EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32011O0023

2012/120/EU: Smernica Evropske centralne banke z dne 9. decembra 2011 o zahtevah Evropske centralne banke za statistično poročanje na področju zunanje statistike (ECB/2011/23)

OJ L 65, 3.3.2012, p. 1–44 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
Special edition in Croatian: Chapter 11 Volume 124 P. 212 - 255

In force: This act has been changed. Current consolidated version: 01/06/2016

ELI: http://data.europa.eu/eli/guideline/2012/120/oj

3.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 65/1


SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 9. decembra 2011

o zahtevah Evropske centralne banke za statistično poročanje na področju zunanje statistike

(prenovitev)

(ECB/2011/23)

(2012/120/EU)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti členov 3.1 in 3.3, členov 5.1, 12.1 in 14.3 ter člena 16 Statuta,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (1) ter zlasti členov 4 in 8 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Smernica ECB/2004/15 z dne 16. julija 2004 o zahtevah Evropske centralne banke za statistično poročanje na področju statistike plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb ter predloge za dajanje podatkov o mednarodnih rezervah in devizni likvidnosti (2) je bila bistveno spremenjena. Ker so potrebne nadaljnje spremembe, bi jo bilo treba zaradi jasnosti prenoviti.

(2)

Evropski sistem centralnih bank (ESCB) za izpolnitev svojih nalog zahteva celovito in zanesljivo zunanjo statistiko, ki obsega statistiko plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb ter predlogo za dajanje podatkov o mednarodnih rezervah, ki prikazujeta glavne postavke z vplivom na denarne pogoje in devizne trge v euroobmočju, in statistiko o čezmejnih pošiljkah eurobankovcev.

(3)

Prvi stavek člena 5.1 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB) zahteva, da Evropska centralna banka (ECB) ob pomoči nacionalnih centralnih bank (NCB) zbira bodisi od pristojnih organov, ki niso NCB, bodisi neposredno od gospodarskih subjektov statistične informacije, ki so potrebne za izpolnjevanje nalog ESCB. Drugi stavek člena 5.1 določa, da v te namene ECB sodeluje z institucijami ali organi Unije in s pristojnimi organi držav članic ali tretjih držav ter z mednarodnimi organizacijami. Člen 5.2 določa, da NCB izvajajo naloge iz člena 5.1, kolikor je najbolj mogoče.

(4)

Informacije, ki so potrebne za izpolnjevanje zahtev ECB na področju zunanje statistike, lahko zbirajo in/ali pripravljajo pristojni organi, ki niso NCB. Zato nekatere od nalog, ki jih je treba opraviti po tej smernici, zahtevajo sodelovanje med ECB ali NCB in takimi pristojnimi organi. Člen 4 Uredbe (ES) št. 2533/98 zahteva, da se države članice same organizirajo na področju statistike in polno sodelujejo z ESCB, da zagotovijo izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz člena 5 Statuta ESCB.

(5)

Del potrebnih statističnih informacij se nanaša na finančni račun plačilne bilance, s tem povezane dohodke in stanje mednarodnih naložb, za katere je primarno odgovoren Eurosistem. Treba bi bilo zagotoviti, da NCB razpolagajo s potrebnim statističnim strokovnim znanjem in izkušnjami, zlasti glede konceptov in metodologije ter zbiranja, pripravljanja, analize in posredovanja podatkov, da bi lahko na tem področju pomagale ECB.

(6)

Po sprejetju Smernice ECB/2004/15 so bili mednarodni statistični standardi, ki so referenca za pripravljanje statistike plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb, spremenjeni. Zlasti je Mednarodni denarni sklad (MDS) objavil šesto izdajo Priročnika za plačilno bilanco in stanje mednarodnih naložb (Balance of Payments and International Investment Position Manual; v nadaljnjem besedilu: BPM6), Statistična komisija Združenih narodov pa je v svoji zadnji verziji sistema nacionalnih računov iz leta 2008 (System of National Accounts) spremenila mednarodni statistični standard za nacionalne račune. Poleg tega je Evropska komisija predlagala uredbo o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (ESR 2010) (3).

(7)

Zaradi težav, povezanih s pripravljanjem statistike naložb v vrednostne papirje, je bilo treba opredeliti skupne pristope za zbiranje teh informacij v euroobmočju. Sistemi v euroobmočju za zbiranje podatkov o naložbah v vrednostne papirje bi se morali prilagoditi skupnemu standardu, tj. enemu od štirih modelov, ki kot minimum zajemajo zbiranje četrtletnih podatkov o stanju po posameznih vrednostnih papirjih, kot je določeno v tabeli v Prilogi VI.

(8)

Poročanje podatkov o transakcijah in stanjih terjatev in/ali obveznosti rezidentov euroobmočja do rezidentov drugih držav članic euroobmočja je potrebno za izpolnitev statističnih zahtev ECB na področju naložb v vrednostne papirje (in s tem povezanega dohodka). Podatki se uporabljajo za pripravo agregatnih podatkov za euroobmočje o transakcijah in stanjih iz naslova obveznosti iz naložb v vrednostne papirje ter knjiženjih v breme iz dohodkov od tovrstnih naložb. Navedena uporaba je v skladu z nacionalnimi zahtevami ali uveljavljeno prakso.

(9)

Četrtletna statistika plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb euroobmočja se uporablja za pripravljanje računa tujine v četrtletnih finančnih računih euroobmočja. Za ta namen je treba zbrati in pripraviti informacije o transakcijah in stanjih do rezidentov drugih držav članic euroobmočja, kot je opisano v tej smernici.

(10)

Centralizirana baza vrednostnih papirjev (Centralised Securities Database; v nadaljnjem besedilu: CSDB) je na voljo NCB in drugim pristojnim organom na podlagi dovoljenja in ob upoštevanju drugih ustreznih omejitev. CSDB bo glavni vir referenčnih podatkov o vrednostnih papirjih, ki se uporabijo pri zahtevanih podatkih za pripravo statistike za euroobmočje o transakcijah in stanjih v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. S kombiniranjem informacij iz CSDB s podatki, zbranimi po posameznih vrednostnih papirjih, bi moralo biti zlasti mogoče natančno pripraviti podatke o transakcijah in stanjih naložb v vrednostne papirje, ki so jih izdali rezidenti euroobmočja in jih imajo rezidenti drugih držav euroobmočja. To bo končno omogočilo pripravljanje podatkov za euroobmočje o obveznostih iz naložb v vrednostne papirje po sektorski razčlenitvi.

(11)

Kot prispevek k letni oceni mednarodne vloge eura so za presojo vloge eura kot naložbene valute potrebni statistični podatki o transakcijah in stanjih dolžniških vrednostnih papirjev, razčlenjeni po valutah.

(12)

ESCB potrebuje celovito statistiko za ocenjevanje eurobankovcev, ki jih imajo subjekti zunaj euroobmočja. V ta namen so posebnega pomena statistične informacije o čezmejnih pošiljkah eurobankovcev med državami članicami, katerih valuta je euro, in državami zunaj euroobmočja. Taka statistika je potrebna za lažje odločanje na področju izdajanja eurobankovcev glede načrtovane proizvodnje eurobankovcev, upravljanja z zalogami ter usklajevanja izdajanja in prenosov eurobankovcev s strani NCB in ECB v skladu z njihovimi pristojnostmi. Statistika o pošiljanju eurobankovcev prispeva k oceni denarnih in deviznih gibanj ter je potrebna za presojo vloge eura kot naložbene valute zunaj euroobmočja.

(13)

Ocenjevanje kakovosti za statistiko plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb ter predlogo za dajanje podatkov o mednarodnih rezervah euroobmočja bi bilo treba izvajati v skladu z okvirom ECB o kakovosti statistike (Statistics Quality Framework). NCB bi morale v sodelovanju z drugimi pristojnimi organi, kjer je to primerno, oceniti kakovost podatkov, ki jih posredujejo.

(14)

V skladu s členom 3a Uredbe (ES) št. 2533/98 in javno zavezo Evropskega sistema centralnih bank o evropski statistiki za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike s strani ESCB veljajo načela nepristranskosti, objektivnosti, poklicne neodvisnosti, stroškovne učinkovitosti, zaupnosti statističnih informacij, čim manjšega bremena poročanja in visoke kakovosti izdelkov.

(15)

Posredovanje zaupnih statističnih informacij od NCB k ECB poteka v takem obsegu in tako podrobno, kot je potrebno za izvrševanje nalog ESCB. Če so viri statističnih informacij, ki so označene kot zaupne, pristojni organi, ki niso NCB, bi morala ECB take zaupne statistične informacije uporabljati v skladu z Uredbo (ES) št. 2533/98.

(16)

Vzpostaviti je treba postopek za učinkovito izvedbo tehničnih sprememb prilog k tej smernici, pod pogojem, da te spremembe ne spremenijo osnovnega konceptualnega okvira niti ne vplivajo na breme poročanja poročevalskih enot v državah članicah. V tem postopku se bodo upoštevala stališča Odbora ESCB za statistiko. NCB lahko take tehnične spremembe predlagajo prek Odbora ESCB za statistiko –

SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO:

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tej smernici:

1.

„zunanja statistika“ pomeni statistiko plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb, predlogo za dajanje podatkov o mednarodnih rezervah ter statistiko o čezmejnih pošiljkah eurobankovcev;

2.

„plačilna bilanca“ pomeni statistični izkaz, ki z ustrezno razčlenitvijo prikazuje mednarodne transakcije v opazovanem obdobju;

3.

„stanje mednarodnih naložb“ pomeni bilanco stanja, ki z ustrezno razčlenitvijo prikazuje stanje mednarodnih finančnih imetij in obveznosti na referenčni datum;

4.

„predloga za dajanje podatkov o mednarodnih rezervah“ pomeni statistični izkaz, ki z ustrezno razčlenitvijo prikazuje stanja rezervnih imetij, drugih deviznih imetij in obveznosti, povezanih z rezervami, ki jih ima Eurosistem na referenčni datum;

5.

„čezmejna pošiljka eurobankovcev“ pomeni izvoz in/ali uvoz eurobankovcev;

6.

„izvoz eurobankovcev“ pomeni katero koli dobavo eurobankovcev od NCB ali druge denarne finančne institucije (MFI), ki je rezident euroobmočja, h kateri koli pravni osebi zunaj euroobmočja;

7.

„uvoz eurobankovcev“ pomeni katero koli dobavo eurobankovcev za NCB ali drugo MFI, ki je rezident euroobmočja, od katere koli pravne osebe zunaj euroobmočja;

8.

„rezident“ in „rezidenčen“ imata enak pomen, kot je opredeljen v členu 1(4) Uredbe (ES) št. 2533/98;

9.

„tujina“ pomeni vse mednarodne organizacije in rezidente na vseh ozemljih, ki niso ozemlje določene države članice euroobmočja, ki nastopajo kot partnerji rezidentov v tej državi članici;

10.

„mednarodna transakcija“ pomeni katero koli transakcijo, ki ustvari ali odplača, v celoti ali delno, terjatve ali dolgove, ali katero koli transakcijo, s katero se prenese pravica na stvari med rezidenti države članice euroobmočja in nerezidenti te države članice;

11.

„mednarodna stanja“ pomenijo stanje finančnih terjatev in obveznosti do nerezidentov države članice euroobmočja. Mednarodna stanja zajemajo tudi: (a) zemljišča, druga opredmetena neproizvedena sredstva in druge nepremičnine, ki se fizično nahajajo zunaj države članice euroobmočja in so v lasti rezidentov te države članice in/ali se fizično nahajajo v državi članici euroobmočja in so v lasti nerezidentov; ter (b) denarno zlato in posebne pravice črpanja v lasti rezidentov;

12.

„prevrednotenja“ pomenijo dobičke in izgube v mednarodnih stanjih, ki so posledica sprememb deviznih tečajev in/ali drugih cen;

13.

„rezervna imetja“ pomenijo visoko likvidne in tržne terjatve ter terjatve do kreditno sposobnih subjektov, ki jih ima Eurosistem do rezidentov zunaj euroobmočja v valutah, različnih od eura, ter zlato, rezervne pozicije pri MDS in imetja posebnih pravic črpanja;

14.

„druga devizna imetja“ pomenijo (a) terjatve, ki jih ima Eurosistem do rezidentov euroobmočja v valutah, različnih od eura; in (b) terjatve, ki jih ima Eurosistem do rezidentov zunaj euroobmočja v valutah, različnih od eura, ki ne ustrezajo merilom likvidnosti, tržnosti in kreditne sposobnosti v zvezi z rezervnimi imetji;

15.

„obveznosti, povezane z rezervami“ pomenijo vnaprej določena in potencialna kratkoročna neto črpanja pri Eurosistemu, podobna rezervnim imetjem in drugim deviznim imetjem Eurosistema;

16.

zbiranje podatkov „po posameznih vrednostnih papirjih“ pomeni zbiranje podatkov, razčlenjenih po posameznih vrednostnih papirjih.

Člen 2

Statistične obveznosti nacionalnih centralnih bank

1.   NCB dajo ECB na voljo podatke o mednarodnih transakcijah, stanjih in prevrednotenjih ter o stanjih rezervnih imetij, drugih deviznih imetij in obveznosti, povezanih z rezervami, ki so potrebni, da ECB lahko pripravi agregatno statistiko plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb ter predlogo za dajanje podatkov o mednarodnih rezervah za euroobmočje. Podatki se dajo na voljo, kot je opredeljeno v tabelah 1 do 5 v Prilogi II, in v rokih iz člena 3.

2.   NCB dajo ECB na voljo tudi podatke o čezmejnih pošiljkah eurobankovcev, kot je opredeljeno v tabeli 6 v Prilogi II. NCB poročajo podatke o čezmejnih pošiljkah eurobankovcev, kadar najboljša ocena skupnega zneska vseh čezmejnih pošiljk v preteklem letu presega 1 000 milijonov EUR.

3.   Podatkom se priložijo razpoložljive informacije o posameznih pomembnejših dogodkih in o razlogih za popravke, kadar je sprememba podatkov zaradi takšnih posameznih pomembnejših dogodkov in popravkov pomembna ali kadar tako zahteva ECB. Razpoložljive informacije o posameznih pomembnejših dogodkih se tudi izmenjujejo z drugimi NCB euroobmočja v okviru obstoječih dogovorov, na primer v okviru neposrednih tujih naložb.

4.   Zahtevani mesečni in četrtletni podatki o transakcijah ter četrtletni podatki o stanjih se dajo na voljo ECB, kot je določeno v prilogah I, II in III, ki so v skladu s trenutno veljavnimi mednarodnimi standardi, zlasti tistimi iz BPM6. Zahtevani podatki iz predloge za dajanje mesečnih podatkov o mednarodnih rezervah se dajo na voljo ECB, kot je določeno v prilogah I, II in III, ki so v skladu s priročnikom MDS Mednarodne rezerve in devizna likvidnost: smernice za predlogo za dajanje podatkov (International Reserves and Foreign Currency Liquidity: Guidelines for a Data Template).

5.   Zahtevani podatki o plačilni bilanci se dajo na voljo mesečno in četrtletno. Zahtevani podatki iz predloge za dajanje podatkov o mednarodnih rezervah se dajo na voljo mesečno. Zahtevani podatki o stanju mednarodnih naložb se dajo na voljo četrtletno. Zahtevani podatki o čezmejnih pošiljkah eurobankovcev se dajo na voljo mesečno.

6.   Sistemi zbiranja podatkov o naložbah v vrednostne papirje se prilagodijo enemu od modelov, navedenih v tabeli v Prilogi VI.

7.   V primeru širitve euroobmočja NCB zadevne države članice in NCB vseh drugih držav članic euroobmočja v času, ko ta država članica sprejme euro, zagotovijo ECB pretekle podatke, da se omogoči priprava agregatov za euroobmočje v novi sestavi. Te NCB zagotovijo pretekle podatke od leta 2008 na podlagi najboljše ocene. Postavke in razčlenitve, ki se poročajo, določi Izvršilni odbor ECB na predlog Odbora ESCB za statistiko za vsak primer posebej.

Če je država članica, ki sprejme euro, vstopila v Unijo po letu 2007, pretekli podatki zajemajo najmanj obdobje od datuma, na katerega je ta država članica vstopila v Unijo.

8.   V primeru širitve euroobmočja tiste države članice euroobmočja, ki so bile del monetarne unije v obdobju pred fizično uvedbo eura, zagotovijo za to obdobje pretekle podatke za to monetarno unijo kot celoto.

Z odstopanjem od člena 2(7) se od centralne banke Banque centrale du Luxembourg ne zahteva posredovanje preteklih podatkov za obdobje do decembra 2001. Centralna banka Nationale Bank van België/Banque Nationale de Belgique posreduje skupne pretekle podatke za Belgijo in Luksemburg za obdobje do decembra 2001. Enak postopek se uporablja v primeru vseh preteklih podatkov, ki se nanašajo na obdobje pred fizično uvedbo eura in se zahtevajo v primeru metodoloških sprememb ali katerih koli drugih spremenjenih zahtev.

Člen 3

Roki

1.   Podatki, ki se zahtevajo za pripravo mesečne plačilne bilance euroobmočja, in podatki o prevrednotenjih rezervnih imetij euroobmočja se dajo na voljo ECB do 14.00 po srednjeevropskem času (4) na 44. koledarski dan po koncu meseca, na katerega se nanašajo.

2.   Podatki, ki se zahtevajo za pripravo četrtletne plačilne bilance in četrtletnega stanja mednarodnih naložb euroobmočja, se dajo na voljo ECB do 14.00 na:

(a)

85. koledarski dan po koncu četrtletja, na katero se nanašajo, od leta 2014 do leta 2016;

(b)

82. koledarski dan po koncu četrtletja, na katero se nanašajo, v letih 2017 in 2018;

(c)

80. koledarski dan po koncu četrtletja, na katero se nanašajo, od leta 2019 naprej.

3.   Podatki, ki se zahtevajo za pripravo predloge za dajanje podatkov o mednarodnih rezervah Eurosistema, se dajo na voljo ECB do 14.00 na 10. koledarski dan po koncu meseca, na katerega se nanašajo.

4.   Podatki, ki se zahtevajo o čezmejnih pošiljkah eurobankovcev, kot je opredeljeno v tabeli 6 v Prilogi II, se dajo na voljo ECB do 14.00 na 35. koledarski dan po koncu meseca, na katerega se nanašajo.

5.   Kadar se rok iz odstavkov 1 do 4 ujema z dnem, ko je sistem TARGET2 zaprt, se rok podaljša na naslednji dan delovanja sistema TARGET2 (5).

6.   Nacionalno zbiranje podatkov iz odstavkov 1 do 5 se organizira tako, da se je navedenih rokov mogoče držati.

Člen 4

Sodelovanje s pristojnimi organi, ki niso NCB

1.   Če so vir dela ali vseh podatkov iz člena 2 pristojni organi, ki niso NCB, vzpostavijo NCB ustrezne načine sodelovanja s temi organi, da se zagotovi stalna struktura za posredovanje podatkov, ki izpolnjuje standarde ECB, zlasti glede kakovosti podatkov, in vse druge zahteve ECB, kot so določene v tej smernici, razen če je enak rezultat že dosežen z nacionalno zakonodajo.

2.   NCB so odgovorne za ohranjanje in nadaljnji razvoj standardov glede konceptov in metodologije ter zbiranja, pripravljanja, analize in posredovanja podatkov o finančnem računu plačilne bilance in s tem povezanih dohodkih ter stanju mednarodnih naložb.

3.   Če so vir statističnih informacij, ki so označene kot zaupne, pristojni organi, ki niso NCB, uporablja ECB take informacije v skladu z Uredbo (ES) št. 2533/98.

Člen 5

Standard posredovanja

Zahtevane statistične informacije se dajo na voljo ECB v obliki, ki izpolnjuje zahteve iz Priloge IV.

Člen 6

Kakovost statističnih informacij

1.   Brez poseganja v naloge spremljanja, ki jih izvaja ECB in so določene v Prilogi V, NCB v sodelovanju z drugimi pristojnimi organi, kot je navedeno v členu 4 in kadar je to primerno, zagotavljajo spremljanje in ocenjevanje kakovosti statističnih informacij, ki so bile dane na voljo ECB. ECB ocenjuje te podatke na podoben način. Ocenjevanje se izvede pravočasno. Izvršilni odbor ECB letno poroča Svetu ECB o kakovosti podatkov.

2.   Ocena kakovosti podatkov o transakcijah in stanjih naložb v vrednostne papirje ter o s tem povezanih dohodkih je odvisna od zadostnega zajetja in kakovosti informacij o vrednostnih papirjih v CSDB.

3.   Kadar so podatki za postavko v tabelah 1 do 5 v Prilogi II zanemarljive ali nepomembne velikosti za statistiko euroobmočja in nacionalno statistiko ali kadar podatkov za to postavko ni mogoče zbrati z razumnimi stroški, so dopustne najboljše ocene na podlagi zanesljivih statističnih metodologij, pod pogojem, da analitična vrednost statistike ni ogrožena. Poleg tega so najboljše ocene dopustne za naslednje razčlenitve v tabelah 1, 2 in 6 v Prilogi II:

(a)

podpostavke primarnega dohodka od drugih naložb;

(b)

podpostavke drugega primarnega dohodka in sekundarnega dohodka;

(c)

podpostavke kapitalskih transferjev v kapitalskem računu;

(d)

geografska razčlenitev obveznosti iz izvedenih finančnih instrumentov;

(e)

knjiženja v dobro reinvestiranih dohodkov od delnic investicijskih skladov brez kode ISIN;

(f)

razčlenitev čezmejnih pošiljk eurobankovcev po apoenski sestavi.

4.   Spremljanje kakovosti statističnih informacij, ki ga izvaja ECB, lahko vključuje natančno preverjanje popravkov teh podatkov: prvič, za vključitev zadnje ocene statističnih informacij, s čimer se izboljša kakovost; drugič, za zagotovitev, kolikor je mogoče, usklajenosti med ustreznimi postavkami plačilne bilance za vsako od različnih frekvenc poročanja.

Člen 7

Poenostavljen postopek spreminjanja

Izvršilni odbor ECB je ob upoštevanju stališč Odbora ESCB za statistiko upravičen izvesti tehnične spremembe prilog k tej smernici, pod pogojem, da te spremembe ne spremenijo osnovnega konceptualnega okvira niti ne vplivajo na breme poročanja poročevalskih enot v državah članicah.

Člen 8

Prvo posredovanje podatkov Evropski centralni banki

1.   Prvo posredovanje podatkov v zvezi s statistiko plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb ter predlogo za dajanje podatkov o mednarodnih rezervah se opravi junija 2014.

2.   Prvo posredovanje podatkov v zvezi s čezmejnimi pošiljkami eurobankovcev se opravi marca 2013.

Člen 9

Razveljavitev

1.   Smernica ECB/2004/15 se razveljavi s 1. junijem 2014.

2.   Sklicevanja na Smernico ECB/2004/15 se razlagajo kot sklicevanja na to smernico.

Člen 10

Začetek veljavnosti

1.   Ta smernica začne veljati 1. marca 2012.

2.   Brez poseganja v člen 8(2) se ta smernica uporablja od 1. junija 2014.

Člen 11

Naslovniki

Ta smernica je naslovljena na vse centralne banke Eurosistema.

V Frankfurtu na Majni, 9. decembra 2011

Za Svet ECB

Predsednik ECB

Mario DRAGHI


(1)  UL L 318, 27.11.1998, str. 8.

(2)  UL L 354, 30.11.2004, str. 34.

(3)  COM(2010) 774 konč.

(4)  Vse navedbe časa v tej smernici se sklicujejo na srednjeevropski čas, ki upošteva spremembo na srednjeevropski poletni čas.

(5)  Dnevi, ko je sistem TARGET2 zaprt, in dnevi delovanja sistema TARGET2 so objavljeni na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu in na spletnih straneh Eurosistema.


PRILOGA I

STATISTIČNE ZAHTEVE EVROPSKE CENTRALNE BANKE

1.   Statistika plačilne bilance

Evropska centralna banka (ECB) zahteva statistiko plačilne bilance z dvema frekvencama: mesečno in četrtletno, glede na ustrezna referenčna koledarska obdobja. Letni podatki se pripravijo kot vsota četrtletnih podatkov, ki so jih države članice poročale za ustrezno leto. Kolikor je mogoče, bi morala biti statistika plačilne bilance v skladu z drugimi statistikami, ki so bile zagotovljene za izvajanje denarne politike.

1.1   Mesečna statistika plačilne bilance

Cilj

Cilj mesečne statistike plačilne bilance euroobmočja je prikaz glavnih postavk, ki vplivajo na denarne pogoje in devizne trge (glej Prilogo II, tabela 1).

Zahteve

Bistveno je, da so podatki primerni za uporabo pri izračunavanju plačilne bilance euroobmočja.

Glede na kratek rok za predložitev mesečnih podatkov plačilne bilance, njihovo visoko agregirano naravo in uporabo za namene denarne politike ter za devizne operacije, ECB dovoljuje določen odmik od mednarodnih standardov (glej člen 2(4) te smernice), če je to neizogibno. Pri zajemanju se ne zahteva strogo upoštevanje obračunskega ali transakcijskega načela. ECB bo sprejela tudi ocene ali predhodne podatke, če je to potrebno za izpolnitev v roku.

Zahteva za vsako široko skupino transakcij so terjatve in obveznosti (ali knjiženja v dobro in v breme za postavke tekočega računa). Na splošno morajo zato NCB pri mednarodnih transakcijah razlikovati med transakcijami z rezidenti drugih držav članic euroobmočja in transakcijami zunaj euroobmočja. NCB morajo to dosledno upoštevati.

Če pride do spremembe članstva v euroobmočju, morajo NCB ustrezno spremeniti opredelitev sestave euroobmočja po državah od datuma uveljavitve spremembe članstva. NCB euroobmočja v njegovi prejšnji sestavi in NCB novih držav članic euroobmočja morajo za zgodovinske podatke, ki se nanašajo na razširjeno euroobmočje, predložiti najboljše ocene.

Da bi se omogočilo smiselno agregiranje mesečnih podatkov za euroobmočje o naložbah v vrednostne papirje, je treba razlikovati med transakcijami z vrednostnimi papirji, ki so jih izdali rezidenti euroobmočja, in transakcijami z vrednostnimi papirji, ki so jih izdali rezidenti zunaj euroobmočja. Statistika o neto transakcijah iz naslova imetij naložb v vrednostne papirje euroobmočja se pripravi z agregiranjem poročanih neto transakcij z vrednostnimi papirji, ki so jih izdali rezidenti zunaj euroobmočja. Statistika o neto transakcijah iz naslova obveznosti euroobmočja iz naložb v vrednostne papirje se pripravi s konsolidacijo neto transakcij skupnih nacionalnih obveznosti in neto transakcij z vrednostnimi papirji, ki so jih izdali in kupili rezidenti euroobmočja.

Podobna zahteva za poročanje in metoda pripravljanja agregatnih podatkov se uporabljata za dohodek od naložb v vrednostne papirje.

Za pripravo denarne predstavitve plačilne bilance morajo NCB predložiti podatke, ki so razčlenjeni po institucionalnih sektorjih. Za mesečno plačilno bilanco je sektorska razčlenitev naslednja:

za neposredne naložbe: (a) družbe, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke; (b) skladi denarnega trga, (c) država; (d) drugi sektorji,

za imetja naložb v vrednostne papirje in druge naložbe: (a) centralna banka; (b) družbe, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke; (c) skladi denarnega trga; (d) država; (e) drugi sektorji.

Za pripravo sektorske razčlenitve plačilne bilance, s čimer bi se omogočila priprava denarne predstavitve, bodo morale NCB posredovati podatke o neto transakcijah z vrednostnimi papirji pri naložbah v vrednostne papirje, ki so jih izdali rezidenti euroobmočja, razčlenjene po institucionalnem sektorju, ki mu izdajatelj pripada. Poleg tega bodo obveznosti iz naložb v vrednostne papirje vključevale razčlenitev po institucionalnem sektorju domačega izdajatelja.

Statistika o neto transakcijah iz naslova obveznosti euroobmočja iz naložb v vrednostne papirje, razčlenjenih po sektorjih, se nato pripravi s konsolidacijo neto skupnih nacionalnih obveznosti posameznih sektorjev in ustreznih neto transakcij z vrednostnimi papirji, ki so jih izdali in kupili rezidenti euroobmočja.

NCB (in drugi pristojni nacionalni organi, ker je to primerno) zbirajo podatke o naložbah v vrednostne papirje v skladu z enim od modelov, določenih v tabeli v Prilogi VI.

1.2   Četrtletna statistika plačilne bilance

Cilj

Cilj četrtletne plačilne bilance euroobmočja je zagotoviti bolj podrobne informacije za nadaljnjo analizo mednarodnih transakcij.

Ta statistika pomembno prispeva k pripravljanju sektorskih in finančnih računov euroobmočja in skupnemu objavljanju plačilne bilance Unije/euroobmočja v sodelovanju s Evropsko komisijo (Eurostat).

Zahteve

Četrtletna statistika plačilne bilance je, kolikor je to mogoče, usklajena z mednarodnimi standardi (glej člen 2(4) te smernice). Zahtevana razčlenitev četrtletne statistike plačilne bilance je prikazana v Prilogi II, tabela 2. Usklajeni koncepti in opredelitve, ki se uporabljajo v kapitalskem in finančnem računu, so navedeni v Prilogi III.

Razčlenitev četrtletnega tekočega računa je podobna razčlenitvi, ki se zahteva za mesečne podatke. Vendar pa je za dohodke potrebna podrobnejša razčlenitev na četrtletni ravni.

V finančnem računu ECB sledi zahtevam iz šeste izdaje priročnika Mednarodnega denarnega sklada (MDS) za plačilno bilanco in stanje mednarodnih naložb (Balance of Payments and International Investment Position Manual; v nadaljnjem besedilu: BPM6) za postavko „druge naložbe“. Spremenjena je predstavitev razčlenitve (tj. sektor kot prva prioriteta). Vendar pa je ta sektorska razčlenitev v skladu z razčlenitvijo po BPM6, ki daje prednost instrumentom. Tako kot pri predstavitvi po BPM6 se gotovina in vloge razlikujejo od posojil in drugih naložb.

NCB morajo razlikovati med transakcijami z državami članicami euroobmočja in vsemi drugimi mednarodnimi transakcijami. Statistika o neto transakcijah iz naslova imetij naložb v vrednostne papirje euroobmočja se pripravi z agregiranjem poročanih neto transakcij z vrednostnimi papirji, ki so jih izdali rezidenti zunaj euroobmočja. Podatki o neto transakcijah iz naslova obveznosti euroobmočja iz naložb v vrednostne papirje se pripravijo s konsolidacijo neto transakcij skupnih nacionalnih obveznosti in neto transakcij z vrednostnimi papirji, ki so jih izdali in kupili rezidenti euroobmočja.

Podobna zahteva za poročanje in metoda pripravljanja agregatnih podatkov se uporabljata za dohodke od naložb v vrednostne papirje.

Za neposredne naložbe morajo NCB na četrtletni ravni predložiti naslednjo sektorsko razčlenitev: (a) družbe, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke; (b) država; (c) finančne družbe razen MFI; (d) nefinančne družbe, gospodinjstva in nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva. Za postavki „imetja naložb v vrednostne papirje“ in „druge naložbe“ razčlenitev poročil glede na institucionalne sektorje sledi standardnim elementom MDS, ki zajemajo (a) centralno banko; (b) družbe, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke; (c) sklade denarnega trga; (d) državo; (e) finančne družbe razen MFI; (f) nefinančne družbe, gospodinjstva in nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva.

Za pripravo statistike o neto transakcijah euroobmočja iz naslova obveznosti iz naložb v vrednostne papirje po sektorju izdajateljev rezidentov euroobmočja so zahteve za četrtletne podatke podobne zahtevam za podatke o mesečni plačilni bilanci.

V skladu s sistemom nacionalnih računov BPM6 priporoča, da se obresti knjižijo po obračunskem načelu. Ta zahteva vpliva na tekoči račun (dohodki od naložb) in na finančni račun.

2.   Predloga za dajanje podatkov o mednarodnih rezervah

Cilj

Predloga za dajanje podatkov o mednarodnih rezervah je mesečno poročilo o rezervnih imetjih, drugih deviznih imetjih in obveznostih, povezanih z rezervami, ki jih imajo NCB in ECB, ki sledi predlogi MDS za dajanje podatkov o mednarodnih rezervah in devizni likvidnosti, kot je opredeljena v priročniku MDS Mednarodne rezerve in devizna likvidnost: smernice za predlogo za dajanje podatkov (International Reserves and Foreign Currency Liquidity: Guidelines for a Data Template). Te informacije dopolnjujejo podatke o rezervnih imetjih, ki so vključeni v plačilno bilanco euroobmočja.

Zahteve

Rezervna imetja euroobmočja so visoko likvidne in tržne terjatve ter terjatve do kreditno sposobnih subjektov, ki jih imajo ECB (t. i. združene rezerve) in NCB (t. i. nezdružene rezerve) do rezidentov zunaj euroobmočja ter so izražene in poravnane v konvertibilni tuji valuti (tj. valuti, različni od eura), zlato, rezervne pozicije pri MDS in imetja posebnih pravic črpanja. Vključujejo lahko neto pozicije v izvedenih finančnih instrumentih. Praviloma se podatki o rezervnih imetjih pripravijo na bruto osnovi brez neto izravnave obveznosti, povezanih z rezervami. Izjemoma se pozicije v izvedenih finančnih instrumentih zajamejo na neto osnovi. Razčlenitev podatkov, ki se zahteva od NCB, je prikazana v Prilogi II, tabela 3, oddelek I.A.

Imetja Eurosistema v tuji valuti, ki ne ustrezajo tej opredelitvi, tj. terjatve do rezidentov euroobmočja in imetja za namene denarne politike ali za druge namene, ki niso povezani s politiko plačilne bilance ali politiko deviznega tečaja, so vključena pod postavko „druga devizna imetja“ v predlogi za dajanje podatkov o mednarodnih rezervah (Priloga II, tabela 3, oddelek I.B).

Terjatve do nerezidentov v eurih in stanja v tuji valuti, katerih imetniki so vlade držav članic euroobmočja, se ne štejejo za rezervna imetja; taki zneski niso vključeni v predlogo Eurosistema za dajanje podatkov o rezervah in se zajamejo kot „druge naložbe“ v okviru stanja mednarodnih naložb, če predstavljajo terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja.

Dodatno je treba v skladu s Prilogo II, tabela 3, oddelki II do IV poročati informacije o vnaprej določenih in potencialnih kratkoročnih neto črpanjih pri Eurosistemu, povezanih z rezervnimi imetji in drugimi deviznimi imetji Eurosistema, tako imenovane „obveznosti, povezane z rezervami“.

3.   Statistika stanja mednarodnih naložb

Cilj

Stanje mednarodnih naložb je poročilo o zunanjih imetjih in obveznostih euroobmočja kot celote za potrebe analize denarne politike in deviznega trga. Zlasti prispeva k oceni zunanje občutljivosti držav članic in k spremljanju gibanj v zvezi z likvidnimi sredstvi, ki jih ima sektor imetnikov denarja v tujini. Te statistične informacije so ključne za pripravo računa tujine v četrtletnih finančnih računih euroobmočja in lahko pomagajo tudi pri pripravi tokov plačilne bilance.

Zahteve

NCB morajo predložiti statistiko stanja mednarodnih naložb na četrtletni ravni glede na stanje ob koncu obdobja in prevrednotenja zaradi sprememb deviznega tečaja ali drugih sprememb cene.

Podatki o stanju mednarodnih naložb so v skladu, kolikor je mogoče, z mednarodnimi standardi (glej člen 2(4) te smernice). ECB pripravi stanje mednarodnih naložb za euroobmočje kot celoto. Razčlenitev stanja mednarodnih naložb za euroobmočje je prikazana v Prilogi II, tabela 4.

Stanje mednarodnih naložb prikazuje finančno stanje na koncu referenčnega obdobja, vrednoteno na podlagi cen ob koncu obdobja. Spremembe v vrednosti stanj so lahko posledica naslednjih dejavnikov. Prvič, del sprememb vrednosti v referenčnem obdobju bodo povzročile finančne transakcije, ki so se izvršile in so bile zajete v plačilni bilanci. Drugič, del sprememb stanj na začetku in na koncu določenega obdobja bo posledica sprememb cen prikazanih finančnih terjatev in obveznosti. Tretjič, če je stanje izraženo v valutah, ki so različne od obračunske enote, uporabljene za prikaz stanja mednarodnih naložb, bodo na vrednosti vplivale tudi spremembe deviznih tečajev do drugih valut. Končno, vse druge spremembe, ki jih ne povzročijo zgoraj navedeni dejavniki, se bodo štele kot posledica drugih sprememb obsega v obdobju.

Pravilno izravnavanje finančnih tokov in stanja euroobmočja zahteva razlikovanje med spremembami vrednosti zaradi cen, zaradi sprememb deviznih tečajev in zaradi drugih sprememb obsega.

Zajetje podatkov o stanju mednarodnih naložb mora biti čim bolj usklajeno z zajetjem za četrtletne tokove plačilne bilance. Koncepti, opredelitve in razčlenitve so v skladu s tistimi, ki se uporabljajo za četrtletne tokove plačilne bilance.

Podatki o stanju mednarodnih naložb morajo biti, kolikor je mogoče, v skladu z drugimi statistikami, kot so denarna in bančna statistika, finančni računi in nacionalni računi.

Pri mesečni in četrtletni plačilni bilanci morajo NCB v svoji statistiki stanja mednarodnih naložb razlikovati med imetji v razmerju do držav članic euroobmočja in vsemi drugimi mednarodnimi stanji. V računih naložb v vrednostne papirje se zahteva razlikovanje med imetji vrednostnih papirjev, ki so jih izdali rezidenti euroobmočja, in imetji vrednostnih papirjev, ki so jih izdali rezidenti zunaj euroobmočja. Statistika o neto imetjih euroobmočja v zvezi z naložbami v vrednostne papirje se pripravi z agregiranjem poročanih neto imetij vrednostnih papirjev, ki so jih izdali rezidenti zunaj euroobmočja. Statistika o neto obveznostih euroobmočja iz naložb v vrednostne papirje se pripravi s konsolidacijo neto skupnih nacionalnih obveznosti in neto imetij vrednostnih papirjev, ki so jih izdali in kupili rezidenti euroobmočja.

Imetja in obveznosti v zvezi z naložbami v vrednostne papirje v okviru stanja mednarodnih naložb se pripravijo izključno iz podatkov o stanjih.

NCB (in drugi pristojni nacionalni statistični organi, kjer je to primerno) zbirajo najmanj četrtletna stanja iz naslova imetij in obveznosti v zvezi z naložbami v vrednostne papirje po posameznih vrednostnih papirjih v skladu z enim od modelov, navedenih v tabeli v Prilogi VI.

4.   Mesečna prevrednotenja rezervnih imetij zaradi sprememb deviznih tečajev ali drugih sprememb cene

Cilj

Mesečna prevrednotenja rezervnih imetij euroobmočja prispevajo k oceni zunanje občutljivosti euroobmočja.

Zahteve

NCB morajo predložiti statistiko o prevrednotenjih rezervnih imetij, ki so posledica sprememb deviznih tečajev ali drugih sprememb cene, na mesečni ravni. Ti podatki so v skladu z mednarodnimi standardi (glej člen 2(4) te smernice).

Zahtevana razčlenitev tega poročila je prikazana v Prilogi II, tabela 5.

Prevrednotenja rezervnih imetij vsebujejo dobičke ali izgube, tj. spremembe v denarni vrednosti rezervnih imetij, ki nastanejo kot posledica sprememb v ravni in strukturi njihovih cen.

5.   Mesečne čezmejne pošiljke eurobankovcev po apoenski sestavi

Cilj

ESCB potrebuje celovito statistiko za ocenjevanje imetij eurobankovcev s strani subjektov zunaj euroobmočja. V ta namen so posebnega pomena statistične informacije o čezmejnih pošiljkah eurobankovcev med euroobmočjem in državami zunaj euroobmočja. Taka statistika je potrebna za lažje odločanje na področju izdajanja eurobankovcev glede načrtovane proizvodnje eurobankovcev, upravljanja z zalogami ter usklajevanja izdajanja in prenosov eurobankovcev s strani NCB in ECB v skladu z njihovimi pristojnostmi. Statistika o pošiljkah eurobankovcev prispeva k oceni denarnih in deviznih gibanj ter je potrebna za presojo vloge eura kot naložbene valute zunaj euroobmočja.

Zahteve

NCB morajo predložiti informacije o mesečnem uvozu in izvozu eurobankovcev, ki ju opravijo države članice euroobmočja v države zunaj euroobmočja oziroma iz teh držav, kot je določeno v Prilogi II, tabela 6. Razčlenitev po apoenskih sestavi se zahteva na podlagi najboljše ocene.


PRILOGA II

ZAHTEVANE RAZČLENITVE

Tabela 1

Mesečna plačilna bilanca

 

V dobro

V breme

 

1.   Tekoči račun  (1)

Blago  (2)

Geo 3 (3)

Geo 3

 

Storitve

Geo 3

Geo 3

 

Primarni dohodek

Sredstva za zaposlene

Geo 3

Geo 3

 

Investicijski dohodek

Neposredne naložbe

Lastniški kapital

Geo 3

Geo 3

 

Od tega: reinvestirani dohodki po rezidenčnem sektorju (Sek 1) (4)

Geo 2

Geo 2

 

Dolžniški instrumenti

Geo 3

Geo 3

 

Naložbe v vrednostne papirje

Lastniški kapital in delnice investicijskih skladov

Geo 3

Geo 1

 

Dolžniški vrednostni papirji

Geo 3

Geo 1

 

Druge naložbe

Geo 3

Geo 3

 

Od tega: obresti

Geo 2

Geo 2

 

Rezervna imetja

Geo 3

Geo 3

 

Od tega: obresti

Geo 2

Geo 2

 

Drugi primarni dohodek

Geo 3

Geo 3

 

Sekundarni dohodek

Geo 3

Geo 3

 

2.

Kapitalski račun

Geo 3

Geo 3

 

 

Neto pridobitev finančnih imetij

Neto prevzem obveznosti

Neto

3.   Finančni račun

Neposredne naložbe

Lastniški kapital po rezidenčnem sektorju (Sek 1)

Geo 2

Geo 2

 

Dolžniški instrumenti po rezidenčnem sektorju (Sek 1)

Geo 2

Geo 2

 

Naložbe v vrednostne papirje

Lastniki vrednostni papirji in delnice investicijskih skladov

Po rezidenčnem sektorju (Sek 1)

Geo 2

Geo 1

 

Po nasprotnem sektorju izdajatelja (Sek 1)

Geo 2

 

 

Dolžniški vrednostni papirji

Kratkoročni

Po rezidenčnem sektorju (Sek 1)

Geo 2

Geo 1

 

Po nasprotnem sektorju izdajatelja (Sek 1)

Geo 2

 

 

Dolgoročni

Po rezidenčnem sektorju (Sek 1)

Geo 2

Geo 1

 

Po nasprotnem sektorju izdajatelja (Sek 1)

Geo 2

 

 

Izvedeni finančni instrumenti (razen rezerv) in delniške opcije za zaposlene

 

 

Geo 2

Druge naložbe

Po rezidenčnem sektorju (Sek 1)

Geo 2

Geo 2

 

Od tega: gotovina in vloge

Geo 2

Geo 2

 

Rezervna imetja

Denarno zlato

Naložbeno zlato

Geo 1

 

 

Nedodeljeni računi za zlato

Geo 1

 

 

Posebne pravice črpanja

Geo 1

 

 

Rezervne pozicije pri Mednarodnem denarnem skladu (MDS)

Geo 1

 

 

Druga rezervna imetja

Gotovina in vloge

Terjatve do denarnih oblasti, MDS in Banke za mednarodne poravnave (BIS)

Geo 1

 

 

Terjatve do drugih subjektov (banke)

Geo 1

 

 

Vrednostni papirji

Dolžniški vrednostni papirji

Kratkoročni

Geo 1

 

 

Dolgoročni

Geo 1

 

 

Lastniški kapital in delnice investicijskih skladov

Geo 1

 

 

Izvedeni finančni instrumenti (neto)

Geo 1

 

 

Druge terjatve

Geo 1

 

 


Tabela 2

Četrtletna plačilna bilanca

 

V dobro

V breme

1.   Tekoči račun  (5)

Blago

Geo 4 (6)

Geo 4

Splošno trgovsko blago na osnovi plačilne bilance

Geo 3

Geo 3

Neto izvoz blaga za preprodajo

Geo 3

 

Blago, pridobljeno pri preprodaji (negativni kredit)

Geo 3

 

Blago, prodano pri preprodaji

Geo 3

 

Nedenarno zlato

Geo 3

Geo 3

Prilagoditev zaradi blagovne znamke – neprave tranzitne trgovine

Geo 4

Geo 4

Storitve

Geo 4

Geo 4

Proizvodne storitve s fizičnimi vložki v lasti drugih

Geo 4

Geo 4

Storitve vzdrževanja in popravil, ki niso vključene drugje

Geo 4

Geo 4

Promet

Geo 4

Geo 4

Potovanja

Geo 4

Geo 4

Gradbeništvo

Geo 4

Geo 4

Zavarovalne storitve in storitve pokojninskega zavarovanja

Geo 4

Geo 4

Finančne storitve

Geo 4

Geo 4

Izrecno zaračunane in druge finančne storitve

Geo 3

Geo 3

Posredno merjene storitve finančnega posredništva (PMSFP)

Geo 3

Geo 3

Nadomestila za uporabo intelektualne lastnine, ki niso vključena drugje

Geo 4

Geo 4

Telekomunikacijske, računalniške in informacijske storitve

Geo 4

Geo 4

Druge poslovne storitve

Geo 4

Geo 4

Raziskovalne in razvojne storitve

Geo 3

Geo 3

Storitve strokovnega in podjetniškega svetovanja

Geo 3

Geo 3

Tehnične, s trgovino povezane in druge poslovne storitve

Geo 3

Geo 3

Osebne, kulturne in rekreacijske storitve

Geo 4

Geo 4

Javno blago in storitve, ki niso vključeni drugje

Geo 4

Geo 4

Primarni dohodek

Sredstva za zaposlene

Geo 4

Geo 4

Investicijski dohodek

Neposredne naložbe

Lastniški kapital

Geo 4

Geo 4

Dividende in dohodek, odtegnjen iz nepravih družb

Pri podjetjih z neposrednimi naložbami

Geo 3

Geo 3

Pri neposrednem vlagatelju (povratne naložbe)

Geo 3

Geo 3

Med sestrskimi podjetji

Geo 3

Geo 3

Po rezidenčnem sektorju (Sek 2) (7)

Geo 2

Geo 2

Reinvestirani dohodki

Geo 4

Geo 4

Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)

Geo 2

Geo 2

Dolžniški instrumenti

Geo 4

Geo 4

Pri podjetjih z neposrednimi naložbami

Geo 3

Geo 3

Pri neposrednem vlagatelju (povratne naložbe)

Geo 3

Geo 3

Med sestrskimi podjetji

Geo 3

Geo 3

Od tega: obresti

 

 

Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)

Geo 2

Geo 2

Naložbe v vrednostne papirje

Lastniški kapital in delnice investicijskih skladov

Geo 4

Geo 1

Lastniški vrednostni papirji

Dividende

Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)

Geo 3

Geo 1

Po nasprotnem sektorju izdajatelja (Sek 2)

Geo 2

 

Delnice investicijskih skladov

Dividende

Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)

Geo 3

Geo 1

Po nasprotnem sektorju izdajatelja (Sek 2)

Geo 2

 

Reinvestirani dohodki

Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)

Geo 3

Geo 1

Po nasprotnem sektorju izdajatelja (Sek 2)

Geo 2

 

Dolžniški vrednostni papirji

Kratkoročni

Geo 4

Geo 1

Obresti

Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)

Geo 3

Geo 1

Po nasprotnem sektorju izdajatelja (Sek 2)

Geo 2

 

Dolgoročni

Geo 4

Geo 1

Obresti

Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)

Geo 3

Geo 1

Po nasprotnem sektorju izdajatelja (Sek 2)

Geo 2

 

Druge naložbe

Geo 4

Geo 4

Dohodek, odtegnjen iz nepravih družb

Geo 3

Geo 3

Obresti

Geo 3

Geo 3

Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)

Geo 2

Geo 2

Od tega: obresti na posebne pravice črpanja

 

Geo 1

Od tega: obresti pred PMSFP

Geo 3

Geo 3

Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)

Geo 2

Geo 2

Investicijski dohodek, ki ga je mogoče pripisati imetnikom polic v shemah zavarovanja, pokojninskih in standardiziranih jamstvenih shemah

Geo 3

Geo 3

Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)

Geo 2

Geo 2

Rezervna imetja

Geo 3

 

Od tega: obresti

Geo 3

 

Drugi primarni dohodek

Geo 4

Geo 4

Država

Geo 3

Geo 3

Davki na proizvodnjo in na uvoz

Institucije Unije

Institucije Unije

Davki na proizvode

Institucije Unije

Institucije Unije

Drugi davki na proizvodnjo

Institucije Unije

Institucije Unije

Subvencije

Institucije Unije

Institucije Unije

Subvencije na proizvode

Institucije Unije

Institucije Unije

Druge subvencije na proizvodnjo

Institucije Unije

Institucije Unije

Najemnine

Geo 3

Geo 3

Drugi sektorji

Geo 3

Geo 3

Davki na proizvodnjo in na uvoz

Institucije Unije

Institucije Unije

Davki na proizvode

Institucije Unije

Institucije Unije

Drugi davki na proizvodnjo

Institucije Unije

Institucije Unije

Subvencije

Institucije Unije

Institucije Unije

Subvencije na proizvode

Institucije Unije

Institucije Unije

Druge subvencije na proizvodnjo

Institucije Unije

Institucije Unije

Najemnine

Geo 3

Geo 3

Sekundarni dohodki

Geo 4

Geo 4

Država

Geo 3

Geo 3

Tekoči davki na dohodke, premoženje itd.

Geo 3

Geo 3

Socialni prispevki

Geo 3

Geo 3

Socialni prejemki

Geo 3

Geo 3

Tekoče mednarodno sodelovanje

Geo 3

Geo 3

Od tega: v razmerju do institucij Unije (razen ECB)

Institucije Unije

Institucije Unije

Raznovrstni tekoči transferji

Geo 3

Geo 3

Lastna sredstva Unije iz davka na dodano vrednost in bruto nacionalnega dohodka

Institucije Unije

Institucije Unije

Drugi sektorji

Geo 3

Geo 3

Tekoči davki na dohodke, premoženje itd.

Geo 3

Geo 3

Socialni prispevki

Geo 3

Geo 3

Socialni prejemki

Geo 3

Geo 3

Neto premije neživljenjskega zavarovanja

Geo 3

Geo 3

Odškodnine iz neživljenjskega zavarovanja

Geo 3

Geo 3

Raznovrstni tekoči transferji

Geo 3

Geo 3

Od tega: osebni transferji (med rezidenčnimi in nerezidenčnimi gospodinjstvi)

Geo 3

Geo 3

Od tega: nakazila delavcev

Geo 4

Geo 4

Popravek za spremembo pokojninskih pravic

Geo 3

Geo 3

2.

Kapitalski račun

Geo 4

Geo 4

Bruto pridobitve/odtujitve neproizvedenih nefinančnih sredstev

Geo 3

Geo 3

Kapitalski transferji

Geo 3

Geo 3

Država

Geo 3

Geo 3

Davki na kapital

Geo 3

Geo 3

Investicijske podpore

Geo 3

Geo 3

Drugi kapitalski transferji

Geo 3

Geo 3

Od tega: oprostitev dolga

Geo 3

Geo 3

Drugi sektorji

Geo 3

Geo 3

Davki na kapital

Geo 3

Geo 3

Investicijske podpore

Geo 3

Geo 3

Drugi kapitalski transferji

Geo 3

Geo 3

Od tega: oprostitev dolga

Geo 3

Geo 3

 

Neto pridobitev finančnih imetij

Neto prevzem obveznosti

Neto

3.

Finančni račun

Geo 1

Geo 1

 

Neposredne naložbe

Geo 4

Geo 4

 

Lastniški kapital

Geo 4

Geo 4

 

Lastniški kapital razen reinvesticije dohodkov

 

 

 

Pri podjetjih z neposrednimi naložbami

Geo 3

Geo 3

 

Pri neposrednem vlagatelju (povratne naložbe)

Geo 3

Geo 3

 

Med sestrskimi podjetji

Geo 3

Geo 3

 

Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)

Geo 2

Geo 2

 

Ki kotirajo na borzi

Geo 2

Geo 2

 

Ki ne kotirajo na borzi

Geo 2

Geo 2

 

Drugo (npr. nepremičnine)

Geo 2

Geo 2

 

Reinvesticija dohodkov

Geo 4

Geo 4

 

Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)

Geo 2

Geo 2

 

Dolžniški instrumenti

Geo 4

Geo 4

 

Pri podjetjih z neposrednimi naložbami

Geo 3

Geo 3

 

Pri neposrednem vlagatelju (povratne naložbe)

Geo 3

Geo 3

 

Med sestrskimi podjetji

Geo 3

Geo 3

 

Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)

Geo 2

Geo 2

 

Naložbe v vrednostne papirje

Geo 4

Geo 1

 

Lastniški kapital in delnice investicijskih skladov

Geo 4

Geo 1

 

Lastniški vrednostni papirji

Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)

Geo 3

Geo 1

 

Ki kotirajo na borzi

Geo 2

Geo 1

 

Ki ne kotirajo na borzi

Geo 2

Geo 1

 

Po nasprotnem sektorju izdajatelja (Sek 2)

Ki kotirajo na borzi

Geo 2

 

 

Ki ne kotirajo na borzi

Geo 2

 

 

Delnice investicijskih skladov

Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)

Geo 3

Geo 1

 

Od tega: reinvesticija dohodkov

Geo 3

Geo 1

 

Po nasprotnem sektorju izdajatelja (Sek 2)

Geo 2

 

 

Od tega: reinvesticija dohodkov

Geo 2

 

 

Dolžniški vrednostni papirji

Kratkoročni

Geo 4

Geo 1

 

Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)

Geo 3

Geo 1

 

Po nasprotnem sektorju izdajatelja (Sek 2)

Geo 2

 

 

Dolgoročni

Geo 4

Geo 1

 

Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)

Geo 3

Geo 1

 

Po nasprotnem sektorju izdajatelja (Sek 2)

Geo 2

 

 

Izvedeni finančni instrumenti (razen rezerv) in delniške opcije za zaposlene

Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)

 

 

Geo 3

Druge naložbe

Geo 4

Geo 4

 

Po rezidenčnem sektorju (Sek 1)

Geo 4

Geo 4

 

Drugi lastniški kapital

Geo 3

Geo 3

 

Gotovina in vloge

Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)

Kratkoročni

Geo 3

Geo 3

 

Dolgoročni

Geo 3

Geo 3

 

Posojila

Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)

Kratkoročna

Geo 3, MDS

Geo 3, MDS

 

Dolgoročna

Geo 3, MDS

Geo 3, MDS

 

Zavarovalne, pokojninske in standardizirane jamstvene sheme

Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)

Geo 3

Geo 3

 

Komercialni krediti in predujmi

Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)

Kratkoročni

Geo 3

Geo 3

 

Dolgoročni

Geo 3

Geo 3

 

Druge terjatve/obveznosti

Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)

Kratkoročne

Geo 3

Geo 3

 

Dolgoročne

Geo 3

Geo 3

 

Posebne pravice črpanja

 

Geo 1

 

Rezervna imetja

Geo 3

 

 

4.   Izravnalne postavke

Saldo blaga in storitev

 

 

Geo 4

Saldo tekočega računa

 

 

Geo 1

Neto posojanje (+) / neto izposojanje (–) (saldo tekočega in kapitalskega računa)

 

 

Geo 1

Neto posojanje (+) / neto izposojanje (–) (iz finančnega računa)

 

 

Geo 1

Neto napake in opustitve

 

 

Geo 1


Tabela 3

Predloga za dajanje mesečnih podatkov o mednarodnih rezervah

I.   Uradna rezervna imetja in druga devizna imetja (približna tržna vrednost)

 

Vse zapadlosti

A.   Rezervna imetja  (8)

Denarno zlato (vključno z vlogami v zlatu in zamenjavami zlata)

Od tega: denarno zlato, ki je predmet zamenjave za gotovinsko zavarovanje

Geo 0

Naložbeno zlato

Geo 1 (9)

Pojasnilo: obseg v milijonih unč čistega zlata

Geo 1

Nedodeljeni računi za zlato

Geo 1

Pojasnilo: obseg v milijonih unč čistega zlata

Geo 1

Posebne pravice črpanja

Geo 1

Rezervna pozicija pri MDS

Geo 1

Druga rezervna imetja

Gotovina in vloge

Terjatve do drugih centralnih bank zunaj euroobmočja, MDS in BIS

Geo 1

Terjatve do subjektov (banke)

S sedežem v državah članicah, katerih valuta je euro

Geo 1

S sedežem zunaj držav članic, katerih valuta je euro

Geo 1

Vrednostni papirji

Od tega: vrednostni papirji, ki so predmet začasne prodaje za gotovinsko zavarovanje

Geo 0

Od tega: izdajatelj s sedežem v državah članicah, katerih valuta je euro

Geo 1

Dolžniški vrednostni papirji

Kratkoročni

Geo 1

Dolgoročni

Geo 1

Lastniški vrednostni papirji in delnice investicijskih skladov

Geo 1

Izvedeni finančni instrumenti (neto)

Geo 1

Druge terjatve

Posojila nebančnim subjektom

Geo 1

Drugo

Geo 1

B.   Druga devizna imetja (ki niso vključena v rezervna imetja)

Vrednostni papirji

Geo 0

Vloge

s sedežem v državah članicah, katerih valuta je euro

Geo 0

s sedežem zunaj držav članic, katerih valuta je euro

Geo 0

Posojila

Geo 0

Izvedeni finančni instrumenti (neto)

Geo 0

Zlato

Geo 0

Drugo

Geo 0

II.   Vnaprej določena kratkoročna neto črpanja deviznih imetij (nominalna vrednost)

 

Preostala zapadlost

 

Do enega meseca

Več kakor en mesec in do treh mesecev

Več kakor tri mesece in do enega leta

Posojila, vrednostni papirji in vloge v tuji valuti

Geo 0

Geo 0

Geo 0

Odlivi (–)

Geo 0

Geo 0

Geo 0

Glavnica

Geo 0

Geo 0

Geo 0

Obresti

Geo 0

Geo 0

Geo 0

Prilivi (–)

Geo 0

Geo 0

Geo 0

Glavnica

Geo 0

Geo 0

Geo 0

Obresti

Geo 0

Geo 0

Geo 0

Agregatne kratke in dolge pozicije v nestandardiziranih in standardiziranih terminskih pogodbah v tujih valutah v razmerju do domače valute (vključno s terminskim delom pri valutnih zamenjavah)

Geo 0

Geo 0

Geo 0

Kratke pozicije (–)

Geo 0

Geo 0

Geo 0

Dolge pozicije (+)

Geo 0

Geo 0

Geo 0

Drugo

Geo 0

Geo 0

Geo 0

Odlivi, povezani z začasno prodajo (–)

Geo 0

Geo 0

Geo 0

Prilivi, povezani z začasnim nakupom (+)

Geo 0

Geo 0

Geo 0

Komercialni krediti (–)

Geo 0

Geo 0

Geo 0

Komercialni krediti (+)

Geo 0

Geo 0

Geo 0

Druge obveznosti (–)

Geo 0

Geo 0

Geo 0

Druge terjatve (+)

Geo 0

Geo 0

Geo 0

III.   Potencialna kratkoročna neto črpanja deviznih imetij

Potencialne obveznosti v tuji valuti

Geo 0

Geo 0

Geo 0

Jamstva za zavarovanje dolgov, ki zapadejo v enem letu

Geo 0

Geo 0

Geo 0

Druge potencialne obveznosti

Geo 0

Geo 0

Geo 0

Vrednostni papirji v tuji valuti z vgrajeno opcijo, ki imetniku omogoča predčasno unovčenje (puttable bonds)

Geo 0

Geo 0

Geo 0

Nečrpane brezpogojne kreditne linije pri:

Geo 0

Geo 0

Geo 0

Drugih nacionalnih denarnih oblasteh, BIS, MDS in drugih mednarodnih organizacijah

Geo 0

Geo 0

Geo 0

Drugih nacionalnih denarnih oblasteh (+)

Geo 0

Geo 0

Geo 0

BIS (+)

Geo 0

Geo 0

Geo 0

MDS (+)

Geo 0

Geo 0

Geo 0

Drugih mednarodnih organizacijah (+)

Geo 0

Geo 0

Geo 0

Pri bankah in drugih finančnih institucijah s sedežem v državi poročevalki (+)

Geo 0

Geo 0

Geo 0

Pri bankah in drugih finančnih institucijah s sedežem zunaj države poročevalke (+)

Geo 0

Geo 0

Geo 0

Nečrpane brezpogojne kreditne linije, dane:

Geo 0

Geo 0

Geo 0

Drugim nacionalnim denarnim oblastem, BIS, MDS in drugim mednarodnim organizacijam

Geo 0

Geo 0

Geo 0

Drugim nacionalnim denarnim oblastem (–)

Geo 0

Geo 0

Geo 0

BIS (–)

Geo 0

Geo 0

Geo 0

MDS (–)

Geo 0

Geo 0

Geo 0

Drugim mednarodnim organizacijam (–)

Geo 0

Geo 0

Geo 0

Pri bankah in drugih finančnih institucijah s sedežem zunaj države poročevalke (–)

Geo 0

Geo 0

Geo 0

Pri bankah in drugih finančnih institucijah s sedežem zunaj države poročevalke (–)

Geo 0

Geo 0

Geo 0

Agregatne kratke in dolge pozicije v opcijah v tujih valutah v razmerju do domače valute

Geo 0

Geo 0

Geo 0

Kratke pozicije

Geo 0

Geo 0

Geo 0

Kupljene prodajne opcije

Geo 0

Geo 0

Geo 0

Izdane nakupne opcije

Geo 0

Geo 0

Geo 0

Dolge pozicije

Geo 0

Geo 0

Geo 0

Kupljene nakupne opcije

Geo 0

Geo 0

Geo 0

Izdane prodajne opcije

Geo 0

Geo 0

Geo 0

PRO MEMORIA: opcije „in-the-money“

Geo 0

Geo 0

Geo 0

Po tekočem deviznem tečaju

Geo 0

Geo 0

Geo 0

Kratka pozicija

Geo 0

Geo 0

Geo 0

Dolga pozicija

Geo 0

Geo 0

Geo 0

+ 5 % (5-odstotna depreciacija)

Geo 0

Geo 0

Geo 0

Kratka pozicija

Geo 0

Geo 0

Geo 0

Dolga pozicija

Geo 0

Geo 0

Geo 0

– 5 % (5-odstotna apreciacija)

Geo 0

Geo 0

Geo 0

Kratka pozicija

Geo 0

Geo 0

Geo 0

Dolga pozicija

Geo 0

Geo 0

Geo 0

+ 10 % (10-odstotna depreciacija)

Geo 0

Geo 0

Geo 0

Kratka pozicija

Geo 0

Geo 0

Geo 0

Dolga pozicija

Geo 0

Geo 0

Geo 0

– 10 % (10-odstotna apreciacija)

Geo 0

Geo 0

Geo 0

Kratka pozicija

Geo 0

Geo 0

Geo 0

Dolga pozicija

Geo 0

Geo 0

Geo 0

Drugo

Geo 0

Geo 0

Geo 0

Kratka pozicija

Geo 0

Geo 0

Geo 0

Dolga pozicija

Geo 0

Geo 0

Geo 0

IV.   Pojasnjevalne postavke

 

Preostala zapadlost

 

Do enega leta

Več kakor eno leto

Vse zapadlosti

Kratkoročni dolg v domači valuti, indeksiran z deviznimi tečaji (nominalna vrednost)

Geo 0

 

 

Finančni instrumenti, izraženi v tuji valuti in poravnani z drugimi sredstvi (npr. v domači valuti) (nominalna vrednost)

 

 

Geo 0

Izvedeni finančni instrumenti (nestandardizirane terminske pogodbe, standardizirane terminske pogodbe in opcijske pogodbe)

 

 

Geo 0

Kratke pozicije

 

 

Geo 0

Dolge pozicije

 

 

Geo 0

Drugi instrumenti

 

 

Geo 0

Zastavljeno premoženje

 

 

Geo 0

Vključeno v rezervna imetja

 

 

Geo 0

Vključeno v druga devizna imetja

 

 

Geo 0

Vrednostni papirji, ki so posojeni in predmet začasne prodaje (tržna vrednost)

 

 

Geo 0

Posojeni ali predmet začasne prodaje in vključeni v oddelek I (–)

 

 

Geo 0

Posojeni ali predmet začasne prodaje, vendar niso vključeni v oddelek I (–)

 

 

Geo 0

Izposojeni ali pridobljeni in vključeni v oddelek I (+)

 

 

Geo 0

Izposojeni ali pridobljeni, vendar niso vključeni v oddelek I (+)

 

 

Geo 0

Imetja izvedenih finančnih instrumentov (neto, po dnevni tržni ceni)

 

 

Geo 0

Nestandardizirane terminske pogodbe

 

 

Geo 0

Standardizirane terminske pogodbe

 

 

Geo 0

Zamenjave

 

 

Geo 0

Opcije

 

 

Geo 0

Drugo

 

 

Geo 0

Izvedeni finančni instrumenti (nestandardizirane terminske pogodbe, standardizirane terminske pogodbe ali opcijske pogodbe) s preostalo zapadlostjo, daljšo od enega leta (nominalna vrednost)

 

Geo 0

 

Agregatne kratke in dolge pozicije v nestandardiziranih terminskih pogodbah in standardiziranih terminskih pogodbah v tujih valutah v razmerju do domače valute (vključno s terminskim delom pri valutnih zamenjavah)

 

Geo 0

 

Kratke pozicije (–)

 

Geo 0

 

Dolge pozicije (+)

 

Geo 0

 

Agregatne kratke in dolge pozicije v opcijah v tujih valutah v razmerju do domače valute

 

Geo 0

 

Kratke pozicije (–)

 

Geo 0

 

Kupljene prodajne opcije

 

Geo 0

 

Izdane nakupne opcije

 

Geo 0

 

Dolge pozicije (+)

 

Geo 0

 

Kupljene nakupne opcije

 

Geo 0

 

Izdane prodajne opcije

 

Geo 0

 

Valutna struktura rezervnih imetij (po skupinah valut)

 

 

Geo 1

Valute, vključene v košarico valut za posebne pravice črpanja

 

 

Geo 1

Valute, ki niso vključene v košarico valut za posebne pravice črpanja

 

 

Geo 1


Tabela 4

Četrtletno stanje mednarodnih naložb

 

Imetja

Obveznosti

 

Stanja

Prevrednotenja zaradi sprememb deviznih tečajev

Prevrednotenja zaradi drugih sprememb cene

Stanja

Prevrednotenja zaradi sprememb deviznih tečajev

Prevrednotenja zaradi drugih sprememb cene

Finančni račun  (10)

Geo 1 (11)

 

 

Geo 1

 

 

Neposredne naložbe

Geo 4

 

 

Geo 4

 

 

Lastniški kapital

Geo 4

Geo 2

Geo 2

Geo 4

Geo 2

Geo 2

Pri podjetjih z neposrednimi naložbami

Geo 2

 

 

Geo 2

 

 

Pri neposrednem vlagatelju (povratne naložbe)

Geo 2

 

 

Geo 2

 

 

Med sestrskimi podjetji

Geo 2

 

 

Geo 2

 

 

Po rezidenčnem sektorju (Sek 2) (12)

Geo 2

 

 

Geo 2

 

 

Ki kotira na borzi

Geo 2

 

 

Geo 2

 

 

Ki ne kotira na borzi

Geo 2

 

 

Geo 2

 

 

Drugo (npr. nepremičnine)

Geo 2

 

 

Geo 2

 

 

Dolžniški instrumenti

Geo 4

Geo 2

Geo 2

Geo 4

Geo 2

Geo 2

Pri podjetjih z neposrednimi naložbami

Geo 2

 

 

Geo 2

 

 

Pri neposrednem vlagatelju (povratne naložbe)

Geo 2

 

 

Geo 2

 

 

Med sestrskimi podjetji

Geo 2

 

 

Geo 2

 

 

Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)

Geo 2

 

 

Geo 2

 

 

Naložbe v vrednostne papirje

Geo 4

 

 

Geo 1

 

 

Lastniški kapital in delnice investicijskih skladov

Geo 4

 

 

Geo 1

 

 

Lastniški kapital

Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)

Geo 3

 

 

Geo 1

 

 

Ki kotirajo na borzi

Geo 2

Geo 2

Geo 2

Geo 1

Geo 1

Geo 1

Ki ne kotirajo na borzi

Geo 2

Geo 2

Geo 2

Geo 1

Geo 1

Geo 1

Po nasprotnem sektorju izdajatelja (Sek 2)

Ki kotirajo na borzi

Geo 2

Geo 2

Geo 2

 

 

 

Ki ne kotirajo na borzi

Geo 2

Geo 2

Geo 2

 

 

 

Delnice investicijskih skladov

Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)

Geo 2

Geo 2

Geo 2

Geo 1

Geo 1

Geo 1

Po nasprotnem sektorju izdajatelja (Sek 2)

Geo 2

Geo 2

Geo 2

 

 

 

Dolžniški vrednostni papirji

Kratkoročni

Geo 4

 

 

Geo 1

 

 

Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)

Geo 3

Geo 2

Geo 2

Geo 1

Geo 1

Geo 1

Po nasprotnem sektorju izdajatelja (Sek 2)

Geo 2

Geo 2

Geo 2

 

 

 

Po valuti:

Euro

Geo 2

 

 

Geo 1

 

 

Ameriški dolar

Geo 2

 

 

Geo 1

 

 

Druge valute

Geo 2

 

 

Geo 1

 

 

Dolgoročni

Geo 4

 

 

Geo 1

 

 

Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)

Geo 3

Geo 2

Geo 2

Geo 1

Geo 1

Geo 1

Z odkupom v enem letu ali prej

 

 

 

Geo 1

 

 

Z odkupom po več kakor enem letu

 

 

 

Geo 1

 

 

Po nasprotnem sektorju izdajatelja (Sek 2)

Geo 2

Geo 2

Geo 2

 

 

 

Z odkupom v enem letu ali prej

Geo 2

 

 

 

 

 

Z odkupom po več kakor enem letu

Geo 2

 

 

 

 

 

Po valuti:

Euro

Geo 2

 

 

Geo 1

 

 

Ameriški dolar

Geo 2

 

 

Geo 1

 

 

Druge valute

Geo 2

 

 

Geo 1

 

 

Izvedeni finančni instrumenti (razen rezerv) in delniške opcije za zaposlene

Geo 4

 

 

Geo 4

 

 

Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)

Geo 2

 

Geo 2

Geo 2

 

Geo 2

Druge naložbe

Geo 4

 

 

Geo 4

 

 

Po rezidenčnem sektorju (Sek 1)

Geo 4

 

 

Geo 4

 

 

Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)

 

Geo 2

Geo 2

 

Geo 2

Geo 2

Drugi lastniški kapital

Geo 2

Geo 2

Geo 2

Geo 2

Geo 2

Geo 2

Gotovina in vloge

Geo 4

Geo 2

 

Geo 4

Geo 2

 

Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)

Kratkoročni

Geo 3

 

 

Geo 3

 

 

Dolgoročni

Geo 3

 

 

Geo 3

 

 

Posojila

Geo 4

Geo 2

 

Geo 4

Geo 2

 

Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)

Kratkoročni

Geo 3, MDS

 

 

Geo 3, MDS

 

 

Dolgoročni

Geo 3, MDS

 

 

Geo 3, MDS

 

 

Zavarovalne, pokojninske in standardizirane jamstvene sheme

 

Geo 2

Geo 2

 

Geo 2

Geo 2

Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)

Geo 3

 

 

Geo 3

 

 

Komercialni krediti in predujmi

Geo 4

Geo 2

 

Geo 4

Geo 2

 

Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)

Kratkoročni

Geo 3

 

 

Geo 3

 

 

Dolgoročni

Geo 3

 

 

Geo 3

 

 

Druge terjatve/obveznosti

 

Geo 2

 

 

Geo 2

 

Po rezidenčnem sektorju (Sek 2)

Kratkoročne

Geo 3

 

 

Geo 3

 

 

Dolgoročne

Geo 3

 

 

Geo 3

 

 

Posebne pravice črpanja

 

 

 

Geo 1

Geo 1

 


Tabela 5

Mesečna prevrednotenja rezervnih imetij

 

Prevrednotenja zaradi sprememb deviznih tečajev

Prevrednotenja zaradi drugih sprememb cene

Rezervna imetja  (13)

Denarno zlato

Naložbeno zlato

 

Geo 1 (14)

Nedodeljeni računi za zlato

 

Geo 1

Posebne pravice črpanja

Geo 1

 

Rezervna pozicija pri MDS

Geo 1

 

Druga rezervna imetja

Gotovina in vloge

Geo 1

 

Vrednostni papirji

Dolžniški vrednostni papirji

Kratkoročni

Geo 1

Geo 1

Dolgoročni

Geo 1

Geo 1

Lastniški kapital in delnice investicijskih skladov

Geo 1

Geo 1

Izvedeni finančni instrumenti (neto)

 

Geo 1

Druge terjatve

Geo 1

Geo 1


Tabela 6

Mesečne čezmejne pošiljke eurobankovcev

Izvoz (skupaj)

Zunaj euroobmočja

Po apoenski sestavi:

5 eurov

Zunaj euroobmočja

10 eurov

Zunaj euroobmočja

20 eurov

Zunaj euroobmočja

50 eurov

Zunaj euroobmočja

100 eurov

Zunaj euroobmočja

200 eurov

Zunaj euroobmočja

500 eurov

Zunaj euroobmočja

Uvoz (skupaj)

Zunaj euroobmočja

Po apoenski sestavi:

5 eurov

Zunaj euroobmočja

10 eurov

Zunaj euroobmočja

20 eurov

Zunaj euroobmočja

50 eurov

Zunaj euroobmočja

100 eurov

Zunaj euroobmočja

200 eurov

Zunaj euroobmočja

500 eurov

Zunaj euroobmočja


Tabela 7

Geografske razčlenitve

Geo 0

Geo 1

Geo 2

Geo 3

Geo 4

Domači + tujina

Tujina

Tujina

Tujina

Tujina

 

 

Znotraj euroobmočja

Znotraj euroobmočja

Znotraj euroobmočja

 

 

Zunaj euroobmočja

Zunaj euroobmočja

Zunaj euroobmočja

 

 

 

Znotraj Unije

Znotraj Unije

 

 

 

Zunaj Unije

Zunaj Unije

 

Države članice Unije zunaj euroobmočja (15)

Brazilija

Kanada

Kitajska

Hongkong

Indija

Japonska

Ruska federacija

Švica

Združene države Amerike

 

Institucije Unije (razen ECB)

Evropska investicijska banka

 

Eksteritorialna finančna središča

 

Mednarodne organizacije (razen institucij Unije)

MDS


Tabela 8

Razčlenitve po sektorjih

Sek 1

Sek 2

Centralna banka

Centralna banka

Druge MFI

Druge MFI

Družbe, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke

Družbe, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke

Skladi denarnega trga

Skladi denarnega trga

Država

Država

Drugi sektorji

Drugi sektorji

Finančne družbe razen MFI

Nefinančne družbe, gospodinjstva in nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva


(1)  Koncepti in opredelitve izbranih postavk so navedeni v Prilogi III.

(2)  Vključuje prilagoditev zaradi blagovne znamke – neprave tranzitne trgovine.

(3)  Podrobnosti o zahtevanih geografskih razčlenitvah so navedene v tabeli 7.

(4)  Podrobnosti o zahtevanih razčlenitvah po institucionalnih sektorjih so navedene v tabeli 8.

(5)  Koncepti in opredelitve izbranih postavk so navedeni v Prilogi III.

(6)  Podrobnosti o zahtevanih geografskih razčlenitvah so navedene v tabeli 7.

(7)  Podrobnosti o zahtevanih razčlenitvah po institucionalnih sektorjih so navedene v tabeli 8.

(8)  Koncepti, kot so navedeni v Prilogi III k tej smernici.

(9)  Podrobnosti o zahtevanih geografskih razčlenitvah so navedene v tabeli 7.

(10)  Koncepti in opredelitve izbranih postavk so navedeni v Prilogi III.

(11)  Podrobnosti o zahtevanih geografskih razčlenitvah so navedene v tabeli 7.

(12)  Podrobnosti o zahtevanih razčlenitvah po institucionalnih sektorjih so navedene v tabeli 8.

(13)  Koncepti in opredelitve izbranih postavk so navedeni v Prilogi III.

(14)  Podrobnosti o zahtevanih geografskih razčlenitvah so navedene v tabeli 7.

(15)  Zahteva se posamezna razčlenitev po državi.


PRILOGA III

KONCEPTI IN OPREDELITVE ZA UPORABO V STATISTIKI PLAČILNE BILANCE IN STANJA MEDNARODNIH NALOŽB TER V PREDLOGI ZA DAJANJE PODATKOV O MEDNARODNIH REZERVAH

Za pripravo smiselne agregirane zunanje statistike za euroobmočje so bili določeni koncepti in opredelitve na področju statistike plačilne bilance, statistike stanja mednarodnih naložb ter predloge za dajanje podatkov o mednarodnih rezervah. Trenutno veljavni mednarodni standardi, na primer šesta izdaja priročnika Mednarodnega denarnega sklada (MDS) za plačilno bilanco in stanje mednarodnih naložb (Balance of Payments and International Investment Position Manual; v nadaljnjem besedilu: BPM6) in smernice MDS za predlogo za dajanje podatkov o mednarodnih rezervah in devizni likvidnosti (Guidelines for the Data Template International Reserves and Foreign Currency Liquidity), ter predlog Evropske komisije glede nove uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (ESR 2010) (1) predstavljajo referenco za te koncepte in opredelitve.

V primeru euroobmočja gospodarsko ozemlje sestavljata: (i) gospodarsko ozemlje držav članic, katerih valuta je euro; in (ii) Evropska centralna banka, ki se šteje kot rezidenčna enota euroobmočja.

Tujino sestavljajo vse tretje države in mednarodne organizacije, vključno s tistimi, ki se fizično nahajajo v euroobmočju. Vse institucije Unije, razen ECB, se štejejo kot rezidenti zunaj euroobmočja. Posledično se vse transakcije držav članic euroobmočja v razmerju do institucij Unije, razen ECB, v statistiki plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb za euroobmočje zajamejo in razvrščajo kot transakcije zunaj euroobmočja.

V primerih, navedenih v nadaljevanju, je rezidenčnost določena, kot sledi:

(a)

pri opravljanju mednarodnih transakcij iz naslova zemljišč in/ali zgradb (npr. počitniških stanovanj) se lastniki obravnavajo, kakor da so prenesli svoje lastništvo na namišljeno institucionalno enoto, ki je dejansko rezident države, v kateri se lastnina nahaja. Namišljena enota se obravnava, kakor da jo ima v lasti in nadzira nerezidenčni lastnik;

(b)

ob odsotnosti kakršnega koli pomembnega fizičnega elementa pravnega subjekta, npr. investicijski skladi (ločeni od svojih upravljavcev), instrumenti listinjenja ali nekateri subjekti za posebne namene, se rezidenčnost takega subjekta določi po gospodarskem ozemlju, po katerega zakonodaji je subjekt registriran. Če subjekt ni registriran, se šteje kot rezident države, katere pravni sistem ureja oblikovanje in nadaljnji obstoj subjekta.

1.   Koncepti in opredelitve izbranih postavk

A.   Tekoči račun

Tekoči račun prikazuje tokove blaga, storitev ter primarnih in sekundarnih dohodkov med rezidenti in nerezidenti.

1.   BLAGO

Ta komponenta zajema premično blago, pri katerem se zamenja lastništvo med rezidenti in nerezidenti.

1.1   Splošno trgovsko blago na osnovi plačilne bilance

Splošno trgovsko blago na osnovi plačilne bilance zajema blago, pri katerem se zamenja ekonomsko lastništvo med rezidentom in nerezidentom in ki ni vključeno v druge posebne kategorije, kot sta blago, ki je namenjeno preprodaji (glej oddelek 1.2) in nedenarno zlato (glej oddelek 1.3), ali kot del storitve. Splošno trgovsko blago je treba meriti po tržni vrednosti na osnovi franko ladja (fob). Med prispevke držav k pripravljanju agregatov Unije je treba vključiti uvoz in izvoz blaga v nepravi tranzitni trgovini, za trgovino znotraj Unije pa je treba partnersko državo opredeliti skladno s konsignacijskim načelom.

1.2   Neto izvoz blaga za preprodajo

Preprodaja je opredeljena kot nakup blaga, ki ga opravi rezident (gospodarstva priprave podatkov) pri nerezidentu in nadaljnja prodaja istega blaga drugemu nerezidentu, pri čemer zadevno blago ne vstopi v gospodarstvo priprave podatkov. Neto izvoz blaga za preprodajo predstavlja razliko med prodajo in nakupom blaga, ki je namenjeno preprodaji. Ta postavka vključuje trgovske marže, dobičke in izgube iz lastnine ter spremembe v zalogah blaga, ki je namenjeno preprodaji.

1.2.1   BLAGO, PRIDOBLJENO PRI PREPRODAJI

Blago, pridobljeno pri preprodaji, se prikazuje kot negativni izvoz/knjiženje v dobro gospodarstva trgovca.

1.2.2   BLAGO, PRODANO PRI PREPRODAJI

Prodaja blaga se prikazuje pod postavko blago, prodano pri preprodaji, kot pozitivni izvoz/kredit gospodarstva trgovca.

1.3   Nedenarno zlato

Nedenarno zlato zajema vse zlato razen denarnega zlata. Denarno zlato je v lasti denarnih oblasti in pomeni rezervna imetja (glej oddelek 6.5.1). Nedenarno zlato je lahko v obliki naložbenega zlata (tj. kovanci, ingoti ali palice s čistostjo najmanj 995 delov na 1 000, vključno s takim zlatom na dodeljenih računih za zlato), zlata v prahu in zlata v drugih surovih ali polizdelanih oblikah.

1.4   Prilagoditev zaradi blagovne znamke – neprave tranzitne trgovine

Neprava tranzitna trgovina je pojem, ki se uporablja za opredelitev blaga, ki ga je subjekt, ki ne šteje kot rezidenčna institucionalna enota, uvozil v državo članico in dal ocariniti za prosti promet znotraj Unije (in predložil za odmero uvoznih dajatev), nato pa je bilo odposlano v drugo državo članico.

Države članice, ki jih zadeva „neprava tranzitna trgovina“, morajo zajeti blagovno znamko, da poročajo razliko med vrednostjo splošnega trgovskega blaga, prijavljenega ob prvotnem uvozu blaga iz tretje države, in njegovo vrednostjo ob odpošiljanju v drugo državo članico. Geografska razčlenitev se mora pripraviti na podlagi rezidenčne države matičnega podjetja, ki nadzira družbo, ki vodi carinski postopek v zvezi s tem blagom v gospodarstvu, ki poroča podatke.

2.   STORITVE

Storitve so rezultat proizvodne dejavnosti, ki spremeni pogoje enot porabnic ali olajša izmenjavo proizvodov ali finančnih sredstev. Storitve na splošno niso ločene postavke, nad katerimi bi se lahko vzpostavila lastninska pravica, in na splošno jih ni mogoče ločiti od njihove proizvodnje.

2.1   Proizvodne storitve s fizičnimi vložki v lasti drugih

Proizvodne storitve s fizičnimi vložki v lasti drugih zajemajo obdelovanje, sestavljanje, označevanje, embaliranje in tako naprej, ki jih izvajajo podjetja, ki niso lastniki zadevnega blaga. Predelovalno dejavnost opravlja subjekt, ki za to od lastnika prejme nadomestilo. Ker se lastništvo blaga ne spreminja, se med obdelovalcem in lastnikom ne zajame nobena transakcija s splošnim trgovskim blagom. Vrednost nadomestil, zaračunanih za predelavo fizičnih vložkov v lasti drugih, ni nujno enaka razliki med vrednostjo blaga, ki se pošlje v predelavo, in vrednostjo blaga po predelavi. Izključeni so sestavljanje montažnih konstrukcij (vključeno v gradbeništvo) ter označevanje in embaliranje, ki sta povezana s prometom (vključeno v promet).

2.2   Storitve vzdrževanja in popravil, ki niso vključene drugje

Storitve vzdrževanja in popravil, ki niso vključene drugje, zajemajo vzdrževalna in popravljalna dela, ki jih opravijo rezidenti na blagu v lasti nerezidentov (in obratno). Popravila je mogoče izvesti na mestu popravljavca ali drugje. Vrednost vzdrževanja in popravil vključuje vse dele ali materiale, ki jih dobavi popravljavec in so vključeni v zaračunano storitev. Deli in materiali, ki se zaračunajo ločeno, morajo biti vključeni v splošno trgovsko blago. Popravila in vzdrževanje ladij, zrakoplovov in druge transportne opreme so vključena v to postavko. Čiščenje transportne opreme je izključeno, ker je vključeno v prometne storitve. Vzdrževanje in popravila gradenj so izključena, ker so vključena v gradbeništvo. Vzdrževanje in popravila računalnikov so izključena, ker so vključena v telekomunikacijske, računalniške in informacijske storitve.

2.3   Promet

Promet pomeni prevoz ljudi in predmetov z ene lokacije na drugo ter s tem povezane podporne in pomožne storitve. Promet vključuje tudi poštne in kurirske storitve. Prometne storitve se zajamejo v plačilni bilanci, kadar jih opravijo rezidenti enega gospodarstva v korist rezidentov drugega gospodarstva.

2.4   Potovanja

Knjiženja v dobro iz naslova potovanj zajemajo blago in storitve za lastno uporabo ali za izročitev, ki jih nerezidenti pridobijo od gospodarstva med obiskom v tem gospodarstvu. Knjiženja v breme iz naslova potovanj zajemajo blago in storitve za lastno uporabo ali za oddajo, ki jih rezidenti pridobijo od drugih gospodarstev med obiskom v teh drugih gospodarstvih. Potovanja vključujejo lokalni promet (tj. promet znotraj obiskanega gospodarstva, ki ga zagotavlja rezident tega gospodarstva), vendar pa izključujejo mednarodni promet (ki je vključen v promet). Izključeno je tudi blago, ki ga potnik kupi za nadaljnjo prodajo v svojem ali drugem gospodarstvu.

2.5   Gradbeništvo

Gradbeništvo zajema izgradnjo, obnovo, popravilo ali razširitev osnovnih sredstev v obliki zgradb, izboljšav zemljišča, ki so tehnične narave, in druge tehnične gradnje (vključno s cestami, mostovi, jezovi itd.). Vključuje s tem povezana inštalacijska in montažna dela, pripravljalna dela na gradbišču in splošno gradbeništvo, specializirane storitve, kot so pleskanje, vodovodne inštalacije, rušenje ter vodenje gradbenih projektov. Gradbene pogodbe, ki so zajete v mednarodni trgovini s storitvami, so na splošno kratkoročne narave. Velik gradbeni projekt, ki ga je pridobilo nerezidenčno podjetje in ki za dokončanje potrebuje več kot eno leto, bo običajno vodil do rezidenčne podružnice.

2.6   Zavarovalne storitve in storitve pokojninskega zavarovanja

Obsegajo neposredno zavarovanje, pozavarovanje, pomožne zavarovalne storitve, storitve pokojninskega zavarovanja in standardiziranega jamstva. Te storitve se ocenijo ali vrednotijo glede na stroške, vključene v celotne premije, in ne glede na skupno vrednost premij.

2.7   Finančne storitve

Finančne storitve zajemajo posredniške in pomožne storitve, razen zavarovalnih storitev in storitev pokojninskih skladov, običajno pa jih opravljajo banke in druge finančne družbe.

2.7.1   IZRECNO ZARAČUNANE IN DRUGE FINANČNE STORITVE

Finančne storitve se v mnogo primerih zaračunajo na podlagi določene tarife in ne zahtevajo posebnega izračuna. Vključujejo nadomestila za sprejemanje vlog in posojanje, nadomestila za enkratna jamstva, nadomestila ali kazni za zgodnje ali prepozno odplačilo, stroške za vodenje računa, nadomestila, povezana z akreditivi, storitve kreditnih kartic, provizije in nadomestila, povezana s finančnim najemom, prevzemom prodaje vrednostnih papirjev (underwriting) ter obračunom plačil. Vključene so tudi storitve finančnega svetovanja, skrbništvo finančnih sredstev ali naložbenega zlata, upravljanje s finančnimi sredstvi, storitve nadzorovanja, storitve zagotavljanja likvidnosti, storitve prevzemanja tveganj (razen zavarovanja), storitve v zvezi z združitvami in prevzemi, storitve bonitetnega ocenjevanja, borzne storitve in fiduciarne storitve. Trgovci s finančnimi instrumenti lahko v celoti ali delno zaračunajo svoje storitve tako, da obstaja razlika med njihovo nakupno in prodajno ceno. Marže na transakcije nakupa in prodaje so vključene v izrecno zaračunane in druge finančne storitve.

2.7.2   POSREDNO MERJENE STORITVE FINANČNEGA POSREDNIŠTVA (PMSFP)

Za dejanske obresti se lahko šteje, da vključujejo element prihodkov in nadomestilo za storitev. Posojilodajalci in tisti, ki sprejemajo vloge, delujejo tako, da svojim deponentom ponujajo obrestne mere, ki so nižje od obrestnih mer, ki jih zaračunajo svojim posojilojemalcem. Finančne družbe uporabijo nastale obrestne marže za pokrivanje svojih stroškov in za zagotavljanje poslovnega presežka. Po dogovoru se ta posredna nadomestila v zvezi z obrestmi uporabijo zgolj za posojila in vloge ter samo v primeru, kadar ta posojila zagotovijo finančne družbe oziroma so te vloge deponirane pri finančnih družbah.

2.8   Nadomestila za uporabo intelektualne lastnine, ki niso vključena drugje

Nadomestila za uporabo intelektualne lastnine, ki niso vključena drugje, vključujejo:

(a)

nadomestila za uporabo lastniških pravic (kot so patenti, blagovne znamke, avtorske pravice, industrijski postopki in dizajni, vključno s poslovnimi skrivnostmi in franšizami). Te pravice lahko izvirajo iz raziskav, razvoja in trženja; in

(b)

nadomestila za licence za reproduciranje ali distribuiranje intelektualne lastnine iz proizvedenih izvirnikov ali prototipov (kot so avtorske pravice za knjige in rokopise, računalniško programsko opremo, kinematografska dela in nosilce zvoka) in sorodne pravice (kot so pravice za predvajanja v živo ter za televizijsko, kabelsko ali satelitsko razširjanje programov).

2.9   Telekomunikacijske, računalniške in informacijske storitve

Telekomunikacijske storitve obsegajo prenos zvoka, podob ali drugih informacij po telefonu, teleksu, s telegramom, po radijskem ali televizijskem kablu in z oddajanjem, preko satelitskega razširjanja, po elektronski pošti, s faksimilom ipd., vključno s poslovnimi omrežnimi storitvami, telekonferencami in podpornimi storitvami. Vrednost prenesenih informacij ni vključena. Vključene so tudi storitve mobilne telefonije, glavne internetne storitve in storitve spletnega dostopa, vključno z zagotavljanjem dostopa do interneta. Izključene so storitve nameščanja opreme telefonskega omrežja, ker so vključene v gradbeništvo.

Računalniške storitve sestavljajo storitve, povezane s strojno in/ali programsko opremo, ter storitve obdelave podatkov. Vključene so tudi storitve svetovanja in izvedbe v zvezi s strojno in programsko opremo; vzdrževanje in popravilo računalnikov in periferne opreme; storitve vzpostavljanja stanja po nesrečah, svetovanje in pomoč pri zadevah, povezanih z upravljanjem računalniških virov; analiza, oblikovanje in programiranje sistemov, pripravljenih za uporabo (vključno z razvojem in oblikovanjem spletnih strani) ter tehnično svetovanje v zvezi s programsko opremo; licence za uporabo neprirejene programske opreme; razvoj, izdelava, dobava in dokumentiranje programske opreme po meri, vključno z operacijskimi sistemi, izdelanimi po naročilu določenih uporabnikov; vzdrževanje sistemov in druge podporne storitve, na primer izobraževanje kot del svetovanja; storitve obdelave podatkov, na primer vnos podatkov, izdelava tabel in obdelava na osnovi časovnega zakupa; storitve gostovanja na spletnih straneh (tj. zagotavljanje strežniškega prostora na internetu za gostovanje spletnih strani strank); in upravljanje računalniških zmogljivosti. Izključena so nadomestila za licence za reproduciranje in/ali distribuiranje programske opreme, ki so vključena med nadomestila za uporabo intelektualne lastnine, ki niso vključena drugje. Najem računalnikov brez upravljavca je vključen med tehnične, s trgovino povezane in druge poslovne storitve.

Informacijske storitve obsegajo storitve tiskovnih agencij, storitve podatkovnih zbirk (zasnovo podatkovnih zbirk, hranjenje podatkov ter razširjanje podatkov in podatkovnih zbirk, vključno z direktoriji in seznami naslovnikov), na spletu in prek magnetnih, optičnih ali tiskanih medijev; in spletne iskalne portale (storitve iskalnikov, ki najdejo spletne naslove za stranke, ki vnesejo povpraševanje s ključnimi besedami). Vključene so tudi neposredne, osebne naročnine na časopise in periodični tisk po pošti, z elektronskim prenosom ali drugače; druge storitve zagotavljanja spletnih vsebin; ter knjižnične storitve in storitve arhiviranja. Množični časopisi in periodični tisk so vključeni v splošno trgovsko blago.

2.10   Druge poslovne storitve

Te vključujejo: raziskovalne in razvojne storitve, storitve strokovnega in podjetniškega svetovanja, tehnične, s trgovino povezane in druge poslovne storitve.

2.10.1   RAZISKOVALNE IN RAZVOJNE STORITVE

Raziskovalne in razvojne storitve sestavljajo storitve, ki so povezane s temeljnimi raziskavami, uporabnimi raziskavami in eksperimentalnim razvojem novih proizvodov in procesov. Načeloma so take dejavnosti v fizikalnih, družbenih in humanističnih vedah zajete znotraj te kategorije, vključno z razvojem operacijskih sistemov, ki pomenijo tehnološki napredek. Vključeno je tudi komercialno raziskovanje, povezano z elektroniko, farmacevtskimi izdelki in biotehnologijo.

2.10.2   STORITVE STROKOVNEGA IN PODJETNIŠKEGA SVETOVANJA

Storitve strokovnega in podjetniškega svetovanja vključujejo: (a) pravne storitve, računovodske storitve, storitve podjetniškega svetovanja, podjetniške storitve in storitve v zvezi z odnosi z javnostmi; ter (b) storitve oglaševanja, raziskovanja trga in preučevanja javnega mnenja.

2.10.3   TEHNIČNE, S TRGOVINO POVEZANE IN DRUGE POSLOVNE STORITVE

Te vključujejo: (a) arhitekturne storitve in inženiring, znanstvene in druge tehnične storitve, (b) storitve ravnanja z odpadki in zmanjševanja onesnaževanja, kmetijske in rudarske storitve, (c) storitve operativnega lizinga, (d) s trgovino povezane storitve in (e) druge poslovne storitve, ki niso vključene drugje.

2.11   Osebne, kulturne in rekreacijske storitve

Vključujejo avdiovizualne in sorodne storitve ter druge osebne, kulturne in rekreacijske storitve.

Avdiovizualne in sorodne storitve so storitve in stroški v zvezi s proizvodnjo filmov (na filmskem platnu ali videozapisu), radijskih in televizijskih programov (predvajanih v živo ali kot posnetek) ter glasbenih posnetkov. Vključeni so najemi avdiovizualnih in podobnih izdelkov ter dostop do kodiranih televizijskih kanalov (na primer kabelske ali satelitske storitve); množično proizvedeni avdiovizualni izdelki, kupljeni ali prodani za stalno uporabo, ki se dobavijo elektronsko (z nalaganjem); nadomestila izvajalcem (igralcem, glasbenikom, plesalcem), avtorjem, skladateljem itd. Izključeni so nadomestila ali licence za reproduciranje in/ali distribuiranje avdiovizualnih izdelkov, ker so vključeni med nadomestila za uporabo intelektualne lastnine, ki niso vključena drugje.

Druge osebne, kulturne in rekreacijske storitve so: (a) izobraževalne storitve, (b) zdravstvene storitve, (c) storitve v zvezi s kulturno dediščino in rekreacijske storitve ter (d) druge osebne storitve.

2.12   Državno blago in storitve, ki niso vključeni drugje

To je rezidualna kategorija, ki zajema transakcije države (vključno s transakcijami mednarodnih organizacij) z blagom in storitvami, ki jih ni mogoče razvrstiti pod druge postavke. Vključene so vse transakcije (z blagom in storitvami) enklav, kot so veleposlaništva, konzulati, vojaška oporišča in mednarodne organizacije, z rezidenti gospodarstev, v katerih so te enklave. Izključene so transakcije enklav z rezidenti domačih gospodarstev.

3.   PRIMARNI DOHODEK

Primarni dohodek predstavlja donos institucionalnih enot, ki nastane zaradi njihovega prispevka k proizvodnemu procesu ali zaradi zagotavljanja finančnih sredstev ali ki izvira iz dajanja naravnih virov v najem drugim institucionalnim enotam. Obsega sredstva za zaposlene, investicijski dohodek in drugi primarni dohodek.

3.1   Sredstva za zaposlene

Sredstva za zaposlene se zajamejo, kadar sta delodajalec (proizvodna enota) in zaposleni rezidenta različnih gospodarstev. Za gospodarstvo, v katerem so proizvodne enote rezidenti, so sredstva za zaposlene vsa plačila (vključno s prispevki, ki jih plačajo delodajalci v sheme socialne varnosti ali v zasebne zavarovalne ali pokojninske sklade), v denarju ali v naravi, ki jih rezidenčna podjetja plačajo nerezidenčnim zaposlenim v zameno za delo, ki ga slednji opravijo v obračunskem obdobju. Za gospodarstvo, v katerem so posamezniki rezidenti, so sredstva za zaposlene vsa plačila, v denarju ali v naravi, ki jih posamezniki prejmejo od nerezidenčnih podjetij v zameno za delo, opravljeno v obračunskem obdobju. Pomembno je ugotoviti, ali obstaja delovno razmerje med delodajalcem in zaposlenim; če ne, plačilo pomeni nakup storitev.

3.2   Investicijski dohodek

Investicijski dohodek izvira iz rezidentovega lastništva zunanjih finančnih sredstev (knjiženja v dobro) in, simetrično, iz nerezidentovega lastništva domačih finančnih sredstev (knjiženja v breme). Investicijski dohodek vključuje dohodke od lastniškega kapitala (dividende, dohodek, odtegnjen iz nepravih družb, reinvestirani dohodki) in dohodke od dolžniškega kapitala (obresti) ter investicijski dohodek, ki ga je mogoče pripisati imetnikom polic v shemah zavarovanja, pokojninskih in standardiziranih jamstvenih shemah.

V plačilni bilanci se investicijski dohodek razvrsti tudi glede na funkcijo osnovne naložbe kot neposredne naložbe, naložbe v vrednostne papirje, druge naložbe ali rezervna imetja in nadalje glede na vrsto naložbe. Za opredelitev naložb po funkciji glej finančni račun.

Kadar je dobičke in izgube iz naslova (kapitalskih) deležev mogoče identificirati ločeno, se ne razvrstijo kot investicijski dohodek, temveč kot spremembe v vrednosti naložb zaradi gibanj cen na trgu. Neto tokovi, povezani z obrestnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, se zajamejo izključno pod izvedenimi finančnimi instrumenti v finančnem računu.

3.2.1   OBRESTI

Obresti so oblika investicijskega dohodka, ki ga prejmejo lastniki določenih vrst finančnih sredstev, in sicer vlog, dolžniških vrednostnih papirjev, posojil in drugih terjatev, zaradi dajanja finančnih sredstev na razpolago drugi institucionalni enoti. Med obresti so vključeni tudi dohodki od imetij posebnih pravic črpanja in dodelitev posebnih pravic črpanja.

Na računu primarnega dohodka so zajete „čiste obresti“, tako da se iz „dejanskih obresti“ izločijo komponente PMSFP. Dohodek od obresti se zajame po obračunskem načelu.

3.2.2   RAZDELJENI DOHODEK DRUŽB

3.2.2.1   DIVIDENDE

Dividende so razdeljeni dohodki, ki se dodelijo imetnikom lastniških vrednostnih papirjev v zameno za dajanje sredstev na razpolago družbam. Dividende se zajemajo na presečni datum dividend.

3.2.2.2   DOHODEK, ODTEGNJEN IZ NEPRAVIH DRUŽB

Dohodek, odtegnjen iz nepravih družb (nekorporativna podjetja, ki delujejo, kakor da bi bila družbe, npr. podružnice, namišljene rezidenčne enote za zemljišča in druge naravne vire, ki so v lasti nerezidentov, skupna podjetja, skladi itd.), so tisti zneski, ki jih lastniki nepravih družb za namene lastne uporabe odtegnejo od dobičkov nepravih družb, ki jim pripadajo. Nastanek dohodka, odtegnjenega iz nepravih družb, se zajame na datum dejanske odtegnitve.

3.2.3   REINVESTIRANI DOHODKI OD NEPOSREDNIH TUJIH NALOŽB

Reinvestirani dohodki predstavljajo delež neposrednih vlagateljev, v smislu njihovega lastniškega kapitala, v dohodkih, ki jih tuje hčerinske družbe, pridružena podjetja in podružnice ne razdelijo kot dividende. Opredeljeni so kot delež neposrednega vlagatelja v celotnem konsolidiranem dobičku podjetja, v katero se neposredno vlaga, v referenčnem obdobju (po plačilu davkov, obresti ter amortizaciji), zmanjšanem za dividende, ki zapadejo v plačilo v referenčnem obdobju, četudi se te dividende nanašajo na dobiček iz prejšnjih obdobij. Reinvestirani dohodki se zajamejo v obdobju, v katerem nastanejo.

3.2.4   DOHODEK IZ DELNIC INVESTICIJSKIH SKLADOV

Investicijski dohodek, ki ga je mogoče pripisati delničarjem kolektivnih investicijskih skladov, vključno z vzajemnimi skladi in vzajemnimi naložbenimi skladi, je sestavljen iz dveh ločenih postavk:

3.2.4.1   DIVIDENDE (GLEJ ODDELEK 3.2.2.1) in

3.2.4.2   REINVESTIRANI DOHODKI

Dohodki iz investicijskih skladov se lahko obravnavajo, kakor da so prešli na njihove delničarje (ali imetnike enot), ker se zaslužijo v obliki investicijskega dohodka njihovega lastniškega kapitala. Investicijski skladi pridobijo dohodke z vlaganjem denarja, ki ga prejmejo od delničarjev. Dohodki delničarjev iz investicijskih skladov so opredeljeni kot investicijski dohodek, pridobljen iz naložbenega portfelja sklada po odbitju operativnih stroškov. Neto dohodki investicijskih skladov po odbitju operativnih stroškov pripadajo delničarjem. Kadar se samo del neto dohodkov razdeli delničarjem kot dividende, je treba zadržane dohodke obravnavati, kakor da so bili razdeljeni delničarjem, in jih nato šteti kot reinvestirane.

3.2.5   INVESTICIJSKI DOHODEK, KI GA JE MOGOČE PRIPISATI IMETNIKOM POLIC V SHEMAH ZAVAROVANJA, POKOJNINSKIH IN STANDARDIZIRANIH JAMSTVENIH SHEMAH

Investicijski dohodek, ki ga je mogoče pripisati imetnikom zavarovalnih polic, ustreza skupnim primarnim dohodkom, prejetim iz naložb zavarovalnih tehničnih rezervacij. Te rezervacije so tiste, za katere zavarovalnica prizna ustrezno obveznost do imetnikov polic.

Pokojninske pravice izvirajo bodisi iz shem s stalno višino premije ali iz shem z določenimi pravicami.

3.3   Drugi primarni dohodek

Razvrščen je glede na institucionalni sektor gospodarstva priprave podatkov (država ali drugi sektorji), in vključuje naslednje komponente: davki na proizvodnjo in uvoz, subvencije in najemnine.

3.3.1   DAVKI NA PROIZVODNJO IN UVOZ

Vključujejo naslednje komponente:

3.3.1.1   DAVKI NA PROIZVODE

Davki na proizvode se plačajo po enoti določenega blaga ali storitve, ki se proizvede ali trži čez mejo. Med primere spadajo DDV, uvozne dajatve, trošarine in davki na potrošnjo.

3.3.1.2   DRUGI DAVKI NA PROIZVODNJO

Druge davke na proizvodnjo sestavljajo vsi davki, ki nastanejo podjetjem zaradi njihove proizvodne dejavnosti, in vključujejo davke, plačane za poslovne in profesionalne licence.

3.3.2   SUBVENCIJE

Vključujejo naslednje komponente:

3.3.2.1   SUBVENCIJE NA PROIZVODE

Subvencije na proizvode se plačajo po enoti proizvedenega blaga ali storitve.

3.3.2.2   DRUGE SUBVENCIJE NA PROIZVODNJO

Druge subvencije na proizvodnjo obsegajo subvencije, razen subvencij na proizvode, ki jih lahko rezidenčne proizvodne enote prejmejo zaradi svoje proizvodne dejavnosti.

3.3.3   NAJEMNINE

Najemnine zajemajo dohodke, prejete zaradi dajanja naravnih virov na razpolago nerezidenčni institucionalni enoti. Primeri najemnin vključujejo zneske, ki se plačajo za uporabo zemljišč, na katerih so nahajališča rudnin in druga podzemna sredstva, ter za pravice do ribolova, gozdarjenja in paše. Redna plačila najemnikov naravnih virov, na primer podzemnih sredstev, se pogosto opisujejo kot licenčnine, vendar se razvrstijo med najemnine.

4.   SEKUNDARNI DOHODEK

Račun sekundarnega dohodka prikazuje tekoče transferje med rezidenti in nerezidenti. Transfer je vnos, ki ustreza blagu, storitvi, finančnemu sredstvu ali drugemu neproizvedenemu sredstvu, ki ga institucionalna enota zagotovi drugi institucionalni enoti, kadar ni ustreznega nadomestila ekonomske vrednosti. Tekoči transferji obsegajo vse transferje, ki niso kapitalski transferji. Tekoči transferji se razvrstijo glede na institucionalni sektor, ki izvrši ali prejme transfer v gospodarstvu priprave podatkov (država ali drugi sektorji).

Tekoči transferji države obsegajo tekoče davke na dohodke, premoženje itd., socialne prispevke, socialne prejemke, tekoče mednarodno sodelovanje, raznovrstne tekoče transferje, lastna sredstva Unije iz DDV in bruto nacionalnega dohodka (BND).

Tekoči transferji drugih sektorjev obsegajo tekoče davke na dohodke, premoženje itd., socialne prispevke, socialne prejemke, raznovrstne tekoče transferje, neto premije neživljenjskega zavarovanja, odškodnine iz neživljenjskega zavarovanja in popravke za spremembo pokojninskih pravic. Raznovrstni tekoči transferji vključujejo osebne transferje med rezidenčnimi in nerezidenčnimi gospodinjstvi (od tega nakazila delavcev).

4.1   Tekoči davki na dohodke, premoženje itd.

Tekoči davki na dohodke, premoženje itd. v mednarodnih računih obsegajo pretežno davke na dohodke, ki jih pridobijo nerezidenti z zagotavljanjem svoje delovne sile ali finančnih sredstev. Vključeni so tudi davki na kapitalske dobičke, ki izvirajo iz sredstev nerezidentov. Davke na dohodek in kapitalske dobičke iz finančnih sredstev na splošno plačajo „drugi sektorji“ (posamezniki, družbe in nepridobitne institucije), prejme pa jih „država“.

4.2   Socialni prispevki

Socialni prispevki so dejanski ali pripisani prispevki gospodinjstev v sheme socialnega zavarovanja za zagotovitev izplačila socialnih prejemkov.

4.3   Socialni prejemki

Socialni prejemki vključujejo prejemke, ki se plačajo v okviru shem socialne varnosti in pokojninskih shem. Vključujejo pokojnine in nepokojninske prejemke na podlagi dogodkov ali okoliščin, kot so bolezen, brezposelnost, nastanitev, izobraževanje, in so lahko v denarju ali v naravi.

4.4   Neto premije neživljenjskega zavarovanja

Premije neživljenjskega zavarovanja sestavljajo bruto premije, ki jih plačajo imetniki polic za pridobitev zavarovanja v obračunskem obdobju (prihodki od premij), in premijski dodatki, ki se izplačajo iz investicijskega dohodka, ki ga je mogoče pripisati imetnikom zavarovalnih polic, po odbitju zaračunanih storitev zavarovalnic, ki organizirajo zavarovanje. Zaračunane storitve pomenijo nakupe storitev s strani imetnikov polic in se zajemajo kot zavarovalne storitve. Neto premije standardiziranih jamstev so vključene pod to postavko.

4.5   Odškodnine iz neživljenjskega zavarovanja

Odškodnine iz neživljenjskega zavarovanja so zneski, ki se plačajo za poravnavo terjatev, ki zapadejo v tekočem obračunskem obdobju. Odškodnine zapadejo v trenutku nastopa možnega dogodka, ki povzroči veljaven zahtevek. Odškodnine, ki se plačajo v okviru standardiziranih jamstev, se zajemajo pod to postavko.

4.6   Tekoče mednarodno sodelovanje

Tekoče mednarodno sodelovanje obsega tekoče transferje v denarju ali v naravi med vladami različnih držav ali med vladami in mednarodnimi organizacijami. Del tekočega mednarodnega sodelovanja poteka v razmerju do institucij Unije.

4.7   Raznovrstni tekoči transferji

Raznovrstni tekoči transferji, v denarju ali v naravi, vključujejo tekoče transferje nepridobitnim institucijam, ki opravljajo storitve za gospodinjstva, tekoče transferje med gospodinjstvi, druge raznovrstne tekoče transferje, vključno z globami in kaznimi, delom plačil za loterijske listke in igre na srečo, plačili nadomestil in drugo.

4.7.1   OSEBNI TRANSFERJI MED REZIDENČNIMI IN NEREZIDENČNIMI GOSPODINJSTVI

Osebni transferji med rezidenčnimi in nerezidenčnimi gospodinjstvi obsegajo vse tekoče transferje v denarju ali v naravi, ki jih izvršijo rezidenčna gospodinjstva nerezidenčnim gospodinjstvom ali ki jih rezidenčna gospodinjstva prejmejo od nerezidenčnih gospodinjstev. Osebni transferji vključujejo „od tega“ nakazila delavcev.

4.7.1.1   NAKAZILA DELAVCEV

Nakazila delavcev obsegajo osebne transferje, ki jih migranti, ki so rezidenti novih gospodarstev in so v njih zaposleni, izvršijo nerezidenčnim gospodinjstvom. Osebe, ki delajo za nova gospodarstva in v njih ostanejo manj kot leto, se štejejo za nerezidente, njihovo plačilo pa se zajema med sredstvi za zaposlene.

4.8   Lastni viri Unije iz DDV in BND

Tretji in četrti lastni vir Unije iz DDV in BND so tekoči transferji, ki jih institucijam Unije plača sektor država vsake države članice.

4.9   Popravek za spremembo pokojninskih pravic

Popravek za spremembo pokojninskih pravic je potreben zaradi uskladitve obravnavanja pokojnin kot tekočih transferjev z obravnavanjem pokojninskih pravic kot finančnih sredstev. Po popravku je stanje tekočega računa enako, kakor če se socialni prispevki in prejemki pokojnin ne bi zajemali kot tekoči transferji.

B.   Kapitalski račun

Kapitalski račun zajema kapitalske transferje in pridobitev/odtujitev neproizvedenih nefinančnih sredstev. Kapitalski transferji so sestavljeni iz (a) prenosov lastništva osnovnih sredstev, (b) prenosov sredstev, ki so povezani ali pogojeni s pridobitvijo ali odtujitvijo osnovnih sredstev, in (c) odpisa obveznosti s strani upnikov, ne da bi v zameno prejeli nadomestilo. Kapitalski transferji so lahko v denarju ali v naravi (na primer oprostitev dolga). Razlika med tekočimi in kapitalskimi transferji je v praksi odvisna od uporabe transferjev v državi prejemnici. Pridobitev/odtujitev neproizvedenih nefinančnih sredstev zajema pretežno neopredmetena sredstva, kot so patenti, najemi ali druge prenosljive pogodbe. Pod to postavko kapitalskega računa se zajame le nakup/prodaja takih sredstev, ne pa njihova uporaba.

5.1   Bruto pridobitve in odtujitve neproizvedenih nefinančnih sredstev

Neproizvedena nefinančna sredstva so sestavljena iz: (a) naravnih virov, (b) pogodb, najemov in licenc ter (c) trženjskih sredstev (tržna imena, blagovne znamke) in dobrega imena. Pridobitve in odtujitve neproizvedenih nefinančnih sredstev se zajemajo ločeno na bruto osnovi in ne v neto vrednostih. Pod to postavko kapitalskega računa se zajame le nakup/prodaja takih sredstev, ne pa njihova uporaba.

5.2   Kapitalski transferji

Kapitalski transferji so sestavljeni iz (i) prenosov lastništva osnovnih sredstev, (ii) prenosov sredstev, ki so povezani ali pogojeni s pridobitvijo ali odtujitvijo osnovnih sredstev, in (iii) odpisa obveznosti s strani upnikov, ne da bi v zameno prejeli nadomestilo. Kapitalski transferji so lahko v denarju ali v naravi (na primer oprostitev dolga). Razlika med tekočimi in kapitalskimi transferji je v praksi odvisna od uporabe transferjev v državi prejemnici.

Kapitalski transferji se razvrstijo glede na institucionalni sektor, ki izvrši ali prejme transfer v gospodarstvu, v katerem se pripravljajo podatki (država ali drugi sektorji). Kapitalski transferji vključujejo: davke na kapital, investicijske podpore in druge kapitalske transferje.

5.2.1   DAVKI NA KAPITAL

Davki na kapital so sestavljeni iz davkov, ki se v neenakomernih in redkih intervalih odmerijo od vrednosti sredstev ali neto vrednosti, ki je v lasti institucionalnih enot, ali od vrednosti sredstev, prenesenih med institucionalnimi enotami. Vključujejo davke na dediščine in na darila med osebami, ki se odmerijo na kapital upravičencev.

5.2.2   INVESTICIJSKE PODPORE

Investicijske podpore so sestavljene iz kapitalskih transferjev, v denarju ali v naravi, ki se izvršijo za celotno ali delno financiranje stroškov pridobljenih osnovnih sredstev. Prejemniki so dolžni investicijske podpore, prejete v denarju, uporabiti za namene bruto povečanja osnovnih sredstev, podpore pa so pogosto povezane s posebnimi investicijskimi projekti, kot so veliki gradbeni projekti.

5.2.3   DRUGI KAPITALSKI TRANSFERJI

Vključujejo velika enkratna plačila kot nadomestilo za znatno škodo ali resne poškodbe, ki niso zajete z zavarovalnimi policami, velika darila, zapuščine in donacije, vključno s tistimi, namenjenimi nepridobitnim institucijam. Ta kategorija vključuje oprostitev dolga.

5.2.3.1   OPROSTITEV DOLGA

Oprostitev dolga je prostovoljni odpis celotne dolžniške obveznosti ali dela te obveznosti v okviru pogodbenega dogovora med upnikom in dolžnikom.

C.   Finančni račun in stanje mednarodnih naložb

Na splošno se v finančnem računu zajamejo transakcije, ki vključujejo finančna imetja in obveznosti ter ki so bile izvedene med rezidenti in nerezidenti. Finančni račun prikazuje neto transakcije: neto pridobitve finančnih imetij ustrezajo pridobitvam sredstev, zmanjšanih za zmanjšanje sredstev.

Stanje mednarodnih naložb ob koncu vsakega četrtletja prikazuje vrednost finančnih imetij rezidentov gospodarstva, ki so terjatve do nerezidentov, in obveznosti rezidentov gospodarstva do nerezidentov, ter naložbeno zlato, ki se hrani kot rezervna imetja. Razlika med imetji in obveznostmi je neto stanje v stanju mednarodnih naložb in pomeni bodisi neto terjatev ali neto obveznost do tujine.

Vrednost stanja mednarodnih naložb ob koncu obdobja je rezultat stanj ob koncu prejšnjega obdobja, transakcij v tekočem obdobju in drugih sprememb, ki nastanejo zaradi drugih razlogov in ne zaradi transakcij med rezidenti in nerezidenti ter se lahko pripišejo drugim spremembam obsega in prevrednotenjem zaradi sprememb deviznih tečajev ali cen.

V skladu s funkcionalno podrazdelitvijo se čezmejne finančne transakcije in stanja razvrstijo kot neposredne naložbe, naložbe v vrednostne papirje, izvedeni finančni instrumenti (razen rezerv) in delniške opcije za zaposlene, druge naložbe in rezervna imetja. Čezmejne finančne transakcije in stanja se nadalje razvrstijo po vrsti instrumenta in institucionalnem sektorju.

Tržne cene so podlaga za vrednotenje transakcij in stanj. Nominalno vrednotenje se uporablja za stanja neprenosljivih instrumentov, in sicer posojil, vlog in drugih terjatev/obveznosti. Vendar pa se vse transakcije s temi instrumenti vrednotijo po tržnih cenah. Zaradi upoštevanja neusklajenosti med tržnim vrednotenjem transakcij in nominalnim vrednotenjem stanj prodajalec zajame prevrednotenja zaradi drugih sprememb cene v obdobju, v katerem pride do prodaje, ki so enaka razliki med nominalno vrednostjo in vrednostjo transakcije, medtem ko zajame kupec nasprotni znesek kot prevrednotenje zaradi drugih sprememb cene. Podobno se zajamejo transakcije in stanja lastniškega kapitala pri neposrednih naložbah, kadar stanja odražajo lastna sredstva po knjigovodski vrednosti (glej naslednji oddelek).

Finančni račun plačilne bilance in stanje mednarodnih naložb vključujeta protipostavke nastalim dohodkom od instrumentov, ki so razvrščeni v ustrezne funkcionalne kategorije.

6.1   Neposredne naložbe

Neposredne naložbe so povezane z rezidentom enega gospodarstva, ki ima nadzor ali pomembno stopnjo vpliva na upravljanje podjetja, ki je rezident drugega gospodarstva. V skladu z mednarodnimi standardi (BPM6) se kot dokazilo za tako razmerje uporablja merilo neposrednega ali posrednega lastništva 10 % glasovalnih pravic ali več v podjetju, ki je rezident enega gospodarstva, s strani vlagatelja, ki je rezident drugega gospodarstva. Na podlagi tega merila lahko neposredno naložbeno razmerje obstaja med različnimi povezanimi podjetji, ne glede na to, ali povezava vključuje eno verigo ali več. To razmerje se lahko razširi na družbe, ki so v razmerju do podjetja, v katero se neposredno vlaga, hčerinske družbe, hčerinske družbe teh hčerinskih družb in pridružena podjetja. Po vzpostavitvi neposredne naložbe se vsi nadaljnji finančni tokovi/imetja med povezanimi subjekti zajamejo kot transakcije/stanja neposrednih naložb.

Lastniški kapital obsega lastniški kapital v podružnicah ter vse deleže v hčerinskih družbah in pridruženih podjetjih. Reinvestirani dohodki so protipostavka deleža neposrednega vlagatelja v dohodkih, ki jih hčerinske družbe ali pridružena podjetja ne razdelijo kot dividende, in dohodkih podružnic, ki se ne nakažejo neposrednemu vlagatelju ter se zajamejo pod postavko „investicijski dohodek“ (glej oddelek 3.2.3).

Lastniški in dolžniški kapital pri neposrednih naložbah sta nadalje razčlenjena glede na vrsto razmerja med subjekti in glede na smer naložbe. Razlikovati je mogoče med tremi vrstami neposrednih naložbenih razmerij:

(a)

naložbe neposrednih vlagateljev v podjetjih z neposrednimi naložbami. Ta kategorija vključuje tokove (in stanja) naložb od neposrednega vlagatelja v podjetja z njegovimi neposrednimi naložbami (ne glede na to, ali ima nad njimi neposredni ali posredni nadzor ali vpliv);

(b)

povratne naložbe. Ta vrsta razmerja zajema tokove (in stanja) naložb od podjetij z neposredno naložbo k zadevnemu neposrednemu vlagatelju;

(c)

razmerje med sestrskimi podjetji. To zajema tokove (in stanja) med podjetji, ki se medsebojno ne nadzirajo in ne vplivajo drugo na drugo, vendar so vsa pod nadzorom ali vplivom istega neposrednega vlagatelja.

Za vrednotenje stanj neposrednih naložb se stanje lastniškega kapitala, ki kotira na borzi vrednostnih papirjev, vrednoti po tržnih cenah. Nasprotno se v primeru družb, v katere se neposredno vlaga in ki ne kotirajo na borzi, stanje lastniškega kapitala vrednoti na podlagi knjigovodskih vrednosti, pri čemer se uporabi enotna opredelitev, ki jo sestavljajo naslednje računovodske postavke:

(i)

vplačani kapital (brez lastnih deležev in vključno z vplačanim presežkom kapitala);

(ii)

vse vrste rezerv (vključno z investicijskimi podporami, če jih računovodske smernice štejejo za rezerve družbe);

(iii)

nerazdeljeni dobiček po pokritju izgube (vključno z rezultati za tekoče leto).

Pri lastniških vrednostnih papirjih družb, ki ne kotirajo na borzi, se lahko transakcije, ki se zajamejo v finančnem računu, razlikujejo od lastnih sredstev po knjigovodski vrednosti, ki se evidentirajo v stanju mednarodnih naložb. Te razlike se zajamejo kot prevrednotenja zaradi drugih sprememb cene.

Kot dobra praksa se priporoča, da vse države članice začnejo pripravljati podatke o stanjih lastniškega kapitala pri tujih neposrednih naložbah in reinvestiranih dohodkih na podlagi rezultatov raziskav tujih neposrednih naložb, ki se morajo zbirati vsaj na letni ravni (2).

6.2   Naložbe v vrednostne papirje

Naložbe v vrednostne papirje vključujejo transakcije in stanja, ki vključujejo dolžniške ali lastniške vrednostne papirje, razen tistih, ki so vključeni v neposredne naložbe ali rezervna imetja. Naložbe v vrednostne papirje vključujejo lastniške vrednostne papirje, delnice investicijskih skladov in dolžniške vrednostne papirje, razen če se uvrstijo med neposredne naložbe ali rezervna imetja. Naložbe v vrednostne papirje ne vključujejo transakcij, kot so pogodbe o začasni prodaji in posojanje vrednostnih papirjev. Transakcije in stanja naložb v vrednostne papirje se vrednotijo po tržnih cenah. Vendar pa se lahko v primeru naložb v vrednostne papirje, ki ne kotirajo na borzi, pojavijo razlike v vrednotenju transakcij in stanj, enako kot v primeru neposrednih naložb v delnice, ki ne kotirajo na borzi. Tudi v tem primeru se te razlike zajamejo kot prevrednotenja zaradi drugih sprememb cene.

Enoten pristop za zbiranje podatkov o naložbah v vrednostne papirje je opredeljen v Prilogi VI.

6.2.1   LASTNIŠKI VREDNOSTNI PAPIRJI

Lastniški vrednostni papirji obsegajo vse instrumente, ki predstavljajo terjatve do preostale vrednosti družbe ali neprave družbe po poravnavi terjatev vseh upnikov. Za razliko od dolžniških vrednostnih papirjev lastniški vrednostni papirji na splošno ne dajejo imetniku pravice do vnaprej določenega zneska ali zneska, ki se določi na podlagi fiksne formule. Lastniški vrednostni papirji zajemajo delnice, ki kotirajo na borzi, in delnice, ki ne kotirajo na borzi.

Delnice, ki kotirajo na borzi, so lastniški vrednostni papirji, ki kotirajo na priznani borzi vrednostnih papirjev ali drugi obliki sekundarnega trga. Delnice, ki ne kotirajo na borzi, so lastniški vrednostni papirji, ki ne kotirajo na borzi.

6.2.2   DELNICE INVESTICIJSKIH SKLADOV

Delnice investicijskih skladov izdajo investicijski skladi. Znane so kot „enote“, če je sklad skrbniški sklad. Investicijski skladi so podjetja za kolektivne naložbe, preko katerih vlagatelji združujejo sredstva za naložbe v finančna in/ali nefinančna sredstva. Delnice investicijskih skladov imajo posebno vlogo v finančnem posredovanju kot vrsta kolektivne naložbe v druga sredstva, tako da se identificirajo ločeno od drugih lastniških deležev. Razlikuje se tudi obravnava njihovih dohodkov, ker je treba pripisati reinvestirane dohodke.

6.2.3   DOLŽNIŠKI VREDNOSTNI PAPIRJI

Dolžniški vrednostni papirji so prenosljivi instrumenti, ki služijo kot dokazilo o dolgu. Vključujejo menice, obveznice, zapise, prenosljiva potrdila o vlogah, komercialne zapise, zadolžnice, listinjene vrednostne papirje, instrumente denarnega trga in podobne instrumente, s katerimi se običajno trguje na finančnih trgih. Transakcije in stanja dolžniških vrednostnih papirjev se po prvotni zapadlosti delijo na kratkoročne in dolgoročne.

6.2.3.1   KRATKOROČNI DOLŽNIŠKI VREDNOSTNI PAPIRJI

Kratkoročni dolžniški vrednostni papirji se plačajo na poziv ali se izdajo z začetno zapadlostjo enega leta ali manj. Imetniku na splošno dajejo brezpogojno pravico do prejema določenega fiksnega zneska denarja na določen datum. S temi instrumenti se običajno trguje, z diskontom, na organiziranih trgih; diskont je odvisen od obrestne mere in preostale dobe do zapadlosti.

6.2.3.2   DOLGOROČNI DOLŽNIŠKI VREDNOSTNI PAPIRJI

Dolgoročni dolžniški vrednostni papirji se izdajo z začetno zapadlostjo, daljšo od enega leta, ali z zapadlostjo, ki ni določena (razen primerov na poziv, ki so vključeni pri kratkoročnih dolžniških vrednostnih papirjih). Imetniku na splošno dajejo (a) brezpogojno pravico do fiksnega denarnega dohodka ali pogodbeno določenega spremenljivega denarnega dohodka (plačilo obresti ni odvisno od dohodka dolžnika) in (b) brezpogojno pravico do fiksnega zneska iz naslova vračila glavnice na določen datum ali datume.

Zajemanje transakcij v plačilni bilanci se opravi, ko upniki ali dolžniki vnesejo terjatev ali obveznost v svoje poslovne knjige. Transakcije se zajamejo na podlagi dejansko prejete ali plačane cene, zmanjšane za provizijo in stroške. V primeru vrednostnih papirjev s kuponi so tako vključene obračunane obresti od zadnjega plačila obresti, v primeru vrednostnih papirjev z diskontom ob izdaji pa so vključene akumulirane obresti od datuma izdaje. Vključitev obračunanih obresti se zahteva za finančne račune plačilne bilance in za stanje mednarodnih naložb; ta zajetja morajo imeti protipostavke v ustreznih računih dohodkov.

6.3   Izvedeni finančni instrumenti (razen rezerv) in delniške opcije za zaposlene

Pogodba o izvedenih finančnih instrumentih je finančni instrument, ki je povezan z drugim specifičnim finančnim instrumentom, kazalnikom ali blagom in preko katerega se lahko na finančnih trgih samostojno trguje s posebnimi finančnimi tveganji (na primer obrestno tveganje, tečajno tveganje, cenovna tveganja v zvezi z lastniškim kapitalom in blagom, kreditno tveganje itd.). Ta kategorija se identificira ločeno od drugih kategorij, ker je povezana s prenosom tveganja in ne z dobavo sredstev ali drugih virov. Za razliko od drugih funkcionalnih kategorij pri izvedenih finančnih instrumentih ne nastane noben primarni dohodek. Neto tokovi, povezani z obrestnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, se zajamejo kot izvedeni finančni instrumenti in ne kot investicijski dohodek. Transakcije in stanja izvedenih finančnih instrumentov se obravnavajo ločeno od vrednosti osnovnih postavk, s katerimi so povezane. V primeru opcij se zajame polna premija (tj. nakupna/prodajna cena opcij in vključena zaračunana storitev). Vračljiva plačila kritja so sestavljena iz denarja ali drugega zavarovanja, ki se položi za zavarovanje nasprotne stranke pred tveganjem neplačila. Razvrstijo se med druge naložbe kot vloge (če so obveznosti dolžnika vključene v širši denarni agregat) ali med druge terjatve/obveznosti. Nevračljiva plačila kritja (znana tudi kot gibljivo kritje) znižajo finančno obveznost, ki jo ustvari izvedeni instrument; zato se razvrstijo kot transakcije z izvedenimi finančnimi instrumenti.

Vrednotenje izvedenih finančnih instrumentov se mora opraviti na podlagi dnevne tržne cene. Spremembe cen izvedenih finančnih instrumentov se zajamejo kot dobički ali izgube (prevrednotenja zaradi sprememb cen). Zajemanje transakcij z izvedenimi finančnimi instrumenti se opravi, ko upniki in dolžniki vnesejo terjatev ali obveznost v svoje poslovne knjige. Zaradi praktičnih problemov, ki jih povzroča razlikovanje tokov imetij in obveznosti pri nekaterih izvedenih finančnih instrumentih, se vse transakcije z izvedenimi finančnimi instrumenti v plačilni bilanci euroobmočja zajamejo na neto osnovi. Stanja imetij in obveznosti iz izvedenih finančnih instrumentov se v statistiki stanja mednarodnih naložb zajamejo na bruto osnovi, razen tistih izvedenih finančnih instrumentov, ki spadajo v kategorijo rezervnih imetij in se zajamejo na neto osnovi. Iz praktičnih razlogov se vgrajeni izvedeni instrumenti ne razlikujejo od osnovnega instrumenta, s katerim so povezani.

Delniške opcije za zaposlene so opcije za nakup lastniškega kapitala družbe, ki se ponudijo zaposlenim te družbe kot oblika plače. Če se z delniško opcijo, odobreno zaposlenim, lahko trguje na finančnih trgih brez omejitev, se razvrsti kot izvedeni finančni instrument.

6.4   Druge naložbe

Druge naložbe je rezidualna kategorija, ki vključuje stanja in transakcije, ki niso vključene med neposredne naložbe, naložbe v vrednostne papirje, izvedene finančne instrumente in delniške opcije za zaposlene ali rezervna imetja. Kolikor naslednji razredi finančnih sredstev in obveznosti niso vključeni med neposredne naložbe ali rezervna imetja, druge naložbe vključujejo: (a) drugi lastniški kapital, (b) gotovino in vloge, (c) posojila (vključno z uporabo kreditov MDS in posojil od MDS), (d) zavarovalne, pokojninske in standardizirane jamstvene sheme, (e) komercialne kredite in predujme, (f) druge terjatve/obveznosti ter (g) dodelitve posebnih pravic črpanja (imetja posebnih pravic črpanja so vključena med rezervna imetja).

Pri posojilih, vlogah in drugih terjatvah/obveznostih, ki se prodajo z diskontom, se lahko vrednosti transakcij, ki se zajamejo v finančnem računu, razlikujejo od nominalnih vrednosti, ki so zajete v stanju mednarodnih naložb. Te razlike se zajamejo kot prevrednotenja zaradi drugih sprememb cene.

6.4.1   DRUGI LASTNIŠKI KAPITAL

Drugi lastniški kapital vključuje lastniški kapital, ki ni v obliki vrednostnih papirjev, zato ni vključen med naložbe v vrednostne papirje. Udeležba v kapitalu določenih mednarodnih organizacij ni v obliki vrednostnih papirjev in se zato razvrsti kot drugi lastniški kapital.

6.4.2   GOTOVINA IN VLOGE

Gotovina in vloge vključujejo gotovino v obtoku in vloge. Vloge so standardizirane, neprenosljive pogodbe, ki jih na splošno ponujajo institucije, ki sprejemajo vloge, in ki upniku omogočajo polog in pozneje dvig spremenljivega zneska denarja. Vloge običajno vključujejo jamstvo dolžnika, da bo vlagatelju vrnil glavnico.

Razlikovanje med „posojili“ ter „gotovino in vlogami“ temelji na vrsti izposojevalca. To pomeni, da mora biti na strani imetij denar, ki ga sektor rezidenčnih imetnikov denarja dodeli nerezidenčnim bankam, razvrščen kot „vloge“, denar, ki ga sektor rezidenčnih imetnikov denarja dodeli nerezidenčnim nebančnim subjektom (tj. institucionalnim enotam, ki niso banke), pa mora biti razvrščen kot „posojila“. Na strani obveznosti mora biti denar, ki ga prejmejo rezidenčni nebančni subjekti, tj. subjekti, ki niso denarne finančne institucije (MFI), vedno razvrščen kot „posojila“. Končno to razlikovanje pomeni, da morajo biti vse transakcije, v katere so vključene rezidenčne MFI in nerezidenčne banke, razvrščene kot „vloge“.

6.4.3   POSOJILA

Posojila so finančna sredstva, ki (a) nastanejo, kadar upnik posodi sredstva neposredno dolžniku, in (b) so dokumentirana v dokumentih, ki niso prenosljivi. Ta kategorija vključuje vsa posojila, vključno s hipotekarnimi, finančne najeme in repo posle. Vsi repo posli, tj. pogodbe o začasni prodaji, posli prodaje/povratnega nakupa in posojanje vrednostnih papirjev (z izmenjavo gotovine kot zavarovanjem), se obravnavajo kot zavarovana posojila in ne kot dokončni nakupi/prodaje vrednostnih papirjev ter se zajamejo pod „druge naložbe“ v okviru rezidenčnega sektorja, ki opravi posel. Ta obravnava, ki je tudi v skladu z računovodsko prakso bank in drugih finančnih družb, je namenjena boljšemu odražanju ekonomske logike, na kateri slonijo ti finančni instrumenti.

6.4.4   ZAVAROVALNE, POKOJNINSKE IN STANDARDIZIRANE JAMSTVENE SHEME

Ta postavka vključuje naslednje: (a) zavarovalne tehnične rezervacije iz neživljenjskega zavarovanja, (b) pravice iz življenjskega zavarovanja in pravice do rente, (c) pokojninske pravice, terjatve pokojninskih skladov do upravljavcev pokojnin in pravice do nepokojninskih skladov ter (d) rezervacije za terjatve v okviru standardiziranih jamstev.

6.4.5   KOMERCIALNI KREDITI IN PREDUJMI

Komercialni krediti in predujmi so finančne terjatve, ki izvirajo iz kreditov, ki jih dobavitelji blaga in storitev neposredno odobrijo svojim strankam, in predujmi za delo v teku ali za delo, ki ga je šele treba opraviti, v obliki predplačila strank za blago in storitve, ki še niso zagotovljeni. Komercialni krediti in predujmi nastanejo, kadar plačilo za blago ali storitve ni izvršeno istočasno kot sprememba lastništva blaga oziroma zagotovitev storitve.

6.4.6   DRUGE TERJATVE/OBVEZNOSTI

Ta kategorija je sestavljena iz terjatev ali obveznosti, ki niso vključene med komercialne kredite in predujme ali druge instrumente. Obsega finančna imetja in obveznosti, ki nastanejo kot protipostavka transakcijam, kadar obstaja časovna razlika med temi transakcijami in pripadajočimi plačili. Vključuje obveznosti plačila davkov, nakup in prodajo vrednostnih papirjev, nadomestila za posojanje vrednostnih papirjev, nadomestila za posojilo v zlatu, plače, dividende in socialne prispevke, ki so nastali, vendar še niso bili plačani.

6.4.7   DODELITVE POSEBNIH PRAVIC ČRPANJA

Dodelitev posebnih pravic črpanja članom MDS se prikazuje kot obveznost prejemnika v postavki posebnih pravic črpanja med drugimi naložbami, z nasprotnim vnosom v postavki posebnih pravic črpanja med rezervnimi imetji.

6.5   Rezervna imetja

Rezervna imetja so tista zunanja imetja, s katerimi denarne oblasti lahko razpolagajo in jih nadzirajo zaradi zadovoljevanja finančnih potreb plačilne bilance, zaradi interveniranja na deviznih trgih z namenom upravljanja deviznih tečajev in zaradi drugih podobnih namenov (na primer zaradi ohranjanja zaupanja v valuto in gospodarstvo ali zaradi zagotavljanja podlage za zunanje zadolževanje). Rezervna imetja morajo biti sredstva v tuji valuti, terjatve do nerezidentov in sredstva, ki dejansko obstajajo. Potencialna sredstva so izključena. Koncept rezervnih imetij temelji na pojmih „nadzor“ in „razpoložljivost za uporabo“ s strani denarnih oblasti.

Rezervna imetja euroobmočja so sestavljena iz rezervnih imetij Eurosistema, tj. rezervnih imetij ECB in rezervnih imetij, ki jih imajo nacionalne centralne banke (NCB) euroobmočja.

Rezervna imetja morajo biti (i) pod učinkovitim nadzorom denarnega organa Eurosistema, tj. bodisi ECB bodisi NCB euroobmočja; in (ii) visoko likvidne in tržne terjatve ter terjatve do kreditno sposobnih subjektov, ki jih ima Eurosistem do rezidentov zunaj euroobmočja, izražene v konvertibilnih valutah, različnih od eura, ter denarno zlato, rezervne pozicije pri MDS ali posebne pravice črpanja.

Ta opredelitev izrecno izključuje, da bi se devizne terjatve do rezidentov euroobmočja in terjatve v eurih štele za rezervna imetja bodisi na nacionalni ravni bodisi na ravni euroobmočja. Prav tako v opredelitvi rezervnih imetij za euroobmočje v skladu z institucionalnimi določbami Pogodbe o delovanju Evropske unije niso zajete devizne pozicije centralne države in/ali ministrstev za finance.

Rezervna imetja ECB so združena v skladu s členom 30 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke in se tako šteje, da so pod neposrednim in učinkovitim nadzorom ECB. Dokler ne pride do nadaljnjih prenosov lastništva, so rezervna imetja, ki jih imajo NCB, pod njihovim neposrednim in učinkovitim nadzorom in se obravnavajo kot rezervna imetja posamezne NCB.

Podatki o rezervah Eurosistema se pripravijo na bruto osnovi brez neto izravnave obveznosti, povezanih z rezervami, razen tistih rezervnih imetij, ki so vključena v podkategorijo „izvedeni finančni instrumenti“ in so zajeta na neto osnovi.

Vrednotenje temelji na tržnih cenah, pri čemer se (a) za transakcije uporabljajo tržne cene, ki veljajo v času, ko se transakcija opravi, (b) za imetja pa se uporabijo zaključne srednje tržne cene ob koncu referenčnega obdobja. Veljavni tržni devizni tečaji v času opravljanja transakcije oziroma zaključne srednje tržne cene ob koncu referenčnega obdobja se uporabljajo za preračunavanje transakcij in imetij sredstev v tujih valutah v eure.

Stališče, da bi bila lahko tudi druga devizna likvidnost, ki v statistiki plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb ni vključena v postavko rezervnih imetij, pomemben kazalnik sposobnosti države, da izpolnjuje svoje devizne obveznosti, se je razširilo in bilo sprejeto v posebnem standardu MDS za objavljanje statističnih podatkov (Special Data Dissemination Standard). Za izračunavanje devizne likvidnosti morajo biti podatki o bruto rezervah dopolnjeni z informacijami o drugih deviznih sredstvih in obveznostih, povezanih z rezervami. V skladu s tem se mesečni podatki o (bruto) rezervnih imetjih Eurosistema dopolnijo z informacijami o drugih deviznih sredstvih ter vnaprej določenih in potencialnih kratkoročnih neto črpanjih bruto rezervnih imetij, razvrščenih glede na preostalo dobo do zapadlosti. Poleg tega se zahteva valutno razlikovanje med bruto rezervnimi imetji, izraženimi v valutah posebnih pravic črpanja (v celoti), in rezervnimi imetji v drugih valutah (v celoti) s četrtletnim zamikom.

6.5.1   DENARNO ZLATO

Denarno zlato je zlato, do katerega so upravičene denarne oblasti (ali drugi, ki so predmet učinkovitega nadzora denarnih oblasti) in ki se hrani kot rezervna imetja. Vključuje naložbeno zlato in nedodeljene račune za zlato pri nerezidentih, ki zagotavljajo upravičenje za uveljavljanje dobave zlata.

Imetja denarnega zlata morajo ostati nespremenjena v vseh povratnih transakcijah z zlatom (zamenjave zlata, repo posli z zlatom, posojila in vloge v zlatu).

6.5.1.1   Naložbeno zlato je v obliki kovancev, ingotov ali palic s čistostjo najmanj 995 delov na 1 000, vključno s takim naložbenim zlatom na dodeljenih računih za zlato.

6.5.1.2   Nedodeljeni računi za zlato pomenijo terjatev zoper upravljavca računa, da dobavi zlato. Pri teh računih je ponudnik računa upravičen do osnove za obvezne rezerve fizično dodeljenega zlata in izda terjatve do imetnikov računa, izražene v zlatu. Nedodeljeni računi za zlato, ki se ne razvrstijo kot denarno zlato, se vključijo med druge naložbe kot gotovina in vloge.

6.5.2   POSEBNE PRAVICE ČRPANJA

Posebne pravice črpanja so mednarodna rezervna imetja, ki jih ustvari MDS in dodeli članom za dopolnitev obstoječih uradnih rezerv. Posebne pravice črpanja imajo samo denarne oblasti članov MDS in omejeno število mednarodnih finančnih institucij, ki so pooblaščeni imetniki.

6.5.3   REZERVNA POZICIJA PRI MDS

To je vsota (a) „rezervne tranše“, tj. zneskov v tujih valutah, vključno s posebnimi pravicami črpanja, ki jih lahko država članica črpa pri MDS s kratkim odpovednim rokom; in (b) katere koli zadolženosti MDS po posojilni pogodbi v okviru računa splošnih virov, ki je že dostopen državi članici.

6.5.4   DRUGA REZERVNA IMETJA

Vključujejo gotovino in vloge, vrednostne papirje, izvedene finančne instrumente in druge terjatve. Vloge se nanašajo na tiste, ki so na voljo na poziv. Vrednostni papirji vključujejo likvidne in tržne lastniške in dolžniške vrednostne papirje, ki jih izdajo nerezidenti, vključno z delnicami ali enotami investicijskih skladov. Izvedeni finančni instrumenti se zajamejo med rezervnimi imetji le, če so izvedeni instrumenti, ki se nanašajo na upravljanje rezervnih imetij, vključeni v vrednotenje teh imetij. Druge terjatve vključujejo posojila nerezidenčnim nebančnim subjektom, dolgoročna posojila skrbniškemu računu pri MDS in druga finančna sredstva, ki predhodno niso bila vključena, vendar ustrezajo opredelitvi rezervnih imetij.

2.   Mesečna plačilna bilanca

Pripravljanje mesečnih podatkov je za več postavk tekočega in kapitalskega računa še posebej zahtevno v sistemih za zbiranje podatkov, ki se opirajo predvsem na raziskave in neposredno poročanje. Zlasti pri postavkah storitve, sredstva za zaposlene, reinvestirani dohodki (3), drugi primarni dohodek in sekundarni dohodek ter pri postavkah kapitalskega računa se lahko zgodi, da vsi ali večina podatkov, ki se običajno uporabljajo za pripravo četrtletne bilance stanja, vključno z informacijami iz upravnih virov podatkov, niso na voljo z mesečno frekvenco ali so nepopolni.

Nasprotno, mesečni podatki za postavko blago so dostopni v statistiki zunanje trgovine, npr. v obliki hitrih ocen. Kljub temu se tudi v primeru blaga lahko zgodi, da mesečni podatki niso vedno pravočasno na voljo ali pa so hitre ocene nepopolne.

Ob upoštevanju stroškov priprave podatkov in bremen, ki jih nosijo dajalci podatkov, se v skladu z enotno in ustaljeno prakso uporabijo modeli časovnih vrst ali metode posrednih ocen, da bi se izboljšali podatki, ki se mesečno zbirajo za te postavke tekočega in kapitalskega računa.

3.   Razvrstitev po institucionalnih sektorjih

Sektorska razčlenitev agregatov euroobmočja zajema centralne banke, druge MFI – družbe, ki sprejemajo vloge, razen centralnih bank, in sklade denarnega trga – državo, in druge sektorje – finančne družbe razen MFI in nefinančne družbe, gospodinjstva in nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva. Ti institucionalni sektorji so v skladu z opredelitvami iz ESR 2010. Sektor „centralne banke“ v statistiki euroobmočja predstavlja Eurosistem.


(1)  COM(2010) 774 konč.

(2)  Opustiti je treba naslednje nesprejemljive prakse: (i) prepustitev izbire merila vrednotenja poročevalskim enotam (tržne ali knjigovodske vrednosti); (ii) uporaba metode stalne inventarizacije/akumulacije tokov plačilne bilance za pripravljanje podatkov o stanjih.

(3)  Kadar se reinvestirani dobički izračunajo na podlagi letnih raziskav, se lahko zgodi, da osnovni podatki niso na voljo niti s četrtletno frekvenco, in v tem primeru je treba zagotoviti oceno.


PRILOGA IV

POSREDOVANJE PODATKOV EVROPSKI CENTRALNI BANKI

Nacionalne centralne banke (NCB) uporabljajo za elektronsko posredovanje statističnih informacij, ki jih zahteva Evropska centralna banka (ECB), opremo, ki jo zagotavlja Evropski sistem centralnih bank (ESCB) in ki temelji na telekomunikacijskem omrežju „ESCB-Net“. Izmenjave podatkov v okviru ESCB morajo temeljiti na formatu za izmenjavo statističnih podatkov in metapodatkov. Ta zahteva ne preprečuje uporabe nekaterih drugih sredstev za posredovanje statističnih informacij ECB kot dogovorjenih rezervnih rešitev.

NCB upoštevajo spodaj navedena priporočila, da se zagotovi zadovoljivo delovanje posredovanja podatkov:

Popolnost: NCB poročajo vse zahtevane ključe. Opustitev poročanja ključev ali poročanje ključev, ki niso uvrščeni na seznam, se bo štelo za nepopolno poročanje. Če manjka kak podatek opazovanja, se to zajame z uporabo ustrezne oznake statusa opazovanja.

Računovodska istovetnost podatkov in dogovor o označevanju podatkov: NCB morajo pravila vrednotenja uveljaviti pred posredovanjem podatkov Evropski centralni banki.

Kadar so popravki narejeni le na podpostavki ključev, se pravila vrednotenja uporabijo za celotno poročilo.


PRILOGA V

SPREMLJANJE METOD PRIPRAVLJANJA STATISTIČNIH PODATKOV

Evropska centralna banka (ECB) spremlja koncepte in opredelitve ter metode pripravljanja statističnih podatkov, ki jih uporabljajo države članice euroobmočja. Publikacija ECB o statističnih metodah za pripravo plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Evropske unije (European Union balance of payments/international investment position statistical methods, v nadaljnjem besedilu: BoP Book) vsebuje informacije o praksah in gibanjih na področju statistike plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb v državah članicah.

BoP Book vsebuje podrobne opise metod pripravljanja podatkov ter uporabljenih konceptov in opredelitev, prav tako pa tudi informacije o odmikih od dogovorjenih metodologij za statistiko plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb.

BoP Book se redno posodablja v tesnem sodelovanju z državami članicami.


PRILOGA VI

ZBIRANJE PODATKOV NA PODROČJU NALOŽB V VREDNOSTNE PAPIRJE

Zaradi težav, povezanih s pripravljanjem statistike naložb v vrednostne papirje, je bilo treba opredeliti skupne pristope za zbiranje teh informacij v euroobmočju.

Dostopnost in kakovost centralizirane baze vrednostnih papirjev (Centralised Securities Database; v nadaljnjem besedilu: CSDB) sta bistvena za delovanje sistemov za zbiranje podatkov.

Ciljni obseg zajetja podatkov je opredeljen na naslednji način: stanje vrednostnih papirjev, ki se poroča nacionalnemu pripravljavcu na agregatni osnovi, tj. brez uporabe standardnih oznak (ISIN ali podobne), ne sme presegati 15 % skupnega stanja imetij ali obveznosti iz naložb v vrednostne papirje. Ta prag je treba uporabiti kot vodilo pri ocenjevanju obsega zajetja podatkov v sistemih držav članic. CSDB mora v zadostnem obsegu zajeti podatke o vrednostnih papirjih iz naložb v vrednostne papirje po vsem svetu, da se zagotovi pripravljanje statistike na podlagi podatkov po posameznih vrednostnih papirjih.

Stanje imetij in obveznosti iz naložb v vrednostne papirje v okviru stanja mednarodnih naložb se pripravi izključno iz podatkov o stanjih.

Sistemi zbiranja podatkov o naložbah v vrednostne papirje za euroobmočje se prilagodijo enemu od modelov v naslednji tabeli:

Veljavni modeli zbiranja podatkov o naložbah v vrednostne papirje

Mesečna stanja [s-b-s] + mesečni tokovi [s-b-s]

Četrtletna stanja [s-b-s] + mesečni tokovi [s-b-s]

Mesečna stanja [s-b-s] + izpeljani mesečni tokovi [s-b-s]

Četrtletna stanja [s-b-s] + mesečni tokovi [agregat]

Opombe:

„s-b-s“= zbiranje podatkov po posameznih vrednostnih papirjih

„izpeljani tokovi“= razlika v stanjih (prilagojena za gibanje deviznih tečajev, cen in drugih ugotovljenih sprememb obsega)


PRILOGA VII

RAZVELJAVLJENA SMERNICA IN NJENE SPREMEMBE

 

Smernica ECB/2004/15 (UL L 354, 30.11.2004, str. 34).

 

Smernica ECB/2007/3 (UL L 159, 20.6.2007, str. 48).


Top