EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32012D0700

Sklep Sveta 2012/700/SZVP z dne 13. novembra 2012 v okviru evropske varnostne strategije v podporo izvajanju Akcijskega načrta iz Cartagene (2010–2014), ki so ga sprejele države pogodbenice Konvencije o prepovedi uporabe, kopičenja zalog, proizvodnje in prenosa protipehotnih min in o njihovem uničenju iz leta 1997

OJ L 314, 14.11.2012, p. 40–46 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
Special edition in Croatian: Chapter 18 Volume 014 P. 164 - 170

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2012/700/oj

14.11.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 314/40


SKLEP SVETA 2012/700/SZVP

z dne 13. novembra 2012

v okviru evropske varnostne strategije v podporo izvajanju Akcijskega načrta iz Cartagene (2010–2014), ki so ga sprejele države pogodbenice Konvencije o prepovedi uporabe, kopičenja zalog, proizvodnje in prenosa protipehotnih min in o njihovem uničenju iz leta 1997

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji ter zlasti členov 26(2) in 31(1) Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Unija bi si morala prizadevati za visoko stopnjo sodelovanja na vseh področjih mednarodnih odnosov, med drugim z namenom ohranjanja miru, preprečevanja sporov in krepitve mednarodne varnosti skladno z nameni in načeli Ustanovne listine Združenih narodov.

(2)

Evropski svet je 12. decembra 2003 sprejel evropsko varnostno strategijo, v kateri je opredelil svetovne izzive in grožnje ter pozval k na pravilih temelječemu mednarodnemu redu na temelju učinkovitega multilateralizma in dobro delujočih mednarodnih institucij.

(3)

Evropska varnostna strategija priznava Ustanovno listino Združenih narodov kot temeljni okvir za mednarodne odnose in zagovarja, da se Združeni narodi (ZN) okrepijo in usposobijo, da bodo lahko izpolnjevali svoje obveznosti in učinkovito delovali.

(4)

Resolucija Generalne skupščine Združenih narodov 51/45 z dne 10. decembra 1996 vse države poziva, naj si odločno prizadevajo za učinkovit, pravno zavezujoč mednarodni sporazum o prepovedi uporabe, kopičenja zalog, proizvodnje in prenosa protipehotnih min.

(5)

Konvencija o prepovedi uporabe, kopičenja zalog, proizvodnje in prenosa protipehotnih min in o njihovem uničenju (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) je bila odprta za podpis 3. decembra 1997 in je začela veljati 1. marca 1999. Je edini celovit mednarodni instrument, ki ureja vse vidike protipehotnih min, vključno z njihovo uporabo, kopičenjem, proizvodnjo, trgovino, odstranjevanjem in pomočjo žrtvam.

(6)

Svet je 23. junija 2008 sprejel Skupni ukrep 2008/487/SZVP (1) v podporo vsesplošni uporabi in izvajanju Konvencije. Do 1. oktobra 2012 je 160 držav privolilo, da jih Konvencija zavezuje.

(7)

Države pogodbenice Konvencije so 3. decembra 2009 sprejele Akcijski načrt iz Cartagene (2010–2014) (v nadaljnjem besedilu: akcijski načrt iz Cartagene) o vsesplošni uporabi Konvencije in izvajanju vseh njenih vidikov. S tem načrtom so priznale in dodatno podprle polno sodelovanje in prispevek Mednarodne kampanje za prepoved kopenskih min, Mednarodnega odbora Rdečega križa, nacionalnih društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca, Mednarodne federacije Rdečega križa in Rdečega polmeseca, ZN, Ženevskega mednarodnega centra za humanitarno odstranjevanje min, mednarodnih in regionalnih organizacij, preživelih žrtev min in njihovih organizacij ter drugih organizacij civilne družbe pri izvajanju Konvencije, kot je določeno v ukrepu št. 62 akcijskega načrta iz Cartagene.

(8)

Države pogodbenice Konvencije so 3. decembra 2010 sprejele direktivo držav pogodbenic za izvedbeno podporno pisarno (ISU), v kateri so se države pogodbenice dogovorile, da bi morala ISU svetovati in nuditi tehnično podporo državam pogodbenicam pri izvajanju in vsesplošni uporabi Konvencije, spodbujati komunikacijo med državami pogodbenicami ter spodbujati komunikacijo in informacije o Konvenciji v državah, ki niso pogodbenice Konvencije, in v javnosti. ISU je bila pooblaščena za ustrezno povezovanje in usklajevanje z ustreznimi mednarodnimi organizacijami, ki sodelujejo pri delu Konvencije, vključno z Mednarodno kampanjo za prepoved kopenskih min, Mednarodnim odborom Rdečega križa, Mednarodno federacijo Rdečega križa in Rdečega polmeseca, ZN in Ženevskim mednarodnim centrom za humanitarno odstranjevanje min.

(9)

Generalna skupščina Združenih narodov je 2. decembra 2011 soglasno sprejela resolucijo 66/29 o izvajanju Konvencije o prepovedi razvoja, proizvodnje, kopičenja zalog in uporabe kemičnega orožja ter o njegovem uničenju. Opozorila je, da je mednarodna skupnost na drugi revizijski konferenci konvencije pregledala izvajanje Konvencije in da so države pogodbenice sprejele akcijski načrt iz Cartagene, pri tem pa izpostavila pomen doslednega in učinkovitega izvajanja in spoštovanja Konvencije, med drugim z izvajanjem akcijskega načrta iz Cartagene. Države pogodbenice Konvencije so povabile vse države, ki še niso ratificirale Konvencije ali k njej še niso pristopile, naj to storijo, in pozvale vse države, naj to vprašanje še naprej pozorno spremljajo na najvišji politični ravni in si prizadevajo za spoštovanje Konvencije z dvostranskimi, subregionalnimi, regionalnimi in večstranskimi stiki, osveščanjem, seminarji in drugimi sredstvi.

(10)

V letih 2012 in 2013 se bodo sestale države pogodbenice Konvencije. Mednarodna skupnost se bo nato leta 2014 zbrala na tretji revizijski konferenci, da bi ocenila napredek pri izvajanju akcijskega načrta iz Cartagene. Po pričakovanjih naj bi do takrat z izvajanjem akcijskega načrta iz Cartagene dosegli znaten napredek v prizadevanju, da se konča trpljenje in prepreči nove žrtve zaradi protipehotnih min –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1.   V podporo izvajanju akcijskega načrta iz Cartagene (2010–2014) (v nadaljnjem besedilu: akcijski načrt iz Cartagene), ki so ga sprejele države pogodbenice Konvencije o prepovedi uporabe, kopičenja zalog, proizvodnje in prenosa protipehotnih min in o njihovem uničenju iz leta 1997 (v nadaljnjem besedilu: Konvencija), si Unija v okviru evropske varnostne strategije in v skladu z ustreznimi sklepi mednarodne skupnosti prizadeva za naslednje cilje:

(a)

podpreti prizadevanje držav pogodbenic Konvencije za izvajanje vidikov akcijskega načrta iz Cartagene, povezanih s pomočjo žrtvam;

(b)

podpreti prizadevanje držav pogodbenic Konvencije za izvajanje vidikov akcijskega načrta iz Cartagene, povezanih z odstranjevanjem min;

(c)

spodbujati vsesplošno uporabo Konvencije;

(d)

pokazati zavezanost Unije in njenih držav članic Konvenciji in njihovo odločenost, da sodelujejo s tistimi državami, ki potrebujejo podporo pri izpolnjevanju obveznosti iz Konvencije, in razširijo pomoč na te države, ter okrepiti vodilno vlogo Unije pri uresničevanju vizije Konvencije, da se za vedno konča trpljenje in preprečijo nove žrtve protipehotnih min.

2.   Uresničevanje ciljev iz odstavka 1 poteka na način, ki dodatno prispeva k potrjevanju temeljev Konvencije, ki so partnerstvo in sodelovanje med državami, nevladnimi in drugimi organizacijami ter lokalnimi partnerji, zlasti preko tesnega sodelovanja z ustreznimi akterji, da se okrepijo nekateri elementi takšnega sodelovanja.

3.   Da se uresničijo cilji iz odstavka 1, Unija izvede naslednje projekte:

(a)

pomoč žrtvam: zagotovitev tehnične pomoči v največ osmih primerih, izvedba največ petih vmesnih ocenjevanj in največ petih nadaljnjih ukrepov;

(b)

odstranjevanje min: izvedba največ petih vmesnih ocenjevanj in največ petih nadaljnjih ukrepov;

(c)

vsesplošna uporaba Konvencije: podpora projektni skupini na visoki ravni, izdelava študije o varnosti meje brez protipehotnih min in organizacija največ treh delavnic na temo vsesplošne uporabe; ter

(d)

izkaz zavezanosti Unije: priprava otvoritvenih in zaključnih prireditev, zagotavljanje dostopnosti spletne strani Konvencije, obveščanje javnosti o obveznostih držav pogodbenic Konvencije glede pomoči žrtvam, organizacija novinarskega obiska ter priprava gradiva in publikacij za javnost.

Podroben opis projektov se nahaja v Prilogi.

Člen 2

1.   Za izvajanje tega sklepa je odgovoren visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: visoki predstavnik).

2.   Tehnično izvedbo projektov iz člena 1(3) izvede izvedbena podporna pisarna (ISU), ki jo zastopa Ženevski mednarodni center za humanitarno odstranjevanje min. ISU te naloge opravlja pod nadzorom visokega predstavnika. V ta namen visoki predstavnik sklene potrebne dogovore z Ženevskim mednarodnim centrom za humanitarno odstranjevanje min.

Člen 3

1.   Referenčni finančni znesek za izvajanje projektov iz člena 1(3) znaša 1 030 000 EUR.

2.   Odhodki, ki se financirajo iz zneska, določenega v odstavku 1, se upravljajo v skladu s postopki in pravili, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije.

3.   Komisija nadzira pravilno upravljanje odhodkov iz odstavka 1. V ta namen z Ženevskim mednarodnim centrom za humanitarno odstranjevanje min sklene sporazum o financiranju, v katerem se določi, da ISU zagotovi prepoznavnost prispevka Unije, ki ustreza njegovemu obsegu.

4.   Komisija si prizadeva sporazum o financiranju iz odstavka 3 skleniti čim prej po začetku veljavnosti tega sklepa. Če ima Komisija pri tem kakšne težave, o tem obvesti Svet, obvesti ga tudi o datumu sklenitve sporazuma o financiranju.

Člen 4

Visoki predstavnik Svetu o izvajanju tega sklepa poroča na podlagi rednih poročil, ki jih pripravi ISU. Ta poročila so podlaga za oceno, ki jo pripravi Svet. Komisija zagotovi podatke o finančnih vidikih izvajanja tega sklepa.

Člen 5

Ta sklep začne veljati na dan njegovega sprejetja.

Veljati preneha 24 mesecev po sklenitvi sporazuma o financiranju iz člena 3(3) ali 6 mesecev po datumu začetka veljave, če v tem obdobju ni sklenjen sporazum o financiranju.

V Bruslju, 13. novembra 2012

Za Svet

Predsednik

V. SHIARLY


(1)  UL L 165, 26.6.2008, str. 41.


PRILOGA

1.   Cilj

Splošni cilj tega sklepa je spodbujanje miru in varnosti s podpiranjem izvajanja akcijskega načrta iz Cartagene, kar zadeva vsesplošno uporabo Konvencije in izvajanje vseh njenih vidikov.

2.   Opis projekta

Da se uresničijo cilji iz člena 1(1) tega sklepa, Unija izvede naslednje projekte:

2.1   Pomoč žrtvam

2.1.1   Cilj projekta

Podpreti države pogodbenice Konvencije pri izvajanju vidikov akcijskega načrta iz Cartagene, povezanih s pomočjo žrtvam, tako da bodo laže usklajevale in izvajale dejavnosti, ki bodo pozitivno vplivale na življenje žensk, moških, deklic in dečkov, ki so postali žrtve protipehotnih min in drugih eksplozivnih ostankov vojn.

2.1.2   Opis projekta

ISU bo v največ treh primerih zagotovila nacionalno tehnično podporo, vključno z uvedbo in/ali podporo medministrskega procesa za izvedbo obveznosti pomoči žrtvam v nacionalnem okviru, državam pogodbenicam Konvencije, ki (a) si bolj malo prizadevajo za izvajanje elementov pomoči žrtvam iz akcijskega načrta iz Cartagene in bi jim zato koristila spodbuda, da bi jih začele izvajati, ali (b) so že vzpostavile nacionalni načrt ali pa ga bodo vzpostavile kmalu, in bi zatorej že imele določene izkušnje za oceno izvajanja, ter bi tako postale verjetnejše kandidatke za celovito nacionalno vmesno oceno prizadevanj za izvajanje akcijskega načrta iz Cartagene.

Celovite nacionalne vmesne ocene se bodo opravile v največ treh primerih. Te ocene bodo vključevale ISU, skupaj s ključnimi akterji, kot je Mednarodna kampanja za prepoved kopenskih min, in pomagajo državam upravičenkam pri izdelavi podrobnega gradiva za nacionalno delavnico, organiziranju nacionalne delavnice in pripravi podrobnega sklepnega dokumenta, kar bo „ocena“, v kateri se opišejo preostali izzivi, cilji in priporočila.

Nadaljevalni ukrepi se bodo izvedli v največ treh primerih, kot odgovor na priporočila iz vmesnih ocen. Ti nadaljevalni ukrepi bodo vključevali zagotovitev dodatne tehnične podpore s strani ISU (npr. podporo revizijam nacionalnih načrtov, oblikovanje predloga ali predlogov projekta, itd.).

ISU bo, skupaj s ključnimi akterji, kot je Mednarodna kampanja za prepoved kopenskih min, organizirala svetovno konferenco na visoki ravni o pomoči žrtvam kopenskih min in drugih eksplozivnih ostankov vojne, s ciljem nadgradnje izkušenj pri pomoči žrtvam v okviru Konvencije, da bi izkoristili morebitno sinergijo/učinkovitost glede izvajanja mednarodnih instrumentov (npr. Konvencije o kasetnem strelivu, Protokola V Konvencije o prepovedi ali omejitvi uporabe nekaterih vrst klasičnega orožja, za katere se lahko šteje, da imajo čezmerne travmatične učinke ali da glede ciljev delujejo enako (v nadaljnjem besedilu: Konvencija o klasičnih orožjih), Konvencije o pravicah invalidov), ki obravnavajo isto vsebino in prizadete države.

2.1.3   Rezultati projekta

Države, upravičene do tehnične podpore, ki si bolj malo prizadevajo za izvajanje vidikov pomoči žrtvam iz akcijskega načrta iz Cartagene, bodo določile kontaktno točko, ki bo nadalje spodbujala izvajanje obveznosti pomoči žrtvam ter sodelovala v nadaljnjih dejavnostih Konvencije.

Vsaka država, upravičena do tehnične podpore v vseh primerih, bo prejela poročilo s priporočili o logičnih nadaljnjih ukrepih, ki bi jih lahko sprejela, pri izvajanju vidikov pomoči žrtvam iz akcijskega načrta iz Cartagene.

Države, upravičene do tehnične podpore v petih primerih bodo oblikovale osnovni dokument in seznam predlaganih udeležencev na nacionalni delavnici v okviru vmesne ocene.

Države upravičenke do vmesne ocene bodo prejele podroben sklepni dokument, v katerem so evidentirani preostali izzivi, s cilji in priporočili za nadaljnje ukrepanje.

Države upravičenke do podpore za nadaljnje ukrepanje bodo lahko bolje izrazile svoje namere za izpolnjevanje zavez iz akcijskega načrta iz Cartagene ter svoje potrebe za podporo (npr. revizijam nacionalnih načrtov, oblikovanju predloga ali predlogov projekta itd.).

Opredeljeni bodo načini, da se izkoristi možna sinergija/učinkovitost v zvezi z izvajanjem mednarodnih instrumentov (npr. Konvencije o kasetnem strelivu, Protokola V Konvencije o klasičnih orožjih, Konvencije o pravicah invalidov), ki obravnavajo isto vsebino in prizadete države.

Ozaveščenost o svetovnih prizadevanjih pri obravnavanju potreb in zagotavljanju pravice preživelih s pomočjo udeležbe na visoki ravni in široke udeležbe na konferenci na visoki ravni bo povečana.

2.1.4   Upravičenci

Tiste države pogodbenice Konvencije, ki so poročale o svoji odgovornosti za pomembno število preživelih žrtev min.

Ženske, moški, deklice in dečki, ki so postali žrtve min in drugih eksplozivnih ostankov vojne ter njihove družine in skupnosti.

2.2   Odstranjevanje min

2.2.1   Cilj projekta

Države pogodbenice Konvencije se podprejo pri izvajanju vidikov odstranjevanja min iz akcijskega načrta iz Cartagene, tako da lahko bolje dokončajo izvajanje odstranjevanja min v čim krajšem obdobju, da lahko posamezniki, skupnosti in narodi ponovno koristijo za normalno človeško dejavnost zemljišča, ki se jih je prej štelo za nevarna.

2.2.2   Opis projekta

Celovite nacionalne vmesne ocene se bodo opravile v največ petih primerih. Te ocene bodo vključevale ISU, skupaj s ključnimi akterji, kot je Mednarodna kampanja za prepoved kopenskih min, in ob podpori Ženevskega mednarodnega centra za humanitarno odstranjevanje min, in pomagajo državam upravičenkam pri izdelavi podrobnega gradiva za nacionalno delavnico, organiziranju nacionalne delavnice in pripravi podrobnega sklepnega dokumenta, kar bi bila „ocena“, v kateri se bodo opisali preostali izzivi, cilji in priporočila.

Nadaljevalni ukrepi se bodo izvedli v največ treh primerih, kot odgovor na priporočila iz vmesnih ocen. Ti nadaljevalni ukrepi bodo vključevali zagotovitev dodatne tehnične podpore s strani ISU (npr. podporo revizijam nacionalnih načrtov, oblikovanje predloga ali predlogov projekta itd.), ali organizacijo obiskov v okviru izmenjave jug-jug za države upravičenke zaradi vzajemnih koristi pridobljenih izkušenj in izboljšanja prihodnjega izvajanja.

2.2.3   Rezultati projekta

Države upravičenke do vmesne ocene bodo prejele podroben sklepni dokument, v katerem so evidentirani preostali izzivi, cilji in priporočila za nadaljnje ukrepanje.

Države upravičenke do podpore za nadaljnje ukrepanje bodo lahko izrazile svoje namere za izpolnjevanje zavez iz akcijskega načrta iz Cartagene ter svoje potrebe za podporo (npr. revizijam nacionalnih načrtov, oblikovanju predloga ali predlogov projekta itd.), ter bodo bolje razumele posebne vidike odstranjevanja min.

2.2.4   Upravičenci

Tiste države pogodbenice Konvencije, ki niso države članice in so v procesu izvajanja obveznosti odstranjevanja min iz Konvencije.

Ženske, moški, deklice in dečki, ki so prizadeti zaradi prisotnosti ali suma prisotnosti protipehotnih min, ter njihove družine in skupnosti.

2.3   Vsesplošna uporaba Konvencije

2.3.1   Cilj projekta

Ovire za upoštevanje Konvencije se odpravljajo tako, da se doseže napredek v smeri vsesplošne uporabe Konvencije s strani držav, ki niso pogodbenice Konvencije.

2.3.2   Opis projekta

Projektno skupino na visoki ravni za vsesplošno uporabo Konvencije bo podpirala ISU, vključno s podporo pomembnim osebnostim, ki lahko vključijo voditelje največ šestih držav, ki niso podpisnice Konvencije, člani projektne skupine pa bodo sodelovali pri največ dveh drugih dogodkih za pritegnitev pozornosti na potekajoča prizadevanja za vsesplošno uporabo in izvajanje Konvencije.

ISU bo izdelala študijo o varnosti meje brez protipehotnih min, v sodelovanju s strokovnjaki na tem področju, ter tako nadgradila delo, ki ga je opravil Mednarodni odbor Rdečega križa sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja. Poročilo o študiji pa bo dano na voljo na različne načine, vključno s prevodom, pripravo povzetkov, izdelavo materialov v dostopnih formatih itd.

ISU bo največ trikrat organizirala delavnice o vsesplošni uporabi, skupaj s ključnimi akterji, kot sta Kampanja za prepoved kopenskih min in koordinator neformalne kontaktne skupine Konvencije za vsesplošno uporabo. Te delavnice bodo potekale na nacionalni, subregionalni ali regionalni ravni, da se med državami spodbuja Konvencija ter da se državam, ki niso pogodbenice Konvencije, pomaga pri odpravljanju resničnih ali zaznanih ovir za pristop, zlasti z uporabo poročila o študiji o varnosti meje brez protipehotnih min.

2.3.3   Rezultati projekta

Do šest držav, ki niso pogodbenice Konvencije, se bo vključilo na ministrski ali višji ravni glede upoštevanja konvencije.

Pridobilo se bo posodobljeno znanje o politikah protipehotnih min v državah, ki niso pogodbenice Konvencije. Te informacije bodo prispevale k pripravam tematskih dokumentov za tretjo revizijsko konferenco, tudi s pomočjo celovitega poročila glede napredka, doseženega pri izpolnjevanju ciljev vsesplošne uporabe Konvencije, ter možnosti za nadaljnji napredek.

Zagovorništvo s strani držav pogodbenic Konvencije in nevladnih organizacij bo oživljeno na podlagi nadaljnjih ukrepov, ki izhajajo iz obiskov projektne skupine na visoki ravni.

Novo pridobljeno znanje bo zbrano v publikaciji, ki obravnava najpogosteje izpostavljene zaznane ovire za pristop h konvenciji in ki se lahko uporabi za podporo prizadevanjem za vsesplošno uporabo.

Sodelujoče države, ki niso pogodbenice Konvencije, bodo napredovale v smeri pristopa h Konvenciji in/ali upoštevanja norm Konvencije.

2.3.4   Upravičenci

Države, ki niso države članice in še niso ratificirale, odobrile, sprejele ali pristopile h Konvenciji.

Države pogodbenice Konvencije ter nevladne in mednarodne organizacije, vključene v prizadevanja za spodbujanje vsestranske uporabe Konvencije.

2.4   Izkaz stalne zavezanosti Unije

2.4.1   Cilj projekta

Pokaže se zavezanost Unije in njenih držav članic Konvenciji in njihova odločenost, da sodelujejo s tistimi državami, ki potrebujejo podporo pri izpolnjevanju obveznosti iz Konvencije, in razširijo pomoč na te države, ter okrepi vodilna vloga Unije pri uresničevanju vizije Konvencije, da se za vedno konča trpljenje in preprečijo nove žrtve protipehotnih min.

2.4.2   Opis projekta

Pripravljena bo otvoritvena prireditev v podporo temu sklepu, zaključna prireditev pa bo organizirana, da se obvesti javnost o dejavnostih in izidih sklepa in tako poudari prispevek Unije.

Glede na pomen širjenja razumevanja zavez, ki so jih države pogodbenice Konvencije sprejele na konferenci v Cartageni, in načinov njihovega izvajanja ter glede na to, da morajo biti v teh prizadevanjih upoštevana raznolikost občinstva (npr. različne jezikovne skupnosti, invalidi), se bodo spletne strani Konvencije revidirale, da se zagotovijo visoki standardi dostopnosti, obstoječe publikacije ISU, ki evidentirajo zaveze pomoči žrtvam držav pogodbenic Konvencije, se bodo prevedle in objavile na spletni strani Konvencije, da bi bile te zaveze bolj dostopne v različnih jezikih.

Pred tretjo revizijsko konferenco leta 2014 bo organiziran novinarski obisk v države, prizadete zaradi min.

Pridobilo se bo gradivo za javnost (npr. plakati, oglasi, videoposnetki, reklamni material itd.), da se izkoristijo komunikacijske priložnosti.

2.4.3   Rezultati projekta

Uradniki Unije in njenih držav članic bodo dobro poznali ta sklep in kako je povezan z njihovim delom.

Razumevanje pomoči žrtvam v državah pogodbenicah Konvencije se bo izboljšalo, zlasti v francosko govorečih prizadetih državah.

Informacije o Konvenciji postanejo bolj dostopne.

Zavezanost Unije Konvenciji bo bolj prepoznavna, ustvari in okrepi pa se tudi ozaveščenost in pomen tega sklepa, kakor kažejo novinarski članki, ki priznavajo zavezanost Unije, in države pogodbenice Konvencije, ki na sestankih izražajo to, da Konvencijo zelo cenijo.

Ozaveščenost o stalnih prizadevanjih za spodbujanje vsestranske uporabe Konvencije.

2.4.4   Upravičenci

Države pogodbenice Konvencije in nevladne in mednarodne organizacije, njihovi predstavniki in drugi posamezniki, ki so zainteresirani ali vključeni v prizadevanja za izvajanje Konvencije.


Top