25.8.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 223/29

(1)

Uredba (ES) št. 850/2004 v pravo Unije prenaša zaveze iz Stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih (v nadaljnjem besedilu: Konvencija), ki je bila potrjena s Sklepom Sveta 2006/507/ES z dne 14. oktobra 2004 o sklenitvi, v imenu Evropske skupnosti, Stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih (2), in iz Protokola o obstojnih organskih onesnaževalih h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje prek meja (v nadaljnjem besedilu: Protokol), ki je bil potrjen s Sklepom Sveta 2004/259/ES z dne 19. februarja 2004 o sklenitvi Protokola o obstojnih organskih onesnaževalih h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (3) v imenu Evropske skupnosti.

(2)

Odbor za pregled obstojnih organskih onesnaževal, ki je bil ustanovljen v okviru Konvencije, je po tem, ko je od Evropske unije in njenih držav članic, Norveške ter Mehike prejel predloge o snoveh, zaključil obravnavanje devetih predlaganih snovi, za katere se je ugotovilo, da izpolnjujejo merila Konvencije. Na četrtem zasedanju Konference pogodbenic Konvencije od 4. do 8. maja 2009 (v nadaljnjem besedilu: COP4) je bilo sklenjeno, da se vseh devet snovi vključi v priloge h Konvenciji.

(3)

Ob upoštevanju odločitev, sprejetih na COP4, je treba prilogi I in III k Uredbi (ES) št. 850/2004 dopolniti. Prilogo I k Uredbi (ES) št. 850/2004 je treba spremeniti, da se upošteva dejstvo, da se lahko snovi navedejo samo v Konvenciji.

(4)

Na COP4 je bilo odločeno, da se osem od teh snovi navede v Prilogi A (odprava) h Konvenciji. Deveta snov, perfluorooktan sulfonska kislina in njeni derivati (v nadaljnjem besedilu: PFOS), se po vsem svetu še vedno veliko uporabljajo, zato je bilo na COP4 odločeno, da se navedejo v Prilogi B (omejitev) z vrsto izjem. Uredba (ES) št. 850/2004 je strukturirana podobno s Prilogo I (prepoved) in Prilogo II (omejitev). Konvencija vsebuje obveznosti za prepoved ali omejitev proizvodnje, uporabe, uvoza in izvoza snovi iz njenih prilog A in B. S tem ko je snov, ki jo zajemajo sklepi COP4, navedena v Uredbi (ES) št. 850/2004, se obseg omejitve uskladi s sklepom COP4, saj Uredba (ES) št. 850/2004 poleg omejevanja dajanja na trg zajema tudi pogoje za proizvodnjo, uporabo in ravnanje z odpadki.

(5)

Dajanje na trg in uporaba PFOS je v Uniji omejena na podlagi Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) (4). Obstoječa omejitev PFOS v Uniji zajema v primerjavi s tistimi iz sklepa COP4 le nekaj izjem. PFOS je bila navedena tudi v Prilogi I k spremenjenemu Protokolu, ki je bil sprejet 18. decembra 2009. Zato je treba PFOS skupaj z drugimi osmimi snovmi navesti v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 850/2004. Odstopanja, ki so se uporabljala za PFOS, ko je bila ta navedena v Prilogi XVII, se prenesejo in navedejo v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 850/2004 samo z nekaj spremembami. Odstopanja so po potrebi odvisna od uporabe najboljše tehnike, ki je na voljo. Posebno odstopanje za uporabo PFOS kot omočil za uporabo v nadzorovanih sistemih galvanizacije je v skladu z odločbo COP4 časovno omejeno. Če je to tehnično upravičeno, se lahko rok podaljša pod pogojem, da to odobri Konferenca pogodbenic Konvencije. Države članice morajo vsaka štiri leta poročati o uporabi dovoljenih odstopanj. Evropska unija mora kot podpisnica Konvencije na podlagi poročil držav članic poročati Konferenci pogodbenic Konvencije. Komisija mora še naprej pregledovati preostala odstopanja in razpoložljivost varnejših alternativnih snovi ali tehnologij.

(6)

Določbe člena 4(1)(b) Uredbe (ES) št. 850/2004 v zvezi s snovmi, ki se pojavljajo kot nenamerna sled onesnaževala, je treba opredeliti za PFOS, da se zagotovita usklajeno izvrševanje in nadzor navedene uredbe ob hkratnem zagotavljanju skladnosti s Konvencijo. Na podlagi Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 je bilo dovoljeno, da se PFOS uporablja v količinah, nižjih od določenih omejitev. Dokler niso na voljo dodatne informacije, so zgornje meje za PFOS iz Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 enake ravnem, pod katerimi smiselna uporaba PFOS v izdelkih ni mogoča ob zagotavljanju nadzora in izvrševanja z obstoječimi metodami. Zgornje meje naj bi torej omejile uporabo PFOS na raven, ki je enaka nenamerni sledi onesnaževala. Ta uredba mora za PFOS kot snovi ali v pripravkih določiti zgornjo omejitev na podobni ravni. Ta raven mora biti nižja kot raven iz Uredbe (ES) št. 1907/2006, da se izključi namerna uporaba.

(7)

Dajanje na trg in uporaba pentabromodifenil etra in oktabromodifenil etra je v Uniji omejena na podlagi Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006, ki določa zgornjo mejo koncentracije 0,1 masnega %, pod katero spojina ni omejena. Na COP4 je bila sprejeta odločitev, da se navedejo sorodne snovi v tržnih oblikah pentabromodifenil etrov in oktabromodifenil etrov, ki imajo značilnosti obstojnih organskih onesnaževal. Zaradi usklajenosti se mora navajanje v Uredbi (ES) št. 850/2004 zgledovati po pristopu v Prilogi XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 za tiste derivate, za katere je bilo na COP4 ugotovljeno, da imajo značilnosti obstojnih organskih onesnaževal; zato je treba derivate heksabromodifenil etra, heptabromodifenil etra, tetrabromodifenil etra in pentabromodifenil etra navesti v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 850/2004.

(8)

Določbe člena 4(1)(b) Uredbe (ES) št. 850/2004 v zvezi s snovmi, ki se pojavljajo kot nenamerna sled onesnaževala je treba opredeliti za polibromirane difenil etre (poliBDE), da se zagotovita usklajeno izvrševanje in nadzor navedene uredbe ob hkratnem zagotavljanju skladnosti s Konvencijo. Ta uredba mora določiti trdno zgornjo mejo za določanje nenamernih sledi onesnaževal glede poliBDE v snoveh, pripravkih in izdelkih. Dokler niso na voljo dodatne informacije in pregled Komisije v skladu s cilji te uredbe, morajo zgornje meje za poliBDE iz Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 v izdelkih, proizvedenih iz recikliranih materialov, omejiti uporabo poliBDE na raven nenamernih sledi onesnaževal, pod katero smiselna uporaba poliBDE ni mogoča ob zagotavljanju nadzora in izvrševanja z obstoječimi metodami. Ta uredba mora za poliBDE kot snovi, v pripravkih ali izdelkih določiti zgornjo omejitev na podobni ravni.

(9)

Treba je navesti, da se prepoved iz člena 3 Uredbe (ES) št. 850/2004 ne uporablja za člene, ki zajemajo poliBDE in PFOS, ki so že v uporabi na datum začetka veljavnosti te uredbe.

(10)

DDT in heksaklorocikloheksan (HCH), vključno z lindanom, je treba navesti brez odstopanj. Del A Priloge I k Uredbi (ES) št. 850/2004 državam članicam dovoljuje, da obdržijo obstoječo proizvodnjo in uporabo DDT za proizvodnjo dikofola. Trenutno nobena država članica ne uporablja tega odstopanja. Poleg tega je bila vključitev dikofola v Prilogo I k Direktivi 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet (5) ter v Direktivo Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (6) zavrnjena. To odstopanje je zato treba črtati. HCH, vključno z lindanom, je naveden v delu B Priloge I Uredbe (ES) št. 850/2004 z dvema posebnima odstopanjema za nekatere posebne uporabe. Odstopanji sta prenehali veljati 1. septembra 2006 in 31. decembra 2007 ter ju je zato treba črtati.

(11)

V skladu s odločitvami COP4 je treba pentaklorobenzen dodati v prilogi I in II k Uredbi (ES) št. 850/2004, tako da začnejo zanj veljati splošna prepoved in določbe o zmanjšanju izpustov iz Uredbe. Klordekon in heksabromobifenil je treba prestaviti v del A Priloge I, saj sta zdaj navedena v obeh mednarodnih instrumentih.

(12)

V skladu s členom 22 Konvencije začnejo spremembe prilog A, B in C h Konvenciji veljati eno leto po datumu, ko depozitar seznani pogodbenice s sprejetjem sprememb, torej 26. avgusta 2010. Zato in zaradi usklajenosti se mora ta uredba uporabljati od istega datuma. Ta uredba mora torej začeti veljati nemudoma.

(13)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega z Direktivo 67/548/EGS –