EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32011L0085

Direktiva Sveta 2011/85/EU z dne 8. novembra 2011 o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic

OJ L 306, 23.11.2011, p. 41–47 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
Special edition in Croatian: Chapter 01 Volume 009 P. 122 - 128

In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2011/85/oj

23.11.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 306/41


DIREKTIVA SVETA 2011/85/EU

z dne 8. novembra 2011

o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti tretjega pododstavka člena 126(14) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Treba je graditi na izkušnjah, pridobljenih v prvem desetletju ekonomske in monetarne unije. Nedavna gospodarska gibanja postavljajo nove izzive za vodenje fiskalne politike po vsej Uniji, zlasti pa izpostavljajo potrebo po krepitvi nacionalnega lastništva in določitvi enotnih zahtev v zvezi s pravili in postopki, ki tvorijo proračunske okvire držav članic. Predvsem je treba opredeliti, kaj morajo storiti nacionalni organi, da bodo izpolnjevali določbe iz Protokola (št. 12) o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, priloženega Pogodbi o Evropski uniji (PEU) in Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU) in zlasti člen 3 Protokola.

(2)

Sistemi javnega računovodstva, ki se vodijo v državah članicah za sektor države in njegove podsektorje, vključujejo elemente, kot so knjigovodstvo, notranji nadzora, poročanje in revizija. Te sisteme bi bilo treba razlikovati od statističnih podatkov, ki se nanašajo na rezultate javnih financ in temeljijo na statističnih metodologijah, in od napovedi ali ukrepov v zvezi s pripravo proračuna, ki se nanašajo na javne finance v prihodnosti.

(3)

Popolne in zanesljive prakse na področju javnega računovodstva za vse podsektorje države so predpogoj za pripravo visokokakovostne statistike, ki je primerljiva med državami članicami. Notranji nadzor bi moral zagotoviti, da se obstoječa pravila izvršujejo v vseh podsektorjih države. Neodvisne revizije, ki jih opravljajo javne institucije, kot so računska sodišča, ali zasebni revizorski organi, bi morale spodbujati najboljšo mednarodno prakso.

(4)

Za dobro delovanje okvira Unije za proračunski nadzor je razpoložljivost javnofinančnih podatkov bistvenega pomena. Redna razpoložljivost pravočasnih in zanesljivih javnofinančnih podatkov je ključnega pomena za ustrezno in časovno dobro načrtovano spremljanje, ki potem omogoča naglo ukrepanje v primeru nepričakovanih proračunskih gibanj. Eden od bistvenih elementov pri zagotavljanju kakovosti javnofinančnih podatkov je preglednost, kar vključuje tudi redno objavo tovrstnih podatkov.

(5)

Z Uredbo (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki (3) je bil določen zakonodajni okvir za pripravo evropske statistike z namenom oblikovanja, izvajanja, spremljanja in ocenjevanja politik Unije. V navedeni uredbi so bila določena in natančno opredeljena tudi načela, ki urejajo razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike, in sicer: strokovna neodvisnost, nepristranskost, objektivnost, zanesljivost, statistična zaupnost in stroškovna učinkovitost. Z Uredbo Sveta (ES) št. 479/2009 z dne 25. maja 2009 o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, priloženega Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (4) so bile okrepljene pristojnosti Komisije za preverjanje statističnih podatkov, uporabljenih v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

(6)

Pojmi „vlada“, „primanjkljaj“ in „investicija“ so opredeljeni v Protokolu (št. 12) o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, in sicer s sklicevanjem na Evropski sistem integriranih ekonomskih računov, ki ga je kasneje nadomestil Evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti, sprejet z Uredbo Sveta (ES) št. 2223/96 z dne 25. junija 1996 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov Skupnosti (5) (v nadaljnjem besedilu: ESA 95).

(7)

Razpoložljivost in kakovost podatkov ESA 95 sta bistvenega pomena za zagotovitev dobrega delovanja okvira Unije za fiskalni nadzor. ESA 95 sloni na informacijah, zagotovljenih po obračunskem načelu. Vendar ta, na obračunskem načelu temelječa javnofinančna statistika sloni na predhodno zbranih podatkih po denarnem toku oziroma na enakovrednih podatkih. Ti imajo lahko pomembno vlogo pri izboljšanju pravočasnega proračunskega spremljanja, da se prepreči zapoznelo odkrivanje pomembnih proračunskih napak. Razpoložljivost časovnih serij podatkov po denarnem toku v zvezi s proračunskimi gibanji lahko razkrije vzorce, ki upravičujejo strožji nadzor. Javnofinančni podatki po denarnem toku (ali enakovredni podatki iz javnega računovodstva, če podatki po denarnem toku niso na voljo), ki jih je treba objaviti, bi morali vključevati vsaj skupni saldo, celotne prihodke in celotne odhodke. V utemeljenih primerih, na primer če obstaja veliko število organov na lokalni ravni, se lahko za namene pravočasne objave podatkov uporabijo ustrezne tehnike ocenjevanja, temelječe na vzorcu organov, pri naknadni reviziji pa se uporabijo celotni podatki.

(8)

Pristranske in nerealne makroekonomske ter proračunske napovedi lahko znatno zavirajo učinkovitost javnofinančnega načrtovanja in posledično oslabijo zavezo k proračunski disciplini, medtem ko lahko preglednost in razprave o metodologijah za napovedovanje občutno izboljšajo kakovost makroekonomskih in proračunskih napovedi za potrebe javnofinančnega načrtovanja.

(9)

Eden od bistvenih elementov za zagotovitev uporabe realističnih napovedi pri vodenju proračunske politike je preglednost, kar bi moralo vključevati ne le objavo uradnih makroekonomskih in proračunskih napovedi, pripravljenih za javnofinančno načrtovanje, temveč tudi metodologije, predpostavke in ustrezne parametre, na katerih temeljijo takšne napovedi.

(10)

Analize občutljivosti in ustrezne proračunske projekcije, ki dopolnjujejo najverjetnejši makrofiskalni scenarij, omogočajo analizo razvoja glavnih javnofinančnih spremenljivk ob drugačnih predpostavkah o rasti in obrestnih merah, s tem pa močno zmanjšujejo tveganje, da bi bila proračunska disciplina ogrožena zaradi napak v napovedih.

(11)

Napovedi Komisije in podatki o modelih, na katerih temeljijo te napovedi, zagotavljajo državam članicam uporabno referenčno merilo za svoje najverjetnejše makrofiskalne scenarije, s čimer pa se poveča tudi veljavnost napovedi, uporabljenih za proračunsko načrtovanje. V kolikšni meri bo od držav članic mogoče pričakovati, da bodo napovedi, uporabljene za proračunsko načrtovanje, primerjale z napovedmi Komisije, bo odvisno od trenutka priprave napovedi ter primerljivosti metodologij in predpostavk. Uporabno referenčno merilo lahko zagotovijo tudi napovedi drugih neodvisnih organov.

(12)

Večje razlike med izbranim makro-fiskalnim scenarijem in napovedjo Komisije bi bilo treba pojasniti in obrazložiti, zlasti kadar raven ali rast spremenljivk v zunanjih predpostavkah precej odstopa od vrednosti iz napovedi Komisije.

(13)

Glede na soodvisnost proračunov držav članic in proračuna Unije, bi morala Komisija državam članicam olajšati pripravo njihovih proračunskih napovedi z zagotavljanjem napovedi za odhodke Unije na osnovi ravni odhodkov, predvidenih v večletnem finančnem okviru.

(14)

Za lažjo pripravo napovedi, uporabljenih za proračunsko načrtovanje, in za pojasnitev razlik med napovedmi držav članic in Komisije, bi morala imeti vsaka država članica enkrat letno možnost, da s Komisijo razpravlja o predpostavkah, na katerih temelji priprava makroekonomskih in proračunskih napovedi.

(15)

Redno, nepristransko in celovito ocenjevanje na podlagi objektivnih meril občutno izboljša kakovost uradnih makroekonomskih in proračunskih napovedi. Temeljito ocenjevanje med drugim vključuje podroben pregled ekonomskih predpostavk, primerjavo z napovedmi, ki so jih pripravile druge institucije, in oceno natančnosti preteklih napovedi.

(16)

Glede na dokazano učinkovitost na pravilih temelječih proračunskih okvirov držav članic pri krepitvi nacionalnega lastništva fiskalnih pravil Unije za spodbujanje proračunske discipline, morajo biti stroga, posamezni državi prilagojena numerična fiskalna pravila, ki so skladna s proračunskimi cilji na ravni Unije, eden od temeljev okvira Unije za okrepljen proračunski nadzor. Stroga numerična fiskalna pravila bi morala vsebovati natančno izdelane opredelitve ciljnih vrednosti ter mehanizme za učinkovito in pravočasno spremljanje. Ta pravila bi morala temeljiti na zanesljivi in neodvisni analizi, ki bi jo izvedli neodvisni organi ali organi, ki bi bili funkcionalno neodvisni od javnofinančnih organov držav članic. Poleg tega so izkušnje politik pokazale, da je za učinkovito delovanje numeričnih fiskalnih pravil treba predvideti tudi posledice za njihovo neupoštevanje, pa čeprav to lahko preprosto pomeni zgolj okrnitev ugleda.

(17)

Na podlagi Protokola (št. 15), o nekaterih določbah, ki se uporabljajo za Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, ki je priložen PEU in PDEU, referenčne vrednosti iz Protokola (št. 12) o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, priloženega navedenima Pogodbama, za Združeno kraljestvo niso neposredno zavezujoče. Zato se za Združeno kraljestvo ne bi smele uporabljati določbe o vzpostavitvi numeričnih fiskalnih pravil, ki učinkovito spodbujajo upoštevanje specifičnih referenčnih vrednosti za čezmerni primanjkljaj, niti ne bi smelo biti obvezno, da so večletni cilji iz srednjeročnih proračunskih okvirov skladni s takšnimi pravili.

(18)

Države članice bi se morale izogibati procikličnim fiskalnim politikam in izvajati večjo fiskalno konsolidacijo v obdobjih ugodnih gospodarskih razmer. Natančno opredeljena numerična fiskalna pravila spodbujajo doseganje teh ciljev in bi se morala odražati v letnih proračunskih zakonodajah držav.

(19)

Nacionalno javnofinančno načrtovanje je lahko skladno s preventivnim in korektivnim delom Pakta za stabilnost in rast le v primeru, da izhaja iz večletne perspektive in si zlasti prizadeva za dosego srednjeročnih proračunskih ciljev. Srednjeročni proračunski okviri so ključnega pomena pri zagotavljanju skladnosti proračunskih okvirov držav članic z zakonodajo Unije. V duhu Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (6) in Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (7) se preventivni in korektivni del Pakta za stabilnost in rast ne bi smela obravnavati ločeno.

(20)

Kljub temu, da je sprejetje letne proračunske zakonodaje ključni korak v proračunskem postopku, v katerem države članice sprejemajo pomembne proračunske odločitve, ima večina fiskalnih ukrepov proračunske posledice, ki znatno presegajo letni proračunski cikel. Zaradi tega je enoletna perspektiva slaba podlaga za preudarne proračunske politike. Za vključitev večletne proračunske perspektive okvira Unije za proračunski nadzor, bi moralo načrtovanje letne proračunske zakonodaje temeljiti na večletnem javnofinančnem načrtovanju, ki izhaja iz srednjeročnega proračunskega okvira.

(21)

Ta srednjeročni proračunski okvir bi med drugim moral zajemati na nespremenjenih politikah temelječe projekcije za vsako večjo kategorijo odhodkov in prihodkov za proračunsko leto in po njem. Vsaka država članica bi morala biti sposobna ustrezno opredeliti nespremenjene politike, to opredelitev ter uporabljene predpostavke, metodologije in zadevne parametre pa bi bilo treba objaviti.

(22)

Ta direktiva novi vladi posamezne države članice ne bi smela preprečiti, da posodobi srednjeročni proračunski okvir, da bi se v njem odrazile nove politične prednostne naloge. V tem primeru bi nova vlada države članice morala izpostaviti razlike glede na prejšnji srednjeročni proračunski okvir.

(23)

Določbe okvira za proračunski nadzor, določenega s PDEU, zlasti pa s Paktom za stabilnost in rast, se uporabljajo za državo kot celoto, ki jo sestavljajo podsektorji centralna država, federalna država, lokalna država in skladi socialne varnosti, kot so opredeljeni v Uredbi (ES) št. 2223/96.

(24)

V znatnem številu držav članic je prišlo ob prenosu proračunskih pristojnosti na pod-nacionalno raven do precejšnje fiskalne decentralizacije. Vloga takih podnacionalnih ravni pri zagotavljanju spoštovanja Pakta za stabilnost in rast se je s tem občutno povečala, zato bi bilo treba posebno pozornost nameniti temu, da se zagotovi, da so vsi podsektorji države ustrezno zajeti v obseg obveznosti in postopkov, določenih v nacionalnih proračunskih okvirih, še zlasti – vendar ne izključno – v teh državah članicah.

(25)

Da bi proračunski okviri učinkovito spodbujali proračunsko disciplino in vzdržnost javnih financ, bi morali celovito pokrivati javne finance. Iz tega razloga bi bilo treba posebno pozornost nameniti delovanju državnih organov in skladov, ki niso vključeni v redne proračune na ravni podsektorjev in imajo takojšnje ali srednjeročne posledice za proračunski položaj držav članic. Njihov skupni vpliv na državne bilance in dolgove bi moral biti predstavljen v okviru letnih proračunskih postopkov in srednjeročnih proračunskih načrtov.

(26)

Podobno bi bilo treba ustrezno pozornost nameniti tudi obstoju pogojnih obveznosti. Natančneje, pogojne obveznosti zajemajo morebitne obveznosti, ki so odvisne od tega, ali se v prihodnosti pripeti določen negotov dogodek, ali pa trenutne obveznosti, pri katerih plačilo ni verjetno oziroma zneska ni mogoče zanesljivo oceniti. Vključujejo na primer ustrezne informacije o državnih poroštvih, slabih posojilih in obveznostih, ki izhajajo iz delovanja javnih družb, po potrebi tudi o verjetnosti in možnem datumu zapadlosti pogojnih obveznosti. Ustrezno bi bilo treba upoštevati občutljivost trga.

(27)

Komisija bi morala redno spremljati izvajanje te direktive. Potrebno bi bilo opredeliti in razširiti uporabo najboljših praks glede določb te direktive, ki zadevajo različne vidike nacionalnih proračunskih okvirov.

(28)

Ker cilja te direktive, in sicer enotnega upoštevanja proračunske discipline, kot to zahteva PDEU, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ta cilj lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(29)

V skladu s točko 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (8) se država članice poziva, da za lastne potrebe in v interesu Unije pripravijo tabele, ki naj kar najbolj nazorno prikazujejo korelacijo med to direktivo in ukrepi za prenos, ter da te tabele objavijo –

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

VSEBINA IN OPREDELITVE

Člen 1

Ta direktiva določa podrobna pravila v zvezi z značilnostmi proračunskih okvirov držav članic. Ta pravila so potrebna za zagotavljanje izpolnjevanja obveznosti držav članic iz PDEU v zvezi z izogibanjem čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju.

Člen 2

Za namene te direktive se uporabljajo opredelitve pojmov „vlada“, „primanjkljaj“ in „investicija“, kot jih določa člen 2 Protokola (št. 12) o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priložen PEU in PDEU. Uporablja se opredelitev podsektorjev države, kot jo določa točka 2.70 Priloge A k Uredbi (ES) št. 2223/96.

Poleg tega se uporablja še naslednja opredelitev:

„proračunski okvir“ pomeni niz ureditev, postopkov, pravil in institucij, ki so osnova za vodenje proračunskih politik države, zlasti:

(a)

sisteme javnega računovodstva in statističnega poročanja;

(b)

pravila in postopke, ki urejajo pripravo napovedi za proračunsko načrtovanje;

(c)

numerična fiskalna pravila, prilagojena posamezni državi članici, ki prispevajo k temu, da je vodenje fiskalne politike držav članic skladno z njihovimi obveznostmi iz PDEU, izražena v obliki zbirnega kazalnika proračunske uspešnosti, kot so npr. javnofinančni primanjkljaj, zadolževanje, dolg ali njihovi pomembnejši sestavni deli;

(d)

proračunske postopke, sestavljene iz postopkovnih pravil, na katerih temelji proračunski proces v vseh fazah;

(e)

srednjeročne proračunske okvire kot poseben niz nacionalnih proračunskih postopkov, ki podaljšujejo razpon za oblikovanje fiskalnih politik preko letnega proračunskega koledarja, vključno z določanjem prednostnih nalog politik in srednjeročnih proračunskih ciljev;

(f)

dogovore glede neodvisnega spremljanja in analize za izboljšanje preglednosti elementov proračunskega procesa;

(g)

mehanizme in pravila, ki urejajo javnofinančne odnose med javnimi organi v različnih podsektorjih države.

POGLAVJE II

RAČUNOVODSTVO IN STATISTIKA

Člen 3

1.   Države članice vzpostavijo nacionalne sisteme javnega računovodstva, ki v celoti in dosledno pokrivajo vse podsektorje države in vsebujejo informacije, potrebne za zbiranje podatkov na podlagi poslovnega dogodka zaradi priprave podatkov, temelječih na standardu ESA 95. Ti sistemi javnega računovodstva so predmet notranjega nadzora in neodvisne revizije.

2.   Države članice zagotavljajo pravočasno in redno objavljanje javnofinančnih podatkov za vse podsektorje države, kot je opredeljeno v Uredbi (ES) št. 2223/96. Države članice zlasti objavijo:

(a)

javnofinančne podatke po denarnem toku (ali enakovredne podatke iz javnega računovodstva, če podatki po denarnem toku niso na voljo), in sicer:

do konca meseca za predhodni mesec v zvezi s podsektorji centralna država, federalna država in skladi socialne varnosti, ter

do konca četrtletja za predhodno četrtletje za podsektor lokalne države;

(b)

podrobno povezovalno tabelo, ki prikazuje metodologijo pretvorbe podatkov po denarnem toku (ali enakovrednih podatkov iz javnega računovodstva, če podatki po denarnem toku niso na voljo) v podatke, temelječe na standardu ESA 95.

POGLAVJE III

NAPOVEDI

Člen 4

1.   Države članice zagotovijo, da javnofinančno načrtovanje temelji na realističnih makroekonomskih in proračunskih napovedih, pri čemer se uporabljajo najnovejše informacije. Proračunsko načrtovanje temelji na najverjetnejšem makrofiskalnem scenariju ali na previdnejšem scenariju. Makroekonomske in proračunske napovedi se primerjajo z najnovejšimi napovedmi Komisije in če je primerno z napovedmi drugih neodvisnih organov. Znatne razlike med izbranim makrofiskalnim scenarijem in napovedjo Komisije se pojasnijo in obrazložijo, zlasti kadar raven ali rast spremenljivk v zunanjih predpostavkah precej odstopa od vrednosti v napovedih Komisije.

2.   Komisija objavi metodologije, predpostavke in ustrezne parametre, na katerih temeljijo njene makroekonomske in proračunske napovedi.

3.   Da Komisija državam članicam olajša pripravo proračunskih napovedi, zagotovi napovedi za odhodke Unije na osnovi ravni odhodkov, predvidenih v večletnem finančnem okviru.

4.   V okviru analiz občutljivosti se v makroekonomskih in proračunskih napovedih preuči gibanja glavnih javnofinančnih spremenljivk ob različnih predpostavkah o rasti in obrestnih merah. Nabor alternativnih predpostavk, uporabljenih v makroekonomskih in proračunskih napovedih, se določi na osnovi uresničevanja preteklih napovedi in v možni meri upošteva ustrezne scenarije tveganj.

5.   Države članice opredelijo, katera institucija je pristojna za pripravo makroekonomskih in proračunskih napovedi, in objavijo uradne makroekonomske in proračunske napovedi, pripravljene za javnofinančno načrtovanje, vključno z metodologijami, predpostavkami in ključnimi parametri, na katerih temeljijo te napovedi. Države članice in Komisija vsaj enkrat letno vzpostavijo tehnični dialog o predpostavkah, na katerih temelji priprava makroekonomskih in proračunskih napovedi.

6.   Makroekonomske in proračunske napovedi za javnofinančno načrtovanje se redno, nepristransko in celovito ocenjuje, tudi naknadno, na podlagi objektivnih meril. Rezultate tega ocenjevanja se objavi in ustrezno upošteva v prihodnjih makroekonomskih in proračunskih napovedih. Če se med ocenjevanjem odkrije znatna odstopanja, ki vplivajo na makroekonomske napovedi v obdobju vsaj štirih zaporednih let, zadevna država članica sprejme potrebne ukrepe in jih objavi.

7.   Komisija (Eurostat) vsake tri mesece objavi četrtletne ravni dolga in primanjkljaja držav članic.

POGLAVJE IV

NUMERIČNA FISKALNA PRAVILA

Člen 5

Vsaka država članica ima vzpostavljena numerična fiskalna pravila, ki so ji prilagojena, in ki skozi večletno obdobje učinkovito spodbujajo k izpolnjevanju njihovih obveznosti iz PDEU na področju proračunske politike za sektor države kot celote. Ta pravila spodbujajo zlasti:

(a)

spoštovanje referenčnih vrednosti iz PDEU za primanjkljaj in dolg;

(b)

uvedbo večletnega javnofinančnega načrtovanja, vključno z upoštevanjem srednjeročnih proračunskih ciljev držav članic.

Člen 6

1.   Brez poseganja v določbe PDEU glede okvira Unije za proračunski nadzor numerična fiskalna pravila, prilagojena posamezni državi članici, vključujejo opis naslednjih elementov:

(a)

opredelitev ciljne vrednosti in področje uporabe pravil;

(b)

učinkovito in pravočasno spremljanje upoštevanja pravil na podlagi zanesljive in neodvisne analize, ki jo izvedejo neodvisni organi ali organi, ki so funkcionalno neodvisni od javnofinančnih organov držav članic;

(c)

posledice v primeru neupoštevanja pravil.

2.   Če numerična fiskalna pravila vsebujejo odstopne klavzule, morajo te določati omejeno število posebnih okoliščin, ki so v skladu z obveznostmi držav članic na področju proračunske politike, predvidenimi v PDEU, in stroge postopke v katerih je dopustno začasno neupoštevanje pravil.

Člen 7

V letni proračunski zakonodaji držav članic so upoštevana veljavna numerična fiskalna pravila, prilagojena posamezni državi.

Člen 8

Členi 5 do 7 se ne uporabljajo za Združeno kraljestvo.

POGLAVJE V

SREDNJEROČNI PRORAČUNSKI OKVIR

Člen 9

1.   Države članice vzpostavijo verodostojen in učinkovit srednjeročni proračunski okvir, ki je podlaga za uvedbo javnofinančnega načrtovanja za najmanj prihodnja tri leta ter zagotovlja, da nacionalno javnofinančno načrtovanje sledi večletni perspektivi večletnega javnofinančnega načrtovanja.

2.   Srednjeročni proračunski okviri vključujejo postopke za določitev:

(a)

celovitih in preglednih večletnih proračunskih ciljev in sicer primanjkljaja in dolga države ter kakršnega koli drugega zbirnega javnofinančnega kazalnika, na primer odhodkov, pri čemer se zagotovi njihova skladnost z vsemi veljavnimi numeričnimi fiskalnimi pravili iz poglavja IV;

(b)

projekcij za vse večje kategorije odhodkov in prihodkov države z dodatnimi podrobnimi opisi za raven centralne države in sklade socialne varnosti, in sicer za proračunsko leto in po njem, na podlagi nespremenjenih politik;

(c)

opisa predvidenih srednjeročnih politik, z vplivom na javne finance, razčlenjenih po večjih kategorijah prihodkov in odhodkov, ki prikazuje doseganje prilagajanja v smeri srednjeročnih proračunskih ciljev v primerjavi s projekcijami ob nespremenjenih politikah;

(d)

ocene najverjetnejšega vpliva navedenih predvidenih politik na dolgoročno vzdržnost javnih financ glede na njihov neposredni dolgoročni vpliv na javne finance.

3.   Projekcije, sprejete v sklopu srednjeročnih proračunskih okvirov, temeljijo na realističnih makroekonomskih in proračunskih napovedih v skladu s poglavjem III.

Člen 10

Letna proračunska zakonodaja je skladna z določbami, ki izhajajo iz srednjeročnega proračunskega okvira. Osnova za pripravo letnega proračuna so tako projekcije prihodkov in odhodkov ter prednostne naloge, ki izhajajo iz srednjeročnega proračunskega okvira, kot je določen v členu 9(2). Za vsakršno odstopanje od teh določb se podajo ustrezna pojasnila.

Člen 11

Določbe te direktive novi vladi posamezne države članice ne preprečuje posodobitve srednjeročnega proračunskega okvira, da odraža nove prednostne naloge politik. V tem primeru nova vlada države članice izpostavi razlike glede na prejšnji srednjeročni proračunski okvir.

POGLAVJE VI

PREGLEDNOST JAVNIH FINANC IN PODROČJE UPORABE PRORAČUNSKIH OKVIROV

Člen 12

Države članice zagotovijo, da se vsi ukrepi, sprejeti zaradi izpolnjevanja določb iz poglavij II, III in IV, v celoti pokrivajo in se dosledno izvajajo v vseh podsektorjih države. To zlasti pomeni usklajenost računovodskih pravil in postopkov ter celovitost njihovih temeljnih sistemov za zbiranje in obdelovanje podatkov.

Člen 13

1.   Države članice vzpostavijo ustrezne mehanizme usklajevanja med podsektorji države, s čimer se zagotovi, da so vsi podsektorji države celovito in dosledno vključeni v javnofinančno načrtovanje, numerična fiskalna pravila, prilagojena posamezni državi, in pripravo proračunskih napovedi ter večletno načrtovanje, kot je določeno zlasti v večletnem proračunskem okviru.

2.   Da bi se spodbudila javnofinančna odgovornost, se jasno opredeli proračunska odgovornost javnih organov v različnih podsektorjih države.

Člen 14

1.   Vsi državni organi in skladi, ki niso vključeni v redne proračune na ravni podsektorjev, se poleg drugih ustreznih informacij opredelijo in predstavijo v okviru letnih proračunskih postopkov. Njihov skupni vpliv na saldo in dolg sektorja države se predstavi v okviru letnih proračunskih postopkov in srednjeročnih proračunskih načrtov.

2.   Države članice objavijo podrobne informacije o vplivu davčnih izdatkov na prihodke.

3.   Države članice za vse podsektorje države objavijo ustrezne informacije v zvezi s pogojnimi obveznostmi, ki bi lahko bistveno vplivale na proračune, vključno z državnimi poroštvi, slabimi posojili in obveznostmi, ki izhajajo iz delovanja javnih družb, med drugim tudi njihov obseg. Države članice prav tako objavijo informacije o udeležbi države v kapitalu zasebnih in javnih družb, kadar gre za ekonomsko pomembne zneske.

POGLAVJE VII

KONČNE DOLOČBE

Člen 15

1.   Države članice sprejmejo predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo do 31. decembra 2013. Komisiji nemudoma sporočijo besedila teh predpisov. Svet spodbuja države članice, naj za lastne potrebe in v interesu Unije pripravijo tabele, ki naj kar najbolj nazorno prikazujejo korelacijo med to direktivo in ukrepi za prenos, ter da te tabele objavijo.

2.   Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

3.   Komisija na podlagi ustreznih informacij, ki jih posredujejo države članice, zagotovi vmesno poročilo o napredku pri izvajanju glavnih določb te direktive ter ga predloži do 14. decembra 2012.

4.   Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih predpisov, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 16

1.   Komisija do 14. decembra 2018 objavi pregled ustreznosti te direktive.

2.   V pregledu med drugim oceni ustreznost:

(a)

statističnih zahtev za vse podsektorje države;

(b)

oblike in učinkovitosti numeričnih fiskalnih pravil v državah članicah;

(c)

splošne ravni preglednosti javnih financ v državah članicah.

3.   Do 31. decembra 2012 Komisija oceni ustreznost mednarodnih računovodskih standardov za javni sektor v državah članicah.

Člen 17

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 18

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 8. novembra 2011

Za Svet

Predsednik

J. VINCENT-ROSTOWSKI


(1)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 28. septembra 2011 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  UL C 150, 20.5.2011, str. 1.

(3)  UL L 87, 31.3.2009, str. 164.

(4)  UL L 145, 10.6.2009, str. 1.

(5)  UL L 310, 30.11.1996, str. 1.

(6)  UL L 209, 2.8.1997, str. 1.

(7)  UL L 209, 2.8.1997, str. 6.

(8)  UL C 321, 31.12.2003, str. 1.


Top