EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32013O0025

2013/458/EU: Smernica Evropske centralne banke z dne 30. julija 2013 o spremembah Smernice ECB/2011/23 o zahtevah Evropske centralne banke za statistično poročanje na področju zunanje statistike (ECB/2013/25)

OJ L 247, 18.9.2013, p. 38–42 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/guideline/2013/458/oj

18.9.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 247/38


SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 30. julija 2013

o spremembah Smernice ECB/2011/23 o zahtevah Evropske centralne banke za statistično poročanje na področju zunanje statistike

(ECB/2013/25)

(2013/458/EU)

IZVRŠILNI ODBOR EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 3.1 in 3.3, členov 5.1, 12.1, 14.3 in člena 16 Statuta,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (1) ter zlasti členov 4 in 8 Uredbe,

ob upoštevanju člena 7 Smernice ECB/2011/23 z dne 9. decembra 2011 o zahtevah Evropske centralne banke za statistično poročanje na področju zunanje statistike (2),

ob upoštevanju stališč Odbora Evropskega sistema centralnih bank za statistiko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V nekaterih primerih lahko stroga uporaba trenutne standardne metode vrednotenja za stanja lastniškega kapitala v družbah, v katere se neposredno vlaga in ki ne kotirajo na borzi, kot je določeno v Prilogi III k Smernici ECB/2011/23, vodi do izkrivljanj v neto stanju mednarodnih naložb. V teh primerih bi moralo biti državam članicam omogočeno, da uporabijo eno izmed drugih metod vrednotenja, določenih v šesti izdaji Priročnika MDS za plačilne bilance in mednarodne naložbe (Balance of Payments and International Investment Position Manual), in je zato treba Smernico ECB/2011/13 ustrezno spremeniti.

(2)

V skladu s členom 7 Smernice ECB/2011/23 je Izvršilni odbor Evropske centralne banke (ECB) upravičen izvesti tehnične spremembe prilog k Smernici ECB/2011/23, pod pogojem, da te spremembe ne spremenijo osnovnega konceptualnega okvira niti ne vplivajo na breme poročanja poročevalskih enot v državah članicah.

(3)

Spremembe prilog, določene v tej smernici, so tehnične spremembe, ki ne spremenijo osnovnih konceptualnih določb o zahtevah za poročanje podatkov niti ne vplivajo na breme poročanja v državah članicah –

SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO:

Člen 1

Spremembe

Prilogi II in III k Smernici ECB/2011/23 se spremenita v skladu s Prilogo k tej smernici.

Člen 2

Končne določbe

1.   Ta smernica začne učinkovati na dan, ko so o njej uradno obveščene nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro.

2.   Brez poseganja v člen 8(2) Smernice ECB/2011/23 se ta smernica uporablja od 1. junija 2014.

Člen 3

Naslovniki

Ta smernica je naslovljena na vse centralne banke Eurosistema.

V Frankfurtu na Majni, 30. julija 2013

Za Izvršilni odbor ECB

Predsednik ECB

Mario DRAGHI


(1)  UL L 318, 27.11.1998, str. 8.

(2)  UL L 65, 3.3.2012, str. 1.


PRILOGA

Prilogi II in III k Smernici ECB/2011/23 se spremenita, kot sledi:

1.

v Prilogi II se dela II in III v tabeli 3 nadomestita z naslednjim:

„II.   Vnaprej določena kratkoročna neto črpanja deviznih imetij (nominalna vrednost)

 

Preostala zapadlost

 

Do enega meseca

Več kakor en mesec in do treh mesecev

Več kakor tri mesece in do enega leta

Vse zapadlosti

Posojila, vrednostni papirji in vloge v tuji valuti

Geo 0

Geo 0

Geo 0

 

Odlivi (–)

Geo 0

Geo 0

Geo 0

 

Glavnica

Geo 0

Geo 0

Geo 0

 

Obresti

Geo 0

Geo 0

Geo 0

 

Prilivi (+)

Geo 0

Geo 0

Geo 0

 

Glavnica

Geo 0

Geo 0

Geo 0

 

Obresti

Geo 0

Geo 0

Geo 0

 

Agregatne kratke in dolge pozicije v nestandardiziranih in standardiziranih terminskih pogodbah v tujih valutah v razmerju do domače valute (vključno s terminskim delom pri valutnih zamenjavah)

Geo 0

Geo 0

Geo 0

 

Kratke pozicije (–)

Geo 0

Geo 0

Geo 0

 

Dolge pozicije (+)

Geo 0

Geo 0

Geo 0

 

Drugo

Geo 0

Geo 0

Geo 0

 

Odlivi, povezani z začasno prodajo (–)

Geo 0

Geo 0

Geo 0

 

Prilivi, povezani z začasnim nakupom (+)

Geo 0

Geo 0

Geo 0

 

Komercialni krediti (–)

Geo 0

Geo 0

Geo 0

 

Komercialni krediti (+)

Geo 0

Geo 0

Geo 0

 

Druge obveznosti (–)

Geo 0

Geo 0

Geo 0

 

Druge terjatve (+)

Geo 0

Geo 0

Geo 0

 

III.   Potencialna kratkoročna neto črpanja deviznih imetij

Potencialne obveznosti v tuji valuti

Geo 0

Geo 0

Geo 0

 

Jamstva za zavarovanje dolgov, ki zapadejo v enem letu

Geo 0

Geo 0

Geo 0

 

Druge potencialne obveznosti

Geo 0

Geo 0

Geo 0

 

Vrednostni papirji v tuji valuti z vgrajeno opcijo, ki imetniku omogoča predčasno unovčenje (puttable bonds)

 

 

 

Geo 0

Nečrpane brezpogojne kreditne linije pri:

Geo 0

Geo 0

Geo 0

 

Drugih nacionalnih denarnih oblasteh, BIS, MDS in drugih mednarodnih organizacijah

Geo 0

Geo 0

Geo 0

 

Drugih nacionalnih denarnih oblasteh (+)

Geo 0

Geo 0

Geo 0

 

BIS (+)

Geo 0

Geo 0

Geo 0

 

MDS (+)

Geo 0

Geo 0

Geo 0

 

Drugih mednarodnih organizacijah (+)

Geo 0

Geo 0

Geo 0

 

Pri bankah in drugih finančnih institucijah s sedežem v državi poročevalki (+)

Geo 0

Geo 0

Geo 0

 

Pri bankah in drugih finančnih institucijah s sedežem zunaj države poročevalke (+)

Geo 0

Geo 0

Geo 0

 

Nečrpane brezpogojne kreditne linije, dane:

Geo 0

Geo 0

Geo 0

 

Drugim nacionalnim denarnim oblastem, BIS, MDS in drugim mednarodnim organizacijam

Geo 0

Geo 0

Geo 0

 

Drugim nacionalnim denarnim oblastem (–)

Geo 0

Geo 0

Geo 0

 

BIS (–)

Geo 0

Geo 0

Geo 0

 

MDS (–)

Geo 0

Geo 0

Geo 0

 

Drugim mednarodnim organizacijam (–)

Geo 0

Geo 0

Geo 0

 

Pri bankah in drugih finančnih institucijah s sedežem v državi poročevalki (–)

Geo 0

Geo 0

Geo 0

 

Pri bankah in drugih finančnih institucijah s sedežem zunaj države poročevalke (–)

Geo 0

Geo 0

Geo 0

 

Agregatne kratke in dolge pozicije v opcijah v tujih valutah v razmerju do domače valute

Geo 0

Geo 0

Geo 0

 

Kratke pozicije

Geo 0

Geo 0

Geo 0

 

Kupljene prodajne opcije

Geo 0

Geo 0

Geo 0

 

Izdane nakupne opcije

Geo 0

Geo 0

Geo 0

 

Dolge pozicije

Geo 0

Geo 0

Geo 0

 

Kupljene nakupne opcije

Geo 0

Geo 0

Geo 0

 

Izdane prodajne opcije

Geo 0

Geo 0

Geo 0

 

PRO MEMORIA: opcije „in-the-money“

Geo 0

Geo 0

Geo 0

 

Po tekočem deviznem tečaju

Geo 0

Geo 0

Geo 0

 

Kratka pozicija

Geo 0

Geo 0

Geo 0

 

Dolga pozicija

Geo 0

Geo 0

Geo 0

 

+ 5 % (5-odstotna depreciacija)

Geo 0

Geo 0

Geo 0

 

Kratka pozicija

Geo 0

Geo 0

Geo 0

 

Dolga pozicija

Geo 0

Geo 0

Geo 0

 

– 5 % (5-odstotna apreciacija)

Geo 0

Geo 0

Geo 0

 

Kratka pozicija

Geo 0

Geo 0

Geo 0

 

Dolga pozicija

Geo 0

Geo 0

Geo 0

 

+ 10 % (10-odstotna depreciacija)

Geo 0

Geo 0

Geo 0

 

Kratka pozicija

Geo 0

Geo 0

Geo 0

 

Dolga pozicija

Geo 0

Geo 0

Geo 0

 

– 10 % (10-odstotna apreciacija)

Geo 0

Geo 0

Geo 0

 

Kratka pozicija

Geo 0

Geo 0

Geo 0

 

Dolga pozicija

Geo 0

Geo 0

Geo 0

 

Drugo

Geo 0

Geo 0

Geo 0

 

Kratka pozicija

Geo 0

Geo 0

Geo 0

 

Dolga pozicija

Geo 0

Geo 0

Geo 0“

 

2.

v Prilogi III se oddelek 6.1 nadomesti z naslednjim:

„6.1   Neposredne naložbe

Neposredne naložbe so povezane z rezidentom enega gospodarstva, ki ima nadzor ali pomembno stopnjo vpliva na upravljanje podjetja, ki je rezident drugega gospodarstva. V skladu z mednarodnimi standardi (BPM6) se kot dokazilo za tako razmerje uporablja merilo neposrednega ali posrednega lastništva 10 % glasovalnih pravic ali več v podjetju, ki je rezident enega gospodarstva, s strani vlagatelja, ki je rezident drugega gospodarstva. Na podlagi tega merila lahko neposredno naložbeno razmerje obstaja med različnimi povezanimi podjetji, ne glede na to, ali povezava vključuje eno verigo ali več. To razmerje se lahko razširi na družbe, ki so v razmerju do podjetja, v katero se neposredno vlaga, hčerinske družbe, hčerinske družbe teh hčerinskih družb in pridružena podjetja. Po vzpostavitvi neposredne naložbe se vsi nadaljnji finančni tokovi/imetja med povezanimi subjekti zajamejo kot transakcije/stanja neposrednih naložb.

Lastniški kapital obsega lastniški kapital v podružnicah ter vse deleže v hčerinskih družbah in pridruženih podjetjih. Reinvestirani dohodki so protipostavka deleža neposrednega vlagatelja v dohodkih, ki jih hčerinske družbe ali pridružena podjetja ne razdelijo kot dividende, in dohodkih podružnic, ki se ne nakažejo neposrednemu vlagatelju ter se zajamejo pod postavko „investicijski dohodek“ (glej oddelek 3.2.3).

Lastniški in dolžniški kapital pri neposrednih naložbah sta nadalje razčlenjena glede na vrsto razmerja med subjekti in glede na smer naložbe. Razlikovati je mogoče med tremi vrstami neposrednih naložbenih razmerij:

(a)

naložbe neposrednih vlagateljev v podjetjih z neposrednimi naložbami. Ta kategorija vključuje tokove (in stanja) naložb od neposrednega vlagatelja v podjetja z njegovimi neposrednimi naložbami (ne glede na to, ali ima nad njimi neposredni ali posredni nadzor ali vpliv);

(b)

povratne naložbe. Ta vrsta razmerja zajema tokove (in stanja) naložb od podjetij z neposredno naložbo k zadevnemu neposrednemu vlagatelju;

(c)

razmerje med sestrskimi podjetji. To zajema tokove (in stanja) med podjetji, ki se medsebojno ne nadzirajo in ne vplivajo drugo na drugo, vendar so vsa pod nadzorom ali vplivom istega neposrednega vlagatelja.

Za vrednotenje stanj neposrednih naložb se stanje lastniškega kapitala, ki kotira na borzi vrednostnih papirjev, vrednoti po tržnih cenah. Nasprotno se v primeru družb, v katere se neposredno vlaga in ki ne kotirajo na borzi, stanje lastniškega kapitala vrednoti na podlagi knjigovodskih vrednosti, pri čemer se uporabi enotna opredelitev, ki jo sestavljajo naslednje računovodske postavke:

(a)

vplačani kapital (brez lastnih deležev in vključno z vplačanim presežkom kapitala);

(b)

vse vrste rezerv (vključno z investicijskimi podporami, če jih računovodske smernice štejejo za rezerve družbe);

(c)

nerazdeljeni dobiček po pokritju izgube (vključno z rezultati za tekoče leto).

Pri lastniških vrednostnih papirjih družb, ki ne kotirajo na borzi, se lahko transakcije, ki se zajamejo v finančnem računu, razlikujejo od lastnih sredstev po knjigovodski vrednosti, ki se evidentirajo v stanju mednarodnih naložb. Te razlike se zajamejo kot prevrednotenja zaradi drugih sprememb cene.

Zaradi večje usklajenosti pri vrednotenju sredstev in obveznosti se lahko stanje lastniškega kapitala v družbah, v katere se neposredno vlaga in ki ne kotirajo na borzi, alternativno vrednoti po eni izmed drugih metod vrednotenja, navedenih v odstavku 7.16 BPM6, če gre za enega od naslednjih primerov:

(a)

vsaj eno podjetje v neposredni naložbeni verigi kotira na borzi vrednostnih papirjev, medtem ko vsaj eno podjetje ne kotira na borzi, to pa vodi do pomembnega izkrivljanja v neto stanju mednarodnih naložb družbe v verigi; v tem primeru se lahko kot referenca za vrednotenje povezanih družb, ki ne kotirajo na borzi, uporabi tržna cena družbe, ki kotira na borzi; ali

(b)

če se razlike pojavijo pri zajemanju pridobljenega dobrega imena v verigi podjetij z neposrednimi naložbami, kar vodi do pomembnega izkrivljanja v neto stanju mednarodnih naložb države, v kateri je družba iz sredine verige rezident; ali

(c)

če so računi podjetij v neposredni naložbeni verigi izraženi v različnih valutah in nihanja deviznih tečajev vodijo do pomembnega izkrivljanja v neto stanju mednarodnih naložb države, v kateri je rezident družba iz sredine verige.

Če se za vrednotenje stanja lastniškega kapitala v družbah, v katere se neposredno vlaga in ki ne kotirajo na borzi, uporabi alternativna metoda, se pripravljavca stanja mednarodnih naložb spodbuja, da obvesti pripravljavca v nasprotni državi o alternativni metodi in sodeluje s tem pripravljavcem zaradi zmanjšanja tveganja za dvostransko asimetrično zajemanje. Te informacije je treba posredovati znotraj ESCB v okviru obstoječih dogovorov in objaviti v publikaciji ECB o statističnih metodah za pripravo plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Evropske unije (European Union balance of payments/international investment position statistical methods), ki se uporablja za spremljanje konceptov, opredelitev in metod pripravljanja statističnih podatkov, ki jih uporabljajo države članice euroobmočja (kot je opisano v Prilogi V).

Kot dobra praksa se priporoča, da vse države članice pripravljajo podatke o stanjih lastniškega kapitala pri tujih neposrednih naložbah in reinvestiranih dohodkih na podlagi rezultatov raziskav tujih neposrednih naložb, ki se morajo zbirati vsaj na letni ravni (1).


(1)  Opustiti je treba naslednje nesprejemljive prakse: (i) prepustitev izbire merila vrednotenja poročevalskim enotam (tržne ali knjigovodske vrednosti); (ii) uporaba metode stalne inventarizacije/akumulacije tokov plačilne bilance za pripravljanje podatkov o stanjih.“


Top