EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 32013D0668
Council Decision 2013/668/CFSP of 18 November 2013 in support of World Health Organisation activities in the area of biosafety and biosecurity in the framework of the European Union Strategy against the proliferation of Weapons of Mass Destruction
Sklep Sveta 2013/668/SZVP z dne 18. novembra 2013 v podporo dejavnostim Svetovne zdravstvene organizacije na področju biološke varnosti in biološke zaščite v okviru strategije Evropske unije proti širjenju orožja za množično uničevanje
Sklep Sveta 2013/668/SZVP z dne 18. novembra 2013 v podporo dejavnostim Svetovne zdravstvene organizacije na področju biološke varnosti in biološke zaščite v okviru strategije Evropske unije proti širjenju orožja za množično uničevanje
OJ L 310, 20.11.2013, p. 13–19
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
In force
|
20.11.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 310/13 |
SKLEP SVETA 2013/668/SZVP
z dne 18. novembra 2013
v podporo dejavnostim Svetovne zdravstvene organizacije na področju biološke varnosti in biološke zaščite v okviru strategije Evropske unije proti širjenju orožja za množično uničevanje
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti členov 26(2) ter 31(1) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Evropski svet je 12. decembra 2003 sprejel strategijo EU proti širjenju orožja za množično uničevanje (v nadaljnjem besedilu: strategija EU), ki v poglavju III vsebuje seznam ukrepov proti širjenju tega orožja. |
|
(2) |
Unija dejavno izvaja omenjeno strategijo EU in uveljavlja ukrepe iz poglavja III strategije EU, zlasti ukrepe za okrepitev, izvajanje in splošno uporabo Konvencije o prepovedi izpopolnjevanja, proizvajanja in ustvarjanja zalog bakteriološkega (biološkega) in toksičnega orožja ter o njegovem uničenju (BTWC – Biological and Toxin Weapons Convention). |
|
(3) |
Na šesti (leta 2006) in sedmi (leta 2011) revizijski konferenci BTWC je Unija vse države pogodbenice pozvala, naj v celoti spoštujejo določbe BTWC ter po potrebi okrepijo nacionalne izvedbene ukrepe, tudi kazensko pravo, in nadzor nad patogenimi mikroorganizmi in toksini v okviru BTWC. |
|
(4) |
Svet je 14. aprila 2008 sprejel Skupni ukrep 2008/307/SZVP (1). Ta skupni ukrep je Svetovna zdravstvena organizacija (v nadaljnjem besedilu: SZO) uspešno izvedla do 31. decembra 2011. |
|
(5) |
Svet je 11. decembra 2008 sprejel nove smernice za ukrepanje, namenjene okrepitvi strategije EU. V poglavju IV strategije EU je navedeno, da Unija podpira usklajen in dopolnjujoč pristop do vprašanj biološke varnosti in biološke zaščite, ki omogoča zlasti optimalno upravljanje bioloških nevarnosti in groženj. |
|
(6) |
Svet je 18. julija 2011 sprejel Sklep 2011/429/SZVP (2) o podpori Unije oblikovanju nacionalnih regulativnih okvirov, zlasti na področju biološke varnosti in biološke zaščite. |
|
(7) |
Na sedmi revizijski konferenci je bila ponovno potrjena zavezanost držav pogodbenic, da sprejmejo potrebne nacionalne ukrepe v skladu s členi I, III in IV BTWC ter tako zagotovijo varnost in zaščito pred mikrobnimi in drugimi biološkimi agensi ali toksini v laboratorijih in drugih objektih ter med njihovim prevozom in preprečijo nepooblaščen dostop do takih agensov in toksinov ter njihovo nepooblaščeno odnašanje. Države pogodbenice z ustreznimi izkušnjami s pravnimi in upravnimi ukrepi za izvajanje določb BTWC so bile na konferenci tudi pozvane, naj drugim državam pogodbenicam pomagajo, če jih za to zaprosijo. Na konferenci so se zavzeli za takšno pomoč na regionalni podlagi. |
|
(8) |
Sedma revizijska konferenca je prav tako opozorila, kar zadeva člen VII BTWC, da nacionalna pripravljenost držav pogodbenic prispeva k mednarodnim zmogljivostim za odzivanje na izbruhe bolezni, tudi bolezni, ki jih povzroči domnevna uporaba biološkega ali toksičnega orožja, ter za preiskovanje takih izbruhov in blažitev njihovih posledic. |
|
(9) |
Na sedmi revizijski konferenci so bile države pogodbenice v zvezi s členom X BTWC pozvane, naj še naprej krepijo obstoječe mednarodne organizacije in mreže, še posebej tiste v okviru SZO, Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO), Svetovne organizacije za zdravje živali (OIE) in Mednarodne konvencije za varstvo rastlin (IPPC). |
|
(10) |
Mednarodni zdravstveni pravilnik (v nadaljnjem besedilu: MZP) je začel veljati 15. junija 2007. Ureja gibanje in nadzor izbruhov nalezljivih bolezni ne glede na njihov izvor in ukrepanje ob takih izbruhih ter od držav članic SZO zahteva, da vzpostavijo osnovne laboratorijske in nadzorne zmogljivosti na področju javnega zdravja in zaščite pred nalezljivimi boleznimi, potrebne za izvajanje MZP. Sekretariat SZO se je zavezal, da bo s svojega sedeža in regionalnih uradov države članice SZO podpiral pri izvajanju njihovih nacionalnih načrtov za uporabo MZP. Program SZO za upravljanje na področju zmanjševanja bioloških nevarnosti zagotavlja smernice za delovanje laboratorijev, in sicer z normativnimi smernicami, delavnicami in usposabljanjem o postopkih za zagotovitev biološke varnosti, o biološki zaščiti v laboratorijih in kodeksih ravnanja za odgovorno raziskovanje na področju naravoslovnih ved. Prav tako pa je pomemben pri pripravi smernic ZN o prevozu infektivnih snovi. V skladu z MZP javnozdravstveni laboratoriji sodelujejo pri pripravljenosti na ukrepanje v primeru bioloških, kemičnih, radioloških in jedrskih nevarnosti. Biološka varnost in biološka zaščita v laboratorijih sta opredeljeni v priročniku SZO Laboratory Biosafety (Biološka varnost v laboratorijih, 3. izdaja, letnik 2004) in smernicah z naslovom Biorisk Management: Laboratory Biosecurity Guidance (Upravljanje bioloških nevarnosti: smernice v zvezi z biološko zaščito v laboratorijih, letnik 2006). |
|
(11) |
SZO je edini nosilec izvajanja s strokovnim znanjem, temeljitim poznavanjem, osebjem, strukturo in viri, potrebnimi za izvajanje projektov in dejavnosti iz tega sklepa Sveta. |
|
(12) |
Komisiji se poveri nadzor nad pravilnim izvajanjem finančnega prispevka Unije – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
1. Da bi omogočila takojšnjo in praktično uporabo ustreznih elementov strategije EU, Unija prispeva k izvajanju odločitev, ki so jih države pogodbenice sprejele na sedmi revizijski konferenci BTWC, pri čemer ima naslednje cilje:
|
— |
zagotoviti varnost in zaščito pred mikrobnimi in drugimi biološkimi agensi ali toksini v laboratorijih in drugih objektih, po potrebi tudi med prevozom, in tako preprečiti nepooblaščen dostop do takih agensov in toksinov ter njihovo nepooblaščeno odnašanje, |
|
— |
z mednarodnim sodelovanjem na tem področju spodbujati ozaveščanje in dejavnosti za zmanjšanje bioloških nevarnosti, med drugim biološko varnost, biološko zaščito, bioetiko in pripravljenost na ukrepanje proti zlorabam bioloških agensov in toksinov. |
2. Ukrepom iz strategije EU ustrezajo tisti projekti, katerih namen je:
|
— |
spodbujanje upravljanja bioloških nevarnosti v laboratorijih z ozaveščanjem na nacionalni in regionalni ravni, |
|
— |
razvijanje nacionalnih strategij za upravljanje bioloških nevarnosti v laboratorijih za preprečevanje bioloških nevarnosti (demonstracijski model za države). |
Navedeni projekti so podrobno opisani v Prilogi.
Člen 2
1. Za izvajanje tega sklepa je odgovoren visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: VP).
2. Za tehnično izvedbo dejavnosti iz člena 1 je zadolžena SZO. Svojo nalogo opravlja pod odgovornostjo VP. V ta namen VP s SZO sklene potrebne dogovore.
Člen 3
1. Referenčni finančni znesek za izvajanje projektov iz člena 1(2) znaša 1 727 000 EUR.
2. Odhodki, financirani z zneskom iz odstavka 1, se upravljajo v skladu s postopki in pravili, ki veljajo za splošni proračun Unije.
3. Komisija nadzira pravilno upravljanje odhodkov iz odstavka 1. V ta namen sklene sporazum o financiranju s SZO. V sporazumu o financiranju je določeno, da SZO zagotovi prepoznavnost prispevka Unije glede na njegov obseg, kakor je določeno v Prilogi k temu sklepu.
4. Komisija si prizadeva skleniti sporazum o financiranju iz odstavka 3 čim prej po začetku veljavnosti tega sklepa. Če ima v tem postopku kakršne koli težave, o tem obvesti Svet; prav tako ga obvesti o datumu sklenitve sporazuma o financiranju.
Člen 4
VP o izvajanju tega sklepa poroča Svetu na podlagi rednih poročil, ki jih pripravi SZO. Ta poročila so izhodišče za ocenjevanje, ki ga opravi Svet. Komisija zagotovi informacije o finančnih vidikih projektov iz člena 1(2).
Člen 5
1. Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
2. Ta sklep preneha veljati 24 mesecev po datumu sklenitve sporazuma o financiranju iz člena 3(3). Če sporazum o financiranju v tem času ni sklenjen, pa preneha veljati 6 mesecev po njegovem sprejetju.
V Bruslju, 18. novembra 2013
Za Svet
Predsednica
C. ASHTON
(1) Skupni ukrep Sveta 2008/307/SZVP z dne 14. aprila 2008 v podporo dejavnostim Svetovne zdravstvene organizacije na področju biološke varnosti in biološke zaščite v laboratorijih v okviru Strategije Evropske unije proti širjenju orožja za množično uničevanje (UL L 106, 16.4.2008, str. 17).
(2) Sklep Sveta 2011/429/SZVP z dne 18. julija 2011 o stališču Evropske unije na sedmi konferenci držav pogodbenic o pregledu Konvencije o prepovedi izpopolnjevanja, proizvajanja in ustvarjanja zalog bakteriološkega (biološkega) in toksičnega orožja ter o njegovem uničenju (BTWC) (UL L 188, 19.7.2011, str. 42).
PRILOGA
1. Splošni okvir
Glavni cilj tega sklepa je s projekti, opisanimi v nadaljevanju, podpirati države pogodbenice pri izvajanju Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1540 in drugih ustreznih resolucij, Konvencije o prepovedi izpopolnjevanja, proizvajanja in ustvarjanja zalog bakteriološkega (biološkega) in toksičnega orožja ter o njegovem uničenju (BTWC) in Mednarodnega zdravstvenega pravilnika (MZP), in sicer predvsem vidikov v zvezi z varnostjo in zaščito pred biološkimi agensi in toksini v laboratorijih in drugih objektih, tudi med prevozom z enega mesta do drugega, ter tako preprečiti naravni, nenamerni ali namerni izpust bioloških materialov in bolje nadzorovati okužbe. Poleg tega naj bi prispeval k ozaveščanju o pristopih na področju upravljanja bioloških nevarnosti in spodbujanju izvajanja teh pristopov, k zagotavljanju z dokazi podprtih kontrol in kontrol, ki temeljijo na analizi tveganja, ter k spodbujanju izmenjave najboljših laboratorijskih praks, obenem pa naj bi pomagal državam pri izpolnjevanju zahtev glede osnovnih zmogljivosti laboratorijskih storitev v primeru najhujših nevarnosti za zdravje, kot so opredeljene v MZP.
2. Posebni projektni cilji
V preteklih nekaj letih sta postala izraza „biološka varnost“ in „obvladovanje bioloških tveganj“ vse bolj povezana, po vsem svetu pa je naraslo število laboratorijev z visoko zadrževalno stopnjo. Pri osredotočenju na gradnjo visoko izpopolnjenih objektov so številni drugi odločilni elementi celovitega programa za upravljanje bioloških nevarnosti pogosto podcenjeni, med drugim varnost, osebje in usposobljenost, dobre mikrobiološke tehnike, preiskava nesreč in incidentov ter vzdrževanje opreme. Poleg tega so bili pri osredotočenosti na izbrane objekte na nacionalni ravni morda zanemarjeni številni drugi nekoliko bolj konvencionalni laboratoriji, v katerih bi prav tako lahko uvedli sistem za celovito upravljanje bioloških nevarnosti ter zagotovili najnujnejšo opremo in zaloge za varnejše in stabilnejše delovanje.
Obstaja potreba po ozaveščanju, boljšem razumevanju nevarnosti, ki jim je izpostavljeno laboratorijsko okolje, in strategijah za obvladovanje omenjenih nevarnosti, pa tudi po zakonodajnih določbah in predpisih ter ustreznih smernicah. Spodbuja se k optimizaciji objektov in zagotavljanju nepogrešljivih zalog in izobraževanja osebja na vseh ravneh, s čimer bi dosegli ustrezno in celovito upravljanje bioloških nevarnosti v laboratorijih.
Ta sklep skuša na podlagi prizadevanj, ki so potekala v okviru Skupnega ukrepa 2008/307/SZVP v podporo dejavnostim SZO na področju biološke varnosti in biološke zaščite, odpraviti nekaj od zgoraj navedenih pomanjkljivosti.
V zvezi z izbranimi državami ali podregijami sta predlagana naslednja projekta:
2.1 Projekt 1: Spodbujanje upravljanja bioloških nevarnosti v laboratorijih z ozaveščanjem in razširjanjem na nacionalni in podregionalni ravni
2.1.1
|
(a) |
Spodbujati posamezne izbrane države ali podregije k izvajanju strategij za upravljanje bioloških nevarnosti v laboratorijih, s poudarkom na biološki varnosti in biološki zaščiti v laboratorijih. |
|
(b) |
Državam v določeni regiji omogočiti seznanitev z najboljšimi praksami in spoznanji ter njihovo izmenjavo. Da bi čim bolj izkoristili to priložnost, bo za nacionalne predstavnike organizirano usposabljanje, prilagojeno konkretnim potrebam, po možnosti skupaj s praktičnim delom. |
|
(c) |
Državam pomagati pri razširjanju najboljših praks in njihovem izvajanju v konkretnem okolju. |
2.1.2
|
(a) |
Boljše poznavanje prednosti izvajanja strategij za upravljanje bioloških nevarnosti v laboratorijih na nacionalni in podnacionalni ravni prek regionalnih delavnic, namenjenih usposabljanju. |
|
(b) |
Okrepljena zmogljivost in usposobljenost deležnikov za oceno bioloških nevarnosti, opredelitev in sprejetje strategij za blažitev, s katerimi bi to nevarnost znižali na sprejemljivo raven, zagotovitev nenehnega izboljševanja teh strategij ter razumno, varno, zanesljivo in odgovorno ravnanje s povzročitelji okužb. |
|
(c) |
Vzpostavitev skupine inštruktorjev v podporo nacionalnim programom usposabljanja in za širjenje informacij o možnostih za usposabljanje. |
2.1.3
(a) Zagotovitev možnosti za usposabljanje na regionalni ravni
Da bi zajeli vrsto deležnikov po vsej regiji in izpolnili njihove različne potrebe po usposabljanju, bodo predlagane različne regionalne delavnice, skupaj največ dve, ki se jih bo lahko udeležilo do petdeset udeležencev na posamezno delavnico. Da bi čim bolj izkoristili možnosti za srečanja ustreznih strokovnjakov in oblikovalcev politik v regiji, naj bi se v okviru delavnic vzpostavil tudi regionalni forum, na katerem bi lahko vsaka država članica izmenjala informacije o svojih dosežkih, izzivih in dobrih praksah s sosednjimi državami.
(b) Porast usposabljanj na nacionalni in/ali podnacionalni ravni
Poleg tega bo s pomočjo navedenih delavnic vzpostavljena lokalna skupina inštruktorjev, s čimer bo mogoče povečati število usposabljanj na nacionalni in/ali podnacionalni ravni ter tako zajeti različne nacionalne deležnike. Podpora bo zagotovljena zlasti tistim regionalnim državam, ki nimajo koristi od projekta 2, in sicer skupno največ sedemkrat, po možnosti v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki, da se zagotovi ozaveščanje med zadevnimi deležniki in okrepijo lokalne tehnične zmogljivosti za izvajanje regionalno dogovorjenih dobrih praks na centralni, vmesni in periferni ravni. Kadar je mogoče, se preuči možnost sodelovanja regionalnih in/ali nacionalnih združenj za biološko varnost.
Te dejavnosti bodo potekale v največ sedmih državah, ki bodo opredeljene kot primerne vsaka posamezno ali skupaj.
2.2 Projekt 2: Vzpostavitev nacionalnih strategij za preprečevanje bioloških nevarnosti v laboratorijih in okrepitev osnovnih laboratorijskih zmogljivosti (demonstracijski model za države)
2.2.1
|
(a) |
Povezati zadevne oblikovalce politik (tudi s področij javnega zdravja, zunanjih zadev, zdravja živali, okolja, šolstva in raziskav, pravosodja in trgovine) in osebje laboratorijev z vseh ravni ter jih pritegniti k vzpostavitvi, izvajanju in izboljšanju politik in praks upravljanja bioloških nevarnosti, pa tudi k spodbujanju preglednega in odgovornega zagotavljanja biološke varnosti in biološke zaščite. |
|
(b) |
Pomagati izbranim državam bolje opremiti njihove ključne javnozdravstvene laboratorije z opremo in zalogami, nepogrešljivimi za oblikovanje varnih, stabilnih in kakovostnih diagnostičnih zmogljivosti. Krepiti razvijanje posebnih osnovnih zmogljivosti v skladu z MZP, s posebnim poudarkom na laboratorijih in vstopnih točkah. |
|
(c) |
Na nacionalni ravni izboljšati poznavanje pomembnih normativnih dokumentov, sprejetih na mednarodni ravni, kot so dokument Evropskega odbora za standardizacijo Dogovor delavnice ISO 15793:2011 Upravljanje bioloških nevarnosti v laboratorijih, ISO 15189:2007 Medicinski laboratoriji – Posebne zahteve za kakovost in usposobljenost, ISO 15190:2003 Medicinski laboratoriji – varnostne zahteve, ISO/IEC 17025:2005 Splošne zahteve za usposobljenost preskuševalnih in kalibracijskih laboratorijev, ISO 9001:2008 Sistemi vodenja kakovosti – Zahteve in ISO 14001:2004 Sistemi ravnanja z okoljem – Zahteve z navodili za uporabo, in sicer s pomočjo oblikovalcev zdravstvenih politik na nacionalni ravni ter vodstva in osebja laboratorijev, ki so pozvani, naj se zavežejo zagotavljanju pregledne in odgovorne biološke varnosti in biološke zaščite ter sistemom za zagotavljanje kakovosti v laboratorijih. |
|
(d) |
Okrepiti medsektorsko sodelovanje in povezovanje v mreže, pri čemer si je treba prizadevati za udeležbo različnih nacionalnih deležnikov in organov, vključno z ministrstvi za zdravje, šolstvo, znanost in raziskave, kmetijstvo, promet, notranje in zunanje zadeve ter carinskimi organi. |
|
(e) |
Zagotoviti in pomagati razviti sredstva in ustrezne smernice za spodbujanje upravljanja bioloških nevarnosti v laboratorijih in krepitev nacionalnih laboratorijskih sistemov. |
2.2.2
|
(a) |
Različna usposabljanja, pripravljena in zagotovljena glede na opredeljene prednostne naloge in potrebe vsakega nacionalnega deležnika. |
|
(b) |
Okrepljena zmogljivost in usposobljenost za upravljanje bioloških nevarnosti in s tem zmanjšanje teh nevarnosti. |
|
(c) |
Izboljšanje ozaveščenosti nacionalnih deležnikov in zadevnih organov ter njihovo sodelovanje v proaktivnem dialogu o vprašanjih varnosti in zaščite pred nevarnimi biološkimi agensi in toksini v laboratorijih in drugih objektih. Boljše razumevanje in zaupanje med nacionalnimi deležniki, ki bi omogočilo medsektorski in usklajen pristop do upravljanja bioloških nevarnosti. |
|
(d) |
Spodbujanje k standardizaciji ter oblikovanje ustreznih orodij in smernic, s tem pa vzpostavitev ustreznih blažilnih ukrepov in nenehno izboljševanje njihove učinkovitosti. |
|
(e) |
Podpora krepitvi posebnih osnovnih zmogljivosti v skladu z MZP. |
|
(f) |
Revizija, preučitev in razvoj nacionalnih politik in strategij. |
|
(g) |
Strukturna izpopolnitev in organizacijska reforma, ki se načrtujeta in izvedeta z namenom udejanjenja sprejete strategije na trajnostni način. |
|
(h) |
Fizično omejevanje bioloških nevarnosti, podkrepljeno z zagotavljanjem potrebne opreme in posodobitvijo opredeljenega ključnega objekta. |
|
(i) |
Izmenjava dobrih praks z nacionalnimi kolegi na različnih stopnjah in povezovanje v mreže med laboratoriji z organizacijo srečanj in dejavnostmi za ozaveščanje. |
|
(j) |
Vzpostavitev potrebnih orodij, ki bodo v pomoč pri učinkovitem izvajanju projekta. |
2.2.3
Da bi dosegli namene iz točke 2.2.1, se bo projekt izvajal dve leti na podlagi dolgotrajne zavezanosti držav upravičenk, Unije in SZO. Projekt bo potekal v naslednjih dveh fazah:
(a) Pripravljalna faza
V okviru Skupnega ukrepa 2008/307/SZVP je SZO lahko ocenila potrebe nekaterih držav v zvezi z upravljanjem bioloških nevarnosti, med drugim tudi Indonezije, ter ugotovila, da so na nacionalni ravni zavezane vzpostavitvi jasnega političnega in tehničnega sodelovanja v skupnem projektu, namenjenem krepitvi upravljanja bioloških nevarnosti v laboratorijih na nacionalni ravni. Po dodatnih razpravah z Unijo in zadevno(-imi) vlado(-ami) bo mogoče določiti do dve državi, po možnosti povezani z nekaj sosednjimi državami, ki bi lahko sodelovali v projektu 2, pri čemer je treba upoštevati regionalne tehnične potrebe in hitro razvijajoče se diagnostične in raziskovalne zmogljivosti posameznih držav na biološkem področju in zlasti nacionalno zavezo v skladu z drugimi prizadevanji Unije in SZO.
Obravnavana bo možnost ponudbe ustreznega usposabljanja v tujini za izbrane državljane, s čimer bi odgovorno osebo za biološko varnost v zadevni državi oziroma državah usposobili v skladu z mednarodno dogovorjenimi standardi, tako da bi lahko vodila program na bolj trajnosten način.
Unija, SZO in izbrane države bodo ob koncu pripravljalnega postopka podpisale memorandum o soglasju.
(b) Izvedbena faza
V tej fazi bodo izbrane države oblikovale nacionalni krovni načrt in strateški akcijski načrt z opisom dejavnosti, ki se bodo izvajale, da se doseže dolgoročni cilj varnih, zaščitenih in zanesljivih laboratorijskih praks. Pri tem bo zajeto dokončanje načrtov za usklajevanje, da bi lahko vse deležnike obvestili o stanju nacionalne pripravljenosti za primer biološke nesreče, ter začetek usklajevanja odgovornosti za javno zdravje v okviru nacionalnega načrta pripravljenosti na biološke nevarnosti in/ali nesreče in primere ogroženosti javnega zdravja mednarodnih razsežnosti, kot je opredeljeno v MZP. Načrtovanje bi se moralo opirati na dejansko vodenje pobude in prevzem odgovornosti na nacionalni ravni.
Dejavnosti bodo zatem izvedene, oprema in zaloge pa zagotovljene v skladu z načrtom in dogovorom vseh zadevnih strani. Ta sklep bo zagotovil potrebno tehnično in finančno pomoč za povezovanje deležnikov na nacionalni ravni ter z mednarodnimi organizacijami in drugimi deležniki, s čimer bo podpiral njihove dejavnosti in jim pomagal, da postanejo odgovorni in aktivni globalni partnerji v strokovnih regionalnih združenjih in mednarodnih mrežah.
SZO bo skupaj z izbranimi državami pripravila poročila o napredku, v katerih bo ažurirala in ocenila izvajanje nacionalnih načrtov za izboljšanje upravljanja bioloških nevarnosti ter dosežke nacionalnih laboratorijev z vidika biološke varnosti, biološke zaščite in MZP; ta poročila bo nato poslala Uniji.
Ob koncu izvedbene faze bo organizirana podregionalna ali regionalna delavnica, namenjena izmenjavi izkušenj in dosežkov s sosednjimi državami.
3. Trajanje
Predvideno skupno trajanje za izvedbo tega sklepa je 24 mesecev.
4. Upravičenke
Upravičenke projekta 1 so države in podregije, izbrane v posvetovanju z Unijo, v katerih je treba izboljšati ozaveščenost v zvezi z upravljanjem bioloških nevarnosti ter strategije in prakse na tem področju, med njimi pa so lahko tudi države podpisnice BTWC.
Upravičenke projekta 2 so države, ki želijo s tem sklepom temeljito okrepiti svoje nacionalne zmogljivosti in usposobljenost, izbrane pa so v posvetovanju z Unijo in pristojnimi nacionalnimi organi, in sicer na podlagi zavezanosti izboljšanju upravljanja bioloških nevarnosti v laboratorijih in nacionalnih laboratorijskih sistemov.
5. Izvajalec
Projekte bo upravljala in izvajala SZO, v rednem posvetovanju z Unijo in ob podpori zunanjih strokovnih svetovalcev, če bo to potrebno in primerno.
6. Nosilec izvajanja: utemeljitev izbire
SZO je mednarodna organizacija, ki zagotavlja okvire, strokovno znanje in orodja za obveščanje, usmerjanje in podpiranje svojih držav članic pri varovanju zdravja ljudi v laboratorijskih okoljih in njihovi bližini, in sicer z ustreznim upravljanjem bioloških nevarnosti ter standardi, pravili in postopki v zvezi s tem. Ta projekt spada na področje splošnega pravno zavezujočega sporazuma MZP, ki znatno prispeva k varovanju javnega zdravja po svetu. SZO podpira svoje države pogodbenice z zagotavljanjem okvira za usklajevanje upravljanja dogodkov, ki lahko pomenijo resen problem mednarodnih razsežnosti na področju javnega zdravja, in bo izboljšala zmogljivost vseh držav za odkrivanje nevarnosti za javno zdravje, njihovo ocenjevanje, uradno obveščanje o njih in odzivanje nanje. SZO se je že začela pogovarjati s potencialnimi državami upravičenkami, da bi pridobila njihovo privolitev. Predlagane dejavnosti se opredelijo po večkratnih dialogih s temi državami, ki potekajo prek uradnega kanala SZO, in temeljijo na dejanskih potrebah in prednostnih nalogah v skladu z vsako posamezno nacionalno strategijo. Unija si ob podpori držav članic na ravni pristojne delovne skupine prizadeva za nadaljevanje plodnega sodelovanja s SZO, katerega začetki segajo v leto 2008.
7. Sofinanciranje
SZO ni donatorica ali agencija za zagotavljanje pomoči, temveč tehnična agencija, zato bi bil postopek sofinanciranja z zunanjimi subjekti izjemno zapleten, zlasti na področju varovanja zdravja, kjer imajo deležniki različne prednostne naloge in regionalne cilje. SZO bo zagotovila tehnično strokovno znanje in vodenje projekta, ni pa pristojna za zagotavljanje sredstev za skupne dejavnosti v tem okviru. Vendar pa se bodo drugi spremljevalni projekti, ki jih bo izvedla SZO v zvezi z laboratoriji, razumeli kot sinergijski ter medsebojno povezani in dopolnjujoči.
Projekt se sicer ne sofinancira s pomočjo sredstev, bo pa zato SZO delno ali v celoti pokrila plače osebja, ki sodeluje pri izvajanju projekta, kar se lahko razume kot stvarni vložek. SZO bo delno pokrila plače projektnega referenta, administratorja in nacionalnega svetovalca v Bangladešu. SZO bo v celoti pokrila še plače finančnega uradnika, koordinatorja, regionalnega strokovnega svetovalca in uradnih zdravnikov v Indoneziji, Mjanmaru in Nepalu.
8. Prepoznavnost
SZO s primernimi ukrepi zagotovi publiciteto dejstva, da Unija financira oba projekta. Ti ukrepi se izvajajo v skladu s Priročnikom za komunikacijo in prepoznavnost zunanjega delovanja Evropske unije, ki ga je objavila Komisija, ter katerimi koli drugimi smernicami, dogovorjenimi med Komisijo in SZO.
Posebna pozornost bo namenjena označevanju in javnem poudarjanju vloge Unije kot edine finančne podpornice obeh projektov.