EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32012D0135

2012/135/EU: Izvedbeni sklep Komisije z dne 28. februarja 2012 o določitvi zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnologijah (BAT) iz Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah za proizvodnjo železa in jekla (notificirano pod dokumentarno številko C(2012) 903) Besedilo velja za EGP

OJ L 70, 8.3.2012, p. 63–98 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
Special edition in Croatian: Chapter 15 Volume 014 P. 227 - 262

In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_impl/2012/135/oj

8.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 70/63


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 28. februarja 2012

o določitvi zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnologijah (BAT) iz Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah za proizvodnjo železa in jekla

(notificirano pod dokumentarno številko C(2012) 903)

(Besedilo velja za EGP)

(2012/135/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (1) ter zlasti člena 13(5) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 13(1) Direktive 2010/75/EU mora Komisija organizirati izmenjavo informacij o industrijskih emisijah med državami članicami, zadevnimi panogami ter nevladnimi organizacijami, ki spodbujajo varstvo okolja, in Komisijo, da se pripravijo referenčni dokumenti o najboljših razpoložljivih tehnologijah (BAT) iz člena 3(11) navedene direktive.

(2)

V skladu s členom 13(2) Direktive 2010/75/EU se pri izmenjavi informacij obravnavajo delovanje obratov in tehnologij v smislu emisij, po potrebi izraženih kot kratko- in dolgoročna povprečja, in s tem povezani referenčni pogoji, poraba in vrste surovin, poraba vode, raba energije in nastajanje odpadkov ter uporabljene tehnologije, z njimi povezano spremljanje stanja, učinki na različne prvine okolja, gospodarska in tehnična upravičenost ter njihov razvoj, pa tudi najboljše razpoložljive tehnologije in nastajajoče tehnologije, ki se določijo na podlagi upoštevanja zadev pod točkama (a) in (b) člena 13(2) navedene direktive.

(3)

„Zaključki o BAT“ iz člena 3(12) Direktive 2010/75/EU so ključni element referenčnih dokumentov BAT in določajo zaključke o najboljših razpoložljivih tehnologijah, njihov opis, informacije za oceno njihove ustreznosti, ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, z njimi povezano spremljanje, z njimi povezane vrednosti porabe in po potrebi zadevne ukrepe za sanacijo lokacije.

(4)

V skladu s členom 14(3) Direktive 2010/75/EU so zaključki o BAT referenca za določanje pogojev v dovoljenju za obrate iz poglavja 2 navedene direktive.

(5)

Člen 15(3) Direktive 2010/75/EU določa, da mora pristojni organ določiti mejne vrednosti emisij, ki zagotavljajo, da emisije pri običajnih pogojih obratovanja ne presegajo ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, kot je določeno v odločitvah glede zaključkov o BAT iz člena 13(5) navedene direktive.

(6)

Člen 15(4) Direktive 2010/75/EU navaja odstopanja od zahteve iz člena 15(3) v primerih, v katerih bi bili zaradi geografskega položaja, lokalnih okoljskih pogojev ali tehničnih značilnosti zadevnega obrata stroški, povezani z doseganjem ravni emisij, nesorazmerno višji v primerjavi s koristmi za okolje.

(7)

V skladu s členom 16(1) Direktive 2010/75/EU zahteve za spremljanje v zvezi z dovoljenjem iz točke (c) člena 14(1) temeljijo na zaključkih o spremljanju, kot so opisani v zaključkih o BAT.

(8)

V skladu s členom 21(3) Direktive 2010/75/EU v štirih letih po objavi odločitev glede zaključkov o BAT pristojni organ ponovno preveri in po potrebi posodobi vse pogoje v dovoljenju ter zagotovi skladnost obrata s temi pogoji v dovoljenju.

(9)

Na podlagi Sklepa Komisije z dne 16. maja 2011 o vzpostavitvi foruma za izmenjavo informacij v skladu s členom 13 Direktive 2010/75/EU o industrijskih emisijah (2) je Komisija vzpostavila forum, v katerega so vključeni predstavniki držav članic, zadevnih industrijskih panog in nevladnih organizacij, ki spodbujajo varstvo okolja.

(10)

V skladu s členom 13(4) Direktive 2010/75/EU je Komisija 13. septembra 2011 pridobila mnenje (3) navedenega foruma glede predlagane vsebine referenčnega dokumenta BAT za proizvodnjo železa in jekla, ki ga je objavila.

(11)

Ukrepi, določeni v tem sklepu, so v skladu z mnenjem odbora iz člena 75(1) Direktive 2010/75/EU –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Zaključki o BAT za proizvodnjo železa in jekla so določeni v Prilogi k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 28. februarja 2012

Za Komisijo

Janez POTOČNIK

Član Komisije


(1)  UL L 334, 17.12.2010, str. 17.

(2)  UL C 146, 17.5.2011, str. 3.

(3)  http://circa.europa.eu/Public/irc/env/ied/library?l=/ied_art_13_forum/opinions_article.


PRILOGA

ZAKLJUČKI O BAT ZA PROIZVODNJO ŽELEZA IN JEKLA

PODROČJE UPORABE

SPLOŠNE UGOTOVITVE

OPREDELITEV POJMOV

1.1

Splošni zaključki o BAT

1.1.1

Sistemi ravnanja z okoljem

1.1.2

Gospodarjenje z energijo

1.1.3

Ravnanje z materiali

1.1.4

Ravnanje s procesnimi ostanki, kot so stranski proizvodi in odpadki

1.1.5

Razpršene emisije prahu iz skladiščenja in prevoza surovin in (pol)izdelkov ter ravnanja z njimi

1.1.6

Ravnanje z vodo in odpadno vodo

1.1.7

Spremljanje

1.1.8

Razgradnja

1.1.9

Hrup

1.2

Zaključki o BAT za naprave za sintranje

1.3

Zaključki o BAT za naprave za peletiranje

1.4

Zaključki o BAT za koksarne

1.5

Zaključki o BAT za plavže

1.6

Zaključki o BAT za proizvodnjo jekla v kisikovih konverterjih in litje

1.7

Zaključki o BAT za proizvodnjo jekla v elektroobločnih pečeh in litje

PODROČJE UPORABE

Ti zaključki o BAT (Best Available Technologies – Najboljše razpoložljive tehnologije) se nanašajo na naslednje dejavnosti, opredeljene v Prilogi I k Direktivi 2010/75/EU:

—   dejavnost 1.3: proizvodnja koksa;

—   dejavnost 2.1: praženje in sintranje kovinskih rud (vključno s sulfidnimi rudami);

—   dejavnost 2.2: proizvodnja surovega železa ali jekla (primarno ali sekundarno taljenje), vključno z neprekinjenim litjem, z zmogljivostjo nad 2,5 tone na uro.

Zaključki o BAT zajemajo zlasti naslednje postopke:

nakladanje in razkladanje surovin v razsutem stanju ter ravnanje z njimi;

mešanje surovin;

sintranje in peletiranje železove rude;

proizvodnjo koksa iz koksnega premoga;

proizvodnjo vroče litine v plavžu, vključno s predelavo žlindre;

proizvodnjo in rafiniranje jekla s procesom v kisikovem konverterju, vključno s predhodnim livarskim razžvepljevanjem, zaključno livarsko metalurgijo in predelavo žlindre;

proizvodnjo jekla z elektroobločnimi pečmi, vključno z zaključno livarsko metalurgijo in predelavo žlindre;

neprekinjeno litje (tanki slabi/tanki trakovi in neposredno litje pločevine (približna oblika)).

Ti zaključki o BAT ne zadevajo naslednjih dejavnosti:

proizvodnje apna v pečeh, ki je obravnavana v referenčnem dokumentu BAT o industrijah za proizvodnjo cementa, apna in magnezijevega oksida (CLM);

obdelave prašnih delcev za pridobivanje barvnih kovin (npr. prah iz elektroobločnih peči) in proizvodnje železovih zlitin iz referenčnega dokumenta BAT o industriji barvnih kovin (NFM);

naprav za pridobivanje žveplove kisline v koksarnah, ki so obravnavane v dokumentu o proizvodnji anorganskih kemikalij v velikih količinah – Amoniak, kisline in gnojila (referenčni dokument BAT o LVIC-AAF).

Drugi referenčni dokumenti, ki so pomembni za dejavnosti, obravnavane v teh zaključkih o BAT, so:

Referenčni dokumenti

Dejavnost

Referenčni dokument BAT o velikih kurilnih napravah (LCP)

Kurilne naprave z nazivno toplotno močjo 50 MW ali več

Referenčni dokument BAT o obdelavi železa in jekla (FMP)

Zaključni postopki, kot so valjanje, dekapiranje, nanašanje prevlek itd.

Neprekinjeno litje do tankih slabov/tankih trakov in neposredno litje pločevine (približna oblika)

Referenčni dokument BAT o emisijah iz skladiščenja (EFS)

Skladiščenje in ravnanje

Referenčni dokument BAT o industrijskih hladilnih sistemih (ICS)

Hladilni sistemi

Splošna načela spremljanja (MON)

Spremljanje emisij in porabe

Referenčni dokument BAT o energetski učinkovitosti

Splošna energetska učinkovitost

Gospodarski učinki in učinki na različne prvine okolja (ECM)

Gospodarski učinki tehnologij in učinki tehnologij na različne prvine okolja

Tehnologije, navedene in opisane v teh zaključkih o BAT, niso zavezujoče ali izčrpne. Lahko se uporabijo tudi druge tehnike, ki zagotavljajo najmanj enakovredno raven okoljske zaščite.

SPLOŠNE UGOTOVITVE

Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z najboljšo razpoložljivo tehnologijo, so izražene v razponih in ne kot posamezne vrednosti. Razpon lahko kaže na razlike v določeni vrsti obrata (npr. razlike v razredu/čistosti in kakovosti končnega proizvoda, razlike glede zasnove, gradnje, velikosti in zmogljivosti obrata), zaradi česar nastanejo razlike pri okoljski učinkovitosti, doseženi pri uporabi najboljše razpoložljive tehnologije.

IZRAŽANJE RAVNI EMISIJ, POVEZANIH Z NAJBOLJŠIMI RAZPOLOŽLJIVIMI TEHNOLOGIJAMI

V teh zaključkih o BAT so ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami za emisije v zrak, izražene kot:

masa izpuščenih snovi na prostornino odpadnega plina pod standardnimi pogoji (273,15 K, 101,3 kPa) po odbitku prostornine vodne pare, izražena v enotah g/Nm3, mg/Nm3, μg/Nm3 ali ng/Nm3;

masa izpuščenih snovi na enoto mase proizvedenih ali predelanih izdelkov (faktorji porabe ali emisij), izražena v enotah kg/t, g/t, mg/t ali μg/t;

ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije v vodo, pa so izražene kot:

masa izpuščenih snovi na prostornino odpadne vode, izražena v enotah g/l, mg/l ali μg/l.

OPREDELITEV POJMOV

V teh zaključkih o BAT:

—   „nova naprava“ pomeni: napravo, nameščeno na kraju obrata po objavi teh zaključkov o BAT, ali popolno nadomestitev naprave na obstoječih temeljih obrata po objavi teh zaključkov o BAT;

—   „obstoječa naprava“ pomeni: napravo, ki ni nova;

—   „NOX“ pomeni: vsoto dušikovega oksida (NO) in dušikovega dioksida (NO2), izraženo kot NO2;

—   „SOX“ pomeni: vsoto žveplovega dioksida (SO2) in žveplovega trioksida (SO3), izraženo kot SO2;

—   „HCl“ pomeni: vse plinaste kloride, izražene kot HCl;

—   „HF“ pomeni: vse plinaste fluoride, izražene kot HF.

1.1   Splošni zaključki o BAT

Običajno se uporabljajo zaključki o BAT iz tega oddelka, razen če je navedeno drugače.

Najboljša razpoložljiva tehnologija za posamezen postopek v oddelkih 1.2 do 1.7 velja poleg splošne najboljše razpoložljive tehnologije, navedene v tem razdelku.

1.1.1   Sistemi ravnanja z okoljem

1.   Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena izvajanju in upoštevanju sistema ravnanja z okoljem, kar vključuje vse naslednje značilnosti:

I.

zaveze vodstva, vključno z višjim vodstvom;

II.

opredelitev okoljske politike, ki vključuje stalne izboljšave obrata, ki jih zagotavlja vodstvo;

III.

načrtovanje in priprava nujnih postopkov in ciljev v povezavi s finančnim načrtovanjem in naložbami;

IV.

izvajanje postopkov, pri katerih je posebna pozornost namenjena:

i.

strukturi in odgovornosti,

ii.

usposabljanju, ozaveščanju in usposobljenosti,

iii.

komunikaciji,

iv.

vključevanju zaposlenih,

v.

dokumentaciji,

vi.

učinkovitemu upravljanju procesa,

vii.

programom vzdrževanja,

viii.

pripravljenosti in ukrepanju v nujnih primerih,

ix.

zagotavljanju skladnosti z okoljsko zakonodajo;

V.

preverjanje učinkovitosti in sprejemanje popravnih ukrepov, pri čemer je posebna pozornost namenjena:

i.

spremljanju in merjenju (glej tudi referenčni dokument o splošnih načelih spremljanja),

ii.

popravnim in preventivnim ukrepom,

iii.

vodenju evidenc,

iv.

neodvisni (kadar je to izvedljivo) notranji in zunanji reviziji, da se določi, ali je sistem ravnanja z okoljem skladen z načrtovano ureditvijo ter ali se ustrezno izvaja in vzdržuje;

VI.

pregled sistema ravnanja z okoljem ter njegove stalne ustreznosti, primernosti in učinkovitosti, ki ga izvaja višje vodstvo;

VII.

spremljanje razvoja čistejših tehnologij;

VIII.

upoštevanje okoljskih vplivov morebitne razgradnje obrata v fazi načrtovanja nove naprave in v njegovi celotni obratovalni dobi;

IX.

redna uporaba sektorskih primerjalnih analiz.

Ustreznost

Področje uporabe (npr. raven podrobnosti) in vrsta sistema ravnanja z okoljem (npr. standardizirani in nestandardizirani sistem) bosta običajno povezana z vrsto, obsegom in zapletenostjo obrata ter vrsto njegovih morebitnih vplivov na okolje.

1.1.2   Gospodarjenje z energijo

2.   Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju porabe toplotne energije s kombinacijo naslednjih tehnologij:

I.

izboljšani in optimizirani sistemi za doseganje nemotene in stabilne predelave ter delovanja v skladu z določenimi točkami parametrov postopka z naslednjimi metodami:

i.

optimizacija upravljanja procesa, vključno s samodejnimi računalniško podprtimi nadzornimi sistemi;

ii.

sodobni, gravimetrijski sistemi za dovajanje trdnega goriva;

iii.

predgrevanje v čim večjem obsegu ob upoštevanju obstoječe konfiguracije procesa;

II.

izkoriščanje odvečne toplote iz postopkov, zlasti z območij hlajenja;

III.

optimizirano gospodarjenje s paro in toploto;

IV.

čim večja v proces vključena ponovna uporaba zaznavne toplote.

V zvezi z gospodarjenjem z energijo glej referenčni dokument BAT o energetski učinkovitosti (ENE).

Opis najboljše razpoložljive tehnologije I.i

Naslednji elementi so pomembni za integrirane jeklarne, da se izboljša splošna energetska učinkovitost:

optimizacija porabe energije,

spletno spremljanje najpomembnejših pretokov energije in procesov zgorevanja na kraju samem, vključno s spremljanjem celotnega sežiga plinov, da se preprečijo izgube energije, s čimer se omogoči takojšnje vzdrževanje in doseganje nemotenega proizvodnega procesa,

poročanje o orodjih za preverjanje povprečne porabe energije pri posameznem procesu in analiza teh orodij,

določanje specifičnih ravni porabe energije za ustrezne procese in njihova dolgoročna primerjava,

izvajanje energetskih pregledov, kot je opredeljeno v referenčnem dokumentu BAT o energetski učinkovitosti, npr. za določitev stroškovno učinkovitih možnosti za varčevanje z energijo.

Opis najboljših razpoložljivih tehnologij II do IV

V proces vključene tehnologije, ki se uporabljajo za izboljšanje energetske učinkovitosti pri proizvodnji jekla z boljšim izkoriščanjem toplote, vključujejo:

sočasno proizvodnjo toplote in električne energije z izkoriščanjem odpadne toplote s toplotnimi izmenjevalniki in distribucijo v druge dele jeklarne ali v omrežje za daljinsko ogrevanje;

namestitev parnih kotlov ali drugih primernih sistemov v velike peči za ponovno segrevanje (peči lahko pokrijejo del potreb po pari);

predgrevanje zraka za sežig v pečeh in drugih sistemih za sežig, da se prihrani gorivo, pri čemer se upoštevajo škodljivi vplivi, tj. povečanje količine dušikovih oksidov v odpadnih plinih;

izolacijo cevi za paro in cevi za toplo vodo;

izkoriščanje toplote iz izdelkov, npr. sintra;

uporabo toplotnih črpalk in solarnih plošč, kadar je treba jeklo ohladiti;

uporabo kotlov za dimne pline v pečeh z visokimi temperaturami;

izhlapevanje kisika in kompresorsko hlajenje za izmenjavo energije z uporabo standardnih toplotnih izmenjevalnikov;

uporabo najboljših rekuperacijskih turbin za pretvarjanje kinetične energije plina, proizvedene v plavžu, v električno energijo.

Ustreznost najboljših razpoložljivih tehnologij II do IV

Sočasna proizvodnja toplote in električne energije se uporablja pri vseh železarnah in jeklarnah v bližini mestnih območij z ustrezno rabo toplote. Specifična poraba energije je odvisna od obsega procesa, kakovosti izdelka in vrste obrata (obseg vakuumske obdelave v kisikovem konverterju, temperatura kaljenja, debelina izdelkov itd.).

3.   Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju porabe primarne porabe energije z optimizacijo pretokov energije in optimizirano uporabo odvedenih procesnih plinov, kot so koksarniški plin, plavžni plin in plin iz kisikovega konverterja.

Opis

V proces vključene tehnologije, ki se uporabljajo za izboljšanje energetske učinkovitosti v integrirani jeklarni, tako da se optimizira uporaba procesnega plina, vključujejo:

uporabo plinohramov za vse pline, ki so stranski proizvodi, ali drugih ustreznih sistemov za naprave za kratkoročno shranjevanje in vzdrževanje tlaka;

povečanje tlaka v plinskem omrežju, če so pri sežiganju prisotne izgube energije, da se uporabi več procesnih plinov, posledica česar je večji izkoristek;

obogatitev plinov s procesnimi plini in različne kalorične vrednosti za različne potrošnike;

segrevanje peči s procesnim plinom;

uporabo računalniško nadzorovanega sistema za nadzor kalorične vrednosti;

beleženje in uporabo temperatur koksa in dimnih plinov;

ustrezen obseg zmogljivosti obratov za pridobivanje energije za procesne pline, zlasti ob upoštevanju spremenljivosti procesnih plinov.

Ustreznost

Specifična poraba energije je odvisna od obsega procesa, kakovosti izdelka in vrste obrata (npr. obseg vakuumske obdelave v kisikovih konverterjih, temperatura kaljenja, debelina izdelkov itd.).

4.   Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena uporabi razžvepljenega presežnega koksarniškega plina, iz katerega je bil odstranjen prah, plavžnega plina, iz katerega je bil odstranjen prah, in plina iz kisikovega konverterja (skupaj ali ločeno) v kotlih ali obratih za sočasno proizvodnjo toplote in električne energije za proizvajanje pare, električne energije in/ali toplote z uporabo presežne odpadne toplote za notranja in zunanja omrežja za ogrevanje, če tako zahteva tretja oseba.

Ustreznost

Za nadzor sodelovanja tretje osebe in dogovora z njo ni nujno pristojen upravljavec, zato morda to področje ni zajeto v področje uporabe dovoljenja.

5.   Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju porabe električne energije z eno od naslednjih tehnologij ali njune kombinacije:

I.

sistemi gospodarjenja z energijo,

II.

oprema za mletje, črpanje, prezračevanje in prenos ter druga električna oprema z visoko energetsko učinkovitostjo.

Ustreznost

Frekvenčno reguliranih črpalk ni mogoče uporabljati, če je zanesljivost črpalk bistvena za zagotavljanje varnosti procesa.

1.1.3   Ravnanje z materiali

6.   Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena optimiziranju upravljanja in nadzora notranjih pretokov materialov, da se preprečita onesnaževanje in poslabšanje stanja, zagotovi ustrezna kakovost vhodnega materiala, omogočita ponovna uporaba in recikliranje ter izboljšata učinkovitost procesa in optimizacija izkoristka kovine.

Opis

Ustrezno skladiščenje vhodnih materialov in ostankov iz proizvodnje ter ustrezno ravnanje z njimi lahko pripomoreta k zmanjšanju emisij prahu v zraku iz skladišč in transportnih trakov, vključno s pretovornimi mesti, in k preprečevanju onesnaženja prsti, podzemne vode in odtekajoče vode (glej tudi najboljšo razpoložljivo tehnologijo 11).

Uporaba primernega upravljanja integriranih jeklarn in ostankov, vključno z odpadki, iz drugih obratov in oddelkov omogoča najboljšo možno notranjo in/ali zunanjo uporabo surovin (glej tudi najboljše razpoložljive tehnologije 8, 9 in 10).

Upravljanje materialov vključuje nadzorovano odstranjevanje majhnih delov skupne količine ostankov iz integriranih jeklarn, ki jih ni mogoče gospodarno uporabiti.

7.   Da se dosežejo nizke ravni emisij pri ustreznih onesnaževalih, je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena izbiri ustreznih lastnosti odpadkov in drugih surovin. Kar zadeva odpadke, je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena izvajanju ustreznega pregleda za odkrivanje vidnih onesnaževalcev, ki lahko vsebujejo težke kovine, zlasti živo srebro, ali lahko povzročijo nastanek polikloriranih dibenzodioksinov/furanov (PCDD/F) in polikloriranih bifenilov (PCB).

Za izboljšanje uporabe odpadkov se lahko uporabi ena od naslednjih tehnologij ali njihova kombinacija:

podroben opis meril sprejemljivosti, prilagojenih profilu proizvodnje na naročilnicah za odpadke;

dobro poznavanje sestave odpadkov, ki se doseže z natančnim spremljanjem izvora odpadkov; v izjemnih primerih se lahko preskus taljenja uporabi pri opredelitvi lastnosti sestave odpadkov;

ustrezne naprave za sprejem odpadkov in preverjanje dostav;

postopki za izločitev odpadkov, ki niso primerni za uporabo v zadevnem obratu;

skladiščenje odpadkov ob upoštevanju različnih meril (npr. velikost, zlitine, stopnja čistosti); skladiščenje odpadkov, pri katerih bi lahko prišlo do izpusta onesnaževalcev v zemljo na neprepustnih površinah s sistemom za odvodnjavanje in zbiranje vode; postavitev strehe, s katero se lahko zmanjša potreba po uporabi takšnega sistema;

združevanje odpadkov za različne mešanice, pri čemer se upošteva poznavanje sestave, da se uporabijo najprimernejši odpadki za razred jekla, ki se proizvaja (to je v nekaterih primerih bistveno, da se prepreči prisotnost neželenih elementov ali da se izkoristijo elementi zlitine, ki so prisotni v odpadkih in potrebni za razred jekla, ki se proizvaja);

takojšnje vračanje vseh notranje proizvedenih odpadkov na odpade za recikliranje;

načrt delovanja in upravljanja;

razvrščanje odpadkov, da se zmanjša tveganje za vključitev nevarnih onesnaževalcev ali onesnaževalcev, ki vsebujejo barvne kovine, zlasti polikloriranih bifenilov (PCB) in olja ali maščobe. Ta postopek običajno izvede dobavitelj odpadkov, upravljavec pa iz varnostnih razlogov pregleda vse odpadke v zapečatenih zabojnikih. Tako je istočasno mogoče preveriti (če je to izvedljivo) prisotnost onesnaževalcev. Morda je treba izvesti oceno majhnih količin plastike (npr. sestavnih delov, prevlečenih s plastiko);

nadzor radioaktivnosti v skladu z okvirom priporočil strokovne skupine Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UNECE);

izvajanje obveznega odstranjevanja sestavnih delov, ki vsebujejo živo srebro, iz izrabljenih vozil ter odpadne električne in elektronske opreme (OEEO) z napravami za predelavo odpadkov se lahko izboljša na naslednja načina:

ozahtevanje odsotnosti živega srebra v kupoprodajnih pogodbah za odpadke;

ozavrnitev odpadkov, ki vsebujejo vidne elektronske komponente in sestave.

Ustreznost

Za nadzor izbire in razvrščanja odpadkov ni nujno v celoti pristojen upravljavec.

1.1.4   Ravnanje s procesnimi ostanki, kot so stranski proizvodi in odpadki

8.   Najboljša razpoložljiva tehnologija za trdne ostanke je namenjena uporabi integriranih in operativnih tehnologij za zmanjšanje odpadkov z notranjo uporabo ali z uporabo specializiranih procesov recikliranja (notranje ali zunanje).

Opis

Tehnologije recikliranja ostankov, ki vsebujejo veliko železa, vključujejo specializirane tehnologije recikliranja, kot je jaškovna peč OxyCup®, proces DK, procese za zmanjšanje taljenja ali peletiranje/briketiranje s hladno vezavo in tehnologije za ostanke iz proizvodnje iz oddelkov 9.2 do 9.7.

Ustreznost

Ker lahko navedene procese izvaja tretja oseba, za nadzor samega recikliranja ni nujno pristojen upravljavec železarne in jeklarne, zato morda to področje ni zajeto v področje uporabe zadevnega dovoljenja.

9.   Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena povečanju zunanje uporabe ali recikliranja na področju trdnih ostankov, ki jih ni mogoče uporabljati ali reciklirati v skladu z najboljšo razpoložljivo tehnologijo 8, kadar je to mogoče in v skladu z uredbami o odpadkih. Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena nadzorovanemu ravnanju z ostanki, ki se jim ni mogoče izogniti ali jih reciklirati.

10.   Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena uporabi najboljših operativnih praks in praks vzdrževanja za zbiranje, skladiščenje in prevoz vseh trdnih ostankov ter ravnanje z njimi ter za pokritje pretovornih mest, da se preprečijo emisije v zrak in vodo.

1.1.5   Razpršene emisije prahu iz skladiščenja in prevoza surovin in (pol)izdelkov ter ravnanja z njimi

11.   Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena preprečevanju ali zmanjšanju razpršenih emisij prahu iz skladiščenja in prevoza materialov ter ravnanja z njimi z eno od spodaj navedenih tehnologij ali njihovo kombinacijo.

Če se uporabijo te tehnologije za zmanjševanje emisij, je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena optimiziranju učinkovitosti zajetja in naknadnega čiščenja z ustreznimi tehnologijami, na primer s tehnologijami, navedenimi spodaj. Pri tem ima prednost zbiranje emisij prahu najbližje viru.

I.

Splošne tehnologije vključujejo:

vzpostavitev s tem povezanega akcijskega načrta o razpršenih emisijah prahu v okviru sistema ravnanja z okoljem v jeklarni;

upoštevanje začasnega prenehanja izvajanja nekaterih dejavnosti, ki so opredeljene kot vir PM10, ki povzroči visok zunanji odčitek; za to je potrebno zadostno število nadzornih naprav za PM10 z ustrezno možnostjo spremljanja smeri in moči vetra, da se lahko trigonometrično izmerijo in določijo glavni viri drobnega prahu.

II.

Tehnologije za preprečevanje izpusta prahu med ravnanjem s surovinami v razsutem stanju in njihovim prevozom vključujejo:

postavitev daljših kupov materiala v smeri prevladujočega vetra;

nameščanje zaščitnih ograj proti vetru ali uporabo naravnih elementov za zagotavljanje zavetja;

nadziranje vsebnosti vlage v dostavljenem materialu;

namenjanje posebne pozornosti postopkom, da se prepreči nepotrebno premikanje materialov in njihova daljša nezaščitenost;

ustrezno zadrževanje materiala na transportnih trakovih, v napravah za razkladanje itd.;

uporabo pršenja vode za odstranjevanje prahu z dodatki, kot je lateks, kadar je to primerno;

stroge standarde za vzdrževanje opreme;

visoke standarde za različna opravila, zlasti za čiščenje in škropljenje cest;

uporabo premične ali nepremične opreme za sesanje;

odstranjevanje ali odvajanje prahu ter uporabo čistilne naprave z vrečastim filtrom za zmanjšanje vpliva virov, ki povzročajo večje količine prahu;

uporabo vozil za pometanje cest z manj emisijami za izvajanje rednega čiščenja cest s trdo površino.

III.

Tehnologije za dejavnosti dostave, skladiščenja in predelave materialov vključujejo:

uporabo popolnoma zaprtih naprav za razkladanje v zgradbi, opremljeni s sistemi za prezračevanje s filtri za prašne materiale, ali naprave za razkladanje, opremljene z zaščito pred prahom, in omrežja za razkladanje s sistemom za odvajanje prahu in čistilnim sistemom za prah;

omejevanje višine pada na največ 0,5 m, če je to mogoče;

uporabo pršenja vode (pri tem je zaželena uporaba reciklirane vode) za odstranjevanje prahu;

nameščanje skladiščnih posod s filtri za nadzor prahu, kadar je to potrebno;

uporabo popolnoma zaprtih naprav za predelavo iz skladiščnih posod;

po potrebi skladiščenje odpadkov v pokritih prostorih s trdo površino, da se zmanjša tveganje za onesnaženje tal (uporaba dostave v zadnjem trenutku, da je treba zagotoviti čim manj prostora, s čimer se zmanjša tudi količina emisij);

zmanjšanje motenj v zvezi z zalogami;

omejitev višine in nadzorovanje splošne oblike zalog;

skladiščenje zalog v zgradbi ali plovilu namesto na prostem, če je obseg skladiščenja temu primeren;

postavljanje zaščitnih ograj proti vetru z naravnimi elementi, nasipi zemlje ali sajenjem visoke trave in zimzelenih dreves na odprtih površinah za zajemanje in absorpcijo prahu brez dolgoročne škode;

vodno setev v zvezi z odlagališči odpadkov in rudniškimi jalovišči;

izvajanje ukrepov za okolju prijazna območja, tako da se neuporabljene površine prekrijejo z zemljo ter se posadijo trava, grmovje in druge rastline, ki prekrijejo tla;

vlaženje površine s trajnimi snovmi, ki vežejo prah;

prekrivanje površine s ponjavami ali nanašanje premazov (npr. iz lateksa) na zaloge;

uporabo podpornih zidov pri skladiščenju, da se zmanjša izpostavljena površina;

po potrebi bi lahko ukrepi vključevali uporabo neprepustnih površin iz betona in sistema odvajanja.

IV.

Če se gorivo in surovine dostavijo po morju in so lahko izpusti prahu pomembni, nekatere tehnologije vključujejo:

možnost, da upravljavci uporabljajo samorazkladalna plovila ali zaprte naprave za neprekinjeno razkladanje. V nasprotnem primeru je treba čim bolj zmanjšati količino prahu, ki ga povzročajo naprave za razkladanje ladij z grabilniki, tako da se zagotovi ustrezna vsebnost vlage dostavljenega materiala, da se čim bolj zmanjša višina pada in da se zagotovi pršenje vode ali meglica, ki nastane zaradi drobnega pršenja vode, na prednjem delu naprave za razkladanje ladij;

preprečevanje uporabe morske vode pri pršenju kovin ali talin, ker lahko to povzroči oviranje elektrostatičnih filtrov naprav za sintranje z natrijevim kloridom. Dodaten vnos klora v surovine lahko povzroči povečanje emisij (npr. polikloriranih dibenzodioksinov/furanov (PCDD/F)) in ovira recirkulacijo prahu iz filtra;

skladiščenje ogljika v prahu, apnenca in kalcijevega karbida v zapečatenih silosih in njihov pnevmatski transport ali skladiščenje in prenašanje v zapečatenih vrečah.

V.

Tehnologije razkladanja vlakov ali tovornjakov vključujejo:

uporabo namenske in običajno zasnovane zaprte opreme za razkladanje, če je to potrebno zaradi nastajanja emisij prahu.

VI.

Pri materialih, ki so zelo občutljivi na prepih in lahko povzročijo močno prašenje, nekatere tehnologije vključujejo:

uporabo pretovornih mest, vibracijskih sit, drobilcev, naprav za razkladanje ipd., ki so lahko v celoti zaprti in so povezani z napravo z vrečastim filtrom;

uporabo centralnih in lokalnih sistemov za sesanje namesto izpiranja za odstranitev razsipanega materiala, ker so učinki omejeni na eno sredstvo in je reciklaža razsipanega materiala enostavnejša.

VII.

Tehnologije ravnanja z žlindro in njene predelave vključujejo:

zagotavljanje, da ostanejo zaloge granulirane žlindre vlažne za ravnanje z žlindro in njeno predelavo, ker lahko osušena plavžna žlindra in jeklena žlindra povzročata prašenje;

uporabo zaprte opreme za drobljenje žlindre z učinkovitim izločanjem in vrečastimi filtri za zmanjšanje emisij prahu.

VIII.

Tehnologije za ravnanje z odpadki vključujejo:

zagotavljanje skladiščenja odpadkov v pokritem prostoru in/ali na betonskih tleh, da se zmanjša dvigovanje prahu, ki ga povzroča premikanje vozil.

IX.

Tehnologije, ki jih je treba upoštevati med prevozom materiala, vključujejo:

zmanjšanje števila dostopnih točk z javnih cest;

uporabo opreme za čiščenje koles, da se prepreči prenašanje blata in prahu na javne ceste;

uporabo trdnih površin do prometnih cest (beton ali asfalt), da se zmanjša nastajanje oblakov prahu med prevozom materialov in čiščenjem cest;

omejitev prevoza vozil na posebej določenih poteh z ograjami, jarki ali nasipi iz reciklirane žlindre;

vlaženje prašnih cest s pršenjem vode, npr. pri postopkih ravnanja z žlindro;

zagotavljanje, da transportna vozila niso prekomerno natovorjena, da se prepreči razsipanje;

zagotavljanje, da imajo transportna vozila ponjavo, da je material, ki se prevaža, pokrit;

zmanjšanje števila prevozov;

uporabo zaprtih ali ograjenih transportnih trakov;

uporabo cevnih transportnih trakov, kjer je to mogoče, da se zmanjšajo izgube materiala zaradi sprememb smeri v obratu, ki jih običajno povzroča pretovarjanje materialov z enega traku na drugega;

tehnologije dobre prakse za prenašanje staljenih kovin in ravnanje z livarskim loncem;

odstranjevanje prahu s pretovornih mest transportnih trakov.

1.1.6   Ravnanje z vodo in odpadno vodo

12.   Najboljša razpoložljiva tehnologija za ravnanje z odpadno vodo je namenjena preprečevanju, zbiranju in ločevanju vrst odpadne vode, povečanju obsega notranjega recikliranja in uporabi ustreznega ravnanja za vsak končni tok. To vključuje tehnologije, pri katerih se na primer uporabljajo lovilci olj, filtracija ali sedimentacija. V tem okviru se lahko naslednje tehnologije uporabljajo, kadar so izpolnjeni naslednji predpogoji:

preprečevanje uporabe pitne vode za proizvodne linije;

povečanje števila in/ali zmogljivosti sistemov kroženja vode pri gradnji novih naprav ali posodobitvi/prenovi obstoječih naprav;

centraliziranje distribucije dohodne sladke vode;

uporaba padajoče vode, dokler posamezni parametri ne dosežejo svojih zakonsko ali tehnično določenih omejitev;

uporaba vode v drugih napravah, če je vpliv prisoten samo pri posameznih parametrih vode in je nadaljnja uporaba mogoča;

zagotavljanje, da je prečiščena odpadna voda ločena od neprečiščene; ta ukrep omogoča uporabo odpadne vode na različne načine in s sprejemljivimi stroški;

uporaba deževnice, kadar je to mogoče.

Ustreznost

Ravnanje z vodo v integrirani jeklarni bo omejeno, zlasti z razpoložljivostjo in kakovostjo sladke vode ter lokalnimi zakonskimi zahtevami. V obstoječih napravah lahko trenutna konfiguracija vodnih tokov omejuje ustreznost.

1.1.7   Spremljanje

13.   Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena izmeri ali oceni vseh ustreznih parametrov, ki so potrebni za upravljanje procesov iz kontrolnih sob z uporabo sodobnih in računalniško podprtih sistemov, da se postopki stalno prilagajajo in optimizirajo prek spleta, da se zagotovi stabilna in nemotena predelava, s čimer se povečujeta energetska učinkovitost in izkoristek ter izboljšujejo prakse vzdrževanja.

14.   Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena merjenju odvodnih emisij onesnaževalcev iz glavnih virov emisij iz vseh procesov, ki so vključeni v oddelke 1.2 do 1.7, vedno, kadar so ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, navedene in vključene v proces plinskih elektrarn v železarnah in jeklarnah.

Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena uporabi neprekinjenih meritev vsaj za:

primarne emisije prahu, dušikovih oksidov (NOX) in žveplovega dioksida (SO2) iz sintrnih trakov;

emisije dušikovih oksidov (NOX) in žveplovega dioksida (SO2) iz induracijskih trakov naprav za peletiranje;

emisije prahu iz livarn s plavžem;

sekundarne emisije prahu iz kisikovih konverterjev;

emisije dušikovih oksidov (NOX) iz elektrarn;

emisije prahu iz elektroobločnih peči.

Pri drugih emisijah je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena upoštevanju uporabe neprekinjenega spremljanja emisij glede na masni pretok in značilnosti emisij.

15.   Pri ustreznih virih emisij, ki niso vključeni v najboljši razpoložljivi tehnologiji 14, je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena rednemu in sekvenčnemu merjenju emisij onesnaževalcev iz vseh procesov, navedenih v oddelkih 1.2 do 1.7, procesov plinskih elektrarn v okviru železarn in jeklarn ter tudi vseh ustreznih sestavin/onesnaževalcev procesnega plina. To vključuje sekvenčno spremljanje procesnih plinov, odvodnih emisij, polikloriranih dibenzodioksinov/furanov (PCDD/F) in spremljanje izpusta odpadne vode, izključuje pa razpršene emisije (glej najboljšo razpoložljivo tehnologijo 16).

Opis (ustrezen za najboljši razpoložljivi tehnologiji 14 in 15)

S spremljanjem procesnih plinov se zagotavljajo informacije o sestavi procesnih plinov in posrednih emisijah iz sežiga procesnih plinov, kot so emisije prahu, težkih kovin in SOx.

Odvodne emisije se lahko merijo z rednimi ali občasnimi meritvami pri ustreznih razporejenih virih emisij v dovolj dolgem obdobju, da so pridobljene vrednosti emisij reprezentativne.

Za spremljanje izpusta odpadne vode obstajajo zelo različni standardizirani postopki za vzorčenje ter analiziranje vode in odpadne vode, vključno z:

naključnim vzorcem, ki se nanaša na posamezen vzorec toka odpadne vode;

sestavljenim vzorcem, ki se nanaša na vzorec, ki se neprekinjeno jemlje v danem obdobju, ali na vzorec, ki ga sestavlja več vzorcev, ki se jemljejo neprekinjeno ali sekvenčno v danem obdobju in mešajo;

kvalificiranim naključnim vzorcem, ki se nanaša na vzorec, sestavljen iz najmanj petih naključnih vzorcev, ki se jemljejo v največ dvournem obdobju v intervalih, ki niso krajši od dveh minut, in mešajo.

Spremljanje je treba izvajati v skladu z ustreznimi standardi EN ali ISO. Če standardi EN ali ISO niso na voljo, je treba uporabiti nacionalne ali druge mednarodne standarde, s katerimi se z znanstvenega vidika zagotovijo enako kakovostni podatki.

16.   Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena določanju zaporedja velikosti razpršenih emisij iz ustreznih virov s spodaj navedenimi metodami. Kadar koli je to mogoče, se namesto posrednih metod ali ocen, ki temeljijo na izračunih s faktorji emisij, uporabijo metode neposrednega merjenja.

Metode neposrednega merjenja, kadar se emisije merijo pri samem viru. V tem primeru se lahko izmerijo ali določijo koncentracije in masni tokovi.

Metode posrednega merjenja, kadar se emisije določijo na določeni razdalji od vira; neposredno merjenje koncentracij in masnih tokov ni mogoče.

Izračun s faktorji emisij.

Opis

Neposredno in kvazineposredno merjenje

Primeri neposrednega merjenja so merjenja v vetrovnikih z napami ali drugimi metodami, kot je merjenje kvaziemisij na strehi industrijskega obrata. V tem primeru se izmerita hitrost vetra in površina prezračevalnika na strešni obrobi ter izračuna pretok. Presek ravnine merjenja prezračevalnika na strešni obrobi je razdeljen na enake dele površine (mrežno merjenje).

Posredno merjenje

Primeri posrednega merjenja vključujejo uporabo sledilnih plinov, metode reverznega disperznega modeliranja (RDM) in metodo masne bilance, pri čemer se uporablja metoda za zaznavanje in določanje svetlobe (LIDAR).

Izračun emisij s faktorji emisij

Smernice, pri katerih se uporabljajo faktorji emisij za oceno razpršenih emisij prahu iz skladiščenja razsutih materialov in ravnanja z njimi ter za odstranjevanje prahu s cest zaradi prometnih tokov, so vključene v:

VDI 3790, del 3,

US EPA AP 42.

1.1.8   Razgradnja

17.   Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena preprečevanju onesnaževanja pri razgradnji z uporabo potrebnih tehnologij, kot je navedeno v nadaljevanju.

Upoštevanje zasnove za razgradnjo izrabljenih naprav:

I.

upoštevanje okoljskega vpliva morebitne razgradnje obrata v fazi načrtovanja nove naprave, ker je vnaprej načrtovana razgradnja enostavnejša, čistejša in cenejša;

II.

razgradnja vključuje okoljska tveganja za onesnaženje zemlje (in podzemne vode) in povzroča nastanek velikih količin trdnih odpadkov; preventivne tehnologije se uporabljajo za posamezen postopek, pri čemer pa se na splošno upošteva naslednje:

i.

izogibanje podzemnim strukturam;

ii.

vključevanje značilnosti, ki olajšajo razgradnjo;

iii.

izbiranje površinskih oblog, ki jih je preprosto dekontaminirati;

iv.

uporaba konfiguracije opreme, s katero se zmanjša količina ujetih kemikalij in olajša prodiranje ali čiščenje;

v.

načrtovanje prilagodljivih, zaprtih enot, ki omogočajo postopno zapiranje;

vi.

uporaba biološko razgradljivih materialov, primernih za recikliranje, kadar je to mogoče.

1.1.9   Hrup

18.   Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju hrupa iz ustreznih virov v procesih proizvodnje železa in jekla, tako da se glede na lokalne razmere uporabi vsaj ena od tehnologij, navedenih v nadaljevanju:

izvajanje strategije za zmanjšanje hrupa;

zaprtje hrupnih dejavnosti/enot;

vibracijska izolacija dejavnosti/enot;

notranje in zunanje obloge iz materiala, ki blaži udarce;

zvočno izolirane zgradbe, da se zagotovi zaščita pred hrupnimi dejavnostmi, pri katerih se uporablja oprema za predelavo materialov;

postavitev sten za zaščito pred hrupom, npr. gradnja stavb ali postavitev naravnih ovir, kot so drevesa in grmovje, med zavarovano površino in hrupno dejavnostjo;

izhodni dušilci zvoka na izpušnih ceveh;

izolacija vodov in končnih puhal, ki so nameščeni v zvočno izoliranih zgradbah;

zapiranje vrat in oken pokritih površin.

1.2   Zaključki o BAT za naprave za sintranje

Zaključki o BAT iz tega oddelka se lahko uporabljajo za vse naprave za sintranje, razen če je navedeno drugače.

Emisije v zrak

19.   Najboljša razpoložljiva tehnologija za mešanje je namenjena preprečevanju ali zmanjšanju razpršenih emisij prahu z aglomeriranjem drobnih snovi s prilagajanjem vsebnosti vlage (glej tudi najboljšo razpoložljivo tehnologijo 11).

20.   Najboljša razpoložljiva tehnologija za primarne emisije iz naprav za sintranje je namenjena zmanjšanju emisij prahu iz odpadnega plina iz sintrnega traku z vrečastim filtrom.

Najboljša razpoložljiva tehnologija za primarne emisije iz obstoječih naprav je namenjena zmanjšanju emisij prahu iz odpadnega plina iz sintrnega traku s sodobnimi elektrostatičnimi filtri, kadar vrečasti filtri niso ustrezni.

Najboljši razpoložljivi tehnologiji ustrezajoča raven emisij za prah je < 1–15 mg/Nm3 za vrečasti filter in < 20–40 mg/Nm3 za sodobni elektrostatični filter (ki mora biti zasnovan za doseganje teh vrednosti in delovati na tak način), pri čemer sta obe vrednosti določeni kot povprečna dnevna vrednost.

Vrečasti filter

Opis

Vrečasti filtri, ki se uporabljajo v napravah za sintranje, se običajno uporabljajo za obstoječim elektrostatičnim filtrom ali ciklonom, lahko pa se uporabljajo tudi kot samostojna naprava.

Ustreznost

Za obstoječe naprave so lahko pomembne zahteve, kot je prostor za namestitev za elektrostatičnim filtrom. Posebno pozornost je treba nameniti starosti in delovanju obstoječega elektrostatičnega filtra.

Sodobni elektrostatični filter

Opis

Za sodobne elektrostatične filtre je značilna ena od naslednjih značilnosti ali njihova kombinacija:

dobro upravljanje procesa;

dodatna električna polja;

prilagojena moč električnega polja;

prilagojena vsebnost vlage;

priprava z dodatki;

višje ali spremenljive impulzne napetosti;

hitra odzivna napetost;

visoko energijsko pulzno prekrivanje;

premične elektrode;

povečevanje razdalje med elektrodami ali drugih značilnosti, s čimer se izboljša učinkovitost zmanjševanja emisij.

21.   Najboljša razpoložljiva tehnologija za primarne emisije iz sintrnega traku je namenjena preprečevanju ali zmanjšanju emisij živega srebra z izbiro surovin z nizko vsebnostjo živega srebra (glej najboljšo razpoložljivo tehnologijo 7) ali obdelavi odpadnih plinov v kombinaciji z vpihovanjem aktivnega oglja ali aktivnega lignitnega koksa.

Najboljši razpoložljivi tehnologiji ustrezajoča raven emisij za živo srebro je < 0,03–0,05 mg/Nm3 kot povprečje v obdobju vzorčenja (občasne meritve, naključno vzorčenje vsaj pol ure).

22.   Najboljša razpoložljiva tehnologija za primarne emisije iz sintrnega traku je namenjena zmanjšanju emisij žveplovega oksida (SOX) z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:

I.

zmanjšanje vnosa žvepla z uporabo koksovega zdroba z nizko vsebnostjo žvepla;

II.

zmanjšanje vnosa žvepla s čim manjšo porabo koksovega zdroba;

III.

zmanjšanje vnosa žvepla z uporabo železove rude z nizko vsebnostjo žvepla;

IV.

vpihovanje ustreznih adsorpcijskih snovi v odvod odpadnih plinov sintrnega traku pred odstranjevanjem prahu z uporabo vrečastega filtra (glej najboljšo razpoložljivo tehnologijo 20);

V.

mokro razžvepljevanje ali proces regeneracije z aktivnim ogljem (pri čemer je posebna pozornost namenjena predpogojem za uporabo).

Najboljši razpoložljivi tehnologiji ustrezajoča raven emisij za žveplove okside (SOX), za katere se uporabljajo najboljše razpoložljive tehnologije I–IV, je < 350–500 mg/Nm3, izražena kot žveplov dioksid (SO2) in določena kot povprečna dnevna vrednost, pri čemer nižja vrednost ustreza najboljši razpoložljivi tehnologiji IV.

Najboljši razpoložljivi tehnologiji ustrezajoča raven emisij za žveplove okside (SOX), za katere se uporablja najboljša razpoložljiva tehnologija V, je < 100 mg/Nm3, izražena kot žveplov dioksid (SO2) in določena kot povprečna dnevna vrednost.

Opis procesa regeneracije z aktivnim ogljem, navedenega v okviru najboljše razpoložljive tehnologije V

Tehnologije suhega razžvepljevanja temeljijo na adsorpciji SO2 z aktivnim ogljem. Ko se aktivno oglje, ki vsebuje SO2, regenerira, je to proces, ki se imenuje regeneracija z aktivnim ogljem. V tem primeru se lahko uporabi visokokakovostno in drago aktivno oglje, pri čemer je stranski proizvod žveplova kislina (H2SO4). Substrat se regenerira z vodo ali toplotno. V nekaterih primerih se za „fino uravnavanje“ za obstoječo enoto za razžvepljevanje uporablja aktivno oglje na osnovi lignita. V tem primeru se aktivno oglje, ki vsebuje SO2, običajno sežge pod nadzorovanimi pogoji.

Sistem regeneracije z aktivnim ogljem se lahko razvije kot enostopenjski ali dvostopenjski proces.

Pri enostopenjskem procesu so odpadni plini speljani skozi substrat aktivnega oglja, pri čemer aktivno oglje adsorbira onesnaževala. Poleg tega se odstrani NOX, ko se amoniak (NH3) vpihuje v tok plina pred substratom katalizatorja.

Pri dvostopenjskem procesu so odpadni plini speljani skozi dva substrata aktivnega oglja. Amoniak se lahko vpihuje pred substratom, da se zmanjšajo emisije NOX.

Ustreznost tehnologij, navedenih v okviru najboljše razpoložljive tehnologije V

Mokro razžvepljevanje Zahteve v zvezi s prostorom so lahko pomembne in lahko omejijo ustreznost. Upoštevati je treba visoke naložbene in obratovalne stroške, pomembne učinke na različne prvine okolja, kot sta nastajanje in odlaganje gnojevke, ter dodatne ukrepe za čiščenje odpadnih voda. Ta tehnologija se v času priprave dokumenta v Evropi ne uporablja, vendar bi lahko bila primerna, kadar standardi kakovosti okolja verjetno ne bi bili izpolnjeni z uporabo drugih tehnologij.

Regeneracija z aktivnim ogljem: Proces zmanjševanja emisij prahu je treba izvesti pred procesom regeneracije z aktivnim ogljem, da se zmanjša vstopna koncentracija prahu. Postavitev naprave in prostorske zahteve so na splošno pomembni dejavniki pri obravnavanju te tehnologije, zlasti za lokacijo z več kot enim sintrnim trakom.

Upoštevati je treba visoke naložbene in obratovalne stroške, zlasti kadar se lahko uporablja visokokakovostno in drago aktivno oglje ter je treba uporabiti napravo za pridobivanje žveplove kisline. Ta tehnologija se v času priprave dokumenta v Evropi ne uporablja, vendar bi bila lahko primerna za nove naprave, ki hkrati obdelujejo SOX, NOX, prah in PCDD/F, in če standardi kakovosti okolja verjetno ne bi bili izpolnjeni z uporabo drugih tehnologij.

23.   Najboljša razpoložljiva tehnologija za primarne emisije iz sintrnega traku je namenjena zmanjšanju skupnih emisij dušikovih oksidov (NOX) z eno od naslednjih tehnologij ali njuno kombinacijo:

I.

v proces vključeni ukrepi, ki lahko vključujejo:

i.

recirkulacijo odpadnih plinov,

ii.

druge primarne ukrepe, kot je uporaba antracita ali uporaba gorilnika za netenje z nizko vsebnostjo NOX;

II.

tehnologije za zmanjševanje končnih emisij, ki lahko vključujejo:

i.

proces regeneracije z aktivnim ogljem,

ii.

selektivno katalitsko redukcijo.

Najboljši razpoložljivi tehnologiji ustrezajoča raven emisij za dušikove okside (NOX), za katere se uporabljajo v proces vključeni ukrepi, je < 500 mg/Nm3, izražena kot dušikov dioksid (NO2) in določena kot povprečna dnevna vrednost.

Najboljši razpoložljivi tehnologiji ustrezajoča raven emisij za dušikove okside (NOX), za katere se uporabljata regeneracija z aktivnim ogljem in selektivna katalitska redukcija, je < 250 mg/Nm3 v primeru prve oziroma < 120 mg/Nm3 v primeru druge, izražena kot dušikov dioksid (NO2), povezana s 15-odstotno vsebnostjo kisika in določena kot povprečna dnevna vrednost.

Opis recirkulacije odpadnih plinov v okviru najboljše razpoložljive tehnologije I.i

Pri delnem recikliranju odpadnih plinov se nekateri deli odpadnih plinov pri procesu sintranja vrnejo v proces sintranja. Delno recikliranje odpadnih plinov s celotnega traku je bilo razvito zlasti zato, da bi se zmanjšal pretok odpadnih plinov in s tem masne emisije velikih onesnaževal. Poleg tega se lahko tako zmanjša poraba energije. Pri uporabi recirkulacije odpadnih plinov si je treba posebej prizadevati za zagotovitev preprečevanja negativnega vpliva na kakovost in produktivnost sintra. Posebno pozornost je treba nameniti ogljikovemu monoksidu (CO) v recirkuliranih odpadnih plinih, da se prepreči zastrupitev zaposlenih z ogljikovim monoksidom. Razviti so bili različni procesi, kot sta:

delno recikliranje odpadnih plinov s celotnega traku;

recikliranje odpadnih plinov s konca sintrnega traku v kombinaciji z izmenjavo toplote:

recikliranje odpadnih plinov z dela konca sintrnega traku in uporaba odpadnih plinov iz hladilnika sintra,

delno recikliranje odpadnih plinov za ponovno uporabo na drugih delih sintrnega traku.

Ustreznost najboljše razpoložljive tehnologije I.i

Ustreznost te tehnologije je odvisna od posameznega obrata. Upoštevati je treba spremljajoče ukrepe za zagotovitev preprečitve negativnega vpliva na kakovost sintra (hladna mehanska moč) in produktivnost traku. Glede na lokalne pogoje so lahko ukrepi sorazmerno majhni in preprosti za izvajanje ali, nasprotno, bolj osnovni in dragi, njihova uvedba pa zahtevna. V vsakem primeru je treba pri uvedbi te tehnologije pregledati obratovalne pogoje za trak.

V obstoječih napravah zaradi prostorskih omejitev morda ni mogoče vzpostaviti delnega recikliranja odpadnih plinov.

Pomembni pomisleki pri določanju ustreznosti te tehnologije vključujejo:

začetno nastavitev traku (npr. dvojni ali enojni vodi rezervoarja stisnjenega zraka, razpoložljiv prostor za novo opremo in po potrebi podaljšanje linije);

začetno načrtovanje obstoječe opreme (npr. ventilatorjev, naprav za čiščenje plinov, sejanje in hlajenje sintra);

začetne obratovalne pogoje (npr. surovine, višina plasti, sesalni tlak, delež živega apna v mešanici, specifična hitrost pretoka in odstotek vrnjenih snovi med surovine v obratu);

trenutno učinkovitost v smislu produktivnosti in porabe trdnih goriv;

indeks bazičnosti sintra in sestavo bremena pri plavžu (npr. delež sintra v primerjavi s peleti v bremenu in vsebnost železa v teh sestavinah).

Ustreznost drugih primarnih ukrepov v okviru najboljše razpoložljive tehnologije I.ii

Uporaba antracita je odvisna od dostopnosti antracitov z nižjo vsebnostjo dušika v primerjavi s koksovim zdrobom.

Opis in ustreznost procesa regeneracije z aktivnim ogljem v okviru najboljše razpoložljive tehnologije II.i (glej najboljšo razpoložljivo tehnologijo 22)

Ustreznost procesa selektivne katalitske redukcije v okviru najboljše razpoložljive tehnologije II.ii

Selektivna katalitska redukcija se lahko uporablja v okviru sistema z visoko stopnjo prahu, sistema z nizko stopnjo prahu in kot sistem s čistimi plini. Do zdaj so se v napravah za sintranje uporabljali le sistemi s čistimi plini (po odstranjevanju prahu in razžvepljevanju). Pomembno je, da je v plinu malo prahu (< 40 mg prahu/Nm3) in težkih kovin, ker lahko površina katalizatorja zaradi njih postane neučinkovita. Poleg tega bo morda potrebno razžvepljevanje pred katalizatorjem. Drugi predpogoj je, da temperatura odpadnih plinov ni nižja od približno 300 °C. Pri tem je potreben vnos energije.

Ustreznost lahko omejujejo visoki naložbeni in obratovalni stroški, potreba po obnovi katalizatorja, poraba in deformacija NH3, kopičenje eksplozivnega amonijevega nitrata (NH4NO3), nastajanje korozivnega SO3 ter dodatna energija, ki je potrebna za ponovno segrevanje, s katerim se lahko zmanjšajo možnosti za izkoristek zaznavne toplote v procesu sintranja. Ta tehnologija bi bila lahko ustrezna, kadar standardi kakovosti okolja verjetno ne bi bili izpolnjeni z uporabo drugih tehnologij.

24.   Najboljša razpoložljiva tehnologija za primarne emisije iz sintrnega traku je namenjena preprečevanju in/ali zmanjšanju emisij polikloriranih dibenzodioksinov/furanov (PCDD/F) in polikloriranih bifenilov (PCB) z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:

I.

čim manj pogosta uporaba surovin, ki vsebujejo poliklorirane dibenzodioksine/furane (PCDD/F) in poliklorirane bifenile (PCB) ali njihove predhodne surovine (glej najboljšo razpoložljivo tehnologijo 7);

II.

zmanjševanje nastajanja polikloriranih dibenzodioksinov/furanov (PCDD/F) z dodajanjem dušikovih spojin;

III.

recirkulacija odpadnih plinov (za opis in ustreznost glej najboljšo razpoložljivo tehnologijo 23).

25.   Najboljša razpoložljiva tehnologija za primarne emisije iz sintrnega traku je namenjena zmanjšanju emisij polikloriranih dibenzodioksinov/furanov (PCDD/F) in polikloriranih bifenilov (PCB) z vpihovanjem ustreznih adsorpcijskih snovi v odvod odpadnih plinov sintrnega prahu pred odstranjevanjem prahu z vrečastim filtrom ali sodobnimi elektrostatičnimi filtri, kadar vrečasti filtri niso ustrezni (glej najboljšo razpoložljivo tehnologijo 20).

Najboljši razpoložljivi tehnologiji ustrezajoča raven emisij za poliklorirane dibenzodioksine/furane (PCDD/F) je < 0,05–0,2 ng I-TEQ/Nm3 za vrečasti filter in < 0,2–0,4 ng-I-TEQ/Nm3 za sodobni elektrostatični filter, pri čemer sta obe vrednosti določeni za 6- do 8-urno naključno vzorčenje pod ustaljenimi pogoji.

26.   Najboljša razpoložljiva tehnologija za sekundarne emisije iz izpusta sintrnega traku, drobljenja, ohlajanja, sejanja sintra in pretovornih mest transportnega traku je preprečevanje emisij prahu in/ali doseganje učinkovitega odvajanja ter naknadno zmanjšanje emisij prahu s kombinacijo naslednjih tehnologij:

I.

pokritjem in/ali zaprtjem;

II.

elektrostatičnim ali vrečastim filtrom.

Najboljši razpoložljivi tehnologiji ustrezajoča raven emisij za prah je < 10 mg/Nm3 za vrečasti filter in < 30 mg/Nm3 za elektrostatični filter, pri čemer sta obe vrednosti določeni kot povprečna dnevna vrednost.

Voda in odpadne vode

27.   Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju porabe vode v napravah za sintranje s čim večjim recikliranjem vode za hlajenje, razen če se uporabljajo pretočni sistemi za hlajenje.

28.   Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena čiščenju odpadne vode iz naprav za sintranje, v katerih se uporablja voda za izpiranje ali mokro čiščenje odpadnih plinov, razen vode za hlajenje pred izpustom, s kombinacijo naslednjih tehnologij:

I.

usedanjem težkih kovin;

II.

nevtralizacijo;

III.

filtriranjem peska.

Najboljši razpoložljivi tehnologiji ustrezajoče ravni emisij na podlagi kvalificiranega naključnega vzorca ali 24-urnega sestavljenega vzorca so:

neraztopljene trdne snovi

< 30 mg/l.

kemijska potreba po kisiku (KPK (1))

< 100 mg/l.

težke kovine

< 0,1 mg/l.

(vsota arzena (As), kadmija (Cd), kroma (Cr), bakra (Cu), živega srebra (Hg), niklja (Ni), svinca (Pb) in cinka (Zn)).

Ostanki iz proizvodnje

29.   Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena preprečevanju nastajanja odpadkov v napravah za sintranje z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo (glej najboljšo razpoložljivo tehnologijo 8):

I.

selektivno recikliranje ostankov na kraju samem za ponovno uporabo v procesu sintranja z izločanjem težkih kovin, alkalnih snovi ali delcev drobnega prahu, obogatenih s kloridom (npr. prah iz zadnjega polja elektrostatičnega filtra);

II.

zunanje recikliranje, kadar koli je recikliranje na kraju samem omejeno.

Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena nadzorovanemu upravljanju ostankov iz procesa v napravi za sintranje, ki jih ni mogoče preprečiti ali reciklirati.

30.   Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena čim večjemu recikliranju ostankov, ki lahko vsebujejo olje, kot so prah, blato in valjarniška škaja, ki vsebujejo železo in ogljik, iz sintrnega traku in drugih procesov v jeklarni, za ponovno uporabo v sintrnem traku, pri čemer se upošteva zadevna vsebnost olja.

31.   Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju vsebnosti ogljikovodikov v vložku v proces sintranja z ustrezno izbiro ostankov procesa recikliranja in njihovo predhodno pripravo.

V vseh primerih mora biti vsebnost olja v ostankih procesa recikliranja < 0,5 % in vsebnost v vložku v proces sintranja < 0,1 %.

Opis

Vnos ogljikovodikov se lahko zmanjša, zlasti z zmanjšanjem vnosa olja. Olje vstopa v vložek v proces sintranja zlasti z dodajanjem valjarniške škaje. Vsebnost olja v valjarniški škaji se lahko zelo razlikuje glede na njen izvor.

Tehnologije za zmanjšanje vnosa olja prek prahu in valjarniške škaje vključujejo naslednje:

omejitev vnosa olja z ločevanjem prahu in valjarniške škaje ter nato z izbiro prahu in valjarniške škaje z nizko vsebnostjo olja;

uporaba tehnologij „dobrega gospodarjenja“ v valjarnah lahko pomeni znatno zmanjšanje vsebnosti onesnaževalnega olja v valjarniški škaji;

razmaščevanje valjarniške škaje s:

segrevanjem valjarniške škaje na približno 800 °C, pri čemer ogljikovodiki izhlapijo in rezultat je čista valjarniška škaja; ogljikovodike, ki izhlapijo, je mogoče sežgati;

izločevanjem olja iz valjarniške škaje s topilom.

Energija

32.   Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju porabe toplotne energije v napravah za sintranje z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:

I.

izkoriščanjem zaznavne toplote iz odpadnih plinov iz hladilnika sintra;

II.

če je izvedljivo, izkoriščanjem zaznavne toplote izstopnih plinov iz rešetke sintrnega postrojenja;

III.

čim večjo recirkulacijo odpadnih plinov z izkoriščanjem zaznavne toplote (za opis in ustreznost glej najboljšo razpoložljivo tehnologijo 23)

Opis

Iz naprav za sintranje se izločata dve vrsti odpadnih energij, ki bi se lahko ponovno uporabili:

zaznavna toplota odpadnih plinov iz naprav za sintranje;

zaznavna toplota hladilnega zraka iz hladilnika sintra.

Delna recirkulacija odpadnih plinov je poseben primer izkoriščanja toplote odpadnih plinov iz naprav za sintranje in se obravnava v najboljši razpoložljivi tehnologiji 23. Zaznavna toplota se prenese neposredno nazaj v sintrni substrat z vročimi recirkuliranimi plini. V času priprave dokumenta (2010) je to edina praktična metoda izkoriščanja toplote odpadnih plinov.

Zaznavna toplota v toplem zraku iz hladilnika sintra se lahko izkorišča na enega ali več naslednjih načinov:

proizvodnja pare v kotlu za odpadno toploto, ki se uporablja v železarnah in jeklarnah;

proizvodnja tople vode za daljinsko ogrevanje;

predgrevanje zraka za sežig v komori za netenje v napravi za sintranje;

predgrevanje mešanice surovin za sintranje;

uporaba plinov iz hladilnika sintra v sistemu recirkulacije odpadnih plinov.

Ustreznost

V nekaterih napravah so lahko stroški zaradi obstoječih nastavitev izkoriščanja toplote odpadnih plinov sintranja ali odpadnih plinov hladilnika sintra zelo visoki.

Izkoriščanje toplote odpadnih plinov z izmenjevalnikom toplote bi pomenilo nesprejemljive težave zaradi kondenzacije in korozije.

1.3   Zaključki o BAT za naprave za peletiranje

Zaključki o BAT iz tega oddelka se lahko uporabljajo za vse naprave za peletiranje, razen če je navedeno drugače.

Emisije v zrak

33.   Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju emisij prahu v odpadnih plinih iz:

predhodne priprave surovin, sušenja, mletja, vlaženja, mešanja in oblikovanja;

induracijskega traku in

priprave peletov in sejanja

z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:

I.

elektrostatični filter;

II.

vrečasti filter;

III.

mokro pranje.

Najboljši razpoložljivi tehnologiji ustrezajoča raven emisij za prah je < 20 mg/Nm3 za drobljenje, mletje in sušenje ter < 10–15 mg/Nm3 za vse druge faze procesov ali primere, v katerih se vsi odpadni plini obdelujejo skupaj, pri čemer so vse vrednosti določene kot povprečne dnevne vrednosti.

34.   Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju emisij žveplovih oksidov (SOX), vodikovega klorida (HCl) in vodikovega fluorida (HF) iz odpadnih plinov induracijskega traku z eno od naslednjih tehnologij:

I.

mokri pralnik;

II.

polsuha absorpcija s sistemom naknadnega odstranjevanja prahu.

Najboljši razpoložljivi tehnologiji ustrezajoče ravni emisij, določene kot povprečne dnevne vrednosti, za te spojine so:

žveplovi oksidi (SOX), izraženi kot žveplov dioksid, (SO2)

< 30–50 mg/Nm3;

vodikov fluorid (HF)

< 1–3 mg/Nm3;

vodikov klorid (HCl)

< 1–3 mg/Nm3.

35.   Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju emisij NOX v odpadnih plinih iz faze sušenja in mletja ter induracijskega traku z uporabo v proces vključenih tehnologij.

Opis

Načrt naprave s prilagojenimi rešitvami mora biti optimiziran za majhne emisije dušikovih oksidov (NOX) iz vseh kurišč. Nastajanje toplotnih NOX se lahko zmanjša z znižanjem (najvišje) temperature v kuriščih in zmanjšanjem odvečnega kisika v zraku za sežig. Poleg tega se lahko emisije NOX zmanjšajo tudi s kombiniranjem nizke porabe energije in nizke vsebnosti dušika v gorivu (premogu in kurilnem olju).

36.   Najboljša razpoložljiva tehnologija za obstoječe naprave je namenjena zmanjšanju emisij NOX v odpadnih plinih iz faze sušenja in mletja ter induracijskega traku z eno od naslednjih tehnologij:

I.

selektivna katalitska redukcija (SCR) kot tehnologija za zmanjševanje končnih emisij;

II.

katera koli druga tehnologija z vsaj 80-odstotno učinkovitostjo zmanjševanja NOX.

Ustreznost

Pri obstoječih napravah s sistemom ravne rešetke in napravah s sistemom rešetkaste žgalne peči je težko ohraniti obratovalne pogoje, ki ustrezajo reaktorju selektivne katalitske redukcije. Zaradi visokih stroškov se morajo te tehnologije za zmanjševanje končnih emisij obravnavati le, če sicer standardi kakovosti okolja verjetno ne bi bili izpolnjeni.

37.   Najboljša razpoložljiva tehnologija za nove naprave je namenjena zmanjšanju emisij NOX v odpadnih plinih iz faze sušenja in mletja ter induracijskega traku s selektivno katalitsko redukcijo (SCR) kot tehnologijo za zmanjševanje končnih emisij.

Voda in odpadne vode

38.   Najboljša razpoložljiva tehnologija za naprave za peletiranje je namenjena zmanjšanju porabe vode ter opustitvi čiščenja, mokrega spiranja in hladilne vode ter čim pogostejši ponovni uporabi vode.

39.   Najboljša razpoložljiva tehnologija za naprave za peletiranje je namenjena čiščenju odplak pred izpustom z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:

I.

nevtralizacija;

II.

flokulacija;

III.

sedimentacija;

IV.

filtriranje peska;

V.

usedanje težkih kovin.

Najboljši razpoložljivi tehnologiji ustrezajoče ravni emisij na podlagi kvalificiranega naključnega vzorca ali 24-urnega sestavljenega vzorca so:

neraztopljene trdne snovi

< 50 mg/l.

kemijska potreba po kisiku (KPK (2))

< 160 mg/l.

Kjeldahlov dušik

< 45 mg/l.

težke kovine

< 0,55 mg/l.

(vsota arzena (As), kadmija (Cd), kroma (Cr), bakra (Cu), živega srebra (Hg), niklja (Ni), svinca (Pb) in cinka (Zn)).

Ostanki iz proizvodnje

40.   Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena preprečevanju nastajanja odpadkov v napravah za peletiranje z učinkovitim recikliranjem na kraju samem ali ponovno uporabo ostankov (tj. premajhnih surovih in toplotno obdelanih peletov).

Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena nadzorovanemu upravljanju ostankov procesa peletiranja v napravi, tj. blata iz čiščenja odpadne vode, ki jih ni mogoče preprečiti ali reciklirati.

Energija

41.   Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju porabe toplotne energije v napravah za peletiranje z eno od naslednjih tehnologij ali njuno kombinacijo:

I.

čim večja v proces vključena ponovna uporaba zaznavne toplote iz različnih odsekov induracijskega traku;

II.

uporaba presežne odpadne toplote za notranja ali zunanja omrežja za ogrevanje, če tako zahteva tretja oseba.

Opis

Topel zrak iz odseka za primarno hlajenje se lahko uporabi kot sekundarni zrak za sežig v kuriščih. Toplota iz kurišča se lahko nato uporabi v odseku induracijskega traku, ki je namenjen sušenju. Toplota iz odseka za sekundarno hlajenje se lahko prav tako uporabi v odseku za sušenje.

Odvečna toplota iz odseka za hlajenje se lahko uporabi v sušilnih komorah enote za sušenje in mletje. Prenos toplega zraka poteka po izoliranem cevovodu, ki se imenuje „vod za recirkulacijo toplega zraka“.

Ustreznost

Izkoriščanje zaznavne toplote je v proces vključen del naprav za peletiranje. „Vod za recirkulacijo toplega zraka“ se lahko uporabi v obstoječih napravah s primerljivo zasnovo in ustrezno oskrbo z zaznavno toploto.

Za nadzor sodelovanja tretje osebe in dogovora z njo ni nujno pristojen upravljavec, zato morda to področje ni zajeto v področje uporabe dovoljenja.

1.4   Zaključki o BAT za koksarne

Zaključki o BAT iz tega oddelka se lahko uporabljajo za vse koksarne, razen če je navedeno drugače.

Emisije v zrak

42.   Najboljša razpoložljiva tehnologija za naprave za mletje premoga (priprava premoga, vključno z drobljenjem, mletjem, upraševanjem in sejanjem) je namenjena preprečevanju ali zmanjšanju emisij prahu z eno od naslednjih tehnologij ali njuno kombinacijo:

I.

zaprtje stavbe in/ali naprave (mlina, stroja za upraševanje in sita) ter

II.

učinkovito izločanje in uporaba sistema naknadnega suhega odstranjevanja prahu.

Najboljši razpoložljivi tehnologiji ustrezajoča raven emisije za prah je < 10–20 mg/Nm3 kot povprečje v obdobju vzorčenja (občasne meritve, naključno vzorčenje vsaj pol ure).

43.   Najboljša razpoložljiva tehnologija za shranjevanje in pripravo premogovega prahu je namenjena preprečevanju ali zmanjšanju razpršenih emisij prahu z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:

I.

shranjevanje uprašene snovi v skladiščnih prostorih za premog in skladiščih;

II.

uporaba zaprtih ali ograjenih transportnih trakov;

III.

zmanjšanje višine pada glede na velikost in zasnovo naprave;

IV.

zmanjšanje emisij iz kupa premoga in polnilnega vozička;

V.

učinkovito izločanje in naknadno odstranjevanje prahu.

Pri uporabi najboljše razpoložljive tehnologije V je najboljši razpoložljivi tehnologiji ustrezajoča raven emisije za prah < 10–20 mg/Nm3 kot povprečje v obdobju vzorčenja (občasne meritve, naključno vzorčenje vsaj pol ure).

44.   Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena polnjenju koksnih komor peči s sistemi za polnjenje z zmanjšanimi emisijami.

Opis

S celostnega vidika je najprimernejši postopek „brezdimno“ polnjenje ali sekvenčno polnjenje z dvojnimi dvižnimi cevmi ali premostitvenimi cevmi, ker se vsi plini in prah obdelajo v okviru obdelave koksarniškega plina.

Če pa se plini izločijo in obdelajo zunaj koksarniške peči, je najprimernejši način polnjenje s prizemnim čiščenjem odvedenih plinov. Obdelava mora obsegati učinkovito odvajanje emisij in nato zgorevanje, da se zmanjša vsebnost organskih sestavin, ter filtriranje skozi vrečasti filter, da se zmanjša vsebnost trdnih delcev.

Najboljši razpoložljivi tehnologiji ustrezajoča raven emisije za prah iz sistemov za polnjenje s prizemnim čiščenjem odvedenih plinov je < 5 g/t koksa, kar ustreza < 50 mg/Nm3, kot povprečje v obdobju vzorčenja (občasne meritve, naključno vzorčenje vsaj pol ure).

Trajanje vidnih emisij iz polnjenja, ki je povezano z najboljšo razpoložljivo tehnologijo, je < 30 sekund na polnjenje kot mesečno povprečje pri uporabi metode spremljanja iz najboljše razpoložljive tehnologije 46.

45.   Najboljša razpoložljiva tehnologija za koksanje je namenjena čim večjemu odvajanju koksarniškega plina (COG) med koksanjem.

46.   Najboljša razpoložljiva tehnologija za koksarne je namenjena zmanjšanju emisij z zagotavljanjem neprekinjene in nemotene proizvodnje koksa z naslednjimi tehnologijami:

I.

temeljito vzdrževanje koksnih komor, vrat peči in tesnil ohišij, dvižnih cevi, polnilnih odprtin in druge opreme (sistematični vzdrževalni program mora izvajati posebej usposobljeno osebje za diagnosticiranje in vzdrževanje);

II.

izogibanje velikim temperaturnim nihanjem;

III.

natančno opazovanje in spremljanje koksarniške peči;

IV.

čiščenje vrat, tesnil ohišij, polnilnih odprtin, pokrovov in dvižnih cevi po uporabi (ustrezno za nove koksarne in v nekaterih primerih za obstoječe koksarne);

V.

zagotavljanje prostega toka plina v koksarniških pečeh;

VI.

ustrezno uravnavanje tlaka med koksanjem in uporaba gibkih, z vzmetmi na ležišče pritisnjenih tesnilnih vrat ali vrat z mehanskim klinastim tesnjenjem (pri pečeh višine ≤ 5 m in ob brezhibnem delovanju);

VII.

uporaba vodno tesnjenih dvižnih cevi, da se zmanjšajo vidne emisije iz celotne opreme, ki zagotavlja prehajanje iz sistema koksarniške peči v zbiralni vod, zgib in nepremične premostitvene cevi;

VIII.

zamazanje pokrovov polnilnih odprtin s suspenzijo gline (ali drugim ustreznim tesnilnim materialom), da se zmanjšajo vidne emisije iz vseh odprtin;

IX.

zagotavljanje popolnega koksanja (preprečevanje razkladanja surovega koksa) z ustreznimi tehnologijami;

X.

namestitev večjih komor koksarniških peči (ustrezno za nove koksarne ali v nekaterih primerih za popolnoma nadomeščene koksarne na starih temeljih);

XI.

če je mogoče, uravnavanje spremenljivega tlaka v pečeh med koksanjem (ustrezno za nove koksarne in je lahko ena od možnosti za obstoječe koksarne; možnost namestitve te tehnologije v obstoječe koksarne je treba natančno oceniti in je odvisna od razmer v posamezni koksarni).

Delež vidnih emisij iz vseh vrat, povezanih z najboljšo razpoložljivo tehnologijo, je < 5–10 %.

Delež vidnih emisij za vse vrste virov, povezanih z najboljšo razpoložljivo tehnologijo VII in najboljšo razpoložljivo tehnologijo VIII, je < 1 %.

Deleža sta povezana s pogostostjo vseh puščanj glede na skupno število vrat, dvižnih cevi ali pokrovov polnilnih odprtin kot mesečno povprečje, dobljeno z metodo spremljanja, ki je opisana spodaj.

Za oceno razpršenih emisij iz koksarniških peči se uporabljajo naslednje metode:

metoda EPA 303;

metodologija DMT (Deutsche Montan Technologie GmbH);

metodologija, ki jo je razvil BCRA (British Carbonisation Research Association);

metodologija, ki se uporablja na Nizozemskem ter temelji na štetju vidnih puščanj dvižnih cevi in polnilnih odprtin, pri čemer so izključene vidne emisije zaradi običajnih dejavnosti (dovajanje premoga in razkladanje koksa iz peči).

47.   Najboljša razpoložljiva tehnologija za napravo za obdelavo plinov je namenjena zmanjšanju ubežnih plinskih emisij z naslednjimi tehnologijami:

I.

zmanjšanje števila prirobnic z vgradnjo varjenih cevnih priključkov, kadar je to mogoče;

II.

uporaba ustreznih tesnil za prirobnice in ventile;

III.

uporaba plinotesnih črpalk (npr. magnetnih črpalk);

IV.

preprečevanje emisij iz tlačnih ventilov v rezervoarjih s:

priključitvijo izstopov ventilov na zbiralni vod koksarniškega plina (COG) ali

zbiranjem plinov in naknadnim sežiganjem.

Ustreznost

Tehnologije se lahko uporabljajo za nove in obstoječe koksarne. V novih koksarnah bi bilo morda lažje doseči plinotesno zasnovo kot v obstoječih koksarnah.

48.   Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju vsebnosti žvepla v koksarniškem plinu (COG) z eno od naslednjih tehnologij:

I.

sistemi absorpcijskega razžvepljevanja;

II.

mokro oksidacijsko razžvepljevanje.

Koncentracije ostankov vodikovega sulfida (H2S), povezane z najboljšo razpoložljivo tehnologijo in določene kot dnevno povprečje, so < 300–1 000 mg/Nm3 v primeru uporabe najboljše razpoložljive tehnologije I (višje vrednosti so povezane z višjo temperaturo prostora, nižje vrednosti pa z nižjo temperaturo prostora) in < 10 mg/Nm3 v primeru uporabe najboljše razpoložljive tehnologije II.

49.   Najboljša razpoložljiva tehnologija za podnetenje koksarniške peči je namenjena zmanjšanju emisij z naslednjimi tehnologijami:

I.

preprečevanje puščanj med koksno komoro in kurilno komoro z rednim obratovanjem koksarniške peči;

II.

odpravljanje puščanj med koksno komoro in kurilno komoro (ustrezno le za obstoječe koksarne);

III.

vgradnja tehnologij zagotavljanja nizkih emisij dušikovih oksidov (NOX) pri gradnji novih obratov, kot sta stopenjsko zgorevanje ter uporaba tanjših in ognjevzdržnih opek z boljšo toplotno prevodnostjo (ustrezno le za nove koksarne);

IV.

uporaba razžvepljenega koksarniškega plina (COG).

Najboljši razpoložljivi tehnologiji ustrezajoče ravni emisij, določene kot povprečne dnevne vrednosti in povezane s 5-odstotno vsebnostjo kisika, so:

žveplovi oksidi (SOX), izraženi kot žveplov dioksid, (SO2) < 200–500 mg/Nm3;

prah < 1–20 mg/Nm3  (3);

dušikovi oksidi (NOX), izraženi kot dušikov dioksid (NO2), < 350–500 mg/Nm3 za nove ali zelo prenovljene koksarne (mlajše od 10 let) in 500–650 mg/Nm3 za starejše koksarne z dobro vzdrževanimi obrati in vgrajenimi tehnologijami za zagotavljanje nizkih emisij dušikovih oksidov (NOX).

50.   Najboljša razpoložljiva tehnologija za razkladanje koksa iz peči je namenjena zmanjšanju emisij prahu z naslednjimi tehnologijami:

I.

odvajanje z vgrajeno napo na prenašalnem stroju;

II.

prizemno čiščenje odvedenih plinov z vrečastimi filtri ali drugimi sistemi za zmanjšanje emisij;

III.

enotočkovni ali gasilni vozički.

Najboljši razpoložljivi tehnologiji ustrezajoča raven emisije za prah pri razkladanju koksa iz peči je < 10 mg/Nm3 v primeru vrečastih filtrov in < 20 mg/Nm3 v drugih primerih, določena kot povprečje v obdobju vzorčenja (občasne meritve, naključno vzorčenje vsaj pol ure).

Ustreznost

V obstoječih koksarnah je lahko zaradi pomanjkanja prostora omejena ustreznost.

51.   Najboljša razpoložljiva tehnologija za gašenje koksa je namenjena zmanjšanju emisij prahu z eno od naslednjih tehnologij:

I.

suho gašenje koksa z izkoriščanjem zaznavne toplote in odstranjevanje prahu iz procesov polnjenja, obdelave in sejanja z vrečastim filtrom;

II.

konvencionalno mokro gašenje koksa z minimalnimi emisijami;

III.

gašenje koksa s stabilizacijo.

Najboljši razpoložljivi tehnologiji ustrezajoče ravni emisij za prah, določene kot povprečje v obdobju vzorčenja, so:

< 20 mg/Nm3 za suho gašenje koksa;

< 25 g/t koksa za konvencionalno mokro gašenje koksa z minimalnimi emisijami (4);

< 10 g/t koksa za gašenje koksa s stabilizacijo (5).

Opis najboljše razpoložljive tehnologije I

Neprekinjeno delovanje naprav za suho gašenje koksa se lahko zagotavlja na dva načina. Prvi način je uporaba enote za suho gašenje koksa, sestavljene iz dveh do štirih komor. Ena enota je vedno v pripravljenosti. Mokro gašenje torej ni potrebno, vendar je za delovanje enote za suho gašenje potrebna presežna zmogljivost koksarne, ki je povezana z velikimi stroški. Pri drugem načinu je potreben dodaten sistem za mokro gašenje.

V primeru preureditve obrata za mokro gašenje v obrat za suho gašenje se lahko za ta namen ohrani obstoječ sistem za mokro gašenje. Tovrstna enota za suho gašenje koksa ne pomeni presežnih predelovalnih zmogljivosti koksarne.

Ustreznost najboljše razpoložljive tehnologije II

Obstoječe gasilne stolpe je mogoče opremiti z loputami za zmanjšanje emisij. Da se zagotovi dovolj prepiha, mora biti stolp visok najmanj 30 m.

Ustreznost najboljše razpoložljive tehnologije III

Sistem je večji od sistema za konvencionalno gašenje, zato lahko pomanjkanje prostora v napravi pomeni oviro.

52.   Najboljša razpoložljiva tehnologija za ocenjevanje koksa in ravnanje z njim je namenjena preprečevanju ali zmanjševanju emisij prahu s kombinacijo naslednjih tehnologij:

I.

zaprtje stavbe ali naprave;

II.

učinkovito odvajanje in naknadno suho odstranjevanje prahu.

Najboljši razpoložljivi tehnologiji ustrezajoča raven emisije za prah je < 10 mg/Nm3 kot povprečje v obdobju vzorčenja (občasne meritve, naključno vzorčenje vsaj pol ure).

Voda in odpadne vode

53.   Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju porabe vode za gašenje in njeni čim pogostejši ponovni uporabi.

54.   Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena izogibanju ponovni uporabi procesne vode, ki je znatno organsko onesnažena (na primer odpadna voda iz koksne peči, odpadna voda z visoko vsebnostjo ogljikovodikov itd.), kot vode za gašenje.

55.   Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena predhodni obdelavi odpadne vode, ki nastane pri procesu koksanja in čiščenju koksarniškega plina, pred izpustom v čistilno napravo odpadne vode z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:

I.

učinkovito odstranjevanje katrana in policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH) s flokulacijo in naknadno flotacijo, sedimentacijo in filtriranjem posamično ali v kombinaciji;

II.

učinkovito odstranjevanje amoniaka z uporabo alkalnih snovi in pare.

56.   Najboljša razpoložljiva tehnologija za predhodno obdelane odpadne vode iz procesa koksanja in čiščenja koksarniškega plina je namenjena biološkemu čiščenju odpadne vode z vključeno denitrifikacijo/nitrifikacijo.

Najboljši razpoložljivi tehnologiji ustrezajoče ravni emisij na podlagi kvalificiranega naključnega vzorca ali 24-urnega sestavljenega vzorca, ki veljajo le eno čistilno napravo odpadne vode koksne peči, so:

kemijska potreba po kisiku (KPK (6))

< 220 mg/l.

biološka potreba po kisiku za 5 dni (BPK5)

< 20 mg/l.

sulfidi, ki se zlahka sproščajo (7)

< 0,1 mg/l.

tiocianat (SCN-)

< 4 mg/l.

cianid (CN-), ki se zlahka sprošča (8)

< 0,1 mg/l.

policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH)

(vsota fluorantena, benzo[b]fluorantena, benzo[k]fluorantena, benzo[a]pirena, indeno[1,2,3-cd]pirena in benzo[g,h,i]perilena);

< 0,05 mg/l.

fenoli

< 0,5 mg/l.

vsota amonijevega dušika (NH4 +-N),

nitratnega dušika (NO3 --N) in nitritnega dušika (NO2 --N)

< 15–50 mg/l.

Pri vsoti amonijevega dušika (NH4 +-N), nitratnega dušika (NO3 --N) in nitritnega dušika (NO2 --N) se vrednosti < 35 mg/l običajno nanašajo na uporabo naprednih bioloških čistilnih naprav odpadne vode s predhodno denitrifikacijo/nitrifikacijo in postdenitrifikacijo.

Ostanki iz proizvodnje

57.   Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena recikliranju ostankov iz proizvodnje, kot sta katran iz utekočinjenega premoga in odplak ter presežno aktivno blato iz čistilne naprave odpadne vode, za ponovno uporabo pri dovajanju premoga v koksarno.

Energija

58.   Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena uporabi odvedenega koksarniškega plina kot goriva, redukcijskega sredstva ali za proizvodnjo kemikalij.

1.5   Zaključki o BAT za plavže

Zaključki o BAT iz tega oddelka se lahko uporabljajo za vse plavže, razen če je navedeno drugače.

Emisije v zrak

59.   Najboljša razpoložljiva tehnologija za zrak, ki uhaja med polnjenjem enote za vpihovanje premoga iz prostorov za skladiščenje premoga, je namenjena zajetju emisij prahu in naknadnemu suhemu odstranjevanju prahu.

Najboljši razpoložljivi tehnologiji ustrezajoča raven emisije za prah je < 20 mg/Nm3 kot povprečje v obdobju vzorčenja (občasne meritve, naključno vzorčenje vsaj pol ure).

60.   Najboljša razpoložljiva tehnologija za pripravo (mešanje) in prenos bremena je namenjena zmanjšanju emisij prahu in po potrebi izločanju z naknadnim odstranjevanjem prahu z elektrostatičnim ali vrečastim filtrom.

61.   Najboljša razpoložljiva tehnologija za livarne (izpustne odprtine, livni žlebovi, vlivne točke torpedo livnih loncev, posnemalniki) je namenjena preprečevanju ali zmanjševanju razpršenih emisij prahu z naslednjimi tehnologijami:

I.

pokrivanje livnih žlebov;

II.

izboljšanje učinkovitosti zajetja razpršenih emisij prahu in pare z naknadnim čiščenjem odpadnega plina z elektrostatičnim ali vrečastim filtrom;

III.

odprava uhajanja pare z uporabo dušika pri izpuščanju, kadar je to ustrezno in kadar ni vgrajenega sistema za zbiranje in odstranjevanje prahu pri emisijah, ki nastanejo pri izpuščanju.

Najboljši razpoložljivi tehnologiji ustrezajoča raven emisij pri uporabi najboljše razpoložljive tehnologije II za prah je < 1 – 15 mg/Nm3, določena kot povprečna dnevna vrednost.

62.   Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena uporabi oblog livnih žlebov brez katrana.

63.   Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju izpusta plavžnega plina med polnjenjem z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:

I.

plavž brez žrelne zapore s primarnim in sekundarnim izenačenjem;

II.

sistem za izkoriščanje plina ali prezračevanja;

III.

uporaba plavžnega plina za vzdrževanje tlaka v zgornjih skladiščnih prostorih za premog.

Ustreznost najboljše razpoložljive tehnologije II

Ta tehnologija je ustrezna za nove naprave. V obstoječih napravah se uporablja samo, kadar ima peč sistem polnjenja brez žrelne zapore. Tehnologija ni ustrezna za naprave, pri katerih se za vzdrževanje tlaka v zgornjih skladiščnih prostorih za premog uporabljajo plini, ki niso plavžni plin (npr. dušik).

64.   Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju emisij prahu iz plavžnega plina z eno od naslednjih tehnologij ali njuno kombinacijo:

I.

uporaba naprav za suho predhodno odstranjevanje prahu, kot so:

i.

deflektorji;

ii.

lovilci prahu;

iii.

cikloni;

iv.

elektrostatični filtri.

II.

naknadno zmanjševanje emisij prahu:

i.

pralniki z ovirami;

ii.

venturijevi pralniki;

iii.

pralniki s krožno odprtino;

iv.

mokri elektrostatični filtri;

v.

drobilci.

Najboljši razpoložljivi tehnologiji ustrezajoča koncentracija preostalega prahu za očiščen plavžni plin je < 10 mg/Nm3, določena kot povprečje v obdobju vzorčenja (občasne meritve, naključno vzorčenje vsaj pol ure).

65.   Najboljša razpoložljiva tehnologija za predgrevalnike zraka je namenjena zmanjšanju emisij z uporabo razžvepljenega presežnega koksarniškega plina, plavžnega plina in plina iz kisikovih konverterjev, iz katerih je bil odstranjen prah, ter zemeljskega plina posamično ali v kombinaciji.

Najboljši razpoložljivi tehnologiji ustrezajoče ravni emisij, določene kot povprečne dnevne vrednosti in povezane s 3-odstotno vsebnostjo kisika, so:

žveplovi oksidi (SOX), izraženi kot žveplov dioksid (SO2) < 200 mg/Nm3;

prah < 10 mg/Nm3;

dušikovi oksidi (NOX), izraženi kot dušikov dioksid (NO2) < 100 mg/Nm3.

Voda in odpadne vode

66.   Najboljša razpoložljiva tehnologija za porabo vode in izpust pri obdelavi plavžnega plina je namenjena zmanjšanju porabe čistilne vode in njeni ponovni uporabi v čim večji možni meri, npr. za obdelavo žlindre z granuliranjem, če je potrebno po čiščenju s peščenim filtrom.

67.   Najboljša razpoložljiva tehnologija za čiščenje odpadne vode, nastale pri obdelavi plavžnega plina, je namenjena uporabi flokulacije (koagulacije), sedimentacije in po potrebi zmanjšanju cianida, ki se zlahka sprošča.

Najboljši razpoložljivi tehnologiji ustrezajoče ravni emisij na podlagi kvalificiranega naključnega vzorca ali 24-urnega sestavljenega vzorca so:

neraztopljene trdne snovi

< 30 mg/l.

železo

< 5 mg/l.

svinec

< 0,5 mg/l.

cink

< 2 mg/l.

cianid (CN-), ki se zlahka sprošča (9)

< 0,4 mg/l.

Ostanki iz proizvodnje

68.   Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena preprečevanju nastajanja odpadkov v plavžih z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:

I.

ustrezno zbiranje in shranjevanje za lažjo posebno obdelavo;

II.

recikliranje grobega prahu, nastalega pri obdelavi plavžnega plina in prahu iz odstranjevanja prahu v livarnah, na kraju samem, ob upoštevanju učinka emisij iz naprave, kjer se reciklira;

III.

hidrocikloniranje mulja in naknadno recikliranje grobe frakcije na kraju samem (ustrezno pri mokrem odstranjevanju prahu in kadar vsebnost cinka v porazdelitvi velikosti zrn omogoča primerno separacijo);

IV.

obdelava žlindre za zunanjo uporabo (npr. v cementni industriji ali pri gradnji cest), najbolje z granuliranjem (kadar to dopušča trg).

Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena nadzorovanemu upravljanju ostankov iz procesa v plavžu, ki jih ni mogoče preprečiti ali reciklirati.

69.   Najboljša razpoložljiva tehnologija za zmanjšanje emisij, nastalih pri obdelavi žlindre, je namenjena kondenzaciji pare, če je potrebno odpravljanje smradu.

Upravljanje virov

70.   Najboljša razpoložljiva tehnologija za upravljanje virov v plavžih je namenjena zmanjšanju porabe koksa z neposrednim vpihovanjem redukcijskih sredstev, kot so uprašeni premog, olje, težko olje, katran, naftni ostanki, koksarniški plin, zemeljski plin in odpadki, kot so kovinski ostanki, rabljena olja in emulzije, oljni ostanki, maščobe in odpadna plastika, posamezno ali v kombinaciji.

Ustreznost

Vpihovanje premoga: Ta metoda je ustrezna za vse plavže, ki imajo možnost vpihovanja premogovega prahu in obogatitve s kisikom.

Vpihovanje plina: Vpihovanje koksarniškega plina po zračni šobi je zelo odvisno od razpoložljivosti plina, ki ga je mogoče učinkovito uporabiti drugje v integrirani jeklarni.

Vpihovanje plastike: Upoštevati je treba, da je uporaba te tehnologije zelo odvisna od krajevnih okoliščin in tržnih pogojev. Plastika lahko vsebuje Cl in težke kovine, kot so Hg, Cd, Pb in Zn. Količina Hg, Cr, Cu, Ni in Mo v plavžnem plinu se lahko poveča glede na sestavo uporabljenih odpadkov (na primer fina frakcija iz drobilnika).

Direktno vpihovanje rabljenih olj, maščob in emulzij kot redukcijskih sredstev ter trdnih ostankov železa: Neprekinjeno delovanje tega sistema je odvisno od logističnega koncepta dostave in shranjevanja ostankov. Za uspešno delovanje je zlasti pomembna tudi tehnologija prevoza.

Energija

71.   Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena vzdrževanju nemotenega, neprekinjenega in stalnega delovanja plavža, da se zmanjšajo izpusti in verjetnost zdrsov bremena.

72.   Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena uporabi odvedenega plavžnega plina kot goriva.

73.   Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena izkoriščanju energije žrelnega tlaka plavžnega plina, če je žrelni tlak plina dovolj visok in so prisotne nizke koncentracije alkalnih snovi.

Ustreznost

Izraba žrelnega plinskega tlaka je možna v novih napravah, v določenih okoliščinah pa tudi v obstoječih napravah, čeprav je to povezano z večjimi težavami in dodatnimi stroški. Za uporabo te tehnologije je bistven ustrezen žrelni plinski tlak nad 1,5 bara.

V novih napravah se lahko turbina za žrelni plin in naprava za čiščenje plavžnega plina prilagodita druga drugi, da se doseže visoka učinkovitost čiščenja in izkoriščanja energije.

74.   Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena predgrevanju plinov za gorivo peči na vroči zrak ali zraka za sežig in optimizacijo procesa zgorevanja v pečeh na vroči zrak.

Opis

Za optimizacijo energetske učinkovitosti peči na vroči zrak se lahko uporabi ena od naslednjih tehnologij ali njihova kombinacija:

uporaba računalniško podprtega krmiljenja peči;

predgrevanje goriva ali zraka za sežig v povezavi z izolacijo linije za hladen zrak in odvodnih cevi za odpadne pline;

uporaba primernejših gorilnikov za boljše zgorevanje;

hitro merjenje kisika in naknadna prilagoditev pogojev sežiga.

Ustreznost

Ustreznost predgrevanja goriva je odvisna od učinkovitosti peči, ker je od tega odvisna temperatura odpadnega plina (npr. pri temperaturah odpadnega plina, nižjih od 250 °C, izkoriščanje toplote morda ni tehnično ali gospodarsko izvedljivo).

Pri izvajanju računalniško podprtega nadzora je pri plavžih s tremi pečmi morda potrebna izgradnja četrte peči (če je mogoče), da se povečajo koristi.

1.6   Zaključki o BAT za proizvodnjo jekla v kisikovih konverterjih in litje

Zaključki o BAT iz tega oddelka se lahko uporabljajo za vso proizvodnjo jekla v kisikovih konverterjih in litje, razen če je navedeno drugače.

Emisije v zrak

75.   Najboljša razpoložljiva tehnologija za izrabo plinov iz kisikovega konverterja je čim večje odvajanje plina iz kisikovega konverterja med vpihovanjem in čiščenje plina s kombinacijo naslednjih tehnologij:

I.

proces nepopolnega zgorevanja;

II.

predhodno odstranjevanje prahu s suhimi separacijskimi tehnologijami (npr. deflektor, ciklon) ali mokrimi separatorji;

III.

zmanjševanje emisij prahu:

i.

s suhim odstranjevanjem prahu (npr. z elektrostatičnim filtrom) za nove in obstoječe naprave;

ii.

z mokrim odstranjevanjem prahu (npr. z mokrim elektrostatičnim filtrom ali pralnikom) za obstoječe obrate.

Koncentracije preostalega prahu po shranjevanju plina iz kisikovega konverterja, ustrezne najboljši razpoložljivi tehnologiji, so:

10–30 mg/Nm3 za najboljšo razpoložljivo tehnologijo III.i;

< 50 mg/Nm3 za najboljšo razpoložljivo tehnologijo III.ii.

76.   Najboljša razpoložljiva tehnologija za izrabo plina iz kisikovega konverterja pri popolnem zgorevanju je namenjena zmanjšanju emisij prahu z eno od naslednjih tehnologij:

I.

suho odstranjevanje prahu (npr. z elektrostatičnim ali vrečastim filtrom) za nove in obstoječe naprave;

II.

i. mokro odstranjevanje prahu (npr. z mokrim elektrostatičnim filtrom ali pralnikom) za obstoječe naprave.

Najboljši razpoložljivi tehnologiji ustrezajoče ravni emisij za prah, določene kot povprečje v obdobju vzorčenja (občasne meritve, naključno vzorčenje vsaj pol ure) so:

10–30 mg/Nm3 za najboljšo razpoložljivo tehnologijo I;

< 50 mg/Nm3 za najboljšo razpoložljivo tehnologijo II.

77.   Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju emisij prahu iz prebodne odprtine za kisik z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:

I.

pokrivanje prebodne odprtine med vpihovanjem kisika;

II.

vpihovanje inertnega plina ali pare v prebodno odprtino, da se prah razprši;

III.

uporaba drugih alternativnih načinov zatesnitve v kombinaciji s čistilnimi napravami za prebodno odprtino.

78.   Najboljša razpoložljiva tehnologija za sekundarno odstranjevanje prahu, vključno z emisijami iz naslednjih procesov,:

pretakanje vroče litine iz torpedo lonca (ali mešalnika vroče litine) v polnilni lonec;

predobdelava vroče litine (npr. predgrevanje posod, razžvepljevanje, defosforizacija, odstranjevanje žlindre, procesi transporta vroče litine in tehtanje);

procesi, povezani s kisikovim konverterjem, kot so predgrevanje posod, razlivanje med vpihovanjem kisika, polnjenje z vročo litino in odpadki, izpuščanje tekočega jekla in žlindre iz kisikovega konverterja, ter

sekundarna metalurška obdelava in neprekinjeno litje;

je namenjena zmanjšanju emisij prahu z v proces vključenimi tehnologijami, kot so splošne tehnologije za preprečevanje ali nadzor razpršenih ali ubežnih emisij, ter z uporabo ustreznih zapor in nap z učinkovitim odvajanjem in naknadnim čiščenjem odpadnega plina z vrečastim ali elektrostatičnim filtrom.

Skupna povprečna učinkovitost zajema prahu, ki ustreza najboljši razpoložljivi tehnologiji, je > 90 %.

Najboljši razpoložljivi tehnologiji ustrezajoča raven emisij za prah, določena kot povprečna dnevna vrednost za vse očiščene odpadne pline, je < 1–15 mg/Nm3 za vrečaste filtre in < 20 mg/Nm3 za elektrostatične filtre.

Če se emisije iz predobdelave vroče litine in sekundarne metalurške obdelave obravnavajo ločeno, je najboljši razpoložljivi tehnologiji ustrezajoča raven emisij za prah < 1 – 10 mg/Nm3 za vrečasti filter in < 20 mg/Nm3 za elektrostatični filter, pri čemer sta obe vrednosti določeni kot povprečna dnevna vrednost.

Opis

Splošne tehnologije za preprečevanje razpršenih in ubežnih emisij iz ustreznih sekundarnih virov iz procesa kisikovega konverterja vključujejo:

ločen zajem in uporabo naprav za odstranjevanje prahu pri vsakem podprocesu pri proizvodnji jekla v kisikovih konverterjih;

pravilno upravljanje naprave za razžvepljevanje, da se preprečijo emisije v zrak;

popolno zaprtje naprave za razžvepljevanje;

uporabo pokrova tudi, kadar se livni lonec ne uporablja, in redno čiščenje livnih loncev ter odstranjevanje žlindre ali uporaba strešnega sistema za odvajanje;

puščanje livnega lonca pred konverterjem približno dve minuti po polnjenju vroče litine v konverter, če se ne uporablja strešni sistem za odvajanje;

računalniški nadzor in optimizacija procesa proizvodnje jekla, npr. tako da se zmanjša ali prepreči razlivanje (tj. ko se žlindra tako močno peni, da teče iz posode);

zmanjšanje razlivanja med izpuščanjem z omejevanjem elementov, ki povzročajo razlivanje, in uporabo snovi, ki preprečujejo razlivanje;

zapiranje vrat prostora, v katerem je konverter, med vpihovanjem kisika;

neprekinjeno opazovanje strehe s kamerami za odkrivanje vidnih emisij;

uporabo strešnega sistema za odvajanje.

Ustreznost

V obstoječih napravah so lahko možnosti pravilne evakuacije omejene zaradi načrta naprave.

79.   Najboljša razpoložljiva tehnologija za predelavo žlindre na kraju samem je namenjena zmanjšanju emisij prahu z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:

I.

učinkovito odvajanje iz drobilca žlindre in naprav za presejanje z naknadnim čiščenjem odpadnih plinov, če je to ustrezno;

II.

prevoz nepredelane žlindre z nakladalniki z žlico;

III.

odvajanje ali vlaženje pretovornih mest transportnega traku za material v kosih;

IV.

škropljenje deponij žlindre;

V.

uporaba vodne meglice pri nalaganju žlindre v kosih.

Najboljši razpoložljivi tehnologiji ustrezajoča raven emisije za prah pri uporabi najboljše razpoložljive tehnologije I je < 10–20 mg/Nm3, ki se določi kot povprečje v obdobju vzorčenja (občasne meritve, naključno vzorčenje vsaj pol ure).

Voda in odpadne vode

80.   Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju porabe vode in emisij odpadne vode pri primarnem odstranjevanju prahu iz plina iz kisikovega konverterja z eno od naslednjih tehnologij, določenih v najboljših razpoložljivih tehnologijah 75 in 76:

suho odstranjevanje prahu iz plina iz kisikovega konverterja;

zmanjšanje porabe čistilne vode in njena ponovna uporaba v čim večji možni meri (npr. za obdelavo žlindre z granuliranjem) pri mokrem odstranjevanju prahu.

81.   Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju izpusta odpadnih voda iz neprekinjenega litja v čim večji meri z uporabo kombinacije naslednjih tehnologij:

I.

odstranjevanje trdnih snovi s flokulacijo, sedimentacijo in/ali filtriranjem;

II.

odstranjevanje olj v posnemovalnih rezervoarjih ali drugih enako učinkovitih napravah;

III.

recirkulacija hladilne vode in vode za ustvarjanje vakuuma v največji možni meri.

Najboljši razpoložljivi tehnologiji ustrezajoče ravni emisij na podlagi kvalificiranega naključnega vzorca ali 24-urnega sestavljenega vzorca za odpadne vode strojev za neprekinjeno litje so:

neraztopljene trdne snovi

< 20 mg/l.

železo

< 5 mg/l.

cink

< 2 mg/l.

nikelj

< 0,5 mg/l.

krom skupaj

< 0,5 mg/l.

ogljikovodiki skupaj

< 5 mg/l.

Ostanki iz proizvodnje

82.   Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena preprečevanju nastajanja odpadkov z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo (glej najboljšo razpoložljivo tehnologijo 8):

I.

ustrezno zbiranje in shranjevanje za lažjo posebno obdelavo;

II.

recikliranje prahu, nastalega pri obdelavi plina iz kisikovega konverterja, prahu iz sekundarnega odstranjevanja prahu in valjarniške škaje iz neprekinjenega litja na kraju samem za ponovno uporabo v procesih proizvodnje jekla ob upoštevanju učinka emisij naprave, v kateri se te snovi reciklirajo;

III.

recikliranje žlindre iz kisikovega konverterja in drobnih delcev žlindre iz kisikovega konverterja na kraju samem za različne načine uporabe;

IV.

obdelava žlindre za zunanjo uporabo (npr. kot agregat v gradbenih materialih), kadar to dopušča trg;

V.

uporaba filtrskega prahu in mulja pri zunanji izrabi železa in barvnih kovin, kot je cink, v industriji barvnih kovin;

VI.

uporaba bazena za usedanje mulja in naknadno recikliranje grobe frakcije v sintru/plavžu ali cementni industriji, kadar porazdelitev velikosti zrn omogoča primerno separacijo.

Ustreznost najboljše razpoložljive tehnologije V

Vroče briketiranje prahu in recikliranje z izrabo peletov z visoko vsebnostjo cinka za zunanjo ponovno uporabo je ustrezno, kadar se za čiščenje plina iz kisikovega konverterja uporablja suho odstranjevanje z elektrostatičnim filtrom. Izraba cinka z briketiranjem ni ustrezna pri sistemih mokrega odstranjevanja prahu zaradi nestabilne sedimentacije v bazenih za usedanje, ki jo povzroči tvorba vodika (pri reakciji kovinskega cinka z vodo). Zaradi teh varnostnih razlogov mora biti vsebnost cinka v mulju omejena na 8 – 10 %.

Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena nadzorovanemu upravljanju ostankov iz procesa v kisikovem konverterju, ki jih ni mogoče preprečiti ali reciklirati.

Energija

83.   Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zbiranju, čiščenju in shranjevanju plina iz kisikovega konverterja za naknadno uporabo plina kot gorivo.

Ustreznost

V nekaterih primerih izraba plina iz kisikovih konverterjev z nepopolnim izgorevanjem ni ekonomična ali primerna z vidika ustreznega gospodarjenja z energijo. V takih primerih se lahko ta plin uporablja kot gorivo za pridobivanje pare. Način zgorevanja (polno ali nepopolno zgorevanje) je odvisen od gospodarjenja z energijo v obratu.

84.   Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju porabe energije z uporabo sistemov pokrovov za lonce.

Ustreznost

Pokrovi so lahko zelo težki, ker so narejeni iz ognjevzdržne opeke, zato lahko zmogljivost žerjavov in načrt celotne zgradbe omejujeta ustreznost pokrovov v obstoječih obratih. Za prilagoditev sistema posebnim pogojem posamezne jeklarne obstajajo različne tehnične zasnove.

85.   Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena izboljšanju procesa in zmanjšanju porabe energije z uporabo procesa neposrednega izpuščanja po vpihovanju.

Opis

Za neposredno izpuščanje so običajno potrebne drage naprave, kot so sistemi senzorjev pod prebodno odprtino ali potopni sistemi senzorjev za izpuščanje brez čakanja na kemijsko analizo odvzetih vzorcev (neposredno izpuščanje). Druga možnost je nova tehnologija za neposredno izpuščanje brez teh naprav. Za to tehnologijo je potrebnih veliko izkušenj in razvojnega dela. V praksi se ogljik neposredno vpihuje na 0,04 %, hkrati pa se temperatura kopeli zmanjša na razumno nizko vrednost. Pred izpuščanjem se temperatura in aktivnost kisika izmerita za nadaljnje ukrepe.

Ustreznost

Potreben je ustrezen analizator vroče litine in naprave za ustavljanje žlindre, peč z lonci pa omogoča lažje izvajanje tehnologije.

86.   Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju porabe energije z neprekinjenim litjem trakov, podobnih mreži, kadar to upravičujeta kakovost in ponudba razredov proizvedenega jekla.

Opis

Litje trakov, podobnih mreži, pomeni neprekinjeno litje jekla v trakove, tanjše od 15 mm. Proces litja se kombinira z neposrednim vročim valjanjem, hlajenjem in zvijanjem trakov brez vmesnega ponovnega ogrevanja peči, ki se uporablja pri konvencionalnih tehnologijah litja, npr. pri neprekinjenem litju slabov ali tankih slabov. Litje trakov je torej tehnologija za proizvodnjo ploskih trakov jekla različnih širin, tanjših od 2 mm.

Ustreznost

Ustreznost je odvisna od razredov proizvedenega jekla (npr. težkih plošč s tem procesom ni mogoče proizvajati) in od portfelja izdelkov (ponudbe) posamezne jeklarne. V obstoječih napravah je lahko ustreznost omejena zaradi postavitve in prostora, ki je na voljo, saj je npr. za prenovo z vgradnjo naprave za litje trakov potreben prostor dolžine približno 100 m.

1.7   Zaključki o BAT za proizvodnjo jekla v elektroobločnih pečeh in litje

Zaključki o BAT iz tega oddelka se lahko uporabljajo za celotno proizvodnjo jekla v elektroobločnih pečeh in litje, razen če je navedeno drugače.

Emisije v zrak

87.   Najboljša razpoložljiva tehnologija za proces v elektroobločni peči je namenjena preprečevanju emisij živega srebra z izogibanjem uporabe surovin in pomožnih surovin, ki vsebujejo živo srebro (glej najboljši razpoložljivi tehnologiji 6 in 7) v največji možni meri.

88.   Najboljša razpoložljiva tehnologija za primarno in sekundarno odstranjevanje prahu pri elektroobločnih pečeh (vključno s predgrevanjem odpadkov, polnjenjem, taljenjem, izpuščanjem, pečjo z lonci in sekundarno metalurško obdelavo) je namenjena doseganju učinkovitega odvajanja iz vseh virov emisij z eno od spodaj navedenih tehnologij in naknadnim odstranjevanjem prahu z vrečastim filtrom:

I.

kombinacija neposrednega odvajanja odpadnega plina (4. ali 2. odprtina) in sistema nap;

II.

neposredno odvajanje plina in sistemi kapelice;

III.

neposredno odvajanje plina in popolna evakuacija stavbe (pri elektroobločnih pečeh z majhno zmogljivostjo za enako učinkovitost odvajanja ni potrebno neposredno odvajanje plina).

Skupna povprečna učinkovitost zajemanja, ki ustreza najboljši razpoložljivi tehnologiji, je > 98 %

Najboljši razpoložljivi tehnologiji ustrezajoča raven emisij za prah je < 5 mg/Nm3, določena kot povprečna dnevna vrednost.

Najboljši razpoložljivi tehnologiji ustrezajoča raven emisij za živo srebro je < 0,05 mg/Nm3, določena kot povprečje v obdobju vzorčenja (občasne meritve, naključno vzorčenje vsaj štiri ure).

89.   Najboljša razpoložljiva tehnologija za primarno in sekundarno odstranjevanje prahu pri elektroobločnih pečeh (vključno z predgrevanjem odpadkov, polnjenjem, taljenjem, izpuščanjem, pečjo z lonci in sekundarno metalurško obdelavo) je namenjena preprečevanju in zmanjšanju emisij polikloriranih dibenzodioksinov/furanov (PCDD/F) in polikloriranih bifenilov (PCB) z izogibanjem uporabe surovin, ki vsebujejo PCDD/F in PCB ali njihove predhodne sestavine (glej najboljši razpoložljivi tehnologiji 6 in 7), ter uporabi ene od naslednjih tehnologij ali njihove kombinacije v povezavi z ustreznim sistemom odstranjevanja prahu:

I.

ustrezno naknadno zgorevanje;

II.

ustrezno hitro ohlajanje;

III.

vpihovanje ustreznih adsorpcijskih snovi v odvod pred odstranjevanjem prahu.

Najboljši razpoložljivi tehnologiji ustrezajoča raven emisij za poliklorirane dibenzodioksine/furane (PCDD/F) je < 0,1 ng I-TEQ/Nm3, določena na podlagi 6- do 8-urnega naključnega vzorčenja pod ustaljenimi pogoji. V nekaterih primerih se lahko najboljši razpoložljivi tehnologiji ustrezajoča raven emisij doseže le s primarnimi ukrepi.

Ustreznost najboljše razpoložljive tehnologije I

V obstoječih napravah je treba pri oceni ustreznosti upoštevati okoliščine, kot je prostor, ki je na voljo, sistem odvodov odpadnega plina itd.

90.   Najboljša razpoložljiva tehnologija za predelavo žlindre na kraju samem je namenjena zmanjšanju emisij prahu z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:

I.

učinkovito odvajanje iz drobilca žlindre in naprav za presejanje z naknadnim čiščenjem odpadnih plinov, če je to ustrezno;

II.

prevoz nepredelane žlindre z nakladalniki z žlico;

III.

odvajanje ali vlaženje pretovornih mest transportnega traku za material v kosih;

IV.

škropljenje deponij žlindre;

V.

uporaba vodne meglice pri nalaganju žlindre v kosih.

V primeru uporabe najboljše razpoložljive tehnologije I je najboljši razpoložljivi tehnologiji ustrezajoča raven emisije za prah < 10–20 mg/Nm3, določena kot povprečje v obdobju vzorčenja (občasne meritve, naključno vzorčenje vsaj pol ure).

Voda in odpadne vode

91.   Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju porabe vode pri procesu v elektroobločni peči s čim pogostejšo uporabo sistemov za vodno hlajenje zaprtega tipa za hlajenje opreme peči, razen če se uporabljajo pretočni sistemi za hlajenje.

92.   Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju izpusta odpadne vode neprekinjenega litja v čim večji meri z uporabo kombinacije naslednjih tehnologij:

I.

odstranjevanje trdnih snovi s flokulacijo, sedimentacijo in/ali filtriranjem;

II.

odstranjevanje olja v posnemovalnih rezervoarjih ali drugih enako učinkovitih napravah;

III.

recirkulacija hladilne vode in vode za ustvarjanje vakuuma v največji možni meri.

Najboljši razpoložljivi tehnologiji ustrezajoče ravni emisij za odpadno vodo iz naprav za neprekinjeno litje na podlagi kvalificiranega naključnega vzorca ali 24-urnega sestavljenega vzorca so:

neraztopljene trdne snovi

< 20 mg/l.

železo

< 5 mg/l.

cink

< 2 mg/l.

nikelj

< 0,5 mg/l.

krom skupaj

< 0,5 mg/l.

ogljikovodiki skupaj

< 5 mg/l.

Ostanki iz proizvodnje

93.   Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena preprečevanju nastajanja odpadkov z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:

I.

ustrezno zbiranje in shranjevanje za lažjo posebno obdelavo;

II.

izraba in recikliranje ognjevarnih materialov iz različnih procesov na kraju samem ter njihova notranja uporaba tj. za nadomestitev dolomita, magnezita in apna;

III.

uporaba filtrskega prahu za zunanjo izrabo barvnih kovin, kot je cink, v industriji barvnih kovin, če je potrebno, po obogatitvi filtrskega prahu z recirkulacijo v elektroobločni peči;

IV.

ločevanje škaje iz neprekinjenega litja v procesu čiščenja vode in izraba z naknadnim recikliranjem, npr. v sintru/plavžu ali cementni industriji;

V.

zunanja uporaba ognjevarnih materialov in žlindre iz procesa v elektroobločni peči kot sekundarne surovine, kadar to dopuščajo pogoji na trgu.

Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena nadzorovanemu upravljanju ostankov pri procesu v elektroobločni peči, ki se jim ni mogoče izogniti ali jih reciklirati.

Ustreznost

Zunanja uporaba ali recikliranje ostankov pri proizvodnji, kot je navedeno pri najboljših razpoložljivih tehnologijah III–V, je odvisno od sodelovanja tretje osebe in dogovora z njo, pri čemer za nadzor tega področja morda ni pristojen upravljavec, zato morda ni zajeto v področje uporabe dovoljenja.

Energija

94.   Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju porabe energije z neprekinjenim litjem trakov, podobnih mreži, kadar to upravičujeta kakovost in ponudba razredov proizvedenega jekla.

Opis

Litje trakov, podobnih mreži, pomeni neprekinjeno litje jekla v trakove, tanjše od 15 mm. Proces litja se kombinira z neposrednim vročim valjanjem, hlajenjem in zvijanjem trakov brez vmesnega ponovnega ogrevanja peči, ki se uporablja pri konvencionalnih tehnologijah litja, npr. pri neprekinjenem litju slabov ali tankih slabov. Litje trakov je torej tehnologija za proizvodnjo ploskih trakov jekla različnih širin, tanjših od 2 mm.

Ustreznost

Ustreznost je odvisna od razredov proizvedenega jekla (npr. težkih plošč s tem procesom ni mogoče proizvajati) in od portfelja izdelkov (ponudbe) posamezne jeklarne. V obstoječih napravah je lahko ustreznost omejena zaradi postavitve in prostora, ki je na voljo, saj je npr. za prenovo z vgradnjo naprave za litje trakov potreben prostor dolžine približno 100 m.

Hrup

95.   Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju emisij hrupa iz naprav in procesov v elektroobločni peči, pri katerih nastaja veliko hrupa, s kombinacijo naslednjih gradbenih in operativnih tehnologij, odvisnih od krajevnih pogojev, in ob njihovem upoštevanju (poleg uporabe tehnologij, navedenih v najboljši razpoložljivi tehnologiji 18):

I.

gradnja stavbe za elektroobločno peč tako, da absorbira hrup mehanskih udarcev, ki nastanejo pri delovanju peči;

II.

gradnja in namestitev žerjavov za transport polnilnih košar na način, da se preprečijo mehanski udarci;

III.

posebna uporaba akustične izolacije notranjega dela zidov in streh, da se preprečijo emisije hrupa v zraku stavbe z elektroobločno pečjo;

IV.

ločitev peči in zunanjega zidu, da se zmanjša širjenje hrupa po stenah stavbe elektroobločne peči;

V.

namestitev procesov, pri katerih nastaja veliko hrupa (tj. elektroobločna peč in enote za razogljičenje), v glavni stavbi.


(1)  V nekaterih primerih se namesto kemijske potrebe po kisiku izmeri skupni organski ogljik (da se prepreči uporaba HgCl2 v analizi kemijske potrebe po kisiku). Povezavo med kemijsko potrebo po kisiku in skupnim organskim ogljikom je treba natančneje opredeliti za vsako napravo za sintranje posebej. Razmerje med kemijsko potrebo po kisiku in skupnim organskim ogljikom lahko niha približno med dve in štiri.

(2)  V nekaterih primerih se namesto kemijske potrebe po kisiku izmeri skupni organski ogljik (da se prepreči uporaba HgCl2 v analizi kemijske potrebe po kisiku). Povezavo med kemijsko potrebo po kisiku in skupnim organskim ogljikom je treba natančneje opredeliti za vsako napravo za peletiranje ločeno. Razmerje med kemijsko potrebo po kisiku in skupnim organskim ogljikom lahko niha približno med dve in štiri.

(3)  Spodnja meja razpona je bila določena na podlagi učinkovitosti določene naprave v realnih obratovalnih pogojih z najboljšo razpoložljivo tehnologijo, ki dosega najboljšo okoljsko učinkovitost.

(4)  Ta raven se določi na podlagi neizokinetične Mohrhauerjeve metode (nekdanji VDI 2303).

(5)  Ta raven se določi na podlagi izokinetične metode vzorčenja v skladu z VDI 2066.

(6)  V nekaterih primerih se namesto kemijske potrebe po kisiku izmeri skupni organski ogljik (da se prepreči uporaba HgCl2 v analizi kemijske potrebe po kisiku). Povezavo med kemijsko potrebo po kisiku in skupnim organskim ogljikom je treba natančneje opredeliti za vsako koksarno posebej. Razmerje med kemijsko potrebo po kisiku in skupnim organskim ogljikom lahko niha približno med dve in štiri.

(7)  Ta raven se določi na podlagi standarda DIN 38405 D 27 ali katerega koli drugega nacionalnega ali mednarodnega standarda, s katerim se zagotovijo z znanstvenega vidika enako kakovostni podatki.

(8)  Ta raven se določa na podlagi standarda DIN 38405 D 13-2 ali katerega koli drugega nacionalnega ali mednarodnega standarda, s katerim se zagotovijo z znanstvenega vidika enako kakovostni podatki.

(9)  Ta raven se določa na podlagi standarda DIN 38405 D 13-2 ali katerega koli drugega nacionalnega ali mednarodnega standarda, s katerim se zagotovijo z znanstvenega vidika enako kakovostni podatki.


Top