Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32013Q1130(01)

2013/694/EU: Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom in Evropsko centralno banko o praktičnih podrobnostih za uresničevanje demokratične odgovornosti in nadzora nad opravljanjem nalog, prenesenih na Evropsko centralno banko v okviru enotnega mehanizma nadzora

OJ L 320, 30.11.2013, p. 1–6 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

In force

30.11.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 320/1


Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom in Evropsko centralno banko o praktičnih podrobnostih za uresničevanje demokratične odgovornosti in nadzora nad opravljanjem nalog, prenesenih na Evropsko centralno banko v okviru enotnega mehanizma nadzora

(2013/694/EU)

EVROPSKI PARLAMENT IN EVROPSKA CENTRALNA BANKA –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji,

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 127(6) Pogodbe,

ob upoštevanju Poslovnika Evropskega parlamenta in zlasti člena 127(1) Poslovnika,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog na Evropsko centralno banko, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij (1), ter zlasti člena 20(8) in (9) Uredbe,

ob upoštevanju skupne izjave predsednika Evropskega parlamenta in predsednika Evropske centralne banke, podane ob glasovanju Evropskega parlamenta o sprejetju Uredbe (EU) št. 1024/2013,

A.

ker Uredba (EU) št. 1024/2013 na Evropsko centralno banko (ECB) prenaša posebne naloge, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, da bi prispevala k varnosti in trdnosti kreditnih institucij ter k stabilnosti finančnega sistema v Evropski uniji in v vseh državah članicah, ki sodelujejo v enotnem mehanizmu nadzora;

B.

ker člen 9 Uredbe (EU) št. 1024/2013 določa, da je ECB pristojni organ za namene opravljanja nadzornih nalog, ki so bile nanjo prenesene s to uredbo;

C.

ker prenos nadzornih nalog pomeni veliko odgovornost za ECB v smislu prispevanja k finančni stabilnosti v Uniji z najučinkovitejšo in najbolj sorazmerno uporabo njenih nadzornih pooblastil;

D.

ker bi moral biti vsak prenos nadzornih pooblastil na raven Unije uravnotežen z ustreznimi zahtevami glede odgovornosti; ECB torej v skladu s členom 20 Uredbe (EU) št. 1024/2013 Evropskemu parlamentu in Svetu kot demokratično legitimnima institucijama, ki predstavljata državljane Unije in države članice, odgovarja za izvajanje te uredbe;

E.

ker člen 20(9) Uredbe (EU) št. 1024/2013 določa, da ECB lojalno sodeluje pri vseh preiskavah, ki jih opravlja Evropski parlament, v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije (PDEU);

F.

ker člen 20(8) Uredbe (EU) št. 1024/2013 določa, da predsednik Nadzornega odbora ECB na zahtevo organizira zaupne razprave za zaprtimi vrati s predsednikom in podpredsedniki pristojnega odbora Evropskega parlamenta v zvezi z nadzornimi nalogami ECB, če so takšne razprave nujne za izvajanje pooblastil Evropskega parlamenta v skladu s PDEU; ker ta člen zahteva, da se pri organizaciji takšnih razprav zagotovi popolna zaupnost v skladu z obveznostmi glede zaupnosti, ki veljajo za ECB kot pristojni organ na podlagi upoštevnega prava Unije;

G.

ker člen 15(1) PDEU določa, da institucije Unije pri svojem delu kar najbolj upoštevajo načelo javnosti delovanja; ker so pogoji, pod katerimi je dokument ECB zaupen, določeni v Sklepu ECB 2004/258/ES (ECB/2004/3) (2); ker ta sklep določa, da ima vsak državljan Unije in vsaka fizična ali pravna oseba s prebivališčem ali sedežem v kateri od držav članic pravico dostopa do dokumentov ECB ob upoštevanju pogojev in omejitev, določenih s tem sklepom; ker lahko ECB v skladu s tem sklepom zavrne razkritje v primerih, kadar bi to škodovalo določenim javnim ali zasebnim interesom;

H.

ker ECB o razkritju informacij v zvezi z bonitetnim nadzorom kreditnih institucij ne odloča sama, temveč v zvezi s tem veljajo omejitve in pogoji iz upoštevnega prava Unije, ki ga morata spoštovati tako Evropski parlament kot ECB; ker se v skladu s členom 37(2) Statuta Evropskega sistema centralnih bank in ECB (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB) za osebe z dostopom do podatkov, ki so predmet predpisov Unije o obveznosti varovanja skrivnosti, uporabljajo ti predpisi Unije;

I.

ker uvodna izjava 55 Uredbe (EU) št. 1024/2013 določa, da bi morale za vse obveznosti poročanja Evropskemu parlamentu veljati ustrezne zahteve o varovanju poklicnih skrivnosti; ker uvodna izjava 74 in člen 27(1) te uredbe določata, da za člane Nadzornega odbora in usmerjevalnega odbora, osebje ECB in osebje, napoteno iz sodelujočih držav članic, ki opravlja nadzorniške dolžnosti, veljajo zahteve za varovanje poklicne skrivnosti iz člena 37 Statuta ESCB ter upoštevnih pravnih aktov Unije; ker člen 339 PDEU in člen 37 Statuta ESCB določata, da člane vodstvenih organov ter uslužbence ECB in nacionalnih centralnih bank zavezuje obveznost varovanja poslovne skrivnosti;

J.

ker so v skladu s členom 10(4) Statuta ESCB seje Sveta ECB tajne;

K.

ker člen 4(3) Uredbe (EU) št. 1024/2013 določa, da ECB za izvajanje nalog, ki se nanjo prenesejo s to uredbo, uporablja vse upoštevno pravo Unije in nacionalno zakonodajo, s katero so bile prenesene morebitne direktive, ki so del upoštevnega prava Unije;

L.

ker ob upoštevanju prihodnjih sprememb in morebitnih prihodnjih ustreznih pravnih aktov določbe upoštevnega prava Unije o ravnanju z informacijami, za katere je bilo ugotovljeno, da so zaupne, zlasti členi 53 do 62 Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3), pristojnim organom za nadzor kreditnih institucij in njihovim zaposlenim nalagajo strogo obveznost varovanja poslovnih skrivnosti; ker vse osebe, ki delajo ali so delale za pristojne organe, zavezuje obveznost varovanja poslovne skrivnosti; ker se lahko zaupne informacije, ki jih te osebe prejmejo med opravljanjem svojih nalog, razkrijejo le v obliki povzetka ali zbirnih informacij, tako da posameznih kreditnih institucij ni mogoče prepoznati, brez poseganja v primere, za katere velja kazensko pravo;

M.

ker člen 27(2) Uredbe (EU) št. 1024/2013 določa, da lahko ECB pri opravljanju nalog, ki se nanjo prenesejo s to uredbo, v okviru omejitev in pod pogoji, določenimi v upoštevnem pravu Unije, izmenjuje informacije z nacionalnimi organi ali organi Unije v primerih, ko pristojni nacionalni organi v skladu z upoštevnim pravom Unije lahko razkrijejo informacije navedenim subjektom oziroma ko države članice v skladu z upoštevnim pravom Unije lahko dovolijo taka razkritja;

N.

ker bi bilo treba kršitve zahtev za varovanje poslovne skrivnosti v zvezi z nadzornimi informacijami ustrezno kaznovati; ker bi moral Evropski parlament uvesti ustrezen okvir za ukrepanje ob morebitnih kršitvah zaupnosti, ki jih storijo poslanci ali uslužbenci;

O.

ker je treba pri organizacijski ločitvi uslužbencev ECB, ki izvajajo nadzorne naloge ECB, in uslužbencev, ki izvajajo naloge monetarne politike, v celoti spoštovati Uredbo (EU) št. 1024/2013;

P.

ker se ta sporazum ne nanaša na izmenjavo zaupnih informacij o monetarni politiki in o drugih nalogah ECB, ki niso bile prenesene na ECB v skladu z Uredbo (EU) št. 1024/2013;

Q.

ker ta sporazum ne posega v odgovornost pristojnih nacionalnih organov nacionalnim parlamentom v skladu z nacionalnim pravom;

R.

ker ta sporazum ne zajema odgovornosti in obveznosti poročanja enotnega mehanizma nadzora (EMN) Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom oziroma vanju ne posega –

SKLENETA NASLEDNJI SPORAZUM:

I.   ODGOVORNOST, DOSTOP DO INFORMACIJ, ZAUPNOST

1.   Poročila

§ ECB Evropskemu parlamentu vsako leto predloži poročilo (v nadaljnjem besedilu: letno poročilo) o izvajanju nalog, ki so bile prenesene nanjo z Uredbo (EU) št. 1024/2013. Predsednik Nadzornega odbora letno poročilo Evropskemu parlamentu predstavi na javni predstavitvi. Osnutek letnega poročila se Evropskemu parlamentu da na voljo v enem od uradnih jezikov Unije štiri delovne dni pred javno predstavitvijo in je zaupne narave. Poročilo se nato prevede v vse uradne jezike Unije. Poročilo med drugim obravnava:

i.

izvajanje nadzornih nalog;

ii.

delitev izvajanja nalog z nacionalnimi nadzornimi organi;

iii.

sodelovanje z drugimi ustreznimi nacionalnimi organi ali organi Unije;

iv.

ločevanje nalog monetarne politike in nadzornih nalog;

v.

razvoj nadzorne strukture in kadrovskih virov, vključno s številom in nacionalno sestavo napotenih nacionalnih strokovnjakov;

vi.

izvajanje kodeksa ravnanja;

vii.

način izračuna in znesek pristojbin za nadzor;

viii.

proračun za nadzorne naloge;

ix.

izkušnje s prijavami na osnovi člena 23 Uredbe (EU) št. 1024/2013 (prijave kršitev).

§ V začetni fazi iz člena 33(2) Uredbe (EU) št. 1024/2013 ECB Evropskemu parlamentu pošilja četrtletna poročila o napredku pri operativnem izvajanju uredbe, ki med drugim obravnavajo:

i.

notranje priprave, organizacijo in načrtovanje dela;

ii.

konkretne ureditve za izpolnjevanje zahtev za ločitev nalog monetarne politike od nadzornih nalog;

iii.

sodelovanje z drugimi pristojnimi nacionalnimi organi ali organi Unije;

iv.

morebitne ovire, na katere je ECB naletela med pripravami na nadzorne naloge;

v.

morebitne druge pomembne dogodke in spremembe kodeksa ravnanja.

§ ECB letno poročilo objavi na spletni strani EMN. Informativni e-poštni naslov ECB se bo uporabljal tudi za vprašanja o EMN, ECB pa bo povratne informacije, prejete po e-pošti, objavila v razdelku s pogostimi vprašanji na spletni strani EMN.

2.   Predstavitve in zaupne razprave

Predsednik Nadzornega odbora na zahtevo pristojnega odbora Evropskega parlamenta sodeluje na rednih javnih predstavitvah o izvajanju nadzornih nalog. Pristojni odbor Evropskega parlamenta in ECB se dogovorita o datumih za dve taki predstavitvi v naslednjem letu. Zahteve za spremembe dogovorjenih datumov se vložijo v pisni obliki.

Predsednik Nadzornega odbora je lahko poleg tega povabljen na dodatno priložnostno izmenjavo mnenj o nadzornih vprašanjih v pristojnem odboru Evropskega parlamenta.

Kadar je to potrebno za izvajanje pristojnosti, ki jih Evropskemu parlamentu podeljujeta PDEU in pravo Unije, lahko predsednik pristojnega parlamentarnega odbora v pisni obliki zahteva posebno zaupno srečanje s predsednikom Nadzornega odbora, pri čemer to zahtevo obrazloži. Datum teh srečanj se določi z medsebojnim dogovorom.

Za vse udeležence posebnih zaupnih srečanj veljajo enake zahteve glede zaupnosti kot za člane Nadzornega odbora in nadzorno osebje ECB.

Rednih predstavitev, priložnostnih izmenjav mnenj in zaupnih srečanj se lahko na obrazloženo zahtevo predsednika Nadzornega odbora ali predsednika pristojnega odbora Evropskega parlamenta na osnovi medsebojnega dogovora udeležijo predstavniki ECB v nadzornem odboru ali člani nadzornega osebja na vodilnih položajih (generalni direktorji in njihovi namestniki).

Za EMN velja načelo odprtosti institucij Unije v skladu s PDEU. Razprava na posebnih zaupnih srečanjih poteka v skladu z načelom odprtosti in obravnave bistvenih okoliščin. Vključuje izmenjavo zaupnih informacij o izvajanju nadzornih nalog ob upoštevanju omejitev, ki jih postavlja pravo Unije. Razkritje je lahko omejeno s pravno predvidenimi omejitvami glede zaupnosti.

Uslužbenci Evropskega parlamenta in ECB ne smejo razkriti informacij, ki so jih prejeli med opravljanjem svojih dejavnosti v zvezi z nalogami, ki so bile na ECB prenesene z Uredbo (EU) št. 1024/2013, četudi so se te dejavnosti končale oziroma sami niso več zaposleni v teh institucijah.

Redne predstavitve, priložnostne izmenjave mnenj in zaupna srečanja se lahko nanašajo na vse vidike dejavnosti in delovanja EMN, ki jih zajema Uredba (EU) št. 1024/2013.

Na zaupnih srečanjih se ne vodi zapisnik oziroma se jih ne beleži na noben drug način. Ne sme se dajati izjav za tisk ali druge medije. Vsi udeleženci zaupnih razprav vsakič podpišejo izjavo, da vsebine razprave ne bodo razkrili nobeni tretji osebi.

Zaupnih srečanj se lahko udeležujejo samo predsednik Nadzornega odbora ter predsednik in podpredsedniki pristojnega odbora Evropskega parlamenta. Predsednika Nadzornega odbora ter predsednika in podpredsednike pristojnega odbora Evropskega parlamenta lahko spremljata po dva uslužbenca ECB oziroma sekretariata Evropskega parlamenta.

3.   Odgovori na vprašanja

ECB pisno odgovarja na pisna vprašanja, ki jih zastavi Evropski parlament. Predsednik pristojnega odbora Evropskega parlamenta vprašanja posreduje predsedniku Nadzornega odbora. Na vprašanja je treba odgovoriti kolikor hitro mogoče, v vsakem primeru pa v petih tednih po posredovanju ECB.

ECB in Evropski parlament na svojih spletnih straneh namenita zgoraj navedenim vprašanjem in odgovorom poseben razdelek.

4.   Dostop do informacij

ECB pristojnemu odboru Evropskega parlamenta zagotovi vsaj celovito in smiselno evidenco postopkov v Nadzornem odboru, ki omogoča razumevanje razprav, vključno z obrazloženim seznamom sklepov. Če Svet ECB nasprotuje osnutku sklepa Nadzornega odbora v skladu s členom 26(8) Uredbe (EU) št. 1024/2013, predsednik ECB predsednika pristojnega odbora Evropskega parlamenta seznani z razlogi za takšno nasprotovanje, v skladu z zahtevami glede zaupnosti, navedenimi v tem sporazumu.

V primeru likvidacije kreditne institucije se naknadno razkrijejo informacije o tej kreditni instituciji, ki niso zaupne narave, potem ko morebitne omejitve o posredovanju ustreznih informacij, ki izhajajo iz zahtev glede zaupnosti, prenehajo veljati.

Nadzorne pristojbine in razlaga načina njihovega izračunavanja se objavijo na spletni strani ECB.

ECB na svoji spletni strani objavi priročnik o svoji nadzorni praksi.

5.   Varstvo zaupnih informacij in dokumentov ECB

Evropski parlament izvaja varnostne ukrepe, ki ustrezajo ravni občutljivosti informacij ali dokumentov ECB, ter o teh ukrepih obvesti ECB. Razkriti informacije in dokumenti se v vsakem primeru uporabijo zgolj za namen, za katerega so bili posredovani.

Evropski parlament si pridobi odobritev ECB vsakič, ko želi informacije razkriti dodatnim osebam ali institucijam, obe instituciji pa sodelujeta v vseh sodnih, upravnih ali drugih postopkih, pri katerih se zahteva dostop do teh informacij. ECB lahko zahteva, da Evropski parlament za vse razkrite informacije oziroma dokumente ali za določene kategorije teh informacij oziroma dokumentov vodi seznam oseb, ki imajo dostop do teh informacij oziroma dokumentov.

II.   IZBIRNI POSTOPKI

ECB določi in objavi merila za izbiro predsednika Nadzornega odbora, vključno z načeli uravnoteženosti znanja, poznavanja finančnih institucij in trgov ter izkušenj pri finančnem in makrobonitetnem nadzoru. ECB pri določanju meril stremi k najvišjim strokovnim standardom, upošteva pa tudi potrebo po varovanju interesov Unije kot celote ter raznolikosti pri sestavi Nadzornega odbora.

Pristojni odbor Evropskega parlamenta se dva tedna, preden Svet ECB objavi prosto delovno mesto, obvesti o podrobnostih, vključno z izbirnimi merili in točnim opisom delovnih nalog, v zvezi z odprtim izbirnim postopkom, ki ga namerava ECB uporabiti za izbiro predsednika.

Svet ECB seznani pristojni odbor Evropskega parlamenta s sestavo kroga prijavljenih kandidatov za mesto predsednika (število prijav, strokovne izkušnje, uravnoteženost po spolu in državljanstvu itd.), pa tudi z metodo, s katero bo pregledan krog prijavljenih kandidatov za potrebe sestave ožjega seznama z vsaj dvema kandidatoma ter na koncu oblikovanja predloga ECB.

ECB pristojnemu odboru Evropskega parlamenta posreduje ožji seznam kandidatov za mesto predsednika Nadzornega odbora. ECB ta seznam posreduje vsaj tri tedne pred predložitvijo svojega predloga za imenovanje predsednika.

Pristojni odbor Evropskega parlamenta lahko v roku enega tedna po prejemu seznama ECB zastavi vprašanja o izbirnih merilih in ožjem seznamu kandidatov. ECB na vprašanja pisno odgovori v dveh tednih.

§ Postopek odobritve zajema naslednje korake:

ECB Evropskemu parlamentu posreduje svoje predloge za predsednika in podpredsednika skupaj s pisno obrazložitvijo razlogov za izbiro.

Pristojni odbor Evropskega parlamenta organizira javno predstavitev predlaganih kandidatov za predsednika in podpredsednika Nadzornega odbora.

Evropski parlament z glasovanjem v pristojnem odboru in na plenarnem zasedanju odloča o odobritvi kandidatov za predsednika in podpredsednika, ki ju je predlagala ECB. Evropski parlament si praviloma in ob upoštevanju svojega koledarja prizadeva sprejeti odločitev v šestih tednih od prejema predloga.

Če Evropski parlament ne odobri predloga za predsednika, lahko ECB bodisi uporabi prvotni seznam kandidatov, ki so se prijavili za to mesto, ali pa ponovno izvede izbirni postopek, vključno s pripravo in objavo novega natečaja za prosto delovno mesto.

ECB vsak predlog za odstavitev predsednika ali podpredsednika posreduje Evropskemu parlamentu skupaj z obrazložitvijo.

§ Postopek odobritve zajema:

glasovanje o osnutku resolucije v pristojnem odboru Evropskega parlamenta ter

glasovanje o odobritvi ali nasprotovanju, kar zadeva resolucijo, na plenarnem zasedanju.

Kadar Evropski parlament ali Svet obvesti ECB o tem, da meni, da so pogoji za odstavitev predsednika ali podpredsednika Nadzornega odbora za namene člena 26(4) Uredbe (EU) št. 1024/2013 izpolnjeni, v štirih tednih pisno posreduje svoje ugotovitve ECB.

III.   PREISKAVE

Kadar Evropski parlament v skladu s členom 226 PDEU in Sklepom 95/167/ES, Euratom, ESPJ Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (4) oblikuje preiskovalni odbor, ECB v skladu s pravom Unije pomaga temu odboru pri izvajanju nalog v skladu z načelom lojalnega sodelovanja.

Vse dejavnosti preiskovalnega odbora, ki mu pomaga ECB, potekajo na področju uporabe Sklepa 95/167/ES, Euratom, ESPJ.

ECB lojalno sodeluje pri vseh preiskavah Evropskega parlamenta iz člena 20(9) Uredbe (EU) št. 1024/2013 v istemu okviru, kakor velja za preiskovalne odbore, in ob upoštevanju enakega varstva zaupnosti, kakor ga ta sporazum predvideva za zaupne razprave (I.2.).

Za vse prejemnike informacij, ki se Evropskemu parlamentu posredujejo v okviru preiskav, veljajo enake zahteve glede zaupnosti kot za člane Nadzornega odbora in nadzornega osebja ECB, Evropski parlament in ECB pa se dogovorita o ukrepih, ki se uporabljajo za zagotavljanje varstva takih informacij.

Če se v okviru varstva javnega ali zasebnega interesa, ki ga priznava Sklep 2004/258/ES, zahteva, da se ohrani zaupnost, Evropski parlament poskrbi za zagotavljanje tega varstva in ne razkriva vsebine takšnih informacij.

Pravice in obveznosti institucij in organov Unije, kakor so opredeljene v Sklepu 95/167/ES, Euratom, ESPJ, se smiselno uporabljajo tudi za ECB.

Nadomestitev Sklepa 95/167/ES, Euratom, ESPJ z drugim pravnim aktom ali njegova sprememba bo privedla do ponovnih pogajanj o delu III tega sporazuma. Dokler se ne doseže nov sporazum o ustreznih delih, ta sporazum ostane veljaven, vključno s Sklepom 95/167/ES, Euratom, ESPJ, v različici, ki je veljala na dan podpisa tega sporazuma.

IV.   KODEKS RAVNANJA

Pred sprejetjem kodeksa ravnanja iz člena 19(3) Uredbe (EU) št. 1024/2013 ECB seznani pristojni odbor Evropskega parlamenta z glavnimi elementi predvidenega kodeksa ravnanja.

ECB Evropski parlament na pisno zahtevo njegovega pristojnega odbora pisno seznani z izvajanjem kodeksa ravnanja. ECB obvesti Evropski parlament tudi o potrebi po posodobitvi kodeksa ravnanja.

Kodeks ravnanja obravnava vprašanja nasprotja interesov in zagotavlja spoštovanje pravil o ločitvi nadzornih funkcij od funkcij monetarne politike.

V.   SPREJETJE AKTOV S STRANI ECB

ECB redno obvešča pristojni odbor Evropskega parlamenta o postopkih (vključno s časovnim razporedom), predvidenih za sprejetje uredb, sklepov, smernic in priporočil ECB (v nadaljnjem besedilu: akti), za katere se v skladu z Uredbo (EU) št. 1024/2013 opravi javno posvetovanje.

ECB pristojni odbor Evropskega parlamenta zlasti obvešča o načelih in vrstah kazalnikov ali informacij, ki jih običajno uporablja pri pripravi aktov in političnih priporočil, da se poveča preglednost in skladnost politik.

ECB pristojnemu odboru Evropskega parlamenta posreduje osnutke aktov pred začetkom postopka javnega posvetovanja. Če Evropski parlament poda pripombe k aktom, lahko z ECB o njih poteka neuradna izmenjava mnenj. Taka neuradna izmenjava mnenj poteka vzporedno z odprtim javnim posvetovanjem, ki ga ECB izvede v skladu s členom 4(3) Uredbe (EU) št. 1024/2013.

Ko ECB sprejme akt, ga pošlje pristojnemu odboru Evropskega Parlamenta. ECB prav tako redno pisno obvešča Evropski parlament o potrebi po posodobitvi sprejetih aktov.

VI.   KONČNE DOLOČBE

1.

Instituciji vsaka tri leta ocenita izvajanje tega sporazuma v praksi.

2.

Sporazum začne veljati na datum začetka veljavnosti Uredbe (EU) št. 1024/2013 ali dan po podpisu tega sporazuma, kar koli nastopi pozneje.

3.

Obveznosti glede zaupnosti informacij so za obe instituciji zavezujoče tudi po prenehanju veljavnosti tega sporazuma.

4.

Ta sporazum se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Frankfurtu na Majni in Bruslju, 6. novembra 2013

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Evropsko centralno banko

Predsednik

M. DRAGHI


(1)  UL L 287, 29.10.2013, str. 63.

(2)  Sklep 2004/258/ES Evropske centralne banke z dne 4. marca 2004 o dostopu javnosti do dokumentov Evropske centralne banke (ECB/2004/3) (UL L 80, 18.3.2004, str. 42).

(3)  Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

(4)  Sklep 95/167/ES, Euratom, ESPJ Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 19. aprila 1995 o določbah, ki podrobneje urejajo uresničevanje preiskovalne pravice Evropskega parlamenta (UL L 78, 6.4.1995, str. 1).


Top