15.11.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 318/28

(1)

Evropska komisija je 16. februarja 2012 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku), objavila začetek protidampinškega postopka v zvezi z uvozom keramične namizne in kuhinjske posode s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: zadevna država, Kitajska ali LRK) v Unijo.

(2)

Postopek je bil uveden na podlagi pritožbe, ki je bila 3. januarja 2012 vložena v imenu proizvajalcev EU (v nadaljnjem besedilu: pritožniki), ki predstavljajo več kot 30 % celotne proizvodnje keramične namizne in kuhinjske posode v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze prima facie o dampingu navedenega izdelka in znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za upravičenost začetka postopka.

(3)

Komisija je pritožnike, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike v LRK, uvoznike, trgovce, uporabnike, dobavitelje in združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, ter predstavnike LRK obvestila o začetku postopka. Komisija je obvestila tudi proizvajalce v Ruski federaciji, ki je bila v obvestilu o začetku predlagana kot možna primerljiva država. Zainteresirane strani so imele možnost pisno izraziti svoja stališča in zahtevati zaslišanje v roku, določenem v obvestilu o začetku. Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(4)

Glede na očitno veliko število proizvajalcev izvoznikov in nepovezanih uvoznikov je Komisija v obvestilu o začetku postopka proizvajalce izvoznike in nepovezane uvoznike pozvala, naj se ji javijo ter ji za obdobje od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2011 predložijo osnovne informacije o svojih dejavnostih, povezanih z zadevnim izdelkom. Na podlagi teh informacij bi se Komisija v skladu s členom 17 osnovne uredbe lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in bi v tem primeru izbrala vzorec.

(5)

Ker postopek vključuje veliko število proizvajalcev Unije, je Komisija v obvestilu o začetku sporočila, da je za ugotovitev škode v skladu s členom 17 osnovne uredbe začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Ta predizbor je bil izveden na podlagi informacij, ki so bile Komisiji na voljo v začetni fazi, in je temeljil na obsegu prodaje, velikosti, zemljepisne lege v Uniji in segmentu izdelka proizvajalca. Vključeval je šest proizvajalcev Unije s sedežem v petih državah članicah, ki so pokrivali vse glavne vrste izdelkov, pri čemer sta bila dva proizvajalca mali in srednje veliki podjetji (MSP). Ta predhodni vzorec je zajemal več kot 15 % ocenjene celotne proizvodnje Unije. Vendar eden od predhodno vzorčenih proizvajalcev ni želel biti vključen v vzorec, več zainteresiranih strani pa je navedlo, da je bila spregledana država članica z velikim obsegom proizvodnje in da je treba to državo vključiti v reprezentativni vzorec. Komisija je v skladu s tem spremenila predhodni vzorec, tako da je končni vzorec vključeval sedem proizvajalcev Unije s sedežem v šestih državah članicah, ki so pokrivali vse glavne vrste izdelkov, pri čemer sta bila dva od teh proizvajalcev MSP. Ta vzorec je zajemal več kot 20 % ocenjene celotne proizvodnje Unije.

(6)

Približno 400 proizvajalcev izvoznikov ali skupin proizvajalcev izvoznikov v LRK, ki predstavljajo več kot 60 % celotnega izvoza, je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Na podlagi informacij je Komisija začasno izbrala vzorec petih proizvajalcev izvoznikov z največjim obsegom izvoza v Unijo in pozvala vse znane proizvajalce izvoznike, da predložijo pripombe o predlaganem vzorcu. Dva proizvajalca izvoznika, ki sta bila predhodno izbrana v vzorec, sta nato spremenila svoje informacije za vzorčenje, zaradi česar njun obseg izvoza ni zadostoval za vključitev v vzorec. Komisija je nato izbrala končni vzorec na podlagi posodobljenih podatkov o petih največjih družbah glede na obseg izvoza. Vzorčene družbe predstavljajo skoraj 20 % izvoza vseh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Unijo.

(7)

Družbe ali skupine družb, nazadnje izbrane za vključitev v vzorec, so:

(8)

Ena družba je izpodbijala izbor vzorčenih družb in trdila, da bi morala biti vključena v vzorec. Navedla je, da število vzorčenih družb zaradi njene vključitve ne bi bilo preveliko in da njena vključitev ne bi povzročila zamud pri preiskavi, zlasti ker je družba razmeroma majhen izvoznik. Navedla je tudi, da je družba v tuji lasti in da vzorec brez njene vključitve ne bi bil reprezentativen.

(9)

Komisija opozarja, da so bile vzorčene družbe izbrane na podlagi največje količine obsega v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe ob upoštevanju števila proizvajalcev, ki ga je mogoče v razpoložljivem času ustrezno preiskati. Glede na to, da je družba razmeroma majhen izvoznik, njena vključitev z vidika obsega izvoza ne bi imela nobenega dodatnega pomena za reprezentativnost vzorca. Poleg tega je treba navesti, da se je družba javila zelo pozno, tj. štiri mesece po tem, ko so bili vsi proizvajalci izvozniki obveščeni o končnem izboru, in tudi po izvedbi preveritvenih obiskov v prostorih izbranih družb. Zato je bila zahteva za vključitev v vzorec zavrnjena.

(10)

Na vprašanja o vzorčenju je do izteka roka odgovorilo več kot šestdeset nepovezanih uvoznikov, ki so bili pripravljeni sodelovati v postopku. Pet od teh družb je bilo izbranih v vzorec. Teh pet nepovezanih uvoznikov je bilo izbranih glede na obseg ter vrednost uvoza in nadaljnje prodaje v Uniji, njihovo geografsko lego, poslovni model ter segment izdelka. Vzorčene družbe so predstavljale največji reprezentativni obseg ter vrednost uvoza in nadaljnje prodaje v Uniji, ki ju je mogoče v razpoložljivem času ustrezno preiskati. Glede na podatke, predložene v fazi vzorčenja, so te družbe v OP predstavljale približno 6 % uvoza zadevnega izdelka.

(11)

Da bi lahko proizvajalci izvozniki iz LRK vložili zahtevek za tržno gospodarsko obravnavo (v nadaljnjem besedilu: TGO) ali individualno obravnavo (v nadaljnjem besedilu: IO), če tako želijo, je Komisija kitajskim proizvajalcem izvoznikom, ki so to zahtevali, in kitajskim organom poslala obrazce zahtevka.

(12)

Enajst kitajskih proizvajalcev izvoznikov ali skupin proizvajalcev izvoznikov je zahtevalo TGO v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe ali IO, če bi preiskava pokazala, da ne izpolnjujejo pogojev za TGO. Trije od teh pritožnikov so bili vključeni v vzorec, ostalih osem pa ne. Eden od teh proizvajalcev izvoznikov, ki niso bili vključeni v vzorec, je nato umaknil svoj zahtevek za TGO, ohranil pa je zahtevek za IO. Preostala dva proizvajalca izvoznika iz vzorca in štiri druge družbe, ki niso bile vključene v vzorec, so zahtevali le IO.

(13)

Komisija je vprašalnike poslala petim vzorčenim proizvajalcem izvoznikom v LRK in skoraj 300 drugim proizvajalcem izvoznikom v LRK, ki so to zahtevali. Poleg tega so bili vprašalniki poslani sedmim proizvajalcem Unije, izbranim v vzorec, petim uvoznikom, izbranim v vzorec, štirim združenjem prodajalcev na drobno in distributerjev ter tudi posameznim prodajalcem na drobno in distributerjem, ki so to zahtevali. Vprašalniki so bili poslani tudi proizvajalcem izvoznikom v Indiji, Turčiji, Braziliji, na Tajskem in v Rusiji, ki so se štele za države kandidatke za ustrezno primerljivo državo.

(14)

Odgovore je poslalo trinajst proizvajalcev izvoznikov ali skupin proizvajalcev izvoznikov iz LRK in trije proizvajalci iz možnih primerljivih držav (Brazilije, Tajske in Rusije). Poleg tega je odgovore na vprašalnik poslalo sedem proizvajalcev Unije in pet uvoznikov, izbranih v vzorec. Odgovore na vprašalnik so poslali tudi en prodajalec na drobno, en distributer ter dve združenji prodajalcev na drobno in distributerjev.

(15)

Poleg tega je Komisija prejela prispevke več kot 20 uvoznikov, ki niso povezani s proizvajalcem izvoznikom, več prodajalcev na drobno, ponudnika programov trženja in kitajske gospodarske zbornice za proizvode lahke industrije in obrti (v nadaljnjem besedilu: CCCLA).

(16)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele pomembne za začasno ugotavljanje dampinga, nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(17)

Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih sedmih vzorčenih proizvajalcev Unije.

(18)

Vzorčeni proizvajalci Unije in drugi sodelujoči proizvajalci Unije so na podlagi določb člena 19 osnovne uredbe zahtevali, da se njihova identiteta ne razkrije. Trdili so, da bi lahko razkritje njihove identitete imelo znaten škodljiv vpliv.

(19)

Nekateri proizvajalci Unije, ki so pritožniki, izdelke dobavljajo strankam v Uniji, ki izdelke nabavljajo tudi na Kitajskem, pri čemer imajo neposredne koristi od tega uvoza. Navedeni pritožniki so trdili, da so zato v občutljivem položaju, ker nekatere njihove stranke morda ne bi bile zadovoljne, če bi vložili ali podprli pritožbo glede domnevno škodljivega dampinga. Zato so trdili, da obstaja nevarnost, da bi nekatere njihove stranke sprejele povračilne ukrepe. Poleg tega nekateri proizvajalci Unije, ki so pritožniki, izvažajo tudi na Kitajsko. Te družbe so trdile, da bi lahko vložitev ali podpora pritožbe zoper domnevno škodljiv damping ogrozila njihovo poslovanje na Kitajskem. Zahteva je bila odobrena, saj je bila ustrezno utemeljena.

(20)

Predstavniki nekaterih proizvajalcev izvoznikov, CCCLA in nekaterih nepovezanih uvoznikov so trdili, da niso mogli ustrezno uveljaviti svoje pravice do obrambe, saj identiteta pritožnikov in podpornikov pritožbe ni bila razkrita. Trdili so, da zainteresirane strani v takšnih okoliščinah niso mogle predložiti pripomb o položaju, znatni škodi, o tem, ali so lahko proizvajalci izključeni iz industrije Unije v skladu s členom 4(1)(a) osnovne uredbe, in/ali o reprezentativnosti vzorca. Vendar je treba navesti, da je Komisija zagotovila, da bi bilo mogoče ta vprašanja preveriti in obravnavati na podlagi dokumentacije, ki je zainteresiranim stranem na voljo za pregled, na primer na podlagi korespondence z zainteresiranimi stranmi, obvestil o položaju in izboru vzorca ter zahtev za ustrezno dokumentirane pripombe drugih strani. Zato je bil ta zahtevek zavrnjen.

—

Hunan Hualian China Industry Co, Ltd, Hunan Hualian Ebillion Industry Co., Ltd, Hunan Liling Hongguanyao China Industry Co., Ltd in Hunan Hualian Yuxiang China Industry Co., Ltd (v nadaljnjem besedilu: Hunan Hualian),

—

Guangxi Sanhuan Enterprise Group Holding Co., Ltd in Guangxi Sanhuan Lucky Xinda Export & Import Co., Ltd (v nadaljnjem besedilu: Guangxi Sanhuan),

—

CHL International Ltd in CHL Porcelain Industries Ltd (v nadaljnjem besedilu: CHL),

—

Shandong Zibo Niceton-Marck Huaguang Ceramics Limited, Shandong Silver Phoenix Company Limited in povezani prodajalec na drobno s sedežem v Hongkongu, Niceton International Limited (v nadaljnjem besedilu: Niceton),

—

Guangxi Province Beiliu City Laotian Ceramics Co., Ltd.,

—

Fujian Dehua Hiap Huat Koyo Toki Co., Ltd,

—

Shenzhen Baosanhe Ceramics Industrial Co., Ltd,

—

Chaozhou Fairway Ceramics Manufacturing Co., Ltd,

—

Chaozhou Mingyu Porcelain Industries Co., Ltd,

—

Shenzhen Grand Collection Industrial Co., Ltd in Chaozhou Grand Collection Tableware Co., Ltd (v nadaljnjem besedilu: Grand Collection),

—

Tienshan (Handan) Tableware Co., Ltd in

—

Zibo Kun Yang Ceramic Corporation Limited;

—

Symbol srl, Trevizo, Italija,

—

Metro AG, Dusseldorf, Nemčija,

—

Ritzenhoff & Breker GmbH & Co. KG, Bad Driburg, Nemčija,

—

Joseph Maeser GmbH, Dornbirn, Avstrija in

—

IKEA Supply AG, Pratteln, Švica;

(21)

Sodelujoči brazilski proizvajalec je zahteval, da mora njegova identiteta ostati zaupna, ker bi lahko razkritje identitete bistveno škodovalo njegovemu poslovanju. Zahteva se je štela za utemeljeno, zato je bila odobrena.

(22)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2011 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave ali OP). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2008 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(23)

Pritožniki so trdili, da bi bilo treba obdobje za oceno škode podaljšati za eno leto, pri čemer bi se to obdobje začelo leta 2007, CCCLA pa je trdila, da bi ga bilo treba skrajšati za eno leto, pri čemer bi se to obdobje začelo šele leta 2009. Prvi zahtevek ni bil odobren, ker v dokumentaciji ni bilo nobenega dokaza, da bi petletno obravnavano obdobje bolje izražalo gibanja, kot so predlagali pritožniki. Kar zadeva drugi zahtevek, se je CCCLA na splošno sklicevala na sodno prakso STO, ki bi pokazala, da člani STO ne smejo izbrati izhodišča, rezultat katerega je zgolj primerjava končnih točk, in da bi lahko imeli člani STO težave pri ugotavljanju obstoja znatne škode, če bi bilo mogoče na podlagi spremembe izhodiščnega leta preprosto spremeniti odločitev o obstoju škode. Vendar je preiskava pokazala, da bi skrajšanje obravnavanega obdobja v tem primeru povzročilo nepotrebno skrajšanje obdobja analize, kar bi z vidika vpliva gospodarske krize na nekatere kazalce lahko povzročilo tudi oblikovanje pristranske razlage gibanj škode. Zato sta bila oba zahtevka začasno zavrnjena.

(24)

Zadevni izdelek je keramična namizna in kuhinjska posoda, ki je trenutno uvrščena pod oznake KN 6911 10 00, ex 6912 00 10, ex 6912 00 30, ex 6912 00 50 in ex 6912 00 90, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek). Izdelek je lahko iz porcelana, navadne lončenine, kamenine, fajanse, fine lončenine ali drugih materialov. Glavne surovine vključujejo minerale, kot so kaolin, glinenec in kremen, pri čemer je od sestave uporabljenih surovin odvisna vrsta proizvedenega končnega keramičnega izdelka.

(25)

Keramična namizna in kuhinjska posoda se prodaja v veliko različnih oblikah, ki se postopno razvijajo. Uporablja se vsepovsod, npr. v gospodinjstvih, hotelih, restavracijah ali negovalnih ustanovah.

(26)

Med preiskavo je bilo predloženih in analiziranih več zahtevkov za izključitev določenih izdelkov iz obsega izdelka. Analiza teh zahtevkov je povzeta v nadaljevanju.

(27)

CCCLA je v svojih pripombah navedla, da je treba (fini) kostni porcelan izključiti iz obsega izdelka v preiskavi. (Fini) kostni porcelan naj bi se bistveno razlikoval od drugih vrst namizne in kuhinjske posode zaradi drugačnih fizikalnih značilnosti, proizvodnih postopkov, končne uporabe in dojemanja potrošnikov. Ker vsebuje pepel bikovih kosti, je prepoznaven po svoji belini in veliki prosojnosti. Zaradi velike mehanske trdnosti in odpornosti proti krušenju bi se proizvajal v veliko tanjših prerezih, pri čemer bi bila proizvodnja bolj izpopolnjena in dražja od običajne proizvodnje proizvajalcev Unije. Poleg tega bi (fini) kostni porcelan proizvajalo le nekaj proizvajalcev Unije.

(28)

V zvezi s temi trditvami je bilo med preiskavo najprej ugotovljeno, da opredelitev kostnega porcelana ni splošno sprejeta. (Fini) kostni porcelan je le ena od vrst mehkega porcelana, pri čemer je velik del njegovih surovin enak kot pri drugih keramičnih izdelkih. CCCLA je v svojih pripombah navedla nasprotujoče si izjave glede kombinacije in deleža različnih sestavin. Med preiskavo tudi ni bilo mogoče potrditi, da mora biti proizvodni postopek pri izdelavi (finega) kostnega porcelana veliko bolj izpopolnjen. Poleg tega je uporaba (finega) kostnega porcelana kot namizne posode povsod enaka, tako na Kitajskem kot tudi v Uniji. Prav tako trdnost in obstojnost nista specifični lastnosti (finega) kostnega porcelana. Tudi keramična namizna posoda v restavracijah ali gostinstvu je na primer posebej trdna in obstojna. In nenazadnje (fini) kostni material proizvaja veliko proizvajalcev Unije, ki so konkurenčni uvozu (finega) kostnega porcelana s poreklom iz Kitajske. Zato so zahtevki za izključitev (finega) kostnega porcelana iz obsega izdelka v preiskavi začasno zavrnjeni.

(29)

Dva proizvajalca izvoznika, CCCLA in različni uvozniki so trdili, da je treba keramične (kuhinjske) nože izključiti iz obsega izdelka. Ta zahtevek temelji na trditvi, da glede na njihove posebne lastnosti takšnih nožev ter drugih vrst keramične namizne in kuhinjske posode ni mogoče šteti za en sam izdelek. Keramični material za rezila keramičnih (kuhinjskih) nožev je običajno narejen iz cirkonijevega oksida, ki se ne uporablja pri „standardni“ namizni posodi, kot so skodelice in krožniki. Njihova stopnja zamenljivosti z glavnimi kategorijami izdelka v preiskavi bi bila omejena.

(30)

Pri preiskavi je bilo ugotovljeno, da imajo keramični (kuhinjski) noži enake fizikalne značilnosti (obliko in trdoto), industrijsko zasnovo in končno uporabo (rezanje) kot kovinski (kuhinjski) noži. Zato se razlikujejo od drugih izdelkov, obravnavanih v postopku, saj se zaradi njihove posebne oblike in fizikalnih značilnosti uporabljajo predvsem za shranjevanje živil.

(31)

Poleg tega je bilo navedeno, da v Uniji tehnologija za proizvodnjo teh keramičnih (kuhinjskih) nožev ni razvita, zato bi se z nadaljevanjem preiskave v zvezi s keramičnimi (kuhinjskimi) noži kršilo pravo Unije in STO. Pritožniki so priznali, da niso seznanjeni z obstojem takšne proizvodnje v Uniji.

(32)

Dodali so tudi, da se keramični (kuhinjski) noži prodajajo le na posebnih lokacijah, pri čemer bi bile drugačne tudi distribucijske poti (distributerji kuhinjskih orodij) in predstavniško združenje (nožarsko združenje). Vendar na podlagi preiskave ni bilo mogoče potrditi, da bi se lahko ta vprašanja enačila z drugačnim dojemanjem potrošnikov v primerjavi z drugimi vrstami keramične namizne in kuhinjske posode.

(33)

Prav tako so trdili, da ukrepi za keramične nože ne bi prispevali k ponovni vzpostavitvi poštenih tržnih pogojev za namizno posodo, ampak bi škodovali končnim potrošnikom (keramičnih (kuhinjskih) nožev). Nekatere strani so navedle, da glede na to, da se keramični (kuhinjski) noži v Uniji ne proizvajajo, znatna škoda industrije Unije v zvezi s tem ni mogoča. Komisija je določila, da je analiza teh zahtevkov odvisna od sklepa v zvezi s tem, ali se keramični (kuhinjski) noži ter druge vrste keramične namizne in kuhinjske posode štejejo za en sam izdelek.

(34)

Na podlagi premislekov iz uvodne izjave (30) je bilo pri preiskavi začasno sklenjeno, da se keramični (kuhinjski) noži bistveno razlikujejo od drugih vrst keramične namizne in kuhinjske posode zaradi drugačnih fizikalnih značilnosti, proizvodnih postopkov in končne uporabe. Zato je zahtevek za izključitev teh nožev iz obsega izdelka v tej preiskavi začasno sprejet.

(35)

Dva uvoznika sta navedla, da je treba namizno in kuhinjsko posodo kitajskega/orientalskega videza izključiti iz obsega izdelka. Glavni navedeni razlog je bil, da se ti izdelki v Uniji ne bodo proizvajali, da se je povpraševanje po tem blagu v Uniji vedno pokrilo z uvozom in da uvoz tovrstnih izdelkov ne bi negativno vplival na noben tržni delež industrije Unije.

(36)

Na podlagi preiskave je bilo ugotovljeno, da ta kategorija nima niti splošno sprejete in objektivne opredelitve niti določenih lastnosti, s katerimi bi jo bilo mogoče opredeliti. Poleg tega lahko izdelke v takšnem slogu proizvajajo tudi proizvajalci Unije. Namizna in kuhinjska posoda kitajskega/orientalskega videza tudi nima edinstvene ali drugačne končne uporabe. Nenazadnje je preiskava pokazala, da se v veliko azijskih restavracijah uporablja namizna posoda v zahodnem slogu in da je mogoče zadevne izdelke enostavno nadomestiti. Zato so zahtevki za izključitev izdelkov kitajskega/orientalskega videza iz obsega izdelka v preiskavi začasno zavrnjeni.

(37)

Na eni strani je bilo navedeno, da je treba trpežen porcelan zaradi njegovih edinstvenih fizikalnih značilnosti in proizvodnega postopka izključiti iz obsega izdelka. Surovine trpežnega porcelana, ki so bolj vzdržljive in trdne, vključujejo 6–10 % aluminijevega prahu, pri čemer je postopek priprave surovin (kaolina) edinstven. Za izdelavo trpežnega porcelana bi bili potrebni izurjeni delavci, pri čemer bi bili njegova kakovost in cena v primerjavi s tradicionalno namizno posodo višji. Poleg tega izdelka ne bi proizvajal noben proizvajalec Unije.

(38)

Na drugi strani je uvoznik navedel, da trpežna namizna posoda, ki se običajno uporablja v hotelih, predstavlja znaten delež celotne kitajske proizvodnje keramike, zato bi bili rezultati preiskave ob neupoštevanju tega izdelka zavajajoči.

(39)

Na podlagi preiskave je bilo ugotovljeno, da trpežen porcelan nima niti splošno sprejete in objektivne opredelitve niti neizpodbitnih lastnosti, s katerimi bi ga bilo mogoče opredeliti. Poleg tega lahko tudi proizvajalci Unije proizvajajo to vrsto namizne posode, pri čemer izdelki iz Unije neposredno konkurirajo izdelkom iz Kitajske. Trpežen porcelan tudi nima edinstvene ali drugačne končne uporabe. Zato so zahtevki za izključitev trpežnega porcelana iz obsega izdelka v preiskavi začasno zavrnjeni.

(40)

Švedsko združenje, ki zastopa zadevne švedske uvoznike, je predlagalo izključitev ročno izdelanega porcelana iz obsega izdelka v preiskavi. Pri tem se je sklicevalo na dolgoletno zgodovino takšnega rokodelstva na Kitajskem, njegovo cenovno sprejemljivost in dejstvo, da potrošniki drugače dojemajo kitajske ročno izdelane predmete kot strojno izdelane predmete v Uniji.

(41)

Vendar je bilo na podlagi preiskave ugotovljeno, da na eni strani za to kategorijo ni nobene splošno sprejete/objektivne opredelitve in da na drugi strani več proizvajalcev Unije izdeluje ročno izdelan porcelan. Pri preiskavi niso bile ugotovljene bistveno drugačne fizikalne značilnosti kot pri drugih vrstah keramične namizne in kuhinjske posode niti drugačno dojemanje potrošnikov v primerjavi z ročno izdelanim porcelanom iz Unije. Zato se zahtevek za izključitev ročno izdelanega porcelana iz obsega izdelka v preiskavi začasno zavrne.

(42)

Različni uvozniki so predlagali izključitev ročno poslikane namizne posode iz obsega izdelka v preiskavi. Predloženi razlogi so se nanašali na dejstvo, da je ročno poslikana namizna posoda namenjena določeni vrsti potrošnikov, da se lahko uporablja za drugačne namene kot tradicionalna namizna posoda (npr. za okras), da se v Uniji ne proizvaja v komercialnih količinah, da ni neposredno konkurenčna niti zamenljiva z drugo kuhinjsko/namizno posodo, na drugačno dojemanje potrošnikov, njeno razkošnost in večjo krhkost, skupaj z njenim posebnim proizvodnim postopkom, večjo delovno intenzivnostjo in sodelovanjem zelo izkušenih delavcev.

(43)

Na podlagi preiskave je bilo ugotovljeno, da je izdelek do ročne poslikave popolnoma enak namizni posodi, ki ni ročno poslikana. Prav tako je bilo pojasnjeno, da dejstvo, da postopek izdelave vključuje več ročnega dela, ne pomeni, da je izdelek drugačen; večina končnih uporabnikov dejansko težko razlikuje (če sploh) med ročno poslikanim porcelanom in porcelanom, ki ni ročno poslikan. Na podlagi preiskave je bilo tudi ugotovljeno, da je končna uporaba ročno poslikane namizne posode običajno enaka kot pri drugih vrstah keramične namizne posode in da ta posoda ni nujno bolj krhka. Poleg tega več proizvajalcev Unije proizvaja ročno poslikan porcelan, izdelki, proizvedeni v Uniji, pa so neposredno konkurenčni uvoženim izdelkom. Zato so zahtevki za izključitev ročno poslikane namizne posode iz obsega izdelka v preiskavi začasno zavrnjeni.

(44)

Uvoznik je predlagal izključitev namizne posode z ročno figurativno podglazurno poslikavo iz obsega izdelka v preiskavi. Navedeni razlogi so se nanašali na dejstvo, da so za namizno posodo z ročno podglazurno poslikavo značilni drugačen proizvodni postopek, drugačna uporaba (uporablja se lahko za hrano in pijačo, medtem ko se izdelki z nadglazurno poslikavo običajno ne morejo) ter drugačna kakovost in fizikalne značilnosti, pri čemer je primerna za shranjevanje in serviranje hrane, pomivanje v pomivalnem stroju in uporabo v mikrovalovni pečici. Zadevna stran je tudi navedla, da noben proizvajalec Unije ni zmožen in pripravljen proizvajati komercialnih količin namizne posode z ročno figurativno podglazurno poslikavo, pri čemer je opozorila, da izključitev namizne posode z ročno figurativno podglazurno poslikavo iz obsega izdelka v preiskavi ne bi pomenila nevarnosti za izogibanje. Prav tako je trdila, da jo potrošnik dojema drugače, saj se bolj kot za del tovrstne posode šteje za zbirateljski porcelan/način življenjskega sloga in se ne prodaja v kompletih.

(45)

Vendar je bilo na podlagi preiskave ugotovljeno, da na eni strani za to kategorijo ni nobene splošno sprejete/objektivne opredelitve in da jo na drugi strani lahko izdeluje več proizvajalcev Unije. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so izdelki, proizvedeni v Uniji, neposredno konkurenčni uvoženim izdelkom. Rezultati preiskave so pokazali, da je izdelek fizično popolnoma enak namizni posodi, ki ni ročno poslikana, in da povprečni potrošnik ne razlikuje med namizno posodo z ročno figurativno podglazurno poslikavo in drugimi vrstami okrašene namizne posode. Prav tako je bilo pojasnjeno, da dejstvo, da postopek izdelave zahteva bolj izkušene delavce, ne pomeni, da je izdelek drugačen, in da je končna uporaba namizne posode z ročno figurativno podglazurno poslikavo v osnovi enaka kot pri drugih vrstah keramične namizne posode. Zato so zahtevki za izključitev namizne posode z ročno podglazurno poslikavo iz obsega izdelka v preiskavi začasno zavrnjeni.

(46)

Nekateri uvozniki v svojih pripombah navajajo, da je treba preiskavo omejiti na trge, ki jih trenutno oskrbujejo proizvajalci Unije, ki so se pritožili. V nasprotnem primeru bi dajatve škodile nekaterim „specializiranim“ uvoznikom, pri čemer ti ne bi mogli kupovati od proizvajalcev Unije. Navedli so tudi, da proizvajalci Unije z blagovnimi znamkami ne proizvajajo za druge družbe in da ne zagotavljajo majhnih naročil niti ne delajo z odlitki, ki so potrebni za nekatere oblike. Prav tako proizvajalci Unije ne bi bili prilagodljivi in ne bi zagotavljali izdelkov, namenjenih za darila.

(47)

Ta zahtevek je začasno zavrnjen, ker je presplošen in nejasen ter ne vključuje objektivne podlage za takšno izključitev. Poleg tega imajo proizvajalci Unije velik razpon izdelkov in redno ponujajo nove izdelke, zato se razpon zbirk in izdelkov stalno spreminja. Vrste izdelkov, ki jih proizvaja industrija Unije, in njihova kakovost so pogosti tudi pri izvoznikih. Na podlagi preiskave je bilo tudi ugotovljeno, da nekateri proizvajalci Unije proizvajajo izdelke pod blagovnimi znamkami drugih strank. Prav tako se je izkazalo, da so izdelki, proizvedeni v Uniji, neposredno konkurenčni uvoženim izdelkom iz Kitajske, da je obe vrsti izdelkov mogoče enostavno nadomestiti ter da so zanje značilni enaka končna uporaba, podobni proizvodni postopki in enako dojemanje potrošnikov. Vprašanje glede prilagodljivosti je obravnavano v oddelku o interesu Unije.

(48)

Uvoznik s proizvodnjo na Kitajskem je navedel, da je treba uvoz izdelkov iz kamenine, ki vključujejo predvsem kuhinjsko posodo, izključiti iz obsega izdelka. Po navedbah te zainteresirane strani bi bil obseg proizvodnje izdelkov iz kamenine v Uniji majhen, pri čemer je zelo verjetno, da so pritožniki vključili izdelke iz kamenine zaradi izogibanja. Uvoznik je tudi trdil, da so cene, ki jih zaračunava za uvožene izdelke, veliko višje od cen, ki jih zaračunava kateri koli drug proizvajalec v Uniji, in da ta uvoz ne povzroča padanja cen ali škode.

(49)

Vendar so rezultati preiskave pokazali, da je obseg proizvodnje kamenine v Uniji znaten. Prav tako je bilo sklenjeno, da so izdelki iz kamenine, proizvedeni v Uniji, neposredno konkurenčni enakim izdelkom, uvoženim iz Kitajske, da je obe vrsti izdelkov mogoče enostavno nadomestiti ter da so zanje značilni enaka končna uporaba, podobni proizvodni postopki, enako dojemanje potrošnikov in enake fizikalne značilnosti. Navedbe v zvezi s ceno so obravnavane v uvodni izjavi (240). Zato se zahtevek za izključitev kamenine iz obsega izdelka v preiskavi začasno zavrne.

(50)

Poleg tega je zainteresirana stran navedla, da je treba glazirane in/ali emajlirane izdelke iz kamenine ali nebele in/ali sortirane glazirane in/ali emajlirane izdelke iz kamenine izključiti iz obsega preiskave. Vendar sklepa v zvezi s tem v tej fazi postopka ni bilo mogoče sprejeti.

(51)

Uvoznik je navedel, da je obseg izdelka v preiskavi preširok, zato ni mogoče razumno primerjati različnih vrst izdelkov. Uvoznik s proizvodnimi interesi na Kitajskem je izrazil podobno stališče. Nekatere strani so se v zvezi s tem sklicevale tudi na izključno okrasne predmete.

(52)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da so zadevna merila, ki se uporabljajo za določanje, ali se lahko izdelek, ki je predmet preiskave, obravnava kot en sam izdelek, tj. njegove osnovne fizikalne in tehnične značilnosti, podrobno določena v nadaljevanju. Izključno okrasni predmeti torej niso zajeti. Kljub temu, da se različne vrste keramične namizne in kuhinjske posode dejansko lahko razlikujejo v nekaterih posebnih lastnostih, je bilo na podlagi preiskave prav tako ugotovljeno, da so z izjemo keramičnih nožev njihove osnovne lastnosti enake. Poleg tega dejstvo, da je lahko proizvodni postopek zadevnega izdelka nekoliko drugačen, ni samo po sebi merilo, na podlagi katerega bi bilo mogoče opredeliti dva ali več različnih izdelkov. Nenazadnje je bilo na podlagi preiskave tudi ugotovljeno, da se različne vrste zadevnega izdelka na splošno prodajajo prek istih prodajnih poti. Medtem ko se nekatere specializirane trgovine morda osredotočajo na nekatere določene vrste, velik del distributerjev (prodajalci na drobno, veleblagovnice, supermarketi) prodaja različne vrste keramične namizne in kuhinjske posode, da bi potrošnikom ponudili široko izbiro. Zato se zahtevki glede preširokega obsega izdelka v preiskavi začasno zavrnejo.

(53)

Ena od zadevnih strani je navedla, da je treba nek keramičen mlinček za začimbe izključiti iz obsega izdelka. Vendar na podlagi preiskave ni bilo mogoče sprejeti sklepa o njihovih posebnih značilnostih, zato je bil zahtevek začasno zavrnjen.

(54)

Rezultati preiskave so pokazali, da imajo vse vrste keramične namizne in kuhinjske posode, kljub razlikam v lastnostih in obliki, enake osnovne fizične in tehnične značilnosti, tj. keramična posoda, namenjena predvsem za stik z živili, ter se v osnovi uporabljajo za iste namene, pri čemer se lahko obravnavajo kot različne vrste istega izdelka.

(55)

Poleg dejstva, da imajo enake osnovne fizikalne in tehnične značilnosti, so vse te različne oblike in vrste medsebojno neposredno konkurenčne ter v veliki meri zamenljive. To jasno kaže dejstvo, da med njimi ni jasnih ločnic, tj. da prihaja do prekrivanja in konkurence med različnimi vrstami izdelkov, pri čemer običajni kupci zelo redko razlikujejo med izdelki iz porcelana in izdelki, ki niso iz porcelana.

(56)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah (29)–(34), se je prav tako štelo, da je ustrezno omejiti opredelitev obsega izdelka, na podlagi katere se je začela ta preiskava, tako da se izključijo keramični noži. Zadevni izdelek je torej začasno opredeljen kot keramična namizna in kuhinjska posoda, razen keramičnih nožev, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki je trenutno uvrščena pod oznake KN 6911 10 00, ex 6912 00 10, ex 6912 00 30, ex 6912 00 50 in ex 6912 00 90.

(57)

V okviru tega postopka in v skladu s stalno prakso Unije se torej šteje, da je treba vse zgoraj opisane vrste izdelka, razen keramičnih nožev, obravnavati kot en sam izdelek.

(58)

Preiskava je pokazala, da imajo keramična namizna in kuhinjska posoda, ki jo industrija Unije proizvaja in prodaja v Uniji, keramična namizna posoda, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu LRK, ter keramična namizna in kuhinjska posoda, ki se uvaža v Unijo iz LRK, vključno z izdelki, ki se proizvajajo in prodajajo v Braziliji, ki se šteje kot primerljiva država, enake osnovne fizikalne in kemijske značilnosti ter enake osnovne končne uporabe.

(59)

Med preiskavo so nekatere zainteresirane strani navedle, da keramična namizna in kuhinjska posoda, ki jo proizvaja industrija Unije in ki se prodaja na trgu Unije, ni podobna zadevnemu izdelku. Trdile so, da to dokazujejo zlasti razlike med izdelki v zvezi z lastnostmi, kakovostjo, dojemanjem potrošnikov, prodajnimi potmi in segmentacijo. Poleg tega so navedle, da potrošniki v Uniji zadevni izdelek običajno obravnavajo kot cenejši izdelek in da navedeni izdelki nimajo prednosti blagovnih znamk.

(60)

Preiskava je pokazala, da si navedbe uvoznikov v zvezi s tem nasprotujejo. Medtem ko so nekateri trdili, da je zadevni izdelek običajno slabše kakovosti in ostaja v drugačnem cenovnem razredu kot izdelki, izdelani v Uniji, so drugi trdili, da se keramična namizna in kuhinjska posoda blagovnih znamk, izdelana v zadevni državi, uvaža iz Kitajske po višjih cenah.

(61)

Na eni strani je en nevzorčeni uvoznik navedel, da nemški proizvajalci zlasti izpostavljajo pomen, ki ga ima oznaka „izdelano v Nemčiji“ za kakovost. Zadevna stran je navedla, da je kakovost jedilnega pribora nekaterih nemških blagovnih znamk zaradi proizvodne metode bistveno boljša, drugi uvozniki pa so navedli, da kupujejo na Kitajskem zaradi dobre kakovosti, livarskih zmogljivosti in izurjenih delavcev. Preiskava je potrdila, da se v Uniji izdeluje keramična namizna in kuhinjska posoda visoke in nizke kakovosti in da se prodaja prek enakih distribucijskih poti, tj. neodvisnih prodajalcev na drobno, nespecializiranih supermarketov, veleblagovnic itd., kot zadevni izdelek. Ti izdelki torej konkurirajo na istem trgu.

(62)

Poleg tega na keramični namizni in kuhinjski posodi ni nujno navedena država porekla. Zato potrošnik pogosto zelo težko razlikuje med keramično namizno in kuhinjsko posodo, proizvedeno v zadevni državi, ter izdelki, proizvedenimi v Uniji.

(63)

Zato se sklene, da ima keramična namizna in kuhinjska posoda, ki se proizvaja v zadevni državi in iz nje izvaža, keramična namizna in kuhinjska posoda, ki se proizvaja in prodaja na brazilskem trgu, ter keramična namizna in kuhinjska posoda, ki se proizvaja in prodaja v Uniji, kljub nekaterim manjšim razlikam enake osnovne fizikalne značilnosti in končno uporabo in se zato šteje za enak izdelek v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(64)

V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe se v protidampinških preiskavah v zvezi z uvozom s poreklom iz LRK normalna vrednost določi v skladu z odstavki 1 do 6 navedenega člena za proizvajalce, za katere je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe. Ta merila so zgolj zaradi lažjega sklicevanja na kratko povzeta spodaj:

(65)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (12), je enajst proizvajalcev izvoznikov ali skupin proizvajalcev izvoznikov iz LRK zahtevalo tržnogospodarsko obravnavo (v nadaljnjem besedilu: TGO) ter v predpisanem roku izpolnilo obrazec zahtevka za TGO. Vendar je en proizvajalec izvoznik nato umaknil svoj zahtevek za TGO.

(66)

Sodišče je v zadevi C-249/10 P, Brosmann in drugi proti Svetu, razsodilo, da se tehnika vzorčenja iz člena 17 osnovne uredbe ne sme uporabiti za namene odločanja o zahtevkih za individualno tržnogospodarsko obravnavo na podlagi člena 2(7)(c) navedene uredbe. Sodišče je ugotovilo, da so sodelujoči proizvajalci, ki niso vključeni v vzorec, v skladu s členom 2(7)(c) osnovne uredbe upravičeni do proučitve svojih zahtevkov za tržnogospodarsko obravnavo, ne glede na to, ali je bilo treba za družbe, ki niso vključene v vzorec, izračunati individualno stopnjo dampinga (3). V skladu s to sodbo je bilo odločeno, da se proučijo zahtevki za TGO, ki so jih predložili trije proizvajalci izvozniki ali skupine proizvajalcev izvoznikov, vključene v vzorec, in zahtevki sedmih proizvajalcev izvoznikov ali skupin proizvajalcev izvoznikov, ki niso bile vključene v vzorec. Komisija je pridobila vse potrebne informacije in preverila informacije, navedene v zahtevku za TGO, v prostorih zadevnih družb.

(67)

Ustaljena in usklajena praksa Unije je, da se prouči, ali skupina povezanih družb kot celota izpolnjuje pogoje za TGO. Zato se preiskava v zvezi s TGO, kadar je v proizvodnjo ali prodajo zadevnega izdelka neposredno ali posredno vključena podrejena družba ali katera koli druga družba, povezana z vlagateljem iz LRK, izvede posamezno za vsako družbo in za skupino družb kot celoto.

(68)

Glede na navedeno so bili preverjeni zahtevki za TGO desetih proizvajalcev izvoznikov, ki zajemajo šestnajst pravnih oseb.

(69)

Ugotovljeno je bilo, da nobeden od desetih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov ali skupin proizvajalcev izvoznikov iz LRK ne izpolnjuje meril za odobritev TGO. Preiskava v zvezi s TGO je razkrila zlasti, da nobeden od proizvajalcev izvoznikov, in sicer posameznih ali kot skupina, nima jasno določene zbirke osnovnih računovodskih evidenc, ki se pregledujejo neodvisno v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi. Preiskava je pokazala tudi, da sedem družb ali skupina družb Komisiji ni mogla dokazati, da ni bilo pomembnega izkrivljanja, prenesenega iz prejšnjega sistema netržnega gospodarstva. Tri od desetih družb tudi niso dokazale, da so bile poslovne odločitve sprejete glede na tržne pogoje in brez vmešavanja države, pri čemer stroški odražajo tržne vrednosti.

(70)

Poleg tega je bilo med preveritvenim obiskom ene od navedenih družb ugotovljeno, da je zadevna družba v svojem obrazcu zahtevka za TGO navedla zavajajoče in pomanjkljive informacije, zlasti glede povezane družbe. Njeno sodelovanje je bilo na splošno zelo pomanjkljivo, zato je bila obveščena, da se lahko uporabi člen 18(1) osnovne uredbe, pri čemer je bila pozvana, naj predloži svoje pripombe. Predložene pripombe so potrdile pomanjkanje sodelovanja, zlasti s povezano družbo. Zato se začasno odloči, da je ni mogoče več šteti za sodelujočega proizvajalca izvoznika in da bodo vse začasne ali dokončne ugotovitve temeljile na podatkih, ki so na voljo v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(71)

Komisija je ugotovitve o TGO uradno razkrila zadevnim družbam iz LRK, organom LRK in pritožniku. Ti so imeli možnost, da svoja stališča predložijo v pisni obliki in zahtevajo zaslišanje, če zanj obstajajo posebni razlogi.

(72)

Nekatere družbe so trdile, da Komisija ni odgovorila na njihov zahtevek za TGO v treh mesecih, kot določa člen 2(7)(c) osnovne Uredbe. Preiskava zato ne bi bila veljavna zaradi postopkovne napake, pri čemer bi jo morala Komisija v skladu s sodbo v zadevi Brosmann  (4) zaključiti.

(73)

Komisija priznava, da zaradi velikega števila zahtevkov za TGO, ki so bili proučeni in preverjeni na kraju samem na Kitajskem, v tem primeru ni bilo mogoče sprejeti odločitve o zahtevkih za TGO v predpisanem obdobju. Vendar se opozarja, da je Splošno sodišče nedavno odločilo, da odločitev o TGO, ki ni sprejeta v trimesečnem roku, predpisanem v členu 2(7)(c) osnovne uredbe, sama po sebi še ni zadosten razlog za razveljavitev predpisa o uvedbi protidampinških ukrepov (5). Zahtevek se zato zavrne.

(74)

Poleg tega je šest družb izpodbijalo oceno Komisije, da nimajo jasno določene zbirke računovodskih evidenc, ki se pregledujejo neodvisno v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi. Komisija je natančno proučila te zahtevke in ugotovila, da predložene obrazložitve niso bile dovolj utemeljene, da bi ovrgle splošne ugotovitve, oblikovane na podlagi preverjanj na kraju samem. V nekaterih primerih so bile namreč nove predložene informacije v nasprotju s predhodno predloženimi informacijami, v nekaterih drugih primerih pa so družbe predložile nove dokaze, ki niso bili predloženi ali niso bili na voljo med preverjanji na kraju samem.

(75)

Pet družb je izpodbijalo tudi ugotovitve Komisije, da niso dokazale, da ni bilo pomembnega izkrivljanja, prenesenega iz prejšnjega sistema netržnega gospodarstva. Vendar prejete pripombe ne morejo povzročiti spremembe ugotovitev, ki jih je Komisija sprejela na podlagi preveritvenih obiskov. Družbe zlasti niso predložile dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče zavrniti prvotne ugotovitve Komisije, da so bila iz netržnega gospodarstva prenesena izkrivljanja, na primer glede sredstev in pravic do uporabe zemljišč.

(76)

Dve družbi sta izpodbijali ugotovitve, da nista dokazali, da so bile poslovne odločitve sprejete glede na tržne pogoje in brez vmešavanja države, pri čemer stroški odražajo tržne vrednosti. Zlasti pripombe ene družbe niso bile dovolj utemeljene, da bi ovrgle ugotovitev Komisije, da je država posegla v njeno politiko zaposlovanja, druga družba pa je predložila nove in nasprotujoče si informacije glede nakupa surovin.

(77)

Iz navedenega sledi, da nobena razlaga ni dovolj utemeljena, da bi lahko spremenila ugotovitve glede odločitve o TGO.

(78)

Na podlagi navedenega nobeden od desetih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov ali skupin proizvajalcev izvoznikov iz LRK, ki so zahtevale TGO, ni mogel dokazati, da izpolnjuje vsa merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe.

(79)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se za države, ki jih zajema navedeni člen, uvede dajatev na ravni države, če je to potrebno, razen kadar lahko družbe dokažejo, da izpolnjujejo vsa merila iz člena 9(5) osnovne uredbe Ta merila so zgolj zaradi lažjega sklicevanja povzeta spodaj:

(80)

Trije proizvajalci izvozniki, ki so bili vključeni v vzorec, ter sedem proizvajalcev izvoznikov, ki niso bili vključeni v vzorec in so zahtevali TGO, so vložili tudi zahtevek za IO, če jim TGO ne bi bila odobrena. Poleg tega so dva proizvajalca izvoznika, vključena v vzorec, in štirje proizvajalci izvozniki, ki niso bili izbrani v vzorec, zahtevali le IO. V skladu s členom 17(1) osnovne uredbe so se proučili le zahtevki za IO, ki so jih vložile vzorčene družbe.

(81)

Na podlagi razpoložljivih informacij in ker so bili vsi zahtevki za TGO začasno zavrnjeni, se začasno sklene, da vse vzorčene družbe, ki so vložile zahtevek za IO, izpolnjujejo merila za odobritev IO.

(82)

Zahtevke za individualno preiskavo v skladu s členom 17(3) osnovne uredbe je predložilo sedem sodelujočih proizvajalcev izvoznikov ali skupin proizvajalcev izvoznikov, ki niso bili vključeni v vzorec.

(83)

V tej fazi postopka Komisija ni sprejela nobene odločitve glede zahtev za individualno preiskavo, pri čemer bodo te sprejete pravočasno.

(84)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe mora biti normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bila odobrena, določena na podlagi domačih cen ali konstruirane normalne vrednosti v primerljivi državi.

(85)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da namerava Rusko federacijo uporabiti kot ustrezno primerljivo državo za določitev normalne vrednosti, pri čemer je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe v zvezi s tem.

(86)

Komisija je prejela številne pripombe, v katerih je bilo navedeno, da Rusija ni ustrezna primerljiva država. Iz prejetih informacij je bilo zlasti razvidno, da je v Rusiji razvit trg vrhunskega porcelana, ki je specializiran za okrasni porcelan z dragimi materiali, pri čemer je domača proizvodnja zadevnega izdelka razmeroma majhna v primerjavi z domačo potrošnjo. Poleg tega je ruski trg zaščiten z netarifnimi ovirami, npr. certifikacijskim sistemom GHOST. Zato se je štelo, da Rusija ni ustrezna primerljiva država.

(87)

Glede na to je Komisija proučila, ali bi lahko bile druge države smiselna izbira za primerljivo državo, pri čemer je poslala dopise znanim proizvajalcem v več državah, vključno s Tajsko, Indijo, Malezijo, Turčijo, Brazilijo, Ukrajino, Indonezijo, Egiptom, Kolumbijo, Južno Korejo, Bangladešem in Argentino, na podlagi katerih so proizvajalci iz Indije, Turčije, Brazilije in Rusije potrdili svojo pripravljenost na sodelovanje s Komisijo. Vendar so le trije proizvajalci iz Brazilije, Tajske in Rusije izpolnili vprašalnike. Na podlagi preiskave je bilo ugotovljeno, da ima Brazilija konkurenčen domači trg za keramično namizno in kuhinjsko posodo z velikim številom proizvajalcev in razmeroma nizkimi carinami. Podatki, ki jih je predložil sodelujoči brazilski proizvajalec, so bili analizirani, pri čemer je bilo ugotovljeno, da zagotavljajo zanesljive informacije, na katerih bi lahko temeljila normalna vrednost.

(88)

Glede na navedeno in ob upoštevanju vseh informacij, ki so bile na voljo v tej fazi postopka, je Brazilija začasno izbrana kot ustrezna in smiselna primerljiva država v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe.

(89)

Ker so bili vsi zahtevki za TGO zavrnjeni, je bila normalna vrednost za vse kitajske proizvajalce izvoznike določena na podlagi informacij, ki jih je predložil proizvajalec v primerljivi državi, v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe.

(90)

V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe je Komisija najprej proučila, ali je bila prodaja podobnega izdelka neodvisnim strankam v Braziliji reprezentativna. Ugotovljeno je bilo, da je bila domača prodaja podobnega izdelka brazilskega sodelujočega proizvajalca reprezentativna v primerjavi z zadevnim izdelkom, ki so ga proizvajalci izvozniki, vključeni v vzorec, izvozili v Unijo.

(91)

Komisija je nato proučila, ali se lahko ta prodaja šteje za običajen potek trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je bilo izvedeno z določitvijo deleža dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam. Prodajne transakcije so se štele za dobičkonosne, kadar je bila cena na enoto enaka proizvodnim stroškom ali višja od njih. Tako so bili določeni proizvodni stroški brazilskega proizvajalca v OP.

(92)

Za vrste izdelka, pri katerih je bilo več kot 80 % obsega prodaje zadevne vrste izdelka na domačem trgu prodanih po ceni, višji od stroškov, in pri katerih je tehtana povprečna prodajna cena navedene vrste izdelka ustrezala vsaj proizvodnim stroškom na enoto, je bila normalna vrednost glede na vrsto izdelka izračunana kot tehtano povprečje dejanskih domačih cen celotne prodaje zadevne vrste, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne.

(93)

Kadar je obseg dobičkonosne prodaje vrste izdelka predstavljal 80 % celotnega obsega navedene vrste ali manj in kadar je bila tehtana povprečna cena navedene vrste nižja od proizvodnih stroškov na enoto, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtana povprečna cena le dobičkonosne prodaje navedene vrste v OP.

(94)

Za vrste izdelka, ki niso bile dobičkonosne, je bila normalna vrednost konstruirana z uporabo proizvodnih stroškov brazilskega proizvajalca, ki so se jim prišteli prodajni, splošni in upravni stroški ter dobiček v zvezi z dobičkonosnimi vrstami izdelka brazilskega proizvajalca.

(95)

Ker so vsi sodelujoči proizvajalci izvozniki, ki jim je bila odobrena IO, izvažali neposredno neodvisnim strankam v Uniji, so bile izvozne cene v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe določene na podlagi izvoznih cen zadevnega izdelka, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo.

(96)

Primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno je bila izvedena na podlagi franko tovarna. Za določitev stopnje dampinga so se posamezne cene franko tovarna vzorčenih izvoznikov primerjale z domačimi prodajnimi cenami primerljivega proizvajalca ali konstruirano normalno vrednostjo, kot je ustrezno.

(97)

V skladu s členom 2(10) osnovne uredbe so se za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. Po potrebi so bile izvedene prilagoditve v zvezi s stopnjo trgovine, razlikami v fizikalnih značilnostih in drugimi dejavniki, ki vplivajo na primerljivost cen, zlasti „trženje blagovne znamke“.

(98)

Najprej se je preverilo, ali je bila prilagoditev stopnje trgovine v skladu s členom 2(10)(d) osnovne uredbe utemeljena. V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da je Kitajska izvažala večinoma na ravni trgovine na debelo, medtem ko je bila prodaja v primerljivi državi izvedena tudi v obliki prodaje na drobno. Preiskava je pokazala tudi, da so različne distribucijske verige na obeh trgih vplivale na raven cen in s tem na pošteno primerljivost izvozne cene in normalne vrednosti. Preiskava je poleg tega pokazala, da je Kitajska večinoma izvažala v velikih količinah, večina domače prodaje v primerljivi državi pa je bila izvedena v manjših količinah, zaradi česar so se cene na enaki ravni trgovine na zadevnih trgih razlikovale. Da bi bila primerjava med izvozno ceno in normalno vrednostjo poštena, je bila normalna vrednost prilagojena na podlagi razlik v ceni na isti ravni trgovine v primerljivi državi in po potrebi razlik v ceni, ugotovljenih glede na prodane količine na posamezni ravni trgovine.

(99)

Nato se je preverilo, ali je bila prilagoditev razlik v fizikalnih značilnostih v skladu s členom 2(10)(a) osnovne uredbe utemeljena. V zvezi s tem je preiskava pokazala, da kitajski proizvajalci izvozniki svoje izdelke razvrščajo v največ pet različnih skupin od A do E, katerih cene se zelo razlikujejo. Velika večina izvoza v Unijo zajema skupine A, B in C ali njihovo kombinacijo. Vendar to razvrščanje ni splošno in ne temelji na splošnih standardih industrije, ampak je specifično za posamezne družbe in omogoča razlikovanje cen. Na drugi strani proizvajalec primerljive države na domačem brazilskem trgu prodaja le izdelke, podobne izdelkom iz skupine A, zaradi česar je bil ugotovljen vpliv na primerljivost cen. Izvozna cena je bila zato navzgor prilagojena stopnji kitajske skupine A, da bi bila primerljiva ceni izdelka, ki ga primerljivi proizvajalec prodaja na brazilskem trgu.

(100)

Preiskava je pokazala tudi, da brazilski proizvajalec na brazilskem trgu prodaja le proizvode z blagovno znamko, pri čemer kitajski proizvajalci izvozniki ne prodajajo proizvodov z blagovno znamko, ampak t. i. „izdelke zasebnih blagovnih znamk“ ali generično keramično namizno in kuhinjsko posodo. Stranke običajno štejejo izdelke z blagovno znamko za izdelke z določenim ugledom, zagotovljeno kakovostjo in obliko, kar pomeni višje tržne cene, pri čemer se generični izdelki (izdelki lastnih blagovnih znamk), ki imajo enake fizikalne in tehnične značilnosti, običajno prodajajo po znatno nižjih cenah. Čeprav dodane vrednosti izdelka z blagovno znamko običajno ni mogoče natančno količinsko opredeliti, ker nanjo vpliva veliko različnih dejavnikov, kot so dojemanje potrošnikov, prepoznavanje cene in drugih dejavnikov, ki niso količinsko opredeljivi, je brazilski proizvajalec v tem primeru potrdil, da se lahko njegovi keramični izdelki z blagovno znamko na brazilskem trgu prodajo po bistveno višjih cenah kot drugi izdelki brez blagovnih znamk (generični izdelki). Zato je bila normalna vrednost v skladu s členom 2(10)(k) osnovne uredbe dodatno prilagojena.

(101)

Kadar je bilo ustrezno, so bile dodatne prilagoditve v zvezi s stroški prevoza, zavarovanjem, manipulativnimi stroški in drugimi s tem povezanimi stroški, stroški pakiranja, kredita, provizije in bančnimi stroški izvedene v vseh primerih, v katerih je bilo ugotovljeno, da so smiselne, točne in podprte z dokazi.

(102)

V skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe so bile stopnje dampinga za proizvajalce izvoznike, ki jim je bila odobrena IO, določene na podlagi primerjave prilagojene tehtane povprečne normalne vrednosti, določene za primerljivo državo, z vsako prilagojeno tehtano povprečno izvozno ceno posamezne družbe, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve.

(103)

Za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso bili izbrani v vzorec, je bilo izračunano tehtano povprečje stopenj dampinga vzorčenih proizvajalcev izvoznikov. Na podlagi tega je začasna stopnja dampinga za nevzorčene proizvajalce izvoznike, izražena kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, 26,6 %.

(104)

Da bi se izračunala stopnja dampinga na ravni države, ki se uporabi za nesodelujoče ali neznane proizvajalce izvoznike iz LRK, je bila najprej ugotovljena raven sodelovanja, in sicer s primerjavo obsega izvoza v Unijo, ki so ga prijavili sodelujoči proizvajalci izvozniki, z enakovrednimi Eurostatovimi statističnimi podatki.

(105)

V tej preiskavi se je sodelovanje LRK štelo za visoko glede na razdrobljeno industrijo, saj proizvajalci izvozniki, ki so se javili, predstavljajo več kot 60 % celotnega izvoza zadevnega izdelka iz LRK v Unijo. Zato je bila stopnja dampinga na ravni države za druge proizvajalce izvoznike določena na podlagi tehtanega povprečja najvišjih stopenj dampinga, ki so bile določene za reprezentativne vrste in količine izdelka vzorčenih proizvajalcev izvoznikov. Na podlagi tega je bila stopnja dampinga na ravni države začasno določena na 58,8 % cene CIF meja unije brez plačane dajatve.

(106)

Na podlagi tega so začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(107)

Za določitev celotne proizvodnje Unije so se uporabile vse razpoložljive informacije o proizvajalcih Unije, vključno s podatki iz pritožbe in naknadnih pripomb glede proizvajalcev, ki se niso javili v tej preiskavi. Celotna proizvodnja podobnega izdelka v Uniji je bila ocenjena z ekstrapoliranjem podatkov, ki so jih predložila evropska in nacionalna združenja in ki so bili navzkrižno preverjeni s podatki, ki so jih predložili posamezni proizvajalci, ter raziskovalnimi in statističnimi viri.

(108)

V OP je podobni izdelek v Uniji proizvajalo več kot 200 proizvajalcev Unije. Na podlagi navedenega v prejšnji uvodni izjavi je bilo ocenjeno, da celotna proizvodnja Unije v OP znaša približno 240 200 ton. Proizvajalci Unije, ki predstavljajo celotno proizvodnjo Unije, pomenijo industrijo Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe (v nadaljnjem besedilu: industrija Unije). Industrija Unije je bila razdeljena na dva dela: mala in srednje velika podjetja ter velike družbe. Mala in srednje velika podjetja so predstavljala 42 % celotne proizvodnje Unije v navedenem obdobju. Proizvodnja Unije je dejansko zelo razdrobljena, vendar zgoščena v Češki republiki, Francoski republiki (Franciji), Nemčiji, Italiji, Republiki Poljski (na Poljskem), Portugalski republiki (na Portugalskem), Romuniji, Kraljevini Španiji (Španiji) ter Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske (Združenem kraljestvu).

(109)

Potrošnja Unije je bila določena na podlagi statističnih podatkov Eurostata o uvozu izdelka v preiskavi in pripomb glede prodaje industrije Unije na domačem trgu.

(110)

Na podlagi tega je bila potrošnja Unije naslednja:

Preglednica 1

(111)

Potrošnja keramične namizne in kuhinjske posode v Uniji se je v obravnavanem obdobju skupno zmanjšala za 12 %. Najbolj se je zmanjšala med letoma 2008 in 2009, in sicer za 17 %.

(112)

To splošno zmanjšanje potrošnje v obravnavanem obdobju je treba obravnavati skupaj z okrevanjem po gospodarski krizi leta 2009. Trg keramične namizne in kuhinjske posode ima dobre možnosti (6).

(113)

Na podlagi Eurostatovih podatkov so obseg, tržni delež in povprečne cene uvoza zadevnega izdelka naslednje:

Preglednica 2

(114)

Obseg celotnega uvoza iz Kitajske se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 9 % in je v OP obsegal 485 814 ton. Vendar je treba opozoriti, da se je uvoz iz Kitajske v smislu deleža zmanjšal za manj kot skupna potrošnja v EU. Tržni delež kitajskega uvoza, analiziran z vidika celotnega obravnavanega obdobja, se je dejansko povečal s 64,8 % leta 2008 na 66,9 % v OP.

(115)

V obravnavanem obdobju se je uvozna cena povečala za 17,7 %, tj. s 1 274 EUR/tono na 1 499 EUR/tono. To je povprečna uvozna cena na tono celotnega uvoza zadevnega izdelka, zato bi lahko spremembe v ponudbi vplivale na gibanje.

(116)

Za ugotovitev nelojalnega nižanja prodajnih cen se je tehtano povprečje prodajnih cen vzorčenih proizvajalcev Unije, zaračunanih nepovezanim strankam na trgu Unije in prilagojenih na raven franko tovarna, tj. brez stroškov prevoza v Uniji ter po odbitku popustov in rabatov, primerjalo z ustreznim tehtanim povprečjem cen sodelujočih izvoznikov iz LRK, zaračunanih prvi neodvisni stranki na trgu Unije, tj. brez popustov in po potrebi prilagojenih cenam CIF meja Unije ter tudi ustrezno prilagojenih zaradi obstoječih carinskih dajatev, stroškov carinjenja in stroškov po uvozu. Cene izdelkov iz nižjih skupin so bile prilagojene cenam skupine A, saj so bili izdelki iz nižje skupine z vidika potrošnika konkurenčni izdelkom iz skupine A, kot je ugotovljeno tudi v uvodni izjavi (61). Tudi cene industrije Unije so bile prilagojene zaradi razlik v stopnji trgovine in izravnave cenovnega elementa, povezanega s trženjem blagovne znamke, če je bilo to ustrezno.

(117)

Primerjava je pokazala, da se je v OP zadevni dampinški izdelek iz LRK v Uniji prodajal po cenah, ki so nelojalno znižale prodajne cene industrije Unije za 26,3 % do 47,6 %.

(118)

Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe proučila vse pomembne gospodarske dejavnike in kazalce, ki vplivajo na stanje industrije Unije.

(119)

Makroekonomski kazalci (proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, zaposlenost, produktivnost in višina stopenj dampinga) so bili ocenjeni na ravni celotne industrije Unije. Ocena je temeljila na informacijah, ki so jih predložila evropska in nacionalna združenja ter so bile navzkrižno preverjene s podatki, ki so jih predložili proizvajalci Unije, in uradnimi javnimi statističnimi podatki.

(120)

Analiza mikroekonomskih kazalcev (zaloge, prodajne cene, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb, zmožnost zbiranja kapitala, plače in proizvodni stroški) je bila izvedena na ravni vzorčenih proizvajalcev Unije. Ocena je temeljila na njihovih informacijah, ki so bile ustrezno preverjene.

(121)

Za nekatere mikroekonomske kazalce (prodajne cene, dobičkonosnost, donosnost naložb in proizvodni stroški) so se rezultati vzorčenih družb v posebnem segmentu tehtali v skladu z deležem tega segmenta v celotni proizvodnji Unije (s specifično težo v smislu obsega proizvodnje posameznega segmenta v celotnem sektorju keramične namizne posode, tj. 42 % za mala in srednje velika podjetja ter 58 % za druge družbe). Tako je bilo zagotovljeno, da rezultati velikih družb niso izkrivljali analize škode, ampak da se je primerno upoštevalo stanje manjših družb, ki skupaj predstavljajo velik delež proizvodnje Unije, kadar je bilo to mogoče.

(122)

V obravnavanem obdobju so bile proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti industrije Unije naslednje:

Preglednica 3

(123)

Proizvodnja industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 15 %. Na splošno je bilo zmanjšanje proizvodnje v istem obdobju večje kot zmanjšanje potrošnje Unije. Proizvodnja se leta 2010 ni okrepila v enakem obsegu kot potrošnja.

(124)

Proizvodna zmogljivost industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 13 %. Kljub temu se je stopnja izkoriščenosti zmogljivosti v zadevnem obdobju dodatno znižala, tj. skupno za 2 % do 74,1 %.

(125)

Obseg prodaje industrije Unije nepovezanim strankam na domačem trgu se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za več (za 8 % več), kot se je zmanjšala potrošnja. Ugotavlja se, da se je obseg prodaje med letoma 2009 in 2010 še naprej zmanjševal, medtem ko se je potrošnja povečala za 8 %.

Preglednica 4

(126)

Tržni delež industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 9 % oziroma za 2,1 odstotne točke.

Preglednica 5

(127)

Zaposlenost se je zmanjševala v celotnem obravnavanem obdobju, in sicer se je skupno zmanjšala za 21 %. Vzorec gibanja je enak vzorcu zmanjševanja obsega prodaje nepovezanim strankam na trgu Unije.

Preglednica 6

(128)

Produktivnost delovne sile industrije Unije, merjena s proizvodnjo na zaposleno osebo na leto, se je v obravnavanem obdobju povečala za 8 %. Eden od razlogov za to je prizadevanje industrije Unije za odziv na pritisk, ki je izhajal iz dampinškega uvoza iz Kitajske.

Preglednica 7

(129)

Stopnje dampinga so navedene zgoraj v oddelku o dampingu. Vse stopnje, ki so bile določene, so znatno nad stopnjo de minimis. Poleg tega učinka dejanske stopnje dampinga glede na obseg in cene dampinškega uvoza ni mogoče obravnavati kot zanemarljivega.

(130)

Stopnja končnih zalog industrije Unije se je v obravnavanem obdobju v absolutnem smislu zmanjšala za 14 %. Preiskava je razkrila, da to ni ključen kazalec za to vrsto industrije, ki dejansko posluje na podlagi naročil.

Preglednica 8

(131)

Prodajne cene industrije Unije so se v obravnavanem obdobju na domačem trgu zmanjšale za 12 %.

Preglednica 9

(132)

V obravnavanem obdobju so bili dobičkonosnost, denarni tok, donosnost naložb, zmožnost zbiranja kapitala, naložbe in plače industrije Unije naslednji:

Preglednica 10

(133)

Dobičkonosnost industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 0,7 odstotne točke. Dobičkonosnost je bila najnižja leta 2010, ko je padec med letoma 2008 in 2010 dosegel 4,1 odstotne točke.

(134)

Poudariti je treba, da je bila industrija Unije zaradi velikega obsega poceni uvoza na trg Unije iz Kitajske, ki se je v obdobju 2002–2004 močno povečal in je od leta 2005 po odpravi uvoznih kvot za takšen uvoz dosegel zelo pomemben tržni delež, v negotovem položaju že na začetku obravnavanega obdobja. To je bil razlog za veliko prestrukturiranje sektorja, ki je bilo na začetku obravnavanega obdobja v zadnji fazi.

(135)

Glede na te dogodke pred obravnavanim obdobjem se dobiček iz začetka obravnavanega obdobja ne more šteti kot normalni dobiček. Ker v zvezi s tem ni bilo pripomb, se šteje, da se lahko kot veljavna referenčna vrednost začasno upošteva normalna stopnja dobička za drug izdelek široke potrošnje, v zvezi s katerim je bila izvedena protidampinška preiskava, tj. za usnjeno obutev. Ta stopnja dobička je 6 % (7). Zato je jasno, da industrija Unije v obravnavanem obdobju na splošno nikoli ni mogla doseči stopnje dobička, ki bi se lahko štela za sprejemljivo za ta izdelek.

(136)

Na splošno se je denarni tok industrije Unije v obravnavanem obdobju znatno povečal. Vendar so razlog za to nekatere večje uveljavljene družbe, ne pa mala in srednje velika podjetja. Stopnja neto naložb se je znižala za 33 %. Vendar je treba opozoriti, da ob koncu obravnavanega obdobja v malih in srednje velikih podjetjih naložb skoraj ni bilo več. Le dve družbi, ki nista malo ali srednje veliko podjetje, sta si lahko v obravnavanem obdobju privoščili pomembne naložbe. V celotnem obravnavanem obdobju se je donosnost naložb zmanjšala bolj kot dobičkonosnost.

(137)

Med letom 2008 in OP se je povprečna plača na zaposlenega povečala za 2 %. To povečanje stroškov dela je znatno nižje od skupnih stroškov dela v Uniji, kot so se razvijali v obravnavanem obdobju, kar kaže, da si je industrija Unije prizadevala za ohranitev čim nižjih plač delavcev.

(138)

V obravnavanem obdobju so se proizvodni stroški znižali za 10 %.

Preglednica 11

(139)

Preiskava je pokazala, da so se kazalci škode, kot so obseg proizvodnje, zmogljivost, prodaja nepovezanim strankam in zaposlenost, v obravnavanem obdobju poslabšali.

(140)

Poleg tega so se kazalci škode, povezani s finančno uspešnostjo proizvajalcev Unije, kot so dobičkonosnost, naložbe in donosnost naložb, v obravnavanem obdobju razvijali negativno.

(141)

Dobičkonosnost na splošno nikoli ni dosegla zadovoljive stopnje dobička za sektor in se je v obravnavanem obdobju celo poslabšala. Industrija Unije je stalno zniževala prodajne cene, zato v določenem obdobju skoraj ni mogla več ustvarjati dobička.

(142)

Čeprav se je produktivnost industrije Unije v obravnavanem obdobju povečala, je bil glavni razlog za to njeno pomembno prizadevanje, da bi bila konkurenčna obsežnemu kitajskemu dampinškemu uvozu.

(143)

Glede na navedeno se začasno sklene, da je bila industriji Unije povzročena znatna škoda v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(144)

V skladu s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe je bilo proučeno, ali je dampinški uvoz iz Kitajske povzročil znatno škodo industriji Unije. Poleg dampinškega uvoza so bili proučeni tudi drugi znani dejavniki, ki bi lahko povzročili škodo industriji Unije, da bi se zagotovilo, da se morebitna škoda, ki so jo povzročili ti dejavniki, ne bi pripisali dampinškemu uvozu.

(145)

Preiskava je pokazala, da se je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju zmanjšala za 12 %. Medtem ko se je obseg dampinškega uvoza iz Kitajske zmanjšal za približno 9 %, se je njegov tržni delež povečal. Poleg tega se je obseg prodaje industrije Unije zmanjšal za 20 %, pri čemer je tržni delež s 23 % leta 2008 padel na 20,9 % v OP.

(146)

V obdobju od leta 2009 do konca OP se je potrošnja Unije povečala, tržni delež industrije Unije pa se je zmanjšal, medtem ko se je v istem obdobju dampinški uvoz iz Kitajske povečal, znatno pa se je povečal tudi njegov tržni delež.

(147)

Cene dampinškega uvoza iz Kitajske so se v obravnavanem obdobju zvišale. Čeprav se je v obravnavanem obdobju povprečna uvozna cena iz Kitajske zvišala za 18 %, so bile te cene vedno znatno nižje od prodajnih cen industrije Unije, zlasti v OP, s čimer se je ohranil pritisk na cene na trgu Unije. Zato se lahko skrčenje prodajnih cen industrije Unije na trgu Unije in njena dobičkonosnost pripišeta padcu cen, ki ga je na trgu Unije povzročil dampinški uvoz iz Kitajske. Upad proizvodnih stroškov in zmanjšanje stopnje zaposlenosti v industriji Unije kažeta na prizadevanja industrije, da bi se odzvala na tovrsten uvoz.

(148)

Na podlagi navedenega se sklene, da sta prisotnost kitajskega uvoza in povečanje tržnega deleža dampinškega uvoza iz Kitajske po cenah, ki so stalno nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije, odločilno vplivala na nastanek znatne škode v industriji Unije, kar se še zlasti kaže v njenem slabem finančnem položaju ter v poslabšanju večine kazalcev škode.

(149)

Drugi dejavniki, ki so bili upoštevani pri proučitvi vzročnosti, so: razvoj povpraševanja na trgu Unije in njegova segmentacija, izvoz industrije Unije, uvoz izdelka v preiskavi iz drugih držav, protikonkurenčne prakse na trgu Unije, razlike v načinih proizvodnje in trg rabljenih izdelkov. Analizirani so bili tudi drugi dejavniki.

(150)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav v obravnavanem obdobju je prikazan v preglednici spodaj. Količinska in cenovna gibanja temeljijo na podatkih Eurostata.

Preglednica 12

(151)

Uvoz iz tretjih držav se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 12 %, pri čemer je tržni delež tega uvoza ostal precej stabilen.

(152)

Upoštevati je treba, da so se povprečne uvozne cene iz drugih tretjih držav v obravnavanem obdobju zvišale za 6 % in da so bile stalno višje od povprečne prodajne cene kitajskega izvoza (za 68 % v OP).

(153)

CCCLA je ugotovila, da naj bi se uvoz iz Turčije med letoma 2010 in 2011 povečal za 8 %, pri čemer naj bi bile uvozne cene iz Turčije le za okrog 20 % višje od uvoznih cen iz Kitajske.

(154)

V zvezi s to trditvijo je bilo pri primerjavi položaja na začetku in na koncu obravnavanega obdobja ugotovljeno, da se je obseg uvoza iz Turčije povečal za 10 % ali 1,1 odstotne točke, vendar tudi, da so bile njegove povprečne cene stalno znatno višje (od 37 % do 60 %) od kitajskih uvoznih cen. Poleg tega nikoli ni predstavljal več kot 5,6 % tržnega deleža. Zato je težko skleniti, da je bila znatna škoda industriji Unije povzročena zaradi turškega uvoza.

(155)

Zaradi zgornjih razlogov se sklene, da uvoz iz drugih tretjih držav ni znatno vplival na položaj industrije Unije.

(156)

Združenje uvoznikov s sedežem v Nemčiji in nekateri njegovi člani so navedli, da bi bilo treba trg za keramične izdelke v preiskavi na podlagi cen za končne uporabnike, kakovosti izdelkov in prodajnih kanalov razdeliti na vsaj naslednje tri segmente: višji cenovni razred (visoka kakovost, visoke cene), srednji/nižji cenovni razred (srednja/nizka kakovost, srednje/nizke cene) in segment posebnih izdelkov (kot so okrasni predmeti, spominki, lonci in hotelski porcelan). Večji del proizvodnje Unije naj bi se prodal na trgu izdelkov višjega cenovnega razreda in/ali na trgu posebnih izdelkov, kitajski uvoz pa naj bi zadostil predvsem povpraševanju na trgu izdelkov nižjega cenovnega razreda. Industrija Unije bi se usmerila predvsem v butično prodajo in ne v prodajna mesta, kjer nakupujejo običajni potrošniki. Kitajski uvoz tako ne bi bil neposredno konkurenčen proizvodnji Unije.

(157)

Vendar preiskava teh domnev ni potrdila. Najprej je treba opozoriti, da podobni izdelek ne zajema nekaterih izdelkov, ki jih navajajo te strani, na primer izključno okrasnih predmetov (glej uvodni izjavi 1.1.10 in (51)). Poleg tega je preiskava pokazala, da se trenutno s proizvodnjo Unije in kitajskim uvozom pokrije povpraševanje na vseh trgih. Velik del kitajskega uvoza bi dejansko spadal v t. i. segment izdelkov višjega cenovnega razreda ali segment posebnih izdelkov. Nek britanski uvoznik je navedel, da uvaža izdelke iz Kitajske, skupina podjetij iz EU s proizvodnimi interesi na Kitajskem pa se je prav tako sklicevala na zelo visoke cene, ki jih na trgu Unije zaračunava za svoje izdelke iz kamenine s poreklom iz Kitajske.

(158)

Nazadnje se besedilo sklicuje na oddelek B.1.2. zgoraj, kjer je bilo ugotovljeno, da so bile vse vrste zadevnega izdelka in podobnega izdelka obravnavane kot en izdelek. Zato je treba analizo izvesti na ravni zadevnega izdelka in podobnega izdelka. Zahtevkov v zvezi s posameznimi segmenti tako ni bilo mogoče ohraniti.

(159)

Evropsko združenje uvoznikov in prodajalcev na drobno ter CCCLA sta opozorila na zmanjšanje povpraševanja v Uniji. Eden od nevzorčenih uvoznikov je navedel, da se je povpraševanje po porcelanu, zlasti po stranskih in dodatnih vrstah ter v zasebnem sektorju, zelo zmanjšalo ter da je preostalo povpraševanje zelo raznovrstno. Številne strani so prav tako navedle, da zaradi spreminjajočih se modnih trendov potrošniki danes iščejo cenovno dostopno keramično namizno in kuhinjsko posodo. Po mnenju trgovcev na debelo se trg za izdelke visokega cenovnega razreda zmanjšuje, ta trend pa se bo nadaljeval tudi v prihodnjih letih.

(160)

Po mnenju zgoraj navedenega evropskega združenja uvoznikov in prodajalcev na drobno je zmanjšanje povpraševanja razlog za padec prodaje in proizvodnje proizvajalcev Unije v obravnavanem obdobju.

(161)

CCCLA je navedla, da je pritožba pokazala znatno nihanje ravni potrošnje znotraj Unije v obravnavanem obdobju, skladno s splošnimi makroekonomskimi pogoji. Po mnenju CCCLA so se v obravnavanem obdobju dejavniki škode razvijali vzporedno z nihanji povpraševanja v Uniji in na drugih trgih, pri čemer so se proizvajalci Unije in kitajski uvoz prilagajali spremembam v povpraševanju.

(162)

Združenje uvoznikov s sedežem v Nemčiji in nekateri njegovi člani so navedli, da podatki o kitajskem uvozu po širitvi Unije leta 2004 in po odpravi uvoznih kvot za ta izdelek od 1. januarja 2005 kažejo na zelo veliko povpraševanje po cenejši namizni posodi na trgu Unije med letoma 2002 in 2005, čemur je sledilo zmanjšanje povpraševanja med letoma 2005 in 2010. Proizvajalci Unije naj ne bi želeli in/ali zmogli zadostiti takšnemu povpraševanju.

(163)

V zvezi s temi trditvami se besedilo najprej sklicuje na oddelek B.1.2. zgoraj, kjer je bilo ugotovljeno, da so bile vse vrste zadevnega izdelka in podobnega izdelka obravnavane kot en izdelek. Trditve v zvezi z nekaterimi vrstami izdelkov zato niso ustrezne, pri čemer je treba analizo izvesti na ravni zadevnega izdelka in podobnega izdelka.

(164)

Poleg tega domnevi, da so se dejavniki škode razvijali vzporedno z nihanji povpraševanja na drugih izvoznih trgih, nasprotuje dejstvo, da se je izvoz vzorčenih proizvajalcev Unije v obravnavanem obdobju razvijal pozitivno.

(165)

Prav tako, kot je ugotovljeno v oddelku D.2 zgoraj, se je v obravnavanem obdobju potrošnja zmanjšala. Nobenih dokazov ni bilo, da proizvajalci Unije niso želeli in/ali niso zmogli zadostiti zelo velikemu povpraševanju po cenejši namizni posodi v Uniji. Nasprotno je preiskava pokazala, da so v obravnavanem obdobju proizvajalci Unije zadostili različnim vrstam povpraševanja, vključno s povpraševanjem po cenejši namizni posodi. Kljub nihanju v ravni potrošnje znotraj Unije v obravnavanem obdobju, ki bi v neki fazi lahko prispevalo k slabemu rezultatu industrije Unije, na splošno ni mogoče trditi, da bi bil njegov vpliv tolikšen, da bi prekinil vzročno zvezo med dampinškim uvozom in škodljivimi razmerami, ki so v tej industriji nastale v OP.

(166)

Zahtevki so bili zato zavrnjeni.

(167)

Po podatkih Eurosata (obseg izvoza) in vzorčenih proizvajalcev Unije (povprečna izvozna cena) se je izvoz industrije Unije v obravnavanem obdobju razvijal na naslednji način:

Preglednica 13

(168)

CCLA je v pritožbi ugotovila, da se je izvoz proizvajalcev Unije med letoma 2009 in 2011 znatno povečal. Ta stran je navedla, da so se dejavniki škode razvijali negativno, ko se je izvoz proizvajalcev Unije zmanjšal. Zato bi lahko škodo povzročil neugoden razvoj izvoza industrije EU.

(169)

V tem smislu je treba najprej upoštevati, da se analiza škode osredotoča na položaj industrije Unije na trgu Unije. Zato morebitne spremembe izvoza ne vplivajo na večino zgoraj analiziranih kazalcev, kot so obseg prodaje, tržni delež in cene. Poleg tega se lahko izvoz industrije Unije razume kot način za nadomestitev zmanjševanja prodaje na trgu Unije, tj. kjer je nastala škoda. Kot je prikazano v zgornji preglednici, se je celoten izvoz iz Unije zmanjšal za 3 %. Izvozne cene prodaje sodelujočih vzorčenih proizvajalcev so v obravnavanem obdobju ostale stabilne.

(170)

Zahtevek je bil zato zavrnjen, pri čemer se ugotavlja, da izvoz industrije Unije ni povzročil znatne škode.

(171)

Do 1 januarja 2005 so v takratnih državah članicah za izdelke s poreklom iz Kitajske in z oznakami KN iz uvodne izjave (55) veljale količinske kvote, ki so leta 2000 skupaj znašale 84 473 ton ter so se postopoma povečale na 147 744 ton leta 2004. Razpoložljivi statistični podatki kažejo, da je leta 2004 uvoz zadevnega izdelka v 27 državah, ki so zdaj države članice, znašal 173 809 ton. Eno leto pozneje, tj. po odpravi kvot, se je uvoz povečal do 530 294 ton. Od takrat kitajski uvoz nikoli ni bil manjši od 449 000 ton na leto.

(172)

V zvezi z vplivom uvoznih kvot na škodo v obravnavanem obdobju je treba glede na to, da so se kvote postopoma povečevale in da so bile odpravljene tri leta pred začetkom obravnavanega obdobja ter šest let pred OP, najprej upoštevati, da se je od leta 2002 trg Unije že močno prestrukturiral, da bi se upoštevale te spremenjene tržne razmere. To potrjujejo tudi podatki, ki jih je predložil pritožnik v zvezi s prenehanjem poslovanja in plačilno nesposobnostjo evropskih proizvajalcev keramične namizne posode. Zato se je industrija Unije do začetka obravnavanega obdobja spremenila v zmanjšan in donosen sektor.

(173)

Iz tega bi lahko sklepali, da bi lahko odprava uvoznih kvot za zadevni izdelek leta 2005 negativno vplivala na položaj industrije Unije pred začetkom obravnavanega obdobja. Vendar je škodo v OP, tudi če bi to držalo, še vedno povzročil dampinški uvoz. Zato odprava uvoznih kvot od leta 2005 ne prekinja vzročne zveze med dampinškim uvozom in škodo, povzročeno industriji v obravnavanem obdobju in OP.

(174)

Več strani je trdilo, da škodo povzročajo nekonkurenčne prakse na trgu Unije, pri čemer so navedle tudi, da je bil cilj uvedbe tega protidampinškega postopka povrnitev izgub, nastalih zaradi glob, izrečenih v zvezi z nezakonitimi karteli. CCCLA je navedla, da bi bili lahko podatki o škodi (prodajne cene, obseg prodaje, tržni delež in dobiček) iz pritožbe in podatki o škodi, zbrani med preiskavo, zaradi tajnega dogovarjanja na trgu Unije nezanesljivi, ker ne predstavljajo razmer, ki odražajo običajno delovanje trga.

(175)

Na eni strani se upošteva, da je Komisija leta 2010 naložila plačilo globe sedemnajstim podjetjem, dejavnim na področju kopalniške opreme, in sicer zaradi sodelovanja v kartelu za določanje cen med leti 1992 in 2004, ki je zajemal šest držav članic: Nemčijo, Avstrijo, Italijo, Francijo, Kraljevino Belgijo (Belgijo) in Kraljevino Nizozemsko (Nizozemsko) (8). Zadevne dejavnosti so se izvajale pred obravnavanim obdobjem in so zadevale druge izdelke. Poleg tega je edino zadevno podjetje, ki je bilo v obravnavanem obdobju dejavno tudi v sektorju keramične namizne in kuhinjske posode, pri Splošnem sodišču Evropske unije vložilo tožbo za odpravo zadevne globe. Obravnava tožbe še ni končana. Na drugi strani so nemški organi februarja 2011 sprožili kartelno preiskavo proti nekaterim nemškim proizvajalcem namizne posode. Nemški organi rezultatov preiskave še niso objavili, zato še ni mogoče sklepati ničesar. Poleg tega ta preiskava zadeva le eno državo članico, čeprav je industrija Unije precej razširjena. Trditve so bile zato zavrnjene.

(176)

Kar zadeva navedbe nekaterih strani, da so nekateri proizvajalci v Uniji spremenili svojo dejavnost in postali tudi trgovci na drobno z izdelki kitajskega porekla, gre za poslovno možnost, ki je ni mogoče šteti za protikonkurenčno.

(177)

Nekatere strani so menile, da je izbira proizvajalcev Unije v zvezi z načini proizvodnje nedvomno prispevala k škodi, povzročeni industriji Unije. Te strani poudarjajo, da so načini proizvodnje v Uniji veliko manj učinkoviti kot na Kitajskem – načini proizvodnje v Uniji so popolnoma avtomatski, kar pomeni visoke stroške ponovnega zagona pri majhnih serijah, drago izdelovanje kalupov, dražje surovine in višje stroške energije zaradi postopka dvojnega žganja. Poleg tega za razliko od proizvajalcev Unije kitajski proizvajalci delajo na podlagi naročil, imajo nižje stroške skladiščenja in svojo celotno proizvodnjo prodajo v serijah brez razvrščanja ter s cenovnimi popusti. Tudi strošek preslikave vzorcev na glazuro pred žganjem izdelkov bi bil v Uniji skoraj dvakrat višji. Na drugi strani so nekatere strani izpostavile učinkovitost načinov proizvodnje Unije, na primer v zvezi z večjimi serijami.

(178)

Preiskava je pokazala obstoj ustreznega prenosa tehnologije po vsem svetu. S preiskavo ni bilo mogoče dokazati povezave med posameznim načinom proizvodnje in uspehom na poslovnem področju. Prav tako ni bilo mogoče dokazati, da je izbira posameznega načina proizvodnje vplivala na prekinitev vzročne zveze med dampinškim uvozom iz zadevne države in škodo, ki je bila povzročena industriji Unije.

(179)

Glede na navedbe nevzorčenega uvoznika so se gospodinjstva v zadnjih desetletjih zmanjšala, pri čemer predmete, ki jih ne potrebujejo več, prodajajo na boljših trgih, spletnih dražbah ali na drugih trgih rabljenih izdelkov. Po mnenju te strani se z rabljeno namizno in kuhinjsko posodo pokrije znaten del trenutnega povpraševanja, pri čemer je ta posoda neposredno konkurenčna novo izdelani namizni in kuhinjski posodi. Eden od nevzorčenih uvoznikov je predložil podporno dokumentacijo z vrednostmi, ki jih posamezne linije izdelkov znanih nemških proizvajalcev porcelana dosegajo na spletnih dražbah.

(180)

Vendar ni bilo utemeljene podlage za ekstrapolacijo podatkov o obsegu in cenah, ki temeljijo na stanju v Nemčiji, v zvezi z zelo specifičnimi zbirkami treh nemških podjetij, na druge države Unije ali druge skupine proizvodov. Zato tega trga ni bilo mogoče količinsko opredeliti in s preiskavo dokazati, da prodaja rabljenih izdelkov vpliva na prekinitev vzročne zveze med dampinškim uvozom iz zadevne države in škodo, ki je bila povzročena industriji Unije.

(181)

CCCLA meni, da je domnevno škodo povzročil vpliv finančne krize, gospodarske recesije in državne dolžniške krize na proračune potrošnikov. Ker naj bi bili pritožniki na operativni ravni dobičkonosni, CCCLA meni, da so navedene izgube posledica finančnih špekulacij (kot so izgube lastniških finančnih instrumentov ali državnih obveznic) in neoperativnih stroškov, povezanih s finančno krizo.

(182)

Zmanjšanje potrošnje v delih obravnavanega obdobja je mogoče pojasniti z gospodarsko krizo. Vendar je treba upoštevati, da je v razmerah zmanjšane potrošnje v obravnavanem obdobju in v razmerah povečane potrošnje v obdobju med letom 2009 in OP uspešnost poceni dampinškega uvoza nasprotna uspešnosti industrije Unije.

(183)

Preiskava je jasno pokazala, da so se zaradi dampinškega uvoza iz Kitajske povečali učinki upada gospodarske rasti. Tudi med splošno oživitvijo gospodarstva si industrija Unije ni mogla opomoči in ponovno doseči večjega obsega prodaje, pri čemer je v obravnavanem obdobju izgubila pomemben tržni delež, medtem ko se je tržni delež kitajskega dampinškega uvoza povečal.

(184)

Zato kljub morebitnemu vplivu gospodarske krize na slabo uspešnost industrije Unije na splošno ni mogoče trditi, da je ta vpliv prekinil vzročno zvezo med dampinškim uvozom in škodljivimi razmerami, ki so bile povzročene tej industriji med OP.

(185)

Eno od združenj je izpostavilo druge dejavnike, ki bi po njegovem mnenju lahko prekinili vzročno zvezo. Ta stran se je sklicevala na konkurenco znotraj Unije (na podlagi dejstva, da so cene v Uniji zelo različne) ter na vse strožje varnostne in zdravstvene zahteve v Uniji, zaradi katerih so stroški proizvodnje vse višji. Drugi navedeni dejavniki vključujejo ponarejanje s strani nekaterih kitajskih proizvajalcev in netarifne ovire na številnih trgih zunaj EU, kar bi lahko oviralo izvoz proizvajalcev Unije.

(186)

Kar zadeva konkurenco znotraj Unije, preiskava ni pokazala povezave med škodo, geografskim položajem proizvajalcev Unije in cenami v zadevni državi članici. Kar zadeva varnostne in zdravstvene zahteve Unije, je treba opozoriti, da veljajo za izdelke, izdelane v Uniji, in uvožene izdelke, pri čemer vplivajo na cene vseh subjektov. Glede na to, da ni bil predložen noben podatek v utemeljitev zahtevka v zvezi s ponarejanjem, učinkov tega zahtevka ni bilo mogoče analizirati. Zahtevka v zvezi z netarifnimi ovirami na številnih trgih zunaj EU ni bilo mogoče ohraniti: takšne ovire bi lahko proizvajalcem Unije preprečile razvoj njihovega izvoznega potenciala, nimajo pa vpliva na zmanjševanje prodaje na trgu Unije, tj. kjer je nastala škoda.

(187)

CCCLA je izpostavila druge dejavnike, in sicer pomanjkanje kvalificirane delovne sile na trgu Unije in samopovzročeno škodo, ki izhajajo iz dejstva, da nekateri proizvajalci Unije zadevni izdelek uvažajo. Na podlagi razpoložljivih informacij se sklene, da je bila celotna industrija Unije v slabem položaju, pri čemer dejstvo, da so se razširili številni poslovni modeli, ni povzročilo škode industriji Unije ter ga je treba razumeti kot nadomestilo za zmanjšano prodajo na trgu Unije. Zainteresirane strani iz Unije v zvezi s pomanjkanjem kvalificirane delovne sile v sektorju keramične namizne in kuhinjske posode v Uniji niso predložile nobenega zahtevka.

(188)

Eden od uvoznikov je institucije pozval, naj analizirajo vpliv drugih vrst namizne in kuhinjske opreme, na primer plastične, aluminijaste, melaminske in steklene. Kljub temu ni bil predložen noben podatek v utemeljitev zahtevka. S preiskavo v zvezi s tem ni bilo mogoče ugotoviti ničesar.

(189)

Nekatere strani škodo, ki je bila povzročena industriji Unije, povezujejo z razmerami v industriji Unije pred obravnavanim obdobjem. V zvezi s tem so številni uvozniki domnevali, da se je poslabšanje industrije Unije začelo že v obdobju med leti 1975–2002. Vendar analiza Komisije ni mogla zajemati tako časovno oddaljenega obdobja, med drugim zaradi nerazpoložljivosti zanesljivih podatkov za to obdobje. To velja tudi za dogodek, ki se je zgodil veliko pred obravnavanim obdobjem: državna pomoč, ki jo je prejela nemška industrija porcelana in na podlagi katere bi bilo po mnenju nevzorčenega uvoznika mogoče dokazati, da industrija Unije ni povečala svoje učinkovitosti (9)

(190)

Preiskava drugih znanih dejavnikov, ki bi lahko povzročili škodo industriji Unije, je pokazala, da ti dejavniki nimajo takšnega vpliva, da bi lahko prekinili vzročno zvezo med dampinškim uvozom iz LRK in škodo, ki je bila povzročena industriji Unije.

(191)

Na podlagi zgornje analize, pri kateri so bili učinki vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije ustrezno opredeljeni in ločeni od škodljivih učinkov dampinškega uvoza, se začasno sklene, da je dampinški uvoz iz Kitajske povzročil znatno škodo industriji Unije v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(192)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je bilo proučeno, ali so kljub začasnemu sklepu o škodljivem dampingu obstajali utemeljeni razlogi, zaradi katerih bi bilo mogoče skleniti, da sprejetje začasnih protidampinških ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Analiza interesa Unije je temeljila na presoji vseh različnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov zadevnega izdelka.

(193)

Industrija Unije zajema več kot 200 proizvajalcev s tovarnami v različnih državah članicah Unije, v katerih je v OP na področju proizvodnje in prodaje podobnega izdelka neposredno zaposlenih več kot 25 000 ljudi.

(194)

Pri preiskavi je bilo ugotovljeno, da je bila industriji Unije v obdobju preiskave zaradi dampinškega uvoza iz zadevne države povzročena znatna škoda. V obravnavanem obdobju so se zmanjševali zlasti kazalci škode v zvezi s finančno uspešnostjo industrije Unije, kot so proizvodnja, dobičkonosnost in donosnost naložb. Najbolj so nazadovala MSP: v obravnavanem obdobju so poslovala z izgubo od leta 2010. Če ne bodo izvedeni ukrepi, že izvedena prizadevanja v sektorju ne bodo zadostovala za izboljšanje finančnega stanja industrije Unije, ki se lahko še poslabša.

(195)

Dejstvo, da so nekateri proizvajalci Unije uspešnejši od drugih, ali položaj industrije Unije pred obravnavanim obdobjem ne vplivata na ugotovitve sedanje preiskave.

(196)

Pričakuje se, da bodo z uvedbo ukrepov ponovno vzpostavljeni učinkoviti in pravični trgovinski pogoji na trgu Unije. Ti bi nato še naprej pozitivno vplivali na gospodarski položaj in dobičkonosnost v Uniji.

(197)

Nekateri uvozniki so trdili, da bi v primeru uvedbe ukrepov zadevni izdelek nadomestile druge vrste izdelkov (ki niso keramična namizna in kuhinjska posoda), na primer tekstilni izdelki (npr. predmeti, namenjenimi za darila) ali plastična namizna posoda, pri čemer bi imeli korist drugi sektorji. Vendar na podlagi preiskave ni bilo mogoče potrditi, da bi bila takšna zamenjava pomembna.

(198)

Zato se sklene, da bi bila uvedba začasnih protidampinških ukrepov za uvoz keramične namizne in kuhinjske posode s poreklom iz Kitajske v interesu industrije Unije.

(199)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (3), je bilo zaradi očitno velikega števila nepovezanih uvoznikov uporabljeno vzorčenje.

(200)

Na splošno so vzorčeni uvozniki v OP nabavljali blago predvsem v zadevni državi, pri čemer so na področju uvoza in nadaljnje prodaje keramične namizne in kuhinjske posode zaposlovali približno 350 ljudi. Uvažali so različne vrste izdelkov, od darilnih izdelkov iz porcelana in lončene posode z blagovnimi znamkami do preproste namizne posode za gospodinjstva. Raven sodelovanja teh uvoznikov je bila različna. Največja uvoznika iz vzorca, ki v velikem obsegu opravljata tudi dejavnosti na področju prodaje na drobno, na primer nista predložila vseh podatkov o dobičkonosnosti ter razliki med nakupnimi cenami in cenami pri nadaljnji prodaji nepovezanim strankam, pri čemer je eden od njiju celo prepovedal dostop do svojih računovodskih evidenc. Ti strani sta predložili samo transferne nakupne in/ali transferne prodajne cene. Zato kljub večkratnim zahtevam niso bile predložene ustrezne informacije, na podlagi katerih bi bilo mogoče oceniti višino bruto in neto marže, ki se uporablja za vse zadevne izdelke, vključene v vzorec.

(201)

Poleg tega so bili podatki, ki sta jih predložila vzorčena uvoznika/prodajalca na drobno, prav tako v marsičem pomanjkljivi, zato ni bila možna ocena bruto in neto stopnje dobička prodajalcev zadevnega proizvoda na drobno. Zato na podlagi sodelovanja uvoznikov, vključenih v vzorec, ni bilo mogoče ugotoviti, ali bi se lahko oskrbovalna veriga EU prilagodila predlagani protidampinški dajatvi in posledično, kako bi te dajatve vplivale na maloprodajno ceno in s tem na potrošnike.

(202)

Prvič, velika večina uvoznikov, ki so odgovorili na vprašanja o vzorčenju, namenjena uvoznikom, je navedla, da je bruto razlika med nakupno ceno in ceno pri nadaljnji prodaji med 50 % in 200 %. Preverjeni podatki samih uvoznikov, vključenih v vzorec, potrjujejo, da so te bruto razlike reprezentativne. Drugič, iz javno dostopne dokumentacije je razvidno, da bi bila oskrbovalna veriga v Uniji (tj. uvozniki in nadaljnje poti) povsem zmožna sprejeti predlagano stopnjo protidampinške dajatve, ne da bi bilo ogroženo uspešno delovanje zadevnih gospodarskih subjektov. Kot je bilo nedavno objavljeno (10), se kitajski keramični lončki, ki jih distributerji iz EU kupijo za 0,70 USD, v EU na drobno prodajo za 3,50 USD, tj. z več kot 150-odstotnim pribitkom distributerja/prodajalca na drobno. V takih okoliščinah bi predlagana protidampinška dajatev za večino uvoza pomenila dodatno dajatev v višini 0,16 EUR (in 0,36 EUR za nesodelujoče proizvajalce) za oskrbovalno verigo EU, pri čemer bi bruto marža za ta proizvod na splošno znašala 2,08 EUR. Poleg tega razmerja med cenami CIF meja EU in potrošniškimi cenami na podlagi tržne raziskave CBI iz leta 2009 o „namizni in kuhinjski posodi ter drugih gospodinjskih trgih“ iz uvodne izjave (112) znašajo med 2,6 in 5,3 (11). Nazadnje, vzorčeni uvozniki/prodajalci na drobno niso nikoli navedli, da bodo keramično namizno in kuhinjsko posodo v primeru uvedbe protidampinških dajatev izločili iz uvoza ali prodaje.

(203)

Ob upoštevanju navedenega in ker v zadevni preiskavi do zdaj niso bile pridobljene nobene druge zanesljive informacije, se začasno šteje, da bi se lahko distribucijska veriga na splošno, vključno z uvozniki, verjetno brez večjih težav prilagodila predlaganim ravnem zvišanja cen CIF, pri čemer se cene za potrošnika verjetno ne bi povečale. Vendar se vse zainteresirane strani ponovno izrecno poziva, da v zvezi s tem predložijo dodatne, celovite in preverljive podatke, kar bi omogočilo nadaljnjo analizo učinka ukrepov na oskrbovalno verigo in sčasoma, v naslednji fazi tega postopka, na potrošnike.

(204)

Pripombe o interesu Unije je predložilo več kot 20 nevzorčenih uvoznikov, predvsem mala podjetja, združenje za evropsko in mednarodno trgovino, švedsko združenje uvoznikov in prodajalcev na drobno, nizozemsko združenje uvoznikov iz Daljnega vzhoda ter združenje in mreža uvoznikov s sedežem v Nemčiji. Uvoznike je skrbelo, da bi ukrepi povzročili zvišanje uvoznih cen in (delni) upad poslovanja ter bi zato negativno vplivali na uvoznike na splošno, med drugim z vidika marž in dobičkonosnosti. Navedenih trditev na podlagi sklepov iz naslednje uvodne izjave ter uvodne izjave (202) ni bilo mogoče sprejeti.

(205)

Več uvoznikov je trdilo, da bi bilo v primeru uvedbe ukrepov pri uvoznikih izgubljenih več delovnih mest, kot bi se jih ohranilo pri proizvajalcih Unije. Vendar temu nasprotujejo druge pripombe uvoznikov, ki so navedli, da bi lahko keramične predmete nadomestili z nekeramičnimi (na primer s tekstilom za darila) ali da bi bili pripravljeni več keramičnih predmetov naročiti v Uniji.

(206)

Švedsko združenje meni, da bi ukrepi imeli negativen gospodarski učinek na uvoznike zaradi visokih stroškov v zvezi s ponovnim pridobivanjem virov in upravnih stroškov v primeru iskanja nadomestnih možnosti za kitajski uvoz. Združenje za evropsko in mednarodno trgovino je poudarilo, da je težko menjati dobavitelje, ker so uvozniki vanje veliko vložili. Vendar se zdi, da to ni glavni pomislek nekaterih uvoznikov, ki dajejo prednost možnosti menjave virov oskrbe. Poleg tega dejstvo, da se ponujeni izdelki in potrošnja Unije spreminjata glede na modne smernice, kaže na to, da so stroški razvoja novih izdelkov (pri novih dobaviteljih) neločljivo povezani s tem sektorjem.

(207)

Več nevzorčenih uvoznikov je trdilo, da tovarn Unije proizvodnja izdelkov z drugo blagovno znamko ne zanima. Vendar je to v nasprotju z rezultati preiskave glede vzorčenih proizvajalcev Unije (ki so pokazali, da ti proizvajalci proizvajajo blago z blagovno znamko za tretje osebe), pripombo drugega uvoznika in dejstvom, da več uvoznikov, ki izdelke prodajajo pod svojo blagovno znamko, del svojega izbora naroči v Uniji.

(208)

Eden od nevzorčenih uvoznikov svojih zamisli za proizvodnjo, oblikovanja izdelka in razvoja v podjetju ni bil pripravljen razkriti nekaterim konkurenčnim proizvajalcem keramične namizne in kuhinjske posode v Uniji. Vendar preiskava ni pokazala, da je to splošen pomislek uvoznikov. Upoštevati je treba, da je bil zadevni uvoznik v pravnih sporih z nekaterimi nemškimi proizvajalci in bi bil ta del njegove zbirke izdelkov neposredno konkurenčen zbirkam izdelkov proizvajalcev Unije.

(209)

Nekateri uvozniki so navedli, da pri proizvajalcih Unije ne morejo naročati zaradi višjih stroškov, premajhnih zmogljivosti za proizvodnjo obrtnih izdelkov, nezmožnosti ponudbe majhnih proizvodnih serij, neprilagodljivosti, preslabe organizacije za ustrezno sodelovanje z velikimi prodajalci na drobno, ki ponujajo veliko izdelkov, in/ali neobstoječih proizvodnih postopkov, kakovosti, vrst okrasja ali oblik. Te strani so navedle, da so težave največje na področju obrti in predmetov, namenjenih promociji (npr. lončenine), nekaterih izdelkov z blagovno znamko, ki se prodajajo pod licenco, proizvodnje nekaterih registriranih uporabnih modelov in posebnih dodatnih predmetov ali predmetov za gostinstvo (npr. porcelanskih predmetov z veliko prostornino). Nekateri so navedli, da je uvoz iz Kitajske njihova edina možnost. Vendar je preiskava pokazala, da večina proizvajalcev, ki so se javili, keramično namizno posodo in/ali kuhinjsko posodo v zelo različnem obsegu in različne kakovosti naroča pri več virih, tudi pri proizvajalcih Unije. Poleg tega proizvajalci Unije ponujajo velik razpon izdelkov in imajo proizvodne zmogljivosti za obsežnejšo prodajo na trgu Unije.

(210)

Skratka, skleniti je mogoče, da bi lahko imela uvedba ukrepov negativen učinek na finančno stanje nekaterih uvoznikov. Vendar se v povprečju ne pričakuje, da bo ta negativni učinek pomembno finančno vplival na splošno stanje uvoznikov. Na splošno se pričakuje, da lahko uvozniki (delno) podprejo zvišanje cen in/ali (delno) prenesejo dajatve na stranke (tj. prodajalce na debelo, distributerje, prodajalce na drobno), zlasti ker dajatve vplivajo na pomemben vir na trgu. Preiskava je pokazala, da zadevni proizvod predstavlja zelo majhen delež celotnega poslovanja uvoznikov, ki so se javili in so hkrati prodajalci na drobno. Informacije, ki so jih predložile te strani, niso omogočale prave količinske opredelitve obsega, v katerem bi se lahko te strani prilagodile zvišanju nakupne cene zaradi predlagane stopnje dajatve, vendar, kakor je pojasnjeno v uvodnih izjavah (202) in (203), do zdaj zbrane informacije ne kažejo, da tega ne bi mogle storiti.

(211)

Zato se začasno sklene, da uvedba predlaganih ravni ukrepov bistveno ne vpliva negativno na stanje nepovezanih uvoznikov zadevnega proizvoda.

(212)

Več uvoznikov je trdilo, da bi uvedba kakršnih koli ukrepov verjetno negativno vplivala na poslovne partnerje uvoznikov, od podjetij za končno obdelavo in okraševanje do prodajalcev na debelo, distributerjev ali prodajalcev na drobno. V zvezi s tem so navedli, da bi bilo lahko zaradi uvedbe ukrepov v njihovih „satelitskih podjetjih“, na primer na področju oblikovanja ali logistike, izgubljenih več delovnih mest, kot bi se jih ohranilo/ustvarilo v industriji Unije. Nekateri uvozniki so trdili tudi, da bi pomanjkanje izdelkov neposredno vplivalo tudi na sektor darilnih predmetov, oglaševalsko industrijo, hotelirstvo in gostinstvo, gostinske storitve za skupine in poslovne potrošnike. To bi v kratkem obdobju povzročilo povečanje cenovne konkurence na ravni velikih diskontnih prodajaln. Negativno bi vplivalo tudi na institucije, ki imajo običajno težave s proračunom, na primer negovalne ustanove. Poleg tega so nekatere strani navedle, da bi zaradi protidampinških ukrepov prišlo do pomanjkanja surovin za umetniško in ustvarjalno delo, kot ga opravljajo umetniki, ki slikajo na porcelan, ali obrtne delavnice.

(213)

Ugotovljeno je bilo, da so vse te trditve neutemeljene. Na eni strani se zdi, da ti uvozniki v svojih izjavah temu nasprotujejo, ker v pripombah predlagajo, da bi keramične predmete nadomestili z nekeramičnimi (na primer s tekstilom za darila), pri čemer bi se v vsakem primeru obrnili na svoje zgoraj navedene običajne poslovne partnerje. Poleg tega je mogoče pričakovati, da bodo imela „satelitska podjetja“ korist od uvedbe ukrepov. Na drugi strani pri preiskavi ni bilo mogoče skleniti, da bi prišlo do pomanjkanja izdelkov, če bi uvoz s Kitajske konkuriral po nedampiških cenah. Ukrepi so načrtovani tako, da se v skladu s pričakovanji vzpostavijo enaki konkurenčni pogoji za vse dobavitelje keramične namizne in kuhinjske posode, ne da bi se neupravičeno omejeval uvoz iz zadevne države. Predlagano povečanje cenovne konkurence bi se lahko obravnavalo tudi kot pozitivno, na primer za institucije, ki imajo običajno težave s proračunom, kot so negovalne ustanove.

(214)

Švedsko združenje meni, da bi ukrepi imeli negativen gospodarski učinek na sektorja prodaje na debelo in prodaje na drobno na Švedskem. Po ocenah tega združenja se bo zaposlenost zmanjšala za 2–3 % (za več pri mladih), uvoz pa za 20 %. Vendar se predlagani vpliv zdi pretiran. V zvezi s tem je treba poudariti, da noben uvoznik, ki je hkrati prodajalec na drobno in je predložil pripombe v okviru preiskave, ni navedel, da bi v primeru uvedbe protidampinških ukrepov v celoti izključil izdelek iz razpona izdelkov. Napovedi na področju delovnih mest v primeru uvedbe ukrepov, ki jih je navedel eden od uvoznikov, so v osnovi enake kot napovedi v primeru neuvedbe ukrepov.

(215)

CCCLA je izpostavila dansko študijo, v skladu s katero vsak euro, ki ga proizvajalci Unije pridobijo zaradi trgovinske zaščite, pomeni do 60-krat višji strošek za družbe uporabnice v Uniji. Vendar je ta izjava zelo splošna, ni neposredno povezana s to preiskavo, poleg tega pa ni nobenega dokaza, da bi preiskava dejansko imela tak vpliv.

(216)

Ponudnik posebnih promocijskih dejavnosti za večje trgovce na drobno po svetu je navedel, da zaradi promocij na področju prodaje na drobno, ki trajajo nekaj mesecev, za poslovanje potrebuje velike količine izdelkov v kratkem času. Ta stran, ki približno dve tretjini proizvodov pridobi iz Azije, predvsem s Kitajske, meni, da z uvedbo večje dajatve v prihodnosti ne bi več mogla prodajati izdelkov po promocijskih cenah. Priznati je treba, da lahko protidampinške dajatve negativno vplivajo na tovrstno poslovanje. Vendar dajatve niso namenjene izključitvi kitajskega blaga s trga. Poleg tega so proizvajalci Unije v zadnjih treh letih pokrili 33 % povpraševanja, ki je po mnenju te strani spremenljivo.

(217)

V tej začasni fazi se zato sklene, da so koristi, ki bi se dosegle s preprečevanjem škode z uvedbo začasnih ukrepov na področju uvoza zadevnega izdelka med nadaljnjo preiskavo, večje od morebitnih negativnih učinkov na nekatere druge gospodarske sektorje.

(218)

Strani, ki neposredno zastopajo interese končnih kupcev, kot so zveze potrošnikov, niso predložile pripomb.

(219)

Vendar se ob upoštevanju javno dostopnih podatkov iz uvodne izjave (202) začasno sklene, da se bo oskrbovalna veriga prilagodila ukrepom v zvezi s predlagano stopnjo dajatev, zato se potrošniške cene na ravni prodaje na drobno ne bodo zvišale.

(220)

CCCLA in več strani, ki zastopajo interese uvoznikov in prodajalcev na drobno, navajajo, da bo v primeru uvedbe protidampinških ukrepov največja škoda povzročena potrošnikom EU. Potrošniki z nizkimi dohodki, ki bi v Uniji predstavljali največji delež potrošnikov, se bodo v času nestabilnega gospodarstva EU soočili z manjšo izbiro in višjimi cenami brez dodane vrednosti. Za ceno tega izdelka naj bi veljala psihološka meja, ob preseganju katere potrošniki izdelka ne bi več kupovali. Nekatere vrste izdelkov bi izginile s trga ali bi jih nadomestili drugi materiali, na primer plastika, melamin, kovina ali les. Ti izdelki bi bili na splošno okolju manj prijazni. Navedeno je bilo tudi, da bo izbira omejena, ker bo zadevni uvoz, ki zadosti več kot 60 % povpraševanja, izključen iz trga Unije, hkrati pa se bodo cene zvišale zaradi pomanjkanja ponudbe. Podobno so nekatere strani trdile, da potrošniki nakupujejo v bližini doma, vendar pa proizvajalci Unije ne morejo ponujati nizkocenovnih izdelkov v trgovinah za lokalno oskrbo in tega niso pripravljeni storiti. Nemški proizvajalci lahko ponudijo večje standardne količine po nizki ceni, vendar to ne bo zadostilo potrebam trga Unije, ki zahteva raznolikost, prilagojeno spremembam na področju modnih smernic in trendov. V nekaterih pripombah je poudarjeno, da bodo ob ohranitvi kitajskega uvoza na trgu Unije uvožene količine precej manjše, cene pa precej višje, predvsem zaradi višjih plač na Kitajskem in dodatnih dajatev. Navedeno je bilo tudi, da nove generacije ne bodo razumele kulture, povezane s tem izdelkom, če cena izdelka ne bo sprejemljiva.

(221)

Kar zadeva zahtevke v zvezi z bolj omejeno izbiro, se upošteva, da je bilo pri preiskavi ugotovljeno, da industrija Unije ponuja zelo velik razpon izdelkov, namenjenih različnim tržnim segmentom in distribucijskim potem. Pričakuje se, da bo industrija Unije na podlagi ukrepov izkoristila vse svoje možnosti in s svojimi izdelki dodatno povečala ponudbo na trgu. Poleg tega noben uvoznik, ki je hkrati prodajalec na drobno in je predložil pripombe v okviru preiskave, ni navedel, da bi v primeru uvedbe protidampinških ukrepov morda razmislil o popolni izključitvi izdelka iz razpona izdelkov.

(222)

Cilj preiskave na področju zahtevkov v zvezi z višjimi cenami je vzpostaviti enake konkurenčne pogoje in ne izključiti kitajsko blago s trga. Objektivno ni bi bilo mogoče določiti cenovnih omejitev za takšne izdelke, ob preseganju katerih potrošniki izdelkov ne bi več kupovali. Poleg tega se na splošno ne pričakuje, da bi lahko uvozniki zvišanje cen kratkoročno prenesli na potrošnike, ker so njihove cene pogosto najmanj za obdobje enega leta določene v ceniku. Pomembneje je, da uporabniki in potrošniki ob upoštevanju stopnje ukrepov ter velike razlike med uvozno ceno in ceno pri nadaljnji prodaji verjetno ne bodo plačevali znatno višjih cen, pri čemer se dajatev izračuna na podlagi uvozne cene CIF, maloprodajne cene pa so večkratnik uvozne cene. Zato bo dajatve najverjetneje pokrila oskrbovalna veriga od uvoznika do končnega potrošnika. Morebitna zvišanja cen bodo majhna in ne bodo vplivala na izbiro potrošnika. Ne pričakuje se, da bi nove generacije zaradi protidampinških ukrepov prenehale kupovati keramično namizno in kuhinjsko posodo. Upoštevati je treba tudi, da je bilo pri preiskavi ugotovljeno, da lahko industrija Unije zagotovi konkurenčne cene.

(223)

Ni bilo mogoče skleniti, da bi ukrepi pomembno vplivali na materiale, ki se uporabljajo za kuhinjsko in namizno posodo. Vrsta materiala ni vedno najpomembnejši dejavnik pri izbiri na primer keramičnih darilnih izdelkov. Vendar je jasno, da materialov ni mogoče vedno zamenjati: zakonodaja Unije v zvezi z materiali, namenjenimi za stik z živili, na primer določa nekatere zahteve za takšne materiale. Poudariti je treba tudi, da dobro uveljavljen uvoznik, ki je tudi prodajalec na drobno, meni, da bodo ljudje pri jedi še naprej raje uporabljali keramične krožnike kot krožnike iz drugih materialov, pri čemer je v skladu s tem prilagodil svoje načrte za širitev.

(224)

Zahtevkov v zvezi s težavami pri oskrbi ni mogoče sprejeti, ker na eni strani vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev in pravičnih cen ne pomeni izključitve celotnega uvoza iz Kitajske. Nasprotno, pričakuje se, da bodo pravičnejše trgovinske razmere koristile vsem svetovnim akterjem. Na drugi strani je bilo ugotovljeno, da zmožnost industrije Unije, da trenutno lahko pokrije eno tretjino celotne potrošnje Unije, ne spremeni dejstva, da bi moral uvoz iz Kitajske vstopiti na trg Unije po nedampinških cenah. Uspešnost industrije Unije na področju izvoza in dejstvo, da ta industrija v obravnavanem obdobju ni uporabila vseh svojih zmogljivosti, kažeta, da bi lahko proizvajalci Unije dejansko povečali prodajo na trgu Unije, če bi bil dampinški uvoz izključen. Kitajska nenazadnje ni edini vir uvoza v Unijo.

(225)

Danska študija, ki jo navaja CCCLA, in švedska raziskava, na katero se sklicuje švedsko združenje, sta pokazali, da protidampinški ukrepi na splošno v stroškovnem smislu pomembno vplivajo na potrošnike. Vendar so te izjave zelo splošne, niso neposredno povezane s to preiskavo, poleg tega pa ni nobenega dokaza, da bi preiskava dejansko imela tak vpliv.

(226)

Na podlagi zgoraj navedenega se začasno sklene, da uvedba ukrepov na splošno ne bi pomembno vplivala na potrošnike, kot so gospodinjstva.

(227)

Glede na zgoraj navedeno se začasno sklene, da na podlagi razpoložljivih informacij o interesu Unije na splošno ni utemeljenih razlogov proti uvedbi začasnih ukrepov za uvoz keramične namizne in kuhinjske posode s poreklom iz Kitajske.

(228)

Na ta sklep ne morejo vplivati pomisleki, ki ji je predložilo več strani, in sicer, da so protidampinške dajatve na splošno kompromis za njihova prizadevanja za prenos nekaterih vrednot Unije v neevropske države, na primer na področju izboljšanja socialnega standarda dobaviteljev, dela otrok ali programov za okolje in splošni razvoj. Ta vprašanja ne morejo ogroziti cilja vzpostavitve odprte in pravične trgovine prek zaščite proizvodnje Unije pred izkrivljanji mednarodne trgovine, na primer dampingom, z instrumenti trgovinske zaščite v skladu z zakonodajo EU in pravili STO.

(229)

Kljub navedenemu bo morda treba to uvodno oceno dodatno skrbno analizirati po predložitvi pripomb zainteresiranih strani.

(230)

Ob upoštevanju sklepov o dampingu, nastali škodi, vzročni zvezi in interesu Unije je treba uvesti začasne protidampinške ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(231)

Za določitev stopnje teh ukrepov so bile ugotovljene stopnje dampinga in višina dajatve, potrebne za odpravo škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(232)

Pri izračunu višine dajatve, potrebne za odpravo učinkov škodljivega dampinga, je bilo upoštevano, da morajo vsi ukrepi industriji Unije omogočati, da pokrije svoje proizvodne stroške in ustvari dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga lahko taka industrija v zadevnem sektorju razumno ustvarila pod običajnimi konkurenčnimi pogoji, tj. brez dampinškega uvoza, s prodajo podobnega izdelka v Uniji. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (135), se lahko stopnja dobička, ki znaša 6 % prihodka od prodaje, obravnava kot ustrezna minimalna stopnja, ki bi jo lahko industrija Unije dosegla brez dampinškega uvoza.

(233)

Na podlagi tega je bila izračunana neškodljiva cena podobnega izdelka industrije Unije. Neškodljiva cena je bila dobljena tako, da je bil od cene franko tovarna odštet dejanski dobiček, tako izračunani prodajni ceni na pragu dobička industrije Unije pa je bila prišteta navedena 6-odstotna stopnja dobička.

(234)

Potrebno zvišanje cen je bilo nato določeno na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v LRK, kakor je bila določena za izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen, in neškodljivo ceno izdelkov, ki jih je industrija Unije prodajala na trgu Unije v OP. Kakršna koli razlika, ki izhaja iz te primerjave, je bila nato izražena kot odstotek povprečne skupne uvozne vrednosti CIF.

(235)

Na podlagi navedenega se šteje, da je treba v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe začasne protidampinške ukrepe za uvoz s poreklom iz LRK uvesti na ravni najnižjih ugotovljenih stopenj dampinga in škode v skladu s pravilom nižje dajatve.

(236)

Na podlagi navedenega so stopnje protidampinških dajatev v tem primeru določene na ravni stopenj dampinga.

(237)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev sedanje preiskave. Zato odražajo ugotovljeni položaj teh družb med preiskavo. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) se tako uporabljajo izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz LRK, ki jih proizvedejo te družbe, torej poimensko navedene pravne osebe. Uvoženi izdelki, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki ni izrecno navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s subjekti, ki so izrecno navedeni, ne morejo uporabiti teh stopenj, pri čemer zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“).

(238)

Vsak zahtevek za uporabo teh stopenj protidampinških dajatev za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena družbe ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) se nemudoma naslovi na Komisijo (12) skupaj z vsemi ustreznimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje, domače prodaje ali izvoza, povezanimi na primer s to spremembo imena ali spremembo proizvodnih ali prodajnih obratov. Po potrebi bo ta uredba ustrezno spremenjena s posodobljenim seznamom družb, ki so upravičene do individualnih stopenj dajatve.

(239)

Za zagotovitev ustreznega izvajanja protidampinške dajatve bi bilo treba stopnjo preostale dajatve uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike, ampak tudi za proizvajalce, ki v OP niso izvažali v Unijo.

(240)

Ena stran je zahtevala, da se morebitni ukrepi sprejmejo v obliki najnižje cene. Zadevna stran je navedla, da bi dajatve ad valorem prizadele predvsem potrošnike, ki kupujejo visoko kakovostne in zelo težke uvožene izdelke. Vendar je bilo pri preiskavi ob upoštevanju razpona predmetov, ki spadajo v obseg izdelka, ugotovljeno, da ne bi bili primernejši ukrepi v nobeni drugi obliki.

(241)

Na podlagi navedenega so ugotovljene stopnje dampinga in škode ter stopnje začasnih dajatev naslednje:

(242)

Zaradi dobrega upravljanja bi bilo treba opredeliti obdobje, v katerem lahko zainteresirane strani, ki so se javile v roku iz obvestila o začetku postopka, v pisni obliki izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje. Ugotovitve v zvezi z uvedbo dajatev za namen te uredbe so začasne in se lahko v zvezi z dokončno dajatvijo spremenijo –