * delta

3.

Seznam primerov nestandardnih izvedenih finančnih instrumentov z ustrezno metodo zavezujoče izpostavljenosti, ki se uporablja:

zamenjave variance: zamenjave variance so pogodbe, ki vlagatelju omogočajo izpostavljenost varianci (volatilnost na kvadrat) osnovnega sredstva in zlasti zamenjavo v prihodnosti realizirane (ali historične) volatilnosti za trenutno implicirano volatilnost. V skladu s tržno prakso sta izvršna cena (strike) in vrednost variance nominalno (variance notional) izražena v smislu volatilnosti. Vrednost variance nominalno je tako:

Formula

Vrednost vega nominalno (vega notional) omogoča teoretično merjenje dobička ali izgube v primeru 1-odstotne spremembe v volatilnosti.

Ker realizirana volatilnost ne more biti manj kot nič, je za dolgo pozicijo zamenjave maksimalna izguba znana. Maksimalna izguba za kratko pozicijo zamenjave se pogosto omeji z vključitvijo največje dovoljene volatilnosti. Brez omenjene omejitve volatilnosti pa so potencialne izgube za kratko pozicijo zamenjave neomejene.

Metodologija za pretvorbo, ki jo je treba uporabljati za posamezno pogodbo pri času t, je:

vrednost variance nominalno * (trenutna) variancat (brez omejitve volatilnosti)

vrednost variance nominalno * min [(trenutna) variancat, omejitev volatilnosti2] (z omejitvijo volatilnosti)

pri čemer je (trenutna) variancat funkcija kvadratne realizirane in implicirane volatilnosti, oziroma natančneje:

Formula

zamenjave volatilnosti

Po analogiji z zamenjavami variance bi bilo za zamenjave volatilnosti treba uporabiti naslednje formule:

vrednost vega nominalno * (trenutna) volatilnostt (brez omejitve volatilnosti)

vrednost vega nominalno * min. [(trenutna) volatilnostt, omejitev volatilnosti] (z omejitvijo volatilnosti)

pri čemer je (trenutna) volatilnostt funkcija realizirane in implicirane volatilnosti.

4.

Opcija z (doseženo/nedoseženo) mejno vrednostjo

število pogodb * nominalna velikost pogodbe * tržna vrednost osnovnega deleža v lastniškem kapitalu * delta


PRILOGA III

Pravila o pobotu trajanja

1.

Obrestni izvedeni finančni instrument se pretvori v njegovo enakovredno pozicijo osnov v skladu z naslednjo metodologijo:

Enakovredna pozicija osnov vsakega obrestnega izvedenega finančnega instrumenta se izračuna kot njegovo trajanje, deljeno s ciljnim trajanjem AIS in pomnoženo z enakovredno pozicijo osnov:

Formula

pri čemer:

je trajanjeOIFI trajanje (občutljivost tržne vrednosti izvedenega finančnega instrumenta na spremembe obrestne mere) obrestnega izvedenega finančnega instrumenta,

je trajanjeciljno v vsakem trenutku v skladu z naložbeno strategijo, usmeritvenimi pozicijami in pričakovano stopnjo tveganja ter se v nasprotnem primeru regulira. Je tudi v skladu s trajanjem portfelja v običajnih tržnih pogojih,

je CVizvedeno pretvorjena vrednost pozicije v izvedenem FI, kot je opredeljeno v Prilogi II.

2.

Enakovredne pozicije osnov, izračunane v skladu z odstavkom 1, se pobotajo, kot sledi:

(a)

Vsak obrestni izvedeni finančni instrument se razporedi v ustrezen razpon zapadlosti na naslednji lestvici zapadlosti:

Razponi zapadlosti

1.

0–2 leti

2.

2–7 let

3.

7–15 let

4.

> 15 let

(b)

Dolge in kratke enakovredne pozicije osnov se pobotajo v okviru posameznega razpona zapadlosti. Znesek prve pozicije, ki se pobota z drugo, je pobotana pozicija določenega razpona zapadlosti.

(c)

Pobotani zneski med dvema sosednjima razponoma zapadlosti se izračunajo s pobotanjem zneska preostale nepobotane dolge (ali kratke) pozicije v razponu zapadlosti (i) z zneskom preostale nepobotane kratke (ali dolge) pozicije v razponu zapadlosti (i + 1), pri čemer se začne z najkrajšim razponom zapadlosti.

(d)

Pobotani zneski med dvema med seboj oddaljenima razponoma zapadlosti, ki ju ločuje drug razpon, se izračunajo s pobotanjem zneska preostale nepobotane dolge (ali kratke) pozicije v razponu zapadlosti (i) z zneskom preostale nepobotane kratke (ali dolge) pozicije v razponu zapadlosti (i + 2), pri čemer se začne z najkrajšim razponom zapadlosti.

(e)

Pobotani znesek se izračuna med preostalimi nepobotanimi dolgimi in kratkimi pozicijami med seboj najbolj oddaljenih razponov zapadlosti.

3.

AIS izračuna svoje izpostavljenosti kot vsoto absolutnih vrednosti:

0 % pobotanega zneska za vsak razpon zapadlosti,

40 % pobotanih zneskov med dvema sosednjima razponoma zapadlosti (i) in (i + 1),

75 % pobotanih zneskov med dvema med seboj oddaljenima razponoma zapadlosti, ki ju ločuje drug razpon, tj. razponoma zapadlosti (i) in (i + 2),

100 % pobotanih zneskov med dvema med seboj najbolj oddaljenima razponoma zapadlosti, in

100 % preostalih nepobotanih pozicij.


PRILOGA IV

Predloge za poročanje: UAIS

(člen 3(3)(d) in člen 24 Direktive 2011/61/EU)

Informacije, ki se sporočajo za vsak UAIS

(člen 3(3)(d) in člen 24(1) Direktive 2011/61/EU)

 

 

Najpomembnejši trg/instrument

Drugi najpomembnejši trg/instrument

Tretji najpomembnejši trg/instrument

Četrti najpomembnejši trg/instrument

Peti najpomembnejši trg/instrument

1

Glavni trgi, na katerih trguje v imenu AIS, ki ga upravlja

 

 

 

 

 

2

Glavni instrumenti, s katerimi trguje v imenu AIS, ki ga upravlja

 

 

 

 

 

3

Vrednost upravljanih sredstev za vse upravljane AIS, izračunana, kot je navedeno v členu 2

V osnovni valuti (če je enaka za vse AIS)

V EUR

 

Prosimo, navedite uradno ime, lokacijo in jurisdikcijo trga


Podroben seznam vseh AIS, ki jih upravlja UAIS,

ki se zagotovi na zahtevo za konec vsakega četrtletja

(člen 24(3) Direktive 2011/61/EU)

Ime AIS

Identifikacijska koda sklada

Datum ustanovitve

Vrsta AIS

(hedge sklad, sklad zasebnega kapitala, lastniški instrumenti, nepremičninski sklad, sklad skladov, drugo (1))

ČVS

AIS v EU: Da/Ne

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Denarne vrednosti se morajo poročati v nacionalni valuti AIS.

Predloge za poročanje: AIS

(člen 3(3)(d) in člen 24 Direktive 2011/61/EU)

Informacije, ki se sporočajo za vsak AIS

(člen 3(3)(d) in člen 24(1) Direktive 2011/61/EU)

Vrsta podatkov

Sporočeni podatki

Identifikacija AIS

1

Ime AIS

 

AIS v EU: da/ne

2

Upravitelj sklada

(uradno ime in standardna oznaka, če je na voljo)

 

UAIS v EU: da/ne

3

Identifikacijske oznake sklada,

kjer je ustrezno

 

 

4

Datum ustanovitve AIS

 

 

5

Registrirani sedež AIS

 

 

6

Identifikacija glavnih borznih posrednikov AIS

(uradno ime in standardna oznaka, če je na voljo)

 

 

7

Osnovna valuta AIS v skladu s standardom ISO 4217 in upravljana sredstva, izračunana, kot je navedeno v členu 2

Valuta

Upravljana sredstva skupaj

8

Jurisdikcije, iz katerih prihajajo trije največji viri financiranja (razen enot ali deležev AIS, ki jih kupijo vlagatelji)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

9

Prevladujoča vrsta AIS (izberite eno)

Hedge sklad

Sklad zasebnega kapitala

Nepremičninski sklad

Sklad skladov

Drugo

Je ni

 

10

Razčlenitev naložbenih strategij

(Podajte razčlenitev naložbenih strategij AIS glede na prevladujočo vrsto AIS, izbrano pri vprašanju 1. Za dodatne informacije v zvezi z izpolnjevanjem tega vprašanja glejte navodila.)

 

 

Navedite strategijo, ki najbolje opisuje strategijo AIS

Delež v ČVS

(%)

(a)   Strategije hedge sklada

 

Navedite strategije hedge sklada, ki najbolje opisujejo strategije AIS

Delniški sklad: Pretežno dolge pozicije (Long Bias)

Delniški sklad: Dolge/kratke pozicije (Long/Short)

Delniški sklad: Tržno nevtralne dolgo/kratke pozicije (Market Neutral)

Delniški sklad: Pretežno kratke pozicije (Short Bias)

Sklad relativne vrednosti: Arbitraža dolžniških instrumentov (Fixed Income Arbitrage)

Sklad relativne vrednosti: Arbitraža zamenljivih obveznic (Convertible Bonds Arbitrage)

Sklad relativne vrednosti: Arbitraža nihajnosti (Volatility Arbitrage)

Sklad korporativnih dogodkov: Naložbe v vrednostne papirje podjetij v težavah ali v postopku reorganizacije (Distressed/Restructuring)

Sklad korporativnih dogodkov: Arbitraža tveganja/arbitraža združitev (Risk Arbitrage/Merger Arbitrage)

Sklad korporativnih dogodkov: Naložbe v lastniške FI podjetij v poslovnih ali finančnih težavah (Equity Special Situations)

Kreditni sklad dolgo/kratkih pozicij (Credit Long/Short)

Kreditni sklad za s premoženjem zavarovana posojila (Credit Asset Based Lending)

Makroekonomski sklad (Macro)

Sklad standardiziranih terminskih pogodb (Managed Futures)/strategija za trgovanje z blagom (CTA): osnovna

Sklad standardiziranih terminskih pogodb (Managed Futures)/strategija za trgovanje z blagom (CTA): kvantitativna

Hedge sklad kombiniranih strategij absolutne donosnosti (Multi-strategy hedge fund)

Druga strategija hedge sklada

 

 

(b)   Strategije sklada zasebnega kapitala

 

Navedite strategije sklada zasebnega kapitala, ki najbolje opisujejo strategije AIS

Sklad tveganega kapitala

Sklad razširitvenega kapitala (Growth Capital)

Sklad „mezzanine“ kapitala

Sklad zasebnega kapitala kombiniranih strategij absolutne donosnosti (Multi-strategy private equity fund)

Druga strategija sklada zasebnega kapitala

 

 

(c)   Strategije nepremičninskega sklada

 

Navedite strategije nepremičninskega sklada, ki najbolje opisujejo strategije AIS

Sklad stanovanjskih nepremičnin

Sklad poslovnih nepremičnin

Sklad industrijskih nepremičnin

Nepremičninski sklad kombiniranih strategij absolutne donosnosti (Multi-strategy real estate fund)

Druga strategija nepremičninskega sklada

 

 

(d)   Strategije sklada skladov

 

Navedite strategijo „sklada skladov“, ki najbolje opisuje strategije AIS

Sklad hedge skladov

Sklad skladov zasebnega kapitala

Drug sklad skladov

 

 

(e)   Druge strategije

 

Navedite „drugo“ strategijo, ki najbolje opisuje strategije AIS

Blagovni sklad (Commodity Fund)

Delniški sklad

Sklad stalnih donosov (Fixed Income Fund)

Infrastrukturni sklad (Infrastructure Fund)

Drug sklad

 

 

Glavne izpostavljenosti in najpomembnejše koncentracije

11

Glavni instrumenti, s katerimi trguje AIS

 

 

 

 

Vrsta instrumenta/oznaka instrumenta

Vrednost (izračunana v skladu s členom 3 direktive o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov)

Dolga/kratka pozicija

 

Najpomembnejši instrument

 

 

 

 

Drugi najpomembnejši instrument

 

 

 

 

Tretji najpomembnejši instrument

 

 

 

 

Četrti najpomembnejši instrument

 

 

 

 

Peti najpomembnejši instrument

 

 

 

12

Ključna geografska področja

 

 

 

Navedite geografsko razčlenitev naložb AIS z odstotkom skupne čiste vrednosti sredstev AIS

% ČVS

 

 

Afrika

 

 

 

Azija in pacifiške države (razen Bližnji vzhod)

 

 

 

Evropa (EGP)

 

 

 

Evropa (razen EGP)

 

 

 

Bližnji vzhod

 

 

 

Severna Amerika

 

 

 

Južna Amerika

 

 

 

Nadnacionalna regija/regija z več državami

 

 

13

10 glavnih izpostavljenosti AIS na dan poročanja (najpomembnejše v absolutnih številkah):

 

 

Vrsta sredstva/obveznosti

Naziv/opis sredstva/obveznosti

Vrednost (izračunana v skladu s členom 3)

% bruto tržne vrednosti

Dolga/kratka pozicija

Nasprotna stranka (če je smiselno)

 

1.

 

 

 

 

 

 

 

2.

 

 

 

 

 

 

 

3.

 

 

 

 

 

 

 

4.

 

 

 

 

 

 

 

5.

 

 

 

 

 

 

 

6.

 

 

 

 

 

 

 

7.

 

 

 

 

 

 

 

8.

 

 

 

 

 

 

 

9.

 

 

 

 

 

 

 

10.

 

 

 

 

 

 

14

5 najpomembnejših koncentracij portfeljev:

 

 

Vrsta sredstva/obveznosti

Naziv/opis trga

Vrednost skupne izpostavljenosti (izračunana v skladu s členom 3)

% bruto tržne vrednosti

Dolga/kratka pozicija

Nasprotna stranka (če je smiselno)

 

1.

 

 

 

 

 

 

 

2.

 

 

 

 

 

 

 

3.

 

 

 

 

 

 

 

4.

 

 

 

 

 

 

 

5.

 

 

 

 

 

 

15

Tipična velikost posla/pozicije

(To polje izpolnite, če ste pri vprašanju 1 kot prevladujočo vrsto AIS izbrali „sklad zasebnega kapitala“.)

[Izberite eno možnost]

Zelo majhna

Majhna

Nižja srednja tržna

Višja srednja tržna

Velika kapitalizacija

Zelo velika kapitalizacija

 

16

Glavnih trgi, na katerih trguje AIS

 

 

 

Prosimo, vnesite ime in identifikacijsko oznako (npr. kodo MIC), če obstaja, trga z največjo izpostavljenostjo

 

 

 

Prosimo, vnesite ime in identifikacijsko oznako (npr. kodo MIC), če obstaja, trga z drugo največjo izpostavljenostjo

 

 

 

Prosimo, vnesite ime in identifikacijsko oznako (npr. kodo MIC), če obstaja, trga s tretjo največjo izpostavljenostjo

 

 

17

Koncentracija vlagateljev

 

 

 

Navedite približen odstotek lastniškega kapitala AIS, ki je v lasti petih upravičenih lastnikov, ki imajo največji lastniški delež v AIS (kot odstotek neporavnanih enot/deležev AIS; vpogled (look-through) do dejanskih lastnikov, če so znani ali če je možen)

 

 

 

Razčlenitev koncentracije vlagateljev glede na status vlagateljev (ocena, če natančne informacije niso na voljo):

%

 

 

Poklicne stranke (kot so opredeljene v Direktivi 2004/39/ES (direktiva o trgih finančnih instrumentov):

Mali vlagatelji:

 

 

Denarne vrednosti se morajo poročati v nacionalni valuti AIS.

Informacije, ki se za vsak AIS sporočajo pristojnim organom

(člen 24(2) Direktive 2011/61/EU)

 

Vrsta podatkov

Sporočeni podatki

Identifikacija AIS

1

Ime AIS

 

AIS v EU: da/ne

2

Upravitelj sklada

 

UAIS v EU: da/ne

1

Ime AIS

 

 

 

2

Upravitelj sklada

 

 

 

3

Identifikacijske oznake sklada, kjer je ustrezno

 

 

 

4

Datum ustanovitve AIS

 

 

 

5

Osnovna valuta AIS v skladu s standardom ISO 4217 in upravljana sredstva, izračunana, kot je navedeno v členu 2

Valuta

Upravljana sredstva skupaj

6

Identifikacija glavnih borznih posrednikov AIS

 

 

 

7

Jurisdikcije, iz katerih prihajajo trije največji viri financiranja

 

 

 

Instrumenti, s katerimi se trguje, in posamezne izpostavljenosti

8

Posamezne izpostavljenosti, s katerimi se trguje, in glavne kategorije sredstev, v katera je AIS vložil, po stanju na datum poročanja:

 

(a)

Vrednostni papirji

 

Vrednost dolge pozicije

Vrednost kratke pozicije

 

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki

 

 

 

Od tega:

Potrdila o vlogi

 

 

 

 

Komercialni zapisi

 

 

 

 

Druge vloge

 

 

 

 

Druga denarna sredstva in njihovi ustrezniki (razen državnih vrednostnih papirjev)

 

 

 

Lastniški FI, ki kotirajo na borzi

 

 

 

Od tega:

Izdani s strani finančnih institucij

 

 

 

 

Drugi lastniški FI, ki kotirajo na borzi

 

 

 

Lastniški FI, ki ne kotirajo na borzi

 

 

 

Podjetniške obveznice, ki jih niso izdale finančne institucije

 

 

 

Od tega:

Naložbenega razreda

 

 

 

 

Zunaj naložbenega razreda

 

 

 

Podjetniške obveznice, ki so jih izdale finančne institucije

 

 

 

Od tega:

Naložbenega razreda

 

 

 

 

Zunaj naložbenega razreda

 

 

 

Državne obveznice

 

 

 

Od tega:

Obveznice držav EU z zapadlostjo 0–1 leta

 

 

 

 

Obveznice držav EU z zapadlostjo, daljšo od 1 leta

 

 

 

 

Obveznice držav izven G10 z zapadlostjo 0–1 leta

 

 

 

 

Obveznice držav izven G10 z zapadlostjo, daljšo od 1 leta

 

 

 

Zamenljive obveznice, ki jih niso izdale finančne institucije

 

 

 

Od tega:

Naložbenega razreda

 

 

 

 

Zunaj naložbenega razreda

 

 

 

Zamenljive obveznice, ki so jih izdale finančne institucije

 

 

 

Od tega:

Naložbenega razreda

 

 

 

 

Zunaj naložbenega razreda

 

 

 

Posojila

 

 

 

Od tega:

Posojila s finančnim vzvodom

 

 

 

 

Druga posojila

 

 

 

Strukturirani/listinjeni produkti

 

 

 

Od tega:

Vrednostni papirji, kriti s premoženjem (ABS)

 

 

 

 

Vrednostni papirji, zavarovani s stanovanjskim hipotekarnim kreditom (RMBS)

 

 

 

 

Vrednostni papirji, zavarovani s hipoteko na poslovno nepremičnino (CMBS)

 

 

 

 

Vrednostni papirji, zavarovani s hipoteko, ki jih izdajo subjekti v državni lasti (Agency MBS)

 

 

 

 

Komercialni vrednostni papirji, kriti s premoženjem (ABCP)

 

 

 

 

Finančni instrumenti, zavarovani z dolžniškimi instrumenti (CDO)/finančni instrumenti, zavarovani s posojilom (CLO)

 

 

 

 

Strukturirana potrdila (Structured certificates)

 

 

 

 

Produkti, s katerimi se trguje na borzi (ETP)

 

 

 

 

Drugo

 

 

 

(b)

Izvedeni finančni instrumenti

Vrednost dolge pozicije

Vrednost kratke pozicije

 

Lastniški izvedeni finančni instrumenti

 

 

 

Od tega:

Povezani s finančnimi institucijami

 

 

 

 

Drugi lastniški izvedeni finančni instrumenti

 

 

 

Izvedeni finančni instrumenti s stalnim donosom

 

 

 

Kreditne zamenjave

 

 

 

Od tega:

Kreditne zamenjave za eno izpostavljenost VP finančnih institucij

 

 

 

 

Kreditne zamenjave za eno izpostavljenost državnih obveznic

 

 

 

 

Kreditne zamenjave za eno izpostavljenost VP drugih izdajateljev

 

 

 

 

Kreditne zamenjave indeksov

 

 

 

 

Eksotične (vključno s tranšami kreditnega tveganja)

 

 

 

 

Bruto vrednost

 

 

Devizni posli (za investicijske namene)

 

 

 

Obrestni izvedeni finančni instrumenti

 

 

 

 

Vrednost dolge pozicije

Vrednost kratke pozicije

 

Izvedeni finančni instrumenti na blago

 

 

 

Od tega:

Energetika

 

 

 

 

Od tega:

 

 

 

 

surova nafta

 

 

 

 

zemeljski plin

 

 

 

 

električni tok

 

 

 

 

Plemenite kovine

 

 

 

 

Od tega: zlato

 

 

 

 

Drugo blago

 

 

 

 

Od tega:

 

 

 

 

industrijske kovine

 

 

 

 

govedo

 

 

 

 

kmetijski proizvodi

 

 

 

Drugi izvedeni finančni instrumenti

 

 

 

(c)

Materialna (opredmetena) sredstva

Vrednost dolge pozicije

 

 

Materialna: Nepremičnine

 

 

 

Od tega:

Stanovanjske nepremičnine

 

 

 

 

Poslovne nepremičnine

 

 

 

Materialna: Blago

 

 

 

Materialna: Gradbeni les

 

 

 

Materialna: Umetnine in zbirateljski predmeti

 

 

 

Materialna: Transportna sredstva

 

 

 

Materialna: Drugo

 

 

 

(d)

Kolektivni naložbeni podjemi

Vrednost dolge pozicije

 

 

Naložbe v KNP, ki jih upravlja/vodi UAIS

 

 

 

Od tega:

Skladi denarnega trga in KNP za upravljanje denarnih sredstev

 

 

 

 

Investicijski skladi, ki kotirajo na borzi

 

 

 

 

Drugi KNP

 

 

 

Naložbe v KNP, ki jih ne upravlja/vodi UAIS

 

 

 

Od tega:

Skladi denarnega trga in KNP za upravljanje denarnih sredstev

 

 

 

 

Investicijski skladi, ki kotirajo na borzi

 

 

 

 

Drugi KNP

 

 

 

(e)

Naložbe v druge razrede sredstev

 

Vrednost dolge pozicije

Vrednost kratke pozicije

 

Skupaj drugo

 

 

 

9

Vrednost prometa v vsakem razredu sredstev v poročevalskih mesecih

 

 

 

 

(a)

Vrednostni papirji

 

Tržna vrednost

 

 

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki

 

 

 

 

Lastniški FI, ki kotirajo na borzi

 

 

 

 

Lastniški FI, ki ne kotirajo na borzi

 

 

 

 

Podjetniške obveznice, ki jih niso izdale finančne institucije

 

 

 

 

Od tega:

Naložbenega razreda

 

 

 

 

Zunaj naložbenega razreda

 

 

 

Podjetniške obveznice, ki so jih izdale finančne institucije

 

 

 

 

Državne obveznice

 

 

 

 

Od tega:

Obveznice držav članic EU

 

 

 

 

Obveznice držav, ki niso članice EU

 

 

 

Zamenljive obveznice

 

 

 

 

Posojila

 

 

 

 

Strukturirani/listinjeni produkti

 

 

 

 

(b)

Izvedeni finančni instrumenti

 

Nominalna vrednost

Tržna vrednost

 

Lastniški izvedeni finančni instrumenti

 

 

 

 

Izvedeni finančni instrumenti s stalnim donosom

 

 

 

 

Kreditne zamenjave

 

 

 

 

Devizni posli (za investicijske namene)

 

 

 

 

Obrestni izvedeni finančni instrumenti

 

 

 

 

Izvedeni finančni instrumenti na blago

 

 

 

 

Drugi izvedeni finančni instrumenti

 

 

 

 

(c)

Materialna (opredmetena) sredstva

 

Tržna vrednost

 

 

Materialna: Blago

 

 

 

 

Materialna: Nepremičnine

 

 

 

 

Materialna: Gradbeni les

 

 

 

 

Materialna: Umetnine in zbirateljski predmeti

 

 

 

 

Materialna: Transportna sredstva

 

 

 

 

Materialna: Drugo

 

 

 

 

(d)

Kolektivni naložbeni podjemi

 

 

 

 

(e)

Drugi razredi sredstev

 

 

 

 

Valuta izpostavljenosti

 

 

 

10

Skupna vrednost dolge in kratke pozicije izpostavljenosti (pred varovanjem pred tečajnimi tveganji) za naslednje valutne skupine:

Vrednost dolge pozicije

Vrednost kratke pozicije

 

AUD

 

 

 

 

CAD

 

 

 

 

CHF

 

 

 

 

EUR

 

 

 

 

GBP

 

 

 

 

HKD

 

 

 

 

JPY

 

 

 

 

USD

 

 

 

 

Drugo

 

 

 

11

Tipična velikost posla/pozicije

(To polje izpolnite, če ste zgoraj kot prevladujočo vrsto AIS izbrali „sklad zasebnega kapitala“.)

[Izberite eno možnost]

Zelo majhna

(< 5 m EUR)

Majhna

(5 m EUR do < 25 m EUR)

Nižja srednja tržna

(25 m EUR do < 150 m EUR)

Višja srednja tržna (150 m EUR do 500 m EUR)

Velika kapitalizacija

(500 m EUR do 1 000 m EUR)

Zelo velika kapitalizacija

(1 000 m EUR ali več)

 

12

Prevladujoč vpliv (glej člen 1 Direktive Sveta 83/349/EGS (UL L 193, 18.7.1983, str. 1))

(To polje izpolnite, če ste zgoraj kot prevladujočo vrsto AIS izbrali „sklad zasebnega kapitala“; za vsako podjetje, nad katerim ima AIS prevladujoč vpliv (pustite prazno, če ne obstajajo), kot je opredeljeno v členu 1 Direktive 83/349/EGS)

Ime

% glasovalnih pravic

Vrsta transakcije

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Profil tveganja AIS

1.   Profil tržnega tveganja

13

Pričakovan letni donos naložb / notranja stopnja donosa (IRR) v običajnih tržnih pogojih (v %)

 

 

 

Delta neto lastniškega kapitala (Net Equity Delta)

 

 

 

 

Neto DV01:

 

 

 

 

Neto CS01:

 

 

 

2.   Profil tveganja izpostavljenosti do nasprotne stranke

14

Trgovalni in klirinški mehanizmi

 

 

 

 

(a)

Ocenjen % (z vidika tržne vrednosti) vrednostih papirjev, s katerimi se trguje

(pustite prazno, če se ne trguje z nobenimi vrednostnimi papirji)

%

 

 

Na reguliranih trgih

 

 

 

 

Na trgih institucionalnih vlagateljev (OTC)

 

 

 

 

(b)

Ocenjen % (z vidika obsega trgovanja) izvedenih FI, s katerimi se trguje

(pustite prazno, če se ne trguje z nobenimi izvedenimi FI)

%

 

 

Na reguliranih trgih

 

 

 

 

Na trgih institucionalnih vlagateljev (OTC)

 

 

 

 

(c)

Ocenjen % (z vidika obsega trgovanja) poravnanih (s kliringom) transakcij z izvedenimi FI

(pustite prazno, če se ne trguje z nobenimi izvedenimi FI)

%

 

 

S strani centralne nasprotne stranke

 

 

 

 

Dvostransko

 

 

 

 

(d)

Ocenjen % (z vidika tržne vrednosti) poravnanih (s kliringom) trgovanj s posli začasne prodaje/nakupa:

(pustite prazno, če se ne trguje z nobenimi posli začasne prodaje/nakupa)

%

 

 

S strani centralne nasprotne stranke

 

 

 

 

Dvostransko

 

 

 

 

Tristransko

 

 

 

15

Vrednost zavarovanja s premoženjem in drugih oblik podpore kreditni kvaliteti, ki jih je AIS dal nasprotnim strankam

 

 

 

(a)

Vrednost zavarovanja, danega v obliki denarnih sredstev in njihovih ustreznikov

 

 

 

(b)

Vrednost zavarovanja, danega v obliki drugih vrednostnih papirjev (brez denarnih sredstev in njihovih ustreznikov)

 

 

 

(c)

Vrednost drugega zavarovanja in podpore kreditni kvaliteti (vključno z nominalno vrednostjo akreditivov in podpore kreditni kvaliteti, zagotovljene tretjim osebam)

 

 

16

Od vrednosti zavarovanja in drugih oblik podpore kreditni kvaliteti, ki jih je poročajoči sklad dal nasprotnim strankam: kakšen delež je bil ponovno uporabljen za zavarovanja s strani tretjih strank?

 

 

17

Pet največjih izpostavljenosti nasprotnim strankam (razen CNP)

 

 

 

(a)

Opredelite pet najpomembnejših nasprotnih strank, do katerih ima AIS največjo neto kreditno izpostavljenost glede na tržne razmere, ki se izmeri kot % ČVS AIS.

Ime

Skupna izpostavljenost

 

Nasprotna stranka 1

 

 

 

 

Nasprotna stranka 2

 

 

 

 

Nasprotna stranka 3

 

 

 

 

Nasprotna stranka 4

 

 

 

 

Nasprotna stranka 5

 

 

 

 

(b)

Opredelite pet najpomembnejših nasprotnih strank, ki imajo največjo neto kreditno izpostavljenost do AIS glede na tržne razmere, ki se izmeri kot odstotek ČVS AIS.

Ime

Skupna izpostavljenost

 

Nasprotna stranka 1

 

 

 

 

Nasprotna stranka 2

 

 

 

 

Nasprotna stranka 3

 

 

 

 

Nasprotna stranka 4

 

 

 

 

Nasprotna stranka 5

 

 

 

18

Neposredni kliring prek centralnih nasprotnih strank (CNP)

 

 

 

(a)

Ali je v poročevalskem obdobju AIS opravil kliring katerih koli transakcij prek CNP?

Da

Ne (v tem primeru preskočite preostanek vprašanja in pojdite na vprašanje 21)

 

 

(b)

Če ste pri vprašanju 18(a) odgovorili z „da“, navedite tri najpomembnejše centralne nasprotne stranke (CNP) v smislu neto kreditne izpostavljenosti

Ime

Vrednost sredstev, ki jih drži

 

CNP 1 (pustite prazno, če ni smiselno)

 

 

 

 

CNP 2 (pustite prazno, če ni smiselno)

 

 

 

 

CNP 3 (pustite prazno, če ni smiselno)

 

 

 

3.   Profil likvidnosti

Profil likvidnosti portfelja

19

Profil likvidnosti vlagateljev

Odstotek portfelja, ki se lahko likvidira v roku:

 

1 dne ali manj

2–7 dni

8–30 dni

31–90 dni

91–180 dni

181–365 dni

več kot 365 dni

 

 

 

 

 

 

 

 

20

Vrednost denarnih sredstev, ki so prosta bremen

 

 

Profil likvidnosti vlagateljev

21

Profil likvidnosti vlagateljev

Odstotek lastniškega kapitala vlagateljev, ki se lahko odkupi v roku (kot % ČVS AIS):

 

 

 

1 dne ali manj

2–7 dni

8–30 dni

31–90 dni

91–180 dni

181–365 dni

več kot 365 dni

 

 

 

 

 

 

 

 

22

Odkupi vlagateljev

 

 

 

 

(a)

Ali AIS vlagateljem zagotavlja pravice umika/odkupa v običajnem poteku poslovanja?

Da

Ne

 

 

 

 

 

(b)

Kako pogosti so odkupi vlagateljev (v primeru več razredov deležev in enot poročajte za največji razred deležev glede na ČVS)?

[Izberite eno možnost]

Dnevno

Tedensko

Vsakih štirinajst dni

Mesečno

Četrtletno

Polletno

Letno

Drugo

Ni relevantno

 

 

(c)

Koliko znaša odpovedni rok za vlagatelje v primeru odkupa v dneh?

(v primeru več razredov deležev in enot navedite odpovedne roke za vsako sredstvo)

 

 

 

(d)

Koliko traja obdobje vezanosti (lock-up period) v dneh (v primeru več razredov deležev in enot navedite roke za vsako sredstvo)?

 

 

23

Posebne ureditve in prednostna obravnava

 

 

 

(a)

Kolikšen odstotek ČVS AIS je na datum poročanja predmet naslednjih dogovorov:

% ČVS

 

 

Stranski žepi

 

 

 

 

Omejitve odkupov (gates)

 

 

 

 

Začasna prekinitev trgovanja

 

 

 

 

Druge ureditve za upravljanje nelikvidnih sredstev (navedite)

 

[Vrsta]

[%]

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

(b)

Navedite odstotek čiste vrednosti sredstev AIS za sredstva, ki so trenutno predmet posebnih ureditev, ki izhajajo iz njihove nelikvidne narave po členu 23(4) direktive o UAIS, vključno s tistimi iz vprašanja 25(a):

 

 

 

Posebne ureditve kot % ČVS

 

 

 

 

(c)

Ali obstajajo vlagatelji, ki so predmet prednostne obravnave ali pravice do prednostne obravnave (npr. v okviru dodatnega sporazuma) in so zaradi tega potrebna razkritja vlagateljem v AIS v skladu s členom 23(1)(j) direktive o UAIS?

(Da ali ne)

 

 

(d)

Če je odgovor na vprašanje (c) „da“, navedite vse zadevne primere prednostne obravnave:

 

 

 

V zvezi z različnimi razkritji/poročanjem vlagateljem

 

 

 

 

V zvezi z različnimi pogoji glede likvidnosti za vlagatelje

 

 

 

 

V zvezi z različnimi pogoji za vlagatelje glede provizij

 

 

 

 

Druga vrsta prednostne obravnave, kot so zgornje

 

 

 

24

Navedite razčlenitev lastništva enot v AIS po skupinah vlagateljev (kot % ČVS sredstev AIS; vpogled (look-through) do dejanskih lastnikov, če so znani ali če je možen)

 

 

25

Financiranje likvidnosti

 

 

 

(a)

Navedite skupni znesek najetih posojil in financiranja z denarnimi sredstvi, ki je na voljo AIS (vključno z vsemi črpanimi in nečrpanimi, preklicnimi ali nepreklicnimi kreditnimi linijami ter morebitnim financiranjem z določenim rokom)

 

 

 

(b)

Znesek, naveden pod točko (a), razdelite na spodaj opredeljena obdobja glede na najdaljše obdobje, za katero je upnik pogodbeno zavezan, da zagotovi financiranje:

 

 

 

1 dan ali manj

2–7 dni

8–30 dni

31–90 dni

91–180 dni

181–365 dni

več kot 365 dni

 

 

 

 

 

 

 

 

4.   Najemanje posojil in tveganje v zvezi z izpostavljenostjo

26

Vrednost posojil v denarnih sredstvih ali vrednostnih papirjih za:

 

 

 

Nezavarovana denarna posojila:

 

 

 

 

Zavarovana denarna posojila – prek glavnega borznega posrednika:

 

 

 

 

Zavarovana denarna posojila – prek posla začasne prodaje (nakupa):

 

 

 

 

Zavarovana denarna posojila – prek drugega: