This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 32009R0428
Council Regulation (EC) No 428/2009 of 5 May 2009 setting up a Community regime for the control of exports, transfer, brokering and transit of dual-use items (recast)
Uredba Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo (prenovitev)
Uredba Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo (prenovitev)
UL L 134, 29.5.2009, p. 1–269
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV) Dokument je bil objavljen v posebni izdaji.
(HR)
In force: This act has been changed. Current consolidated version: 07/10/2021
29.5.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 134/1 |
UREDBA SVETA (ES) št. 428/2009
z dne 5. maja 2009
o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo
(prenovitev)
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 133 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba Sveta (ES) št. 1334/2000 z dne 22. junija 2000 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza blaga in tehnologije z dvojno rabo (1) je bila večkrat bistveno spremenjena. Predvidene so dodatne spremembe, zato jo je treba zaradi jasnosti prenoviti. |
(2) |
Blago z dvojno rabo (tudi programska oprema in tehnologija) bi moralo biti učinkovito nadzorovano pri izvozu iz Evropske skupnosti. |
(3) |
Potreben je učinkovit skupni sistem nadzora izvoza blaga z dvojno rabo, da se zagotovi spoštovanje mednarodnih obveznosti in odgovornosti držav članic in Evropske unije (EU), predvsem glede neširjenja orožja. |
(4) |
Skupni sistem nadzora in usklajene politike za izvajanje in spremljanje v vseh državah članicah so osnovni pogoj za prosti pretok blaga z dvojno rabo znotraj Skupnosti. |
(5) |
Za odločanje o individualnih, globalnih ali nacionalnih splošnih izvoznih dovoljenjih, dovoljenjih za posredniške storitve, o tranzitu neskupnostnega blaga z dvojno rabo ali dovoljenjih za prenos blaga z dvojno rabo iz Priloge IV znotraj Skupnosti so odgovorni državni organi. Nacionalne določbe in odločitve v zvezi z izvozom blaga z dvojno rabo morajo biti sprejete v okviru skupne trgovinske politike in še zlasti Uredbe Sveta (EGS) št. 2603/69 z dne 20. decembra 1969 o skupnih pravilih za izvoz (2). |
(6) |
Odločitve o posodobitvi skupnega seznama blaga z dvojno rabo, za katere velja nadzor izvoza, morajo biti skladne z obveznostmi in zavezami, ki so jih sprejele države članice s pristopom k ustreznim mednarodnim režimom o neširjenju orožja in dogovorom o nadzoru izvoza ali z ratifikacijo ustreznih mednarodnih pogodb. |
(7) |
Skupni seznami blaga z dvojno rabo, namembnih krajev in smernic so bistveni elementi učinkovitega režima za nadzor izvoza. |
(8) |
Prenos programske opreme in tehnologije prek elektronskih medijev, telefaksa ali telefona na območja zunaj Skupnosti bi prav tako moral biti nadzorovan. |
(9) |
Posebno pozornost je treba posvetiti ponovnemu izvozu in končni uporabi. |
(10) |
22. septembra 1998 so predstavniki držav članic in Evropske komisije podpisali dodatne protokole k posameznim sporazumom o zaščitnih ukrepih, sklenjenih med državami članicami, Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in Mednarodno agencijo za atomsko energijo, ki poleg drugih ukrepov zavezujejo države članice, da dajo podatke o navedeni opremi in nejedrskem materialu. |
(11) |
Skupnost je sprejela sklop carinskih pravil, vsebovanih v Uredbi Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (3) (v nadaljnjem besedilu „carinski zakonik Skupnosti“) in Uredbi Komisije (EGS) št. 2454/93 (4) o izvajanju Uredbe (EGS) št. 2913/92, ki med drugim vsebuje določbe, ki se nanašajo na izvoz in ponovni izvoz blaga. Ta uredba ne omejuje pooblastil, podeljenih s carinskim zakonikom Skupnosti ali v skladu z njim in z njegovimi izvedbenimi določbami. |
(12) |
Države članice v okviru in v skladu s členom 30 Pogodbe ter dokler ni dosežena večja stopnja usklajenosti, obdržijo pravico do izvajanja nadzora nad prenosom nekaterega blaga z dvojno rabo znotraj Skupnosti, da zavarujejo javni red in javno varnost. Če je ta nadzor povezan z učinkovitostjo nadzora nad izvozom iz Skupnosti, naj bi ga Svet občasno preverjal. |
(13) |
Za zagotovitev pravilne uporabe te uredbe bi vsaka država članica morala sprejeti ukrepe, s katerimi bi pristojni organi dobili ustrezna pooblastila. |
(14) |
Voditelji držav ali vlad EU so junija 2003 sprejeli akcijski načrt o neširjenju orožja za množično uničevanje (Solunski akcijski načrt). Ta akcijski načrt je dopolnila Strategija EU proti širjenju orožja za množično uničevanje, ki jo je Evropski svet sprejel 12. decembra 2003. Evropska unija mora v skladu s poglavjem III te strategije uporabiti vse svoje instrumente za preprečevanje, odvračanje, ustavitev in po možnosti ukinitev programov širjenja orožja, ki vzbujajo zaskrbljenost na svetovni ravni. Pododstavek 30.A(4) tega poglavja se izrecno sklicuje na krepitev politik in praks v zvezi z nadzorom izvoza. |
(15) |
Resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov 1540, ki je bila sprejeta 28. aprila 2004, določa, da vse države sprejmejo in uveljavijo učinkovite ukrepe za vzpostavitev notranjega nadzora za preprečevanje širjenja jedrskega, kemičnega ali biološkega orožja in njegovih nosilcev, vključno z uvedbo ustreznega nadzora nad s tem povezanimi materiali, ter v ta namen med drugim uvedejo nadzor tranzita in posredovanja. S tem povezani materiali so materiali, oprema, blago in tehnologija iz ustreznih večstranskih pogodb in dogovorov ali z nacionalnih kontrolnih seznamov, ki bi se lahko uporabili za oblikovanje, razvoj, proizvodnjo ali uporabo jedrskega, kemičnega ali biološkega orožja in njegovih nosilcev. |
(16) |
Ta uredba vključuje blago, ki le prečka ozemlje Skupnosti, to je blago, za katerega ni določena druga carinsko dovoljena obravnava ali uporaba kakor zunanji tranzitni postopek oziroma ki se samo uvrsti v prosto carinsko cono ali prosto carinsko skladišče in ga ni treba vnesti v predpisano evidenco blaga. Zato bi bilo treba organom držav članic omogočiti, da glede na posamezen primer prepovejo tranzit neskupnostnega blaga z dvojno rabo, če obveščevalne službe ali drugi viri dokažejo utemeljen sum, da je ali je lahko blago kot celota ali po delih namenjeno za širjenje orožja za množično uničevanje ali njegovih nosilcev. |
(17) |
Uvesti pa bi bilo treba tudi nadzor nad posredniškimi storitvami, če so pristojni nacionalni organi posrednika obvestili ali ta sam domneva, da bi se lahko posredovano blago v tretji državi uporabilo za proizvodnjo orožja za množično uničevanje ali njegovo dostavo. |
(18) |
Zaželeno je doseči enotni in dosledni nadzor po vsej EU, da bi spodbujali varnost EU in mednarodno varnost ter zagotovili enake pogoje za izvoznike EU. V skladu s priporočili Solunskega akcijskega načrta in pozivi iz Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje je torej ustrezno razširiti obseg posvetovanj med državami članicami, preden izdajo izvozno dovoljenje. Ena od prednosti takšnega pristopa bi bilo denimo zagotovilo, da izvoz iz ene države članice ne bi ogrozil bistvenih varnostnih interesov druge države članice. Z večjo konvergenco pogojev za izvajanje nacionalnih nadzorov blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu v tej uredbi, in uskladitvijo pogojev za uporabo različnih vrst dovoljenj, ki se lahko izdajo v skladu s to uredbo, bi zagotovili enotnejše in doslednejše izvajanje nadzora. Z boljšo opredelitvijo neopredmetenega prenosa tehnologije, ki bi vključevala dajanje na voljo nadzorovanje tehnologije osebam izven EU, bi podprli prizadevanje za spodbujanje varnosti, to pa bi zagotovili tudi z nadaljnjim usklajevanjem načinov za izmenjavo občutljivih informacij med državami članicami in z načini izmenjave informacij v mednarodnih režimih za nadzor izvoza, zlasti z zagotovitvijo možnosti vzpostavitve varnega elektronskega sistema za izmenjavo informacij med državami članicami. |
(19) |
Vsaka država članica bi morala določiti učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni za kršitve določb te uredbe – |
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
POGLAVJE I
PREDMET IN OPREDELITEV POJMOV
Člen 1
Ta uredba vzpostavlja režim Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo.
Člen 2
Za namene te uredbe:
1. |
„blago z dvojno rabo“ pomeni blago, vključno s programsko opremo in tehnologijo, ki se lahko uporablja v civilne in tudi v vojaške namene, vključuje pa tudi vse blago, ki se lahko uporabi tako za neeksplozivno uporabo kot tudi za kakršno koli uporabo pri izdelavi jedrskega orožja ali drugih eksplozivnih jedrskih naprav; |
2. |
„izvoz“ pomeni:
|
3. |
„izvoznik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo ali mešano družbo:
Če ima v skladu s pogodbo, ki je podlaga za izvoz, pravico razpolaganja z blagom z dvojno rabo oseba s sedežem zunaj Skupnosti, se kot izvoznik upošteva pogodbena stranka s sedežem v Skupnosti; |
4. |
„izvozna deklaracija“ pomeni listino, s katero oseba v predpisani obliki in na predpisan način napove, da želi začeti izvozni postopek za blago z dvojno rabo; |
5. |
„posredniške storitve“ pomenijo:
Za namene te uredbe so iz te opredelitve izključene pomožne storitve. Pomožne storitve so prevoz, finančne storitve, zavarovanje ali pozavarovanje ali splošno oglaševanje ali promocija; |
6. |
„posrednik“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo ali mešano družbo s prebivališčem oziroma sedežem v državi članici Skupnosti, ki opravlja dejavnosti iz točke 5 iz Skupnosti na ozemlje tretje države; |
7. |
„tranzit“ pomeni prevoz neskupnostnega blaga z dvojno rabo, ki vstopa in se prevaža prek carinskega ozemlja Skupnosti, namembni kraj pa je zunaj Skupnosti; |
8. |
„individualno izvozno dovoljenje“ pomeni dovoljenje, izdano določenemu izvozniku za enega končnega uporabnika ali prejemnika v tretji državi, ki zajema eno ali več vrst blaga z dvojno rabo; |
9. |
„splošno izvozno dovoljenje Skupnosti“ pomeni izvozno dovoljenje za izvoz v določene namembne države, ki je na voljo vsem izvoznikom, ki spoštujejo njegove pogoje uporabe, kakor so navedeni v Prilogi II; |
10. |
„globalno izvozno dovoljenje“ pomeni dovoljenje, izdano določenemu izvozniku za neko vrsto ali kategorijo blaga z dvojno rabo, ki lahko velja za izvoz enemu ali več natančno določenim končnim uporabnikom in/ali v eni ali več natančno določenih tretjih državah; |
11. |
„nacionalno splošno izvozno dovoljenje“ pomeni izvozno dovoljenje, izdano v skladu s členom 9(2), kakor ga določi nacionalna zakonodaja v skladu s členom 9 in Prilogo IIIc; |
12. |
„carinsko območje Evropske unije“ pomeni območje v smislu člena 3 carinskega zakonika Skupnosti; |
13. |
„neskupnostno blago z dvojno rabo“ pomeni blago, ki ima status neskupnostnega blaga v smislu člena 4(8) carinskega zakonika Skupnosti. |
POGLAVJE II
PODROČJE UPORABE
Člen 3
1. Za izvoz blaga z dvojno rabo iz Priloge I je potrebno dovoljenje.
2. V skladu s členom 4 ali členom 8 se dovoljenje lahko zahteva tudi za izvoz določenega blaga, ki ni vsebovano v Prilogi I, v vsa ali le nekatere namembne kraje.
Člen 4
1. Dovoljenje je potrebno za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I, če so pristojni organi države članice, v kateri ima izvoznik svoj sedež, obvestili izvoznika, da je ali bi lahko bilo to blago kot celota ali po delih namenjeno za uporabo v zvezi z razvojem, proizvodnjo, rokovanjem, upravljanjem, vzdrževanjem, skladiščenjem, odkrivanjem, identifikacijo ali širjenjem kemičnega, biološkega ali jedrskega orožja ali drugih eksplozivnih jedrskih naprav ali z razvojem, proizvodnjo, vzdrževanjem ali skladiščenjem izstrelkov, sposobnih nositi takšno orožje.
2. Dovoljenje je potrebno tudi za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I, če ima država nakupa oziroma namembna država embargo na orožje, uveden s skupnim stališčem ali skupnim ukrepom, ki ga sprejme Svet, ali s sklepom Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ali embargo na orožje, ki je uveden z zavezujočo resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov, in če so organi iz odstavka 1 obvestili izvoznika, da so ali bi lahko bili ti izdelki kot celota ali po delih namenjeni za končno vojaško uporabo. Za namene tega odstavka „vojaška uporaba“ pomeni:
(a) |
vključitev v vojaške izdelke s seznama vojaškega blaga držav članic; |
(b) |
uporabo proizvodnih, testnih ali analiznih naprav in njihovih delov za razvoj, proizvodnjo ali vzdrževanje vojaških izdelkov s prej omenjenega seznama; |
(c) |
uporabo kakršnih koli nedokončanih izdelkov v obratu za proizvodnjo vojaških izdelkov, navedenih v prej omenjenem seznamu. |
3. Dovoljenje je potrebno tudi za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I, če so organi iz odstavka 1 obvestili izvoznika, da je ali bi lahko bilo to blago kot celota ali po delih namenjeno za uporabo za dele ali sestavine vojaških izdelkov, navedenih v nacionalnem seznamu vojaškega blaga, ki so bili izvoženi iz ozemlja te države članice brez dovoljenja ali je bilo kršeno dovoljenje, predpisano z nacionalno zakonodajo te države članice.
4. Če je izvozniku znano, da je blago z dvojno rabo, ki ga namerava izvoziti in ki ni navedeno v Prilogi I, kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz odstavkov 1, 2 in 3, mora o tem obvestiti organe iz odstavka 1, ki bodo odločili, ali je za tak izvoz potrebno dovoljenje.
5. Države članice lahko sprejmejo ali obdržijo svoje predpise, ki zahtevajo dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I, če ima izvoznik razloge za sum, da je ali bi lahko bilo to blago kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz odstavka 1.
6. Država članica, ki pri izvajanju določb iz odstavkov 1 do 5 naloži obveznost dovoljenja za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I, po potrebi o tem obvesti druge države članice in Komisijo. Druge države članice to informacijo ustrezno upoštevajo in o tem obvestijo svoje carinske uprave ali druge ustrezne državne organe.
7. Določbe člena 13(1), (2) in (5) do (7) se uporabljajo v primerih, ko gre za blago z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I.
8. Ta uredba ne vpliva na pravico držav članic, da sprejmejo nacionalne ukrepe v skladu s členom 11 Uredbe (EGS) št. 2603/69.
Člen 5
1. Za opravljanje posredniških storitev za blago z dvojno rabo iz Priloge I je potrebno dovoljenje, če so pristojni organi države članice, v kateri je posrednikovo prebivališče ali sedež, posrednika obvestili, da je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno eni od uporab iz člena 4(1). Če je posrednik seznanjen, da je blago z dvojno rabo iz Priloge I, za katerega ponuja posredniške storitve, kot celota ali po delih namenjeno eni od uporab iz člena 4(1), mora o tem obvestiti pristojne organe, ki bodo odločili, ali je za take posredniške storitve potrebno dovoljenje.
2. Država članica lahko uporabo odstavka 1 razširi na blago z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, za uporabe iz člena 4(1) in na blago z dvojno rabo za končno vojaško uporabo in namembne kraje iz člena 4(2).
3. Država članica lahko sprejme ali ohrani nacionalno zakonodajo, ki določa, da je dovoljenje potrebno za posredništvo pri blagu z dvojno rabo, če ima posrednik razloge za sum, da je ali je lahko to blago namenjeno eni od uporab iz člena 4(1).
4. Določbe člena 8(2), (3) in (4) se uporabljajo za nacionalne ukrepe iz odstavkov 2 in 3 tega člena.
Člen 6
1. Pristojni organi države članice, preko katere poteka tranzit, lahko prepovejo tranzit neskupnostnega blaga z dvojno rabo iz Priloge I, če je ali je lahko to blago kot celota ali po delih namenjeno uporabam iz člena 4(1). Države članice pri odločanju o takšni prepovedi upoštevajo obveznosti in zaveze, ki so jih sprejele kot pogodbenice mednarodnih pogodb ali kot članice mednarodnih režimov neširjenja orožja.
2. Pred sprejetjem odločitve o morebitni prepovedi tranzita lahko država članica določi, da lahko njeni pristojni organi v posameznih primerih zahtevajo dovoljenje za določen tranzit blaga z dvojno rabo iz Priloge I, če je ali je lahko blago kot celota ali po delih namenjeno uporabam iz člena 4(1).
3. Država članica lahko razširi uporabo odstavka 1 na blago z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, za uporabe iz člena 4(1) in blago z dvojno rabo za končno vojaško uporabo in namembne kraje iz člena 4(2).
4. Določbe člena 8(2), (3) in (4) se uporabljajo za nacionalne ukrepe iz odstavkov 2 in 3 tega člena.
Člen 7
Ta uredba se ne uporablja za opravljanje storitev ali prenos tehnologije, če to vključuje prehod oseb prek državne meje.
Člen 8
1. Država članica zaradi javne varnosti ali spoštovanja človekovih pravic lahko prepove oziroma uvede obvezno dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I.
2. Države članice obvestijo Komisijo o ukrepih, ki so jih sprejele v skladu z odstavkom 1, takoj po sprejetju in navedejo natančne razloge zanje.
3. Države članice Komisijo takoj obvestijo tudi o vseh spremembah ukrepov, sprejetih v skladu z odstavkom 1.
4. Komisija ukrepe, o katerih je obveščena v skladu z odstavkoma 2 in 3, objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.
POGLAVJE III
IZVOZNO DOVOLJENJE IN DOVOLJENJE ZA POSREDNIŠKE STORITVE
Člen 9
1. Ta uredba določa splošno izvozno dovoljenje Skupnosti za izvoz, naveden v Prilogi II.
2. Dovoljenje za vsak drug izvoz, ki je potrebno v skladu s to uredbo, izdajo pristojni organi države članice, v kateri ima izvoznik svoj sedež. To dovoljenje je ob upoštevanju omejitev iz odstavka 4 lahko individualno, globalno ali splošno.
Vsa dovoljenja veljajo po vsej Skupnosti.
Izvozniki predložijo pristojnim organom vse ustrezne informacije, potrebne pri njihovih zahtevkih za pridobitev individualnega in globalnega izvoznega dovoljenja, in s tem pristojnim nacionalnim organom zagotovijo popolne informacije, zlasti o končnem uporabniku, namembni državi in končni uporabi izvoženega blaga. Po potrebi je dovoljenje lahko pogojeno z izjavo o končni uporabi.
3. Države članice zahtevke za individualna ali globalna dovoljenja obravnavajo v časovnem roku, ki se določi z nacionalnim pravom ali prakso.
4. Nacionalna splošna izvozna dovoljenja:
(a) |
ne veljajo za blago iz dela 2 Priloge II; |
(b) |
se opredelijo z nacionalnim pravom ali prakso. Uporabljajo jih lahko vsi izvozniki s sedežem ali prebivališčem v državi članici izdaje teh dovoljenj, če izpolnjujejo zahteve iz te uredbe in dopolnilne nacionalne zakonodaje. Izdajo se v skladu z navedbami iz Priloge IIIc ter v skladu z nacionalnim pravom ali prakso. Države članice nemudoma obvestijo Komisijo o vseh izdanih ali spremenjenih nacionalnih splošnih izvoznih dovoljenjih. Komisija ta obvestila objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije; |
(c) |
se ne smejo uporabljati, če so organi obvestili izvoznika, da je ali je lahko zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno eni od uporab iz odstavkov 1 in 3 člena 4 ali iz odstavka 2 člena 4 v državi, ki ima embargo na orožje, vzpostavljen s skupnim stališčem ali skupnim ukrepom Sveta ali sklepom OVSE, oziroma ima embargo na orožje, uveden z zavezujočo resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov, ali če je izvoznik seznanjen, da je blago namenjeno navedenim uporabam. |
5. Države članice v svojih nacionalnih predpisih obdržijo ali uvedejo možnost izdaje globalnega izvoznega dovoljenja.
6. Države članice predložijo Komisiji seznam državnih organov, pooblaščenih za:
(a) |
izdajo izvoznih dovoljenj za blago z dvojno rabo; |
(b) |
odločanje o prepovedi tranzita neskupnostnega blaga z dvojno rabo v skladu s to uredbo. |
Komisija objavi seznam teh organov v seriji C Uradnega lista Evropske unije.
Člen 10
1. Dovoljenja za posredniške storitve iz te uredbe izdajo pristojni organi države članice, v kateri ima posrednik prebivališče ali sedež. Ta dovoljenja se izdajo za določeno količino določenega blaga, ki se giblje med dvema ali več tretjimi državami. Jasno je treba opredeliti lokacijo blaga v tretji državi porekla, končnega uporabnika in njegovo točno lokacijo. Dovoljenja veljajo v vsej Skupnosti.
2. Posredniki predložijo pristojnim organom vse ustrezne informacije, potrebne pri njihovih zahtevkih za pridobitev dovoljenja za posredniške storitve v skladu s to uredbo, zlasti podrobne podatke o lokaciji blaga z dvojno rabo v tretji državi porekla, jasen opis blaga in količine, podatke o tretjih strankah, udeleženih pri poslu, namembni tretji državi, končnem uporabniku v tej državi in njegovi točni lokaciji.
3. Države članice zahtevke za dovoljenja za posredniške storitve obravnavajo v časovnem roku, ki se določi z nacionalnim pravom ali prakso.
4. Države članice predložijo Komisiji seznam organov, pooblaščenih za izdajanje dovoljenj za opravljanje posredniških storitev v skladu s to uredbo. Komisija seznam teh organov objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.
Člen 11
1. Če se blago z dvojno rabo, za katerega je vložen zahtevek za individualno izvozno dovoljenje za namembni kraj, ki ni naveden v Prilogi II, ali za kateri koli namembni kraj pri blagu z dvojno rabo iz Priloge IV, nahaja ali se bo nahajalo v eni ali več državah članicah, od katerih nobena ni država, kjer je bil vložen zahtevek, se to dejstvo navede v zahtevku. Pristojni organi države članice, ki so prejeli zahtevek za izdajo dovoljenja, se takoj posvetujejo s pristojnimi organi ustrezne države ali držav članic in jim zagotovijo ustrezne podatke. Pozvana država ali države članice v desetih delovnih dneh sporoči(-jo) vse pridržke, ki jih ima(-jo) ali bi jih lahko imela(-e) glede izdaje takega dovoljenja in so zavezujoči za državo članico, v kateri je bil vložen zahtevek.
Če v desetih delovnih dneh ne prejmejo nobenega pridržka, se šteje, da pozvana država ali države članice nima(-jo) pridržkov.
V izjemnih primerih lahko vsaka pozvana država članica prosi za podaljšanje 10-dnevnega roka. Podaljšanje pa ne sme biti daljše od 30 delovnih dni.
2. Če bi neki izvoz utegnil ogrožati bistvene varnostne interese ene države članice, lahko ta zaprosi drugo državo članico, da ne izda izvoznega dovoljenja ali, če je bilo dovoljenje že izdano, zaprosi za njegovo razveljavitev, odlog izvršitve, spremembo ali preklic. Zaprošena država članica z državo članico prosilko takoj začne nezavezujoča posvetovanja, ki se morajo končati v desetih delovnih dneh. Če se zaprošena država članica odloči, da izda dovoljenje, mora o tem uradno in prek elektronskega sistema iz člena 13(6) obvestiti Komisijo in druge države članice.
Člen 12
1. Države članice pri odločanju o izdaji individualnega ali globalnega izvoznega dovoljenja ali izdaji dovoljenja za posredniške storitve v skladu s to uredbo upoštevajo vse s tem povezane dejavnike, ki vključujejo:
(a) |
obveznosti in zaveze, ki jih je sprejela posamezna država članica s pristopom k ustreznim mednarodnim režimom o neširjenju orožja in dogovorom o nadzoru izvoza ali pa z ratifikacijo ustreznih mednarodnih pogodb; |
(b) |
njihove obveznosti v zvezi s sankcijami, uvedenimi s skupnim stališčem ali skupnim ukrepom, ki ga sprejme Svet, ali z odločbo OVSE ali zavezujočo resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov; |
(c) |
vprašanja nacionalne zunanje in varnostne politike, vključno s tistimi, ki so zajeta v Skupnem stališču Sveta 2008/944/SZVP z dne 8. decembra 2008, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme (5); |
(d) |
vprašanja v zvezi z nameravano končno uporabo in nevarnostjo preusmeritve. |
2. Države članice pri proučevanju zahtevka za globalno izvozno dovoljenje poleg meril iz odstavka 1 upoštevajo tudi, ali je izvoznik pri vložitvi zahtevka za dovoljenje uporabil sorazmerna in ustrezna sredstva ter postopke za zagotovitev skladnosti z določbami in cilji te uredbe ter roki in pogoji za dovoljenje.
Člen 13
1. Pristojni organi držav članic lahko v skladu s to uredbo zavrnejo izdajo izvoznega dovoljenja in lahko razveljavijo, odložijo izvršitev, spremenijo ali prekličejo že izdano izvozno dovoljenje. Če izvozno dovoljenje zavrnejo, razveljavijo, odložijo izvršitev, bistveno omejijo ali prekličejo ali če so sklenili, da se načrtovani izvoz ne odobri, o tem uradno obvestijo pristojne organe drugih držav članic ter Komisijo in jim posredujejo ustrezne informacije. Če pristojni organi države članice odložijo izvršitev izvoznega dovoljenja, ob koncu obdobja odloga izvršitve o končni oceni seznanijo države članice in Komisijo.
2. Pristojni organi držav članic preverijo zavrnjena dovoljenja, o katerih so bili v treh letih po predložitvi uradnega obvestila uradno obveščeni v skladu z odstavkom 1, in jih razveljavijo, spremenijo ali obnovijo. Pristojni organi držav članic o rezultatih pregleda čimprej obvestijo pristojne organe drugih držav članic in Komisijo. Če se zavrnitev ne razveljavi, ostane veljavna.
3. Pristojni organi držav članic nemudoma obvestijo države članice in Komisijo o svojih odločitvah o prepovedi tranzita blaga z dvojno rabo iz Priloge I, sprejetih v skladu s členom 6. Ta obvestila zajemajo vse ustrezne informacije, vključno z razvrstitvijo blaga, njegovimi tehničnimi parametri, namembno državo in končnim uporabnikom.
4. Odstavka 1 in 2 se uporabljata tudi za dovoljenja za posredniške storitve.
5. Preden pristojni organi države članice v skladu s to uredbo izdajo dovoljenje za izvoz ali posredniške storitve ali odločijo o tranzitu, preučijo vse obstoječe zavrnitve ali odločitve o prepovedi tranzita blaga z dvojno rabo iz Priloge I, sprejete v skladu s to uredbo, da ugotovijo, ali so pristojni organi druge države članice ali več drugih držav članic zavrnili dovoljenje ali tranzit za skoraj povsem enak posel (to je za blago s skoraj identičnimi parametri ali tehničnimi lastnostmi za istega končnega uporabnika ali prejemnika). Najprej se posvetujejo s pristojnimi organi države članice ali držav članic, ki so izdali takšno zavrnitev ali takšne zavrnitve ali odločitve o prepovedi tranzita, kakor to določata odstavka 1 in 3. Če se pristojni organi države članice po takšnem posvetovanju odločijo izdati dovoljenje ali dovoliti tranzit, o tem obvestijo pristojne organe drugih držav članic in Komisijo ter svojo odločitev obrazložijo z vsemi ustreznimi informacijami.
6. Vsa obvestila iz tega člena se pošljejo prek varnih elektronskih sredstev, vključno prek varnega sistema, ki se lahko vzpostavi v skladu s členom 19(4).
7. Vse informacije, izmenjane v skladu z določbami tega člena, so v skladu z določbami člena 19(3), (4) in (6) o zaupnosti takšnih informacij.
Člen 14
1. Vsa individualna in globalna izvozna dovoljenja in dovoljenja za posredniške storitve se izdajo v pisni obliki ali z elektronskimi sredstvi na obrazcih, ki vsebujejo vsaj vse elemente iz vzorca iz prilog IIIa in IIIb in sicer v enakem vrstnem redu.
2. Na zahtevo izvoznikov se globalna izvozna dovoljenja, ki vsebujejo količinske omejitve, razdelijo.
POGLAVJE IV
USKLAJEVANJE SEZNAMA BLAGA Z DVOJNO RABO
Člen 15
1. Seznam blaga z dvojno rabo iz Priloge I se uskladi z ustreznimi obveznostmi in zavezami ter z vsako njihovo spremembo, ki so jih v zvezi s tem sprejele države članice s pristopom k mednarodnim režimom o neširjenju orožja in k dogovorom o nadzoru izvoza, ali pa z ratifikacijo ustreznih mednarodnih pogodb.
2. Priloga IV, ki spada pod Prilogo I, se posodobi glede na člen 30 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, in sicer zaradi javnega reda in javnih varnostnih interesov držav članic.
POGLAVJE V
CARINSKI POSTOPKI
Člen 16
1. Pri opravljanju formalnosti za izvoz blaga z dvojno rabo pri carinskem uradu, pristojnem za obdelavo carinske deklaracije, izvoznik predloži dokazilo, da so pridobljena vsa potrebna izvozna dovoljenja.
2. Od izvoznika se lahko zahteva prevod predloženih dokaznih dokumentov v uradni jezik države članice, v kateri se vloži deklaracija.
3. Brez vpliva na pooblastila, ki jih država članica dobi s carinskim zakonikom Skupnosti in v skladu z njim, lahko postopek izvoza s svojega ozemlja tudi odloži za obdobje, ki ni daljše od obdobja iz odstavka 4, ali po potrebi drugače prepreči, da bi blago z dvojno rabo iz Priloge I, za katero obstaja veljavno izvozno dovoljenje, zapustilo Skupnost prek njenega ozemlja, če ima razloge za sum, da:
(a) |
pri izdaji dovoljenja niso bili upoštevani vsi potrebni podatki, ali |
(b) |
so se od izdaje dovoljenja materialne okoliščine bistveno spremenile. |
4. V primeru iz odstavka 3 se takoj posvetuje s pristojnimi organi države članice, ki so izdali izvozno dovoljenje, da bi lahko ukrepala v skladu s členom 13(1). Če se ti pristojni organi odločijo, da dovoljenje ostane veljavno, odgovorijo v desetih delovnih dneh, v izjemnih okoliščinah pa lahko zahtevajo podaljšanje tega roka na 30 delovnih dni. V takem primeru oziroma če ni odgovora v desetih oziroma 30 dneh, se blago z dvojno rabo takoj sprosti. Država članica, ki je izdala dovoljenje, obvesti druge države članice in Komisijo.
Člen 17
1. Države članice lahko določijo, da se smejo carinske formalnosti za izvoz blaga z dvojno rabo opravljati samo pri carinskih uradih, ki so za to pooblaščeni.
2. Države članice, ki izkoristijo možnost iz odstavka 1, sporočijo Komisiji imena pooblaščenih carinskih uradov. Komisija objavi podatke v seriji C Uradnega lista Evropske unije.
Člen 18
Določbe členov 843 in 912a do 912g Uredbe (EGS) št. 2454/93 veljajo za omejitve v zvezi z izvozom, ponovnim izvozom in izhodom s carinskega območja, ko gre za blago z dvojno rabo, za katero je po tej uredbi pri izvozu potrebno dovoljenje.
POGLAVJE VI
UPRAVNO SODELOVANJE
Člen 19
1. Države članice v sodelovanju s Komisijo sprejmejo ustrezne ukrepe za vzpostavitev neposrednega sodelovanja in izmenjave podatkov med pristojnimi organi, zlasti za preprečitev nevarnosti, da bi morebitna neskladja pri izvajanju nadzora nad izvozom blaga z dvojno rabo lahko vodila v preusmeritev trgovskih tokov, ki bi povzročila težave eni ali več državam članicam.
2. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za vzpostavitev neposrednega sodelovanja in izmenjave podatkov med pristojnimi organi, da bi izboljšali učinkovitost režima Skupnosti za nadzor izvoza. Take informacije lahko zajemajo:
(a) |
podrobne podatke o izvoznikih, ki so z nacionalnimi sankcijami izgubili pravico do uporabe nacionalnih splošnih izvoznih dovoljenj ali splošnih izvoznih dovoljenj Skupnosti; |
(b) |
podatke o občutljivih končnih uporabnikih, osebah, vpletenih v sumljive dejavnosti v zvezi z javnimi naročili in, če so na voljo, o poteh prevoza. |
3. Uredba Sveta (ES) št. 515/97 z dne 13. marca 1997 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje (6) ter zlasti določbe o zaupnosti podatkov se smiselno uporabljajo ne glede na člen 23 te uredbe.
4. Varen in šifriran sistem za izmenjavo informacij med državami članicami in po potrebi s Komisijo lahko vzpostavi Komisija po posvetovanju z usklajevalno skupino za blago z dvojno rabo, vzpostavljeno v skladu s členom 23.
5. Za pripravo smernic za izvoznike in posrednike bodo pristojne države članice, v katerih imajo ti prebivališče ali sedež. Tudi Komisija in Svet lahko subjektom iz te uredbe zagotovita smernice in/ali priporočila za najboljše prakse.
6. Obdelava osebnih podatkov poteka v skladu s pravili iz Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (7) in Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (8).
POGLAVJE VII
NADZORNI UKREPI
Člen 20
1. Izvozniki blaga z dvojno rabo morajo voditi podrobne registre ali evidence o svojih izvoznih poslih v skladu z nacionalnimi predpisi ali postopki, ki veljajo v posamezni državi članici. Ti registri ali evidence zajemajo predvsem trgovinske dokumente, kakršni so računi, seznami ladijskega blaga ter prevozni in drugi odpremni dokumenti, ki vsebujejo dovolj podatkov, da se lahko razbere:
(a) |
opis blaga z dvojno rabo; |
(b) |
količina blaga z dvojno rabo; |
(c) |
ime in naslov izvoznika in prejemnika; |
(d) |
če je znano, končna uporaba in končni uporabnik blaga z dvojno rabo. |
2. V skladu z nacionalnimi predpisi ali postopki, ki veljajo v posamezni državi članici, posredniki vodijo registre ali evidence posredniških storitev, ki spadajo v področje uporabe člena 5, da se lahko na zahtevo dokaže opis blaga z dvojno rabo, za katerega so bile zagotovljene posredniške storitve, obdobje, v katerem je bilo blago predmet takih storitev, in njihov namembni kraj ter države, ki jih te posredniške storitve zadevajo.
3. Registri ali evidence in listine iz odstavkov 1 in 2 se hranijo najmanj tri leta od konca koledarskega leta, v katerem je bil opravljen izvoz ali posredniške storitve. Na zahtevo se predložijo pristojnim organom države članice, v kateri ima izvoznik sedež ali v kateri ima posrednik sedež ali prebivališče.
Člen 21
Pravilna uporaba te uredbe se zagotovi tako, da vsaka država članica sprejme vse potrebne ukrepe, da pristojni organi lahko:
(a) |
zberejo podatke o vsakem naročilu ali poslu, ki vključuje blago z dvojno rabo; |
(b) |
ugotovijo, ali se pravilno uporabljajo ukrepi za nadzor izvoza, ki lahko vključujejo predvsem pravico do vstopa v prostore oseb, ki jih zanima neki izvozni posel, ali posrednikov, ki opravljajo posredniške storitve pod pogoji iz člena 5. |
POGLAVJE VIII
DRUGE DOLOČBE
Člen 22
1. Za blago z dvojno rabo s seznama v Prilogi IV je pri prenosih znotraj Skupnosti potrebno dovoljenje. Splošno dovoljenje ne zajema blaga iz dela 2 Priloge IV.
2. Država članica lahko uvede obvezno dovoljenje za prenos drugega blaga z dvojno rabo s svojega ozemlja v drugo državo članico v primerih, če ob prenosu:
— |
izvajalec ve, da je to blago namenjeno končnemu namembnemu kraju zunaj Skupnosti, |
— |
je v državi članici, iz katere se to blago prenaša, potrebno dovoljenje v skladu s členi 3, 4 ali 8 za izvoz tega blaga na ta končni namembni kraj in za tak neposredni izvoz z njenega ozemlja ni splošnega ali globalnega dovoljenja, |
— |
to blago v državi članici, v katero se prenaša, ne sme biti predelano ali obdelano, kakor določa člen 24 carinskega zakonika Skupnosti. |
3. Zahtevek za dovoljenje za prenos je treba vložiti v državi članici, iz katere se blago z dvojno rabo prenaša.
4. V primerih, ko je država članica, iz katere se blago prenaša, v posvetovalnem postopku iz člena 11 že odobrila naknadni izvoz blaga z dvojno rabo, se izvajalcu takoj izda dovoljenje za prenos, če se okoliščine niso bistveno spremenile.
5. Država članica, ki sprejme predpise s tako zahtevo, obvesti Komisijo in druge države članice o ukrepih, ki jih je sprejela. Komisija objavi ta podatek v seriji C Uradnega lista Evropske unije.
6. Ukrepa iz odstavkov 1 in 2 ne vključujeta izvajanja nadzora na notranjih mejah Skupnosti, ampak samo nadzor, ki se nediskriminacijsko izvaja kot del običajnih nadzornih postopkov na celotnem ozemlju Skupnosti.
7. Uporaba ukrepov iz odstavkov 1 in 2 ne sme povzročiti bolj restriktivnih pogojev za prenos blaga iz ene države članice v drugo od tistih, ki veljajo za izvoz tega blaga v tretje države.
8. Listine in evidence o prenosih blaga z dvojno rabo iz Priloge I znotraj Skupnosti se hranijo vsaj tri leta od konca koledarskega leta, v katerem je bil opravljen prenos, in se na zahtevo predložijo pristojnim organom države članice, iz katere so bili ti izdelki preneseni.
9. Država članica lahko s svojimi predpisi za tisto blago iz Skupine 5 v delu 2 Priloge I, ki ni navedeno v Prilogi IV, zahteva predložitev dodatnih podatkov svojim pristojnim organom za vsak prenos z njenega območja na območje znotraj Skupnosti.
10. V trgovinskih dokumentih, ki se nanašajo na prenose znotraj Skupnosti, ko gre za blago z dvojno rabo iz Priloge I, je jasno navedeno, da se pri izvozu iz Skupnosti nad tem blagom izvaja nadzor. Med te trgovinske dokumente sodijo zlasti vse prodajne pogodbe, potrditve naročil, fakture ali odpremnice.
Člen 23
1. Ustanovi se usklajevalna skupina za blago z dvojno rabo, ki ji predseduje predstavnik Komisije. Vsaka država članica v to skupino imenuje svojega predstavnika.
Skupina obravnava vsa vprašanja v zvezi z uporabo te uredbe, ki jih sproži predsedujoči ali predstavnik države članice.
2. Predsedujoči usklajevalne skupine za blago z dvojno rabo ali usklajevalna skupina se vedno, če meni, da je potrebno, posvetuje z izvozniki, posredniki in drugimi zadevnimi zainteresiranimi stranmi, ki jih zadeva ta uredba.
Člen 24
Vsaka država članica sprejme ustrezne ukrepe, da zagotovi pravilno uveljavitev vseh določb te uredbe. Predvsem predpiše kazni za kršitve določb te uredbe ali določb, ki so bile sprejete za njeno izvajanje. Kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.
Člen 25
Vsaka država članica obvesti Komisijo o zakonih in drugih predpisih, sprejetih na podlagi te uredbe, ter o ukrepih iz člena 24. Komisija te informacije pošlje drugim državam članicam.
Vsaka tri leta Komisija pregleda izvajanje te uredbe in Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o njeni uporabi, ki lahko vključuje predloge za njene spremembe. Države članice dajo Komisiji vse potrebne informacije za pripravo poročila.
Člen 26
Ta uredba ne vpliva na:
— |
uporabo člena 296 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, |
— |
uporabo Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo. |
Člen 27
Uredba (ES) št. 1334/2000 se razveljavi z učinkom od 27. avgusta 2009.
Pri zahtevkih za izvozna dovoljenja, vloženih pred 27. avgustom 2009, se ustrezne določbe Uredbe (ES) št. 1334/2000 še uporabljajo.
Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi VI.
Člen 28
Ta uredba začne veljati devetdeset dni po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 5. maja 2009
Za Svet
Predsednik
M. KALOUSEK
(1) UL L 159, 30.6.2000, str. 1.
(2) UL L 324, 27.12.1969, str. 25.
(3) UL L 302, 19.10.1992, str. 1.
(4) UL L 253, 11.10.1993, str. 1.
(5) UL L 335, 13.12.2008, str. 99.
(6) UL L 82, 22.3.1997, str. 1.
(7) UL L 281, 23.11.1995, str. 31.
(8) UL L 8, 12.1.2001, str. 1.
PRILOGA I
Seznam iz člena 3 te uredbe
SEZNAM BLAGA Z DVOJNO RABO
Ta seznam izvaja mednarodno dogovorjeno kontrolo blaga z dvojno rabo, vključno z Wassenaarskim sporazumom, Režimom kontrole raketne tehnologije (MTCR), Skupino držav dobaviteljic jedrskega blaga (NSG), Avstralsko skupino in Konvencijo o kemičnem orožju (CWC).
KAZALO
Pripombe
Opredelitev pojmov
Začetnice in okrajšave
Skupina 0 |
Jedrski materiali, objekti in oprema |
Skupina 1 |
Posebni materiali in z njimi povezana oprema |
Skupina 2 |
Obdelava materialov |
Skupina 3 |
Elektronika |
Skupina 4 |
Računalniki |
Skupina 5 |
Telekomunikacije in "informacijska varnost" |
Skupina 6 |
Senzorji in laserji |
Skupina 7 |
Navigacija in letalska elektronika |
Skupina 8 |
Pomorstvo |
Skupina 9 |
Zračna plovila in pogon |
SPLOŠNE OPOMBE K PRILOGI I
1. |
Za kontrolo blaga, ki je izdelano ali prirejeno za vojaško rabo, glej ustrezni seznam oziroma sezname za nadzor vojaškega blaga, ki jih vodijo posamezne države članice. Napotila v tej prilogi z navedbo "GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA" se nanašajo prav na te sezname. |
2. |
Predmet nadzora iz te priloge ne sme biti izvožen v obliki nekontroliranega blaga (vključno s postroji), ki vsebuje eno ali več kontroliranih komponent, kadar je kontrolirana komponenta oziroma kadar so kontrolirane komponente osnovni elementi tega blaga in jo oziroma jih je mogoče fizično odstraniti in porabiti za druge namene. Pri presojanju, ali naj se kontrolirana komponenta oziroma komponente obravnavajo kot osnovni element, je treba upoštevati dejavnike količine, vrednosti, potrebnega tehnološkega vložka in druge posebne okoliščine, ki lahko določijo, da so ena ali več kontroliranih komponent osnovni element blaga, ki se pošilja. |
3. |
Blago, navedeno v tej prilogi, se nanaša tako na novo kot na rabljeno blago. |
OPOMBA O JEDRSKI TEHNOLOGIJI (NTN "NUCLEAR TECHNOLOGY NOTE")
(Upoštevati v povezavi z oddelkom E skupine 0.)
"Tehnologija", ki je v neposredni povezavi z blagom iz skupine 0, je predmet nadzora v skladu z določbami skupine 0.
"Tehnologija" za "razvoj", "proizvodnjo" ali "uporabo" kontroliranega blaga ostane pod kontrolo, tudi če jo je mogoče uporabljati za nekontrolirano blago.
Odobritev izvoza blaga pomeni tudi dovoljenje, da se istemu končnemu uporabniku izvozi tudi najmanj toliko "tehnologije", kolikor jo je potrebne za vgradnjo, delovanje, vzdrževanje in popravilo blaga.
Kontrola nad prenosom "tehnologije" ne velja za "splošno znane" podatke oziroma za "temeljne znanstvene raziskave".
SPLOŠNA OPOMBA O TEHNOLOGIJI (GTN "GENERAL TECHNOLOGY NOTE")
(Upoštevati v povezavi z oddelkom E skupin 1 do 9.)
Izvoz "tehnologije", ki je "potrebna" za "razvoj", "proizvodnjo" ali za "uporabo" blaga pod kontrolo iz skupin 1 do 9, se kontrolira v skladu z določbami skupin 1 do 9.
"Tehnologija", "potrebna" za "razvoj", "proizvodnjo" ali "uporabo" blaga pod kontrolo, ostane pod kontrolo, tudi če jo je mogoče uporabiti za nekontrolirano blago.
Kontrola se ne nanaša na minimum "tehnologije", potrebne za vgradnjo, delovanje, vzdrževanje (preverjanje) in popravilo blaga, ki ni predmet nadzora ali katerega izvoz je bil dovoljen.
To ne odvezuje "tehnologije" iz točk 1E002(e), 1E002(f), 8E002(a) in 8E002(b)
Kontrola nad prenosom "tehnologije" ne velja za "splošno znane""v splošni rabi", za "temeljne znanstvene raziskave" oziroma za najnujnejše minimalne podatke, potrebne za prijavo patenta.
SPLOŠNA OPOMBA O PROGRAMSKI OPREMI (GSN "GENERAL SOFTWARE NOTE")
(Ta opomba ima prednost pred katero koli kontrolo v oddelku D skupin 0 do 9.)
Blago iz skupin 0 do 9 tega seznama ni predmet nadzora, če gre za "programsko opremo", ki je bodisi:
(a) |
splošno dostopna javnosti, ker:
Točka (a) Splošne opombe o programski opremi ne velja za "programsko opremo" iz skupine 5 – del 2 ("Informacijska varnost"). |
(b) |
"splošno znana". |
UREDNIŠKA PRAKSA V OKVIRU URADNEGA LISTA EVROPSKE UNIJE
V skladu s pravili iz odstavka 101 na strani 86 Medinstitucionalnih pravil o objavah (izdaja 1997) se za besedila v angleščini, objavljena v Uradnem listu Evropskih skupnosti:
— |
vejica uporablja za ločevanje celih števil od decimalnih števil, |
— |
cela števila podajajo v sklopih treh števk, pri čemer je vsak sklop razmejen od drugega s presledkom. |
OPREDELITEV POJMOV, UPORABLJENIH V TEJ PRILOGI
Opredelitev pojmov med ‧enojnimi narekovaji‧ so prikazane v Tehnični opombi za vsak zadevni predmet.
Opredelitve pojmov med "dvojnimi narekovaji" so naslednje:
Številka skupine je prikazana v oklepajih za opredeljenim predmetom.
|
"Točnost" (2 6), ki se navadno meri s pojmi netočnosti, pomeni največje pozitivno ali negativno odstopanje določene vrednosti od pričakovane standardne ali dejanske vrednosti. |
|
"Aktivni sistemi za krmarjenje leta" (7) so sistemi, katerih naloga je preprečiti neželeno gibanje "zrakoplova", projektila ali strukturne obremenitve z avtonomno obdelavo izhodnih podatkov večvrstnih senzorjev in posledičnim zagotavljanjem potrebnih preventivnih ukazov za izvajanje avtomatičnega krmiljenja. |
|
"Aktivna pika" (6 8) je najmanjši (posamezni) element polprevodniškega niza, ki ima fotoelektrično prenosno funkcijo, kadar je izpostavljen svetlobnemu (elektromagnetnemu) sevanju. |
|
"Prilagojeno za uporabo v vojni" (1) pomeni vse spremembe ali izločanja (kakor so spremembe čistosti, časa uporabnosti, kužnosti, lastnosti širjenja ali odpornost proti UV sevanju), ki so zasnovani za povečanje učinkovitosti pri povzročanju smrtnih primerov med ljudmi in živalmi, škode na opremi ali pridelkih oziroma v okolju. |
|
"Korigirana največja zmogljivost" (4) je korigirana največja zmogljivost, s katero izvajajo "digitalni računalniki" 64-bitna ali večja seštevanja ali množenja, in je izražena v teraflops (WT) v enotah 1012 korigiranih operacij s plavajočo vejico na sekundo. Opomba: Glej Skupino 4, Tehnična opomba. |
|
"Zrakoplov" (1 7 9) pomeni letečo napravo s fiksnimi krili, z gibljivimi krili, z rotacijskimi krili (helikopter), z nagibnim rotorjem ali nagibnimi krili. Glej tudi "civilne zrakoplove". |
|
"Z vsemi razpoložljivimi kompenzacijami" (2) pomeni vse mogoče ukrepe, ki so na voljo proizvajalcu za zmanjšanje vseh sistemskih napak pri pozicioniranju določenega modela obdelovalnega orodja. |
|
"Dodeljeno po ITU" (3 5) pomeni dodelitev frekvenčnih pasov v skladu z zadnjo izdajo ITU Pravilnika o radiokomunikacijah za primarne, dovoljene in sekundarne radijske službe. Dodatne in alternativne dodelitve niso vključene. |
|
"Naključen hod kota" (7) pomeni kotni pogrešek, ki nastane s časom zaradi belega šuma hitrosti vrtenja. (IEEE STD 528–2001) |
|
"Kotni pogrešek" (2) pomeni največjo razliko med kotnim položajem in dejanskim točno izmerjenim kotnim položajem, potem ko se pritrdilni okvir obdelovanca premakne iz začetnega položaja (gl. VDI/VDE 2617, Osnutek: 'Vrtljive mize koordinatnih merilnih strojev'). |
|
"APP" (4) je ekvivalent "korigirani največji zmogljivosti". |
|
"Asimetrični algoritem" (5) je kriptografski algoritem, ki uporablja različne matematične ključe za šifriranje (enkripcijo) in dešifriranje (dekripcijo). Splošna raba "asimetričnih algoritmov" je ključno upravljanje. |
|
"Avtomatsko sledenje cilju" (6) pomeni tehniko obdelave, ki samodejno (avtomatično) ugotavlja in v realnem času zagotavlja ekstrapolirano izhodno vrednost najverjetnejšega položaja cilja. |
|
"Povprečna izhodna moč" (6) pomeni celotno "lasersko" izhodno energijo v joulih deljeno s "trajanjem laserja" v sekundah. |
|
"Propagacijska zakasnitev osnovnih vrat" (3) pomeni vrednost zakasnitve propagacije, kakršno imajo osnovna vrata "monolitnega integriranega vezja". Za določeno ‧družino‧"monolitnih integriranih vezij" se lahko navaja kot propagacijska zakasnitev na tipična vrata dane ‧družine‧ ali kot tipična zakasnitev na vrata dane ‧družine‧. Opomba 1: "Propagacijske zakasnitve osnovnih vrat" se ne sme zamenjevati z vhodno/izhodno zakasnitvijo kompleksnega "monolitnega integriranega vezja". Opomba 2: ‧Družino‧ tvorijo vsa integrirana vezja, za katera veljajo, razen njihovih funkcij, naslednje proizvodne metodologije in specifikacije:
|
|
"Temeljne znanstvene raziskave" (GTN, NTN) pomenijo eksperimentalno ali teoretično delo, ki se opravlja predvsem zaradi pridobivanja novih spoznanj o temeljnih principih pojavov ali dejstev, ki se dajo opazovati, in ni prvenstveno usmerjeno v specifičen praktičen namen ali cilj. |
|
"Prednapetost" (merilnik pospeška) (7) je povprečni izhodni podatek merilnika pospeška v določenem času, merjen pod določenimi pogoji obratovanja, ki ni povezan z vhodnim pospeškom ali rotacijo. "Prednapetost" je izražena v g ali v metrih na sekundo na kvadrat (g ali m/s2). (standardi IEEE 528–2001) (mikro g je enak 1 × 106 g). |
|
"Prednapetost" (žirometer) (7) je povprečni izhodni podatek žirometra v določenem času, merjen pod določenimi pogoji obratovanja, ki ni povezan z vhodnim pospeškom ali rotacijo. "Prednapetost" je tipično izražena v stopinjah na uro (stop/h). (standardi IEEE 528–1000). |
|
"Aksialno opletanje" (2) pomeni aksialni premik pri enem obratu delovnega vretena, izmerjen pravokotno na čelno stran vretena v bližini oboda čelne strani (sklic: ISO 230/1 1986, odstavek 5.63). |
|
"Predoblike ogljikovih vlaken" (1) so urejene oblike neprevlečenih ali prevlečenih ogljikovih vlaken, ki tvorijo okvirni del pred vstavitvijo "matrik", da nastane "kompozit". |
|
"CE" je ekvivalent "izračunskemu elementu". |
|
"CEP" (krog enake verjetnosti) (7) je merilo točnosti; pomeni krog s polmerom in središčem v cilju, na določeni razdalji, v katerega zadeva 50 % koristnega signala. |
|
"Kemični laser" (6) je "laser", v katerem se za vzbujanje snovi uporablja energija, sproščena pri kemični reakciji. |
|
"Mešanica kemikalij" (1) pomeni trd, tekoč ali plinast proizvod, sestavljen iz dveh ali več komponent, ki pod pogoji, v katerih se mešanica hrani, med seboj ne reagirajo. |
|
"Cirkulacijsko krmiljeni protivrtilni ali cirkulacijsko krmiljeni sistemi za vodenje smeri" (7) so sistemi, ki izkoriščajo tok zraka prek aerodinamičnih površin za povečanje ali krmiljenja sil, ki jih generirajo te površine. |
|
"Civilni zrakoplov" (1 7 9) so "zrakoplovi", z oznakami navedena v seznamih certifikatov letalnosti, ki jih objavljajo civilne letalske oblasti zaradi izvajanja komercialnega civilnega zračnega prevoza na notranjih in zunanjih letalskih progah ali zaradi legalizacije njihove uporabe za civilno, zasebno ali poslovno rabo. Glej tudi "zrakoplov". |
|
"Mešano vlakno" (1) pomeni prepletanje filamentov termoplastičnih vlaken in ojačitvenih vlaken, da se proizvede ojačitvena vlaknena mešanica "matrica". |
|
"Kominucija" (1) je postopek redukcije materiala na delce z drobljenjem ali mletjem. |
|
"Signalizacija po skupnem kanalu" (5) je način signaliziranja med centralama, pri katerem en sam kanal prek označenih sporočil prenaša signalizacijske informacije glede števila vodov/priključkov ali klicev in drugih informacij, npr. informacij za upravljanje omrežja. |
|
"Krmilnik komunikacijskega kanala" (4) je fizični vmesnik, ki krmili tok sinhronih ali asinhronih digitalnih informacij. To je naprava, ki jo je mogoče vgraditi v računalnik ali telekomunikacijsko opremo za zagotovitev komunikacijskega dostopa. |
|
"Kompenzacijski sistemi" (6) sestojijo iz primarnega skalarnega senzorja, enega ali več referenčnih senzorjev (npr. vektorskih magnometrov) in programske opreme, ki omogoča zmanjšanje rotacijskega hrupa platforme togega telesa. "Kompozit" (1 2 6 8 9) pomeni "matrico" in dodatno ali dodatne faze iz delcev, laskov, vlaken ali katere koli njihove kombinacije, namenjene za specifičen namen ali namene. |
|
"Sestavljena rotacijska miza" (2) je miza, ki omogoča vrtenje in nagibanje obdelovanca okoli dveh nevzporednih osi, ki ju je mogoče simultano koordinirati za "vodenje po konturni". |
|
"Izračunski element" ("CE") (4) je najmanjša izračunska enota, ki še daje aritmetični ali logični rezultat. |
|
"III/V spojine" (3 6) so polikristalni ali binarni oziroma kompleksni monokristalni proizvodi, ki vsebujejo elemente iz skupin IIIA in VA Mendelejevega periodnega sistema kemičnih elementov (galijev arzenid, galij-aluminijev arzenid, indijev fosfid). |
|
"Vodenje po konturi" (2) sestoji iz dveh ali več "numerično krmiljenih" pogonov, delujočih v skladu z navodili, ki določajo naslednji želeni položaj in želene hitrosti podajanja v tem položaju. Te hitrosti podajanja se spreminjajo v medsebojni odvisnosti tako, da generirajo želeno konturo (sklic ISO/DIS 2806-1980). |
|
"Kritična temperatura" (1 3 6) (včasih navedena tudi kot temperatura prehoda) določenega "superprevodne" snovi je temperatura, pri kateri ta snov izgubi vso upornost za pretok enosmernega električnega toka. |
|
"Kriptografija" (5) je disciplina načel, sredstev in metod preoblikovanja podatkov za zakrivanje vsebine te informacije, zaščito pred njenim nezaznavnim spreminjanjem te ali pred njeno nepooblaščeno rabo. "Kriptografija" se omejuje na preoblikovanje informacij z uporabo enega ali več ‧tajnih parametrov‧ (tj. kriptospremenljivk) ali vgrajenega ključa. ‧Tajni parameter‧: konstanta ali ključ, ki ni znan drugim oziroma je znan le znotraj skupine. |
|
"CW laser" (6) pomeni "laser", ki proizvaja nominalno konstantno izhodno energijo za več kot 0,25 sekunde. |
|
Sistemi "navigacije na podlagi podatkovnih baz" ("DBRN") (7) so sistemi, ki za zagotavljanje točnih navigacijskih podatkov v dinamičnih pogojih uporabljajo različne vire predhodno izmerjenih in integriranih geokartografskih podatkov. Podatkovni viri obsegajo izobatne (batimetrične; globinske) zemljevide, zvezdne karte, gravitacijske zemljevide, magnetne zemljevide ali digitalne tridimenzionalne (3D). |
|
"Deformirljiva zrcala" (6) (znana tudi kot prilagodljiva optična zrcala) so zrcala, ki imajo:
|
|
"Osiromašeni uran" (0) je uran, z zmanjšano koncentracijo urana 235 pod vrednost njegove naravne koncentracije. |
|
"Razvoj" (GTN, NTN, povsod) se nanaša na vse faze pred serijsko proizvodnjo, kakor so: snovanje, raziskovanje zasnov, analiza zasnov, koncepti zasnov, sestava in preskušanje prototipov, sheme pilotske proizvodnje, podatki o zasnovi, proces preoblikovanja podatkov o zasnovi v proizvod, zasnova konfiguracije, zasnova integriranja, razpored/postavitev/izgled. |
|
"Difuzijsko spajanje" (1 2 9) je hladna molekularna združitev najmanj dveh ločenih kovin v en kos s trdnostjo spoja, ki je enaka trdnosti najšibkejšega materiala. |
|
"Digitalni računalnik" (4 5) je naprava, ki lahko s pomočjo ene ali več diskretnih spremenljivk:
Spremembe shranjene ukazne sekvence vključujejo zamenjavo bralnih (stalnih) pomnilnikov, vendar ne tudi fizične menjave ožičenja ali medsebojnih povezav. |
|
"Digitna prenosna hitrost" (5) je skupna bitna hitrost informacije, ki se neposredno prenaša na katero koli vrsto medija. Glej tudi "skupna digitna prenosna hitrost". |
|
"Neposredno hidravlično stiskanje" (2) je postopek deformiranja z uporabo gibkega mehurja, napolnjenega s fluidom, ki deluje neposredno na obdelovanca. |
|
"Stopnja zdrsa z delovne točke" (žiroskopi) (7) pomeni komponento žiroskopskega izhoda, ki je funkcionalno neodvisna od izhodne rotacije. Izražena je kot hitrost vrtenja. (IEEE STD 528–2001). |
|
"Dinamično adaptivno usmerjanje" (5) pomeni avtomatično preusmerjanje prometa na podlagi zaznave in analize tekočih dejanskih omrežnih pogojev. Tovrstne odločitve ne vključujejo usmerjanja na podlagi vnaprej določenih informacij. |
|
"Dinamični analizatorji signalov" (3) so "analizatorji signalov", ki uporabljajo tehnike digitalnega vzorčenja in preoblikovanja za tvorbo Fourierevega spektralnega prikaza dane valovne oblike, vključno z informacijami o amplitudi in fazi. Glej tudi "signalni analizatorji". |
|
"Efektivni gram" (0 1) "posebno cepljivi materiali" pomeni:
|
|
"Elektronski sestav" (2 3 4 5) pomeni več elektronskih komponent (tj. ‧elementov vezja‧, ‧diskretnih komponent‧, integriranih vezij itn.), ki so med seboj povezane, da izvajajo specifično funkcijo oziroma specifične funkcije in so kot celota zamenljive ter jih je mogoče razstaviti. Opomba 1: ‧Element vezja‧: posamezni aktivni ali pasivni funkcionalni del elektronskega vezja, kot na primer ena dioda, en tranzistor, en upor, en kondenzator itn. Opomba 2: ‧Diskretna komponenta‧: ločeno pakirani ‧element vezja‧ z lastnimi zunanjimi povezavami. |
|
"Elektronsko krmiljen fazni antenski niz" (5 6) je antena, ki oblikuje žarek prek faznega sklapljanja tako, da smer žarka krmilijo kompleksni koeficienti vzbujanja sevalnih elementov in da se lahko smer tega žarka s pomočjo električnega signala spreminja po azimutu ali elevaciji ali po obeh, pri oddajanju in sprejemanju.. |
|
"Končne enote" (2) so prijemala, ‧aktivne orodne enote‧ in vsa druga orodja, pritrjena na osnovno ploščo na koncu roke "robotskega" manipulatorja. ‧Aktivna orodna enota‧ je naprava, ki pri delu z obdelovancem uporablja prenos gibalne sile, procesno energijo ali otip. |
|
"Ekvivalentna gostota" (6) je masa optičnega elementa na enoto optične površine, projiciranega na optično ploskev. |
|
"Ekspertni sistemi" (7) so sistemi, ki dajejo rezultate z uporabo pravil za podatke, ki so shranjeni neodvisno od "programa" in ki lahko:
|
|
"Eksplozivi" so trde, tekoče ali plinaste snovi ali mešanice snovi, ki morajo eksplodirati pri uporabi kot primarna, ojačevalna ali glavna polnila v bojnih glavah, pri rušenju ali drugih uporabah. |
|
"FADEC" – full authority digital engine control) je ekvivalent "popolnemu digitalnemu krmiljenju motorja". |
|
"Toleriranje okvar" (znosnost za okvare) (4) je zmožnost računalniškega sistema, da po vsakem motenem delovanju katere koli komponente strojne ali "programske" opreme deluje še naprej brez človekovega posega, in to na dani storitveni ravni, ki zagotavlja: nadaljevanje obratovanja, celovitost (integriteto) podatkov in oživitev funkcije v danem času. |
|
"Vlakneni ali nitasti materiali" (0 1 2 8) so:
|
|
"Integrirano vezje na filmu" (3) pomenijo niz ‧elementov vezja‧ in njihovih kovinskih medsebojnih povezav, narejenih z depozicijo debele ali tanke plasti na izolirno "podlago". ‧Element vezja‧ je posamezni aktivni ali pasivni funkcionalni del elektronskega vezja, kot je na primer ena dioda, en tranzistor, en upor, en kondenzator itn. |
|
"Fiksen" – (nespremenljiv) (5) pomeni, da kodirni ali kompresivni algoritem ne more sprejeti parametrov od zunaj (npr. kriptografskih ali ključnih spremenljivk) in ga uporabnik ne more spremeniti. |
|
"Niz optičnih senzorjev za krmarjenje leta" (7) je omrežje razpostavljenih optičnih senzorjev, ki z "laserskim" žarki zagotavlja realnočasovne podatke kontrole letenja za potrebe njihove obdelave na krovu. |
|
"Optimizacija poti leta" (7) je postopek minimiziranje odklonov od želene štiridimenzionalne (prostor in čas) trajektorije (krivulje leta), ki temelji na maksimiranju zmogljivosti ali učinkovitosti naloge misije. |
|
"Žariščnoravninski detektorski nizi" (6) so linearne ali dvodimenzionalne ravninske plasti ali kombinacija ravninskih plasti posamičnih detektorskih elementov, ki delujejo na žariščni ravni, z elektroniko ali brez elektronike za branje podatkov. Ta opredelitev ne vključuje plastne razporeditve posamičnih detektorskih elementov ali poljubnih detektorjev z dvema, tremi ali štirimi elementi, če ne delujejo po načelu časovne zakasnitve in integracije. |
|
"Delna pasovna širina" (3 5) pomeni "trenutno pasovno širino", deljeno s središčno frekvenco, izraženo v odstotkih. |
|
"Frekvenčni skoki" (5) pomenijo obliko "razpršenega spektra", kjer se oddajna frekvenca posameznega komunikacijskega kanala spreminja z naključnim ali psevdonaključnim zaporedjem diskretnih korakov. |
|
"Čas preklopa frekvence" (3 5) je maksimalni čas (t.j. zakasnitev), ki ga porabi signal za preklop z ene izbrane izhodne frekvence na drugo izbrano izhodno frekvenco, da se doseže:
|
|
"Frekvenčni sintezator" (3) pomeni vsako vrsto frekvenčnega vira ali signalnega generatorja, ne glede na uporabljeno tehniko, ki proizvaja več simultanih ali alternativnih izhodnih frekvenc na enem ali več izhodih, krmiljenih, izvedenih ali urejenih iz manjšega števila standardnih (ali osnovnih) frekvenc. |
|
"Popolno digitalno krmiljenje motorja" (FADEC) (7 9) je elektronski krmilni sistem za plinske turbine ali za stroje s kombiniranim ciklom, ki uporablja digitalni računalnik za krmiljenje spremenljivk, potrebnih za regulacijo potisne ali osne moči v celotnem obratovalnem območju stroja od začetka merjenja pretoka do zaprtja dovoda goriva. |
|
"Taljiv" (1) pomeni, da ga je mogoče navzkrižno vezati ali nadalje polimerizirati (vulkanizirati) z uporabo toplote, sevanja, katalizatorjev itd. ali ga je mogoče staliti brez pirolize (pooglenitve). |
|
"Plinska atomizacija" (1) je postopek redukcije toka staljene kovinske zlitine na drobce premera 500 mikrometrov ali manj z uporabo curka plina pod visokim tlakom. |
|
"Geografsko razpršen" (6) pomeni, da so vse lokacije med seboj oddaljene več kot 1 500 m v vseh smereh. Za mobilna zaznavala (senzorje) se vedno šteje, da so "geografsko razpršena". |
|
"Krmilni sistem" (7) je sistem, ki združuje postopek merjenja in izračunavanja položaja in hitrosti vozila (tj. navigacije) s sistemom izračunavanja in pošiljanja ukazov sistemom kontrole letenja vozila s ciljem, da se popravi pot leta. |
|
"Vroče izostatično zgoščevanje" (2) je postopek izpostavljanja odlitka pritisku pri temperaturah nad 375 K (102 °C) v zaprti kletki z uporabo različnih medijev (plina, tekočine, trdnih delcev itn.) za vzpostavitev enake sile v vseh smereh, da bi s tem zmanjšali ali odpravili poroznost v odlitku. |
|
"Hibridni računalnik" (4) pomeni oprema, ki lahko:
|
|
"Hibridno integrirano vezje" (3) pomeni vsako kombinacijo integriranega vezja oziroma vezij ali integriranega vezja in ‧elementov vezja‧ ali ‧diskretnih komponent‧, ki v medsebojni povezavi opravlja določeno funkcijo ali določene funkcije in ima vse naslednje značilnosti:
Opomba 1: ‧Element vezja‧: posamezni aktivni ali pasivni funkcionalni del elektronskega vezja, kot na primer ena dioda, en tranzistor, en upor, en kondenzator itn. Opomba 2: ‧Diskretna komponenta‧: ločeno pakirani ‧element vezja‧ z lastnimi zunanjimi povezavami. |
|
"Izboljšava slike" (4) pomeni obdelavo dospele slike-nosilke informacij z algoritmi, kakor so časovna kompresija, filtriranje, ekstrakcija, selekcija, korelacija, konvolucija ali preoblikovanje med področji (npr. hitra Fouriereva transformacija ali Walsheva transformacija). To ne vključuje algoritmov, ki uporabljajo samo linearno ali rotacijsko transformacijo ene same slike, kakor so prevod, izvleček posamičnih znamenj, zajetje slike ali napačna koloracija. |
|
"Imunotoksin" (1) je izpeljanka enoceličnega monoklonalnega protitelesa in "toksina" ali "podenote toksina", ki selektivno prizadene okužene celice. |
|
"Splošno znano" (GTN, NTN, GSN) v smislu tega besedila pomeni "tehnologijo" ali "programsko opremo", ki je dostopna brez kakršnih koli omejitev njene nadaljnje distribucije (avtorske omejitve ne pomenijo, da ta "tehnologija" oziroma "programska oprema" ne bi bila "splošno znana"). |
|
"Informacijska varnost" (4 5) pomeni vsa sredstva in funkcije, ki zagotavljajo dostopnost, zaupnost ali celovitost informacij ali komunikacij, razen sredstev in funkcij varovanja pred napačnim delovanjem. Sem sodi "kriptografija", ‧kriptoanaliza‧, zaščita pred odtekanjem podatkov in računalniška varnost. ‧Kriptoanaliza‧: je analiza kriptografskega sistema ali njegovih vhodov in izhodov zaradi zakrivanja zaupnih spremenljivk ali občutljivih podatkov, vključno z odprtim besedilom. |
|
"Trenutna pasovna širina" (3 5 7) je širina frekvenčnega pasu, kjer ostane izhodna moč konstantna znotraj 3 dB brez prilagajanja drugih operativnih parametrov. |
|
"Opravilno območje" (6) je določeno nedvoumno prikazovalno območje radarja. |
|
"Izolacija" (9) se nanaša na komponente raketnega motorja, to je ohišje, dulec, vstopne odprtine, zapirala ohišja, in vključuje vulkanizirani ali polvulkanizirani vezni material iz gume, v katerega je vložen izolacijski ali refrakcijski material. Lahko služi tudi kot blažilec napetosti. |
|
"Medsebojno povezani radarski senzorji" (6) sta dva ali več radarskih senzorjev, ki so med seboj povezani, kadar si med seboj realnočasovno izmenjujejo podatke. |
|
"Notranja obloga" (9) je primerna za povezovalni vmesnik med trdnim gorivom in ohišjem ali izolacijskim slojem. Navadno se po notranjih stenah ohišja naprši ali nanese disperzija ali refrakcija na podlagi tekočih polimerov ali pa izolirni material, npr. z ogljikom polnjeni HTPB ali drug polimer z dodanimi vulkanizatorji. |
|
"Lastni (intrinsični) magnetni gradiometer" (6) je en sam, na gradient magnetnega polja občutljiv element s pripadajočo elektroniko, katerega izhodna vrednost je merilo gradienta magnetnega polja. Glej tudi "magnetni gradiometer". |
|
"Izolirane žive kulture" (1) vključujejo kulture živih mikroorganizmov v mirujočem stanju in v suhih preparatih. |
|
"Izostatična stiskalnica" (2) je naprava, ki deluje na obdelovanca ali material v zaprtih kletkah s pritiskom prek različnih medijev (plina, tekočine, trdnih delcev itn.), s čimer vzpostavlja enak pritisk v vseh smereh na obdelovanca ali material. |
|
"Laser" (0 2 3 5 6 7 8 9) je sklop komponent, ki proizvajajo prostorsko in časovno koherentno svetlobo, ojačano z vzbujanim oddajanjem sevanja. Glej tudi:
|
|
"Trajanje laserja" (6) pomeni čas, v katerem "laser" oddaja "lasersko" sevanje, ki za "impulzne laserje" ustreza času, v katerem je oddan posamezni impulz ali niz zaporednih impulzov. |
|
"Vozila lažja od zraka" (9) pomeni balone in zrakoplove, ki potrebujejo za vzlet vroč zrak ali druge pline, lažje od zraka, npr.helij ali vodik. |
|
"Linearnost" (2) (navadno merjena kot nelinearnost) pomeni maksimalni pozitivni ali negativni odklon od dejanskih značilnosti (povprečja odbirkov navzgor in navzdol) od ravne črte, ki je pozicionirana tako, da izravnava in minimizira maksimalne odklone. |
|
"Lokalno omrežje" (4 5) je podatkovni komunikacijski sistem, ki:
‧Podatkovna naprava‧ je oprema, sposobna oddajati ali sprejemati sekvence digitalnih informacij. |
|
"Magnetni gradiometri" (6) so instrumenti za odkrivanje magnetnih sprememb v prostoru zaradi virov zunaj instrumenta. Sestoje iz več "magnetometrov" in pripadajoče elektronike, katerih izhodne vrednosti so merilo magnetnega poljskega gradienta. Glej tudi "lastni magnetni gradiometer". |
|
"Magnetometri" (6) so instrumenti za odkrivanje magnetnega polja, povzročenega zaradi vira zunaj instrumenta. Sestoje iz enega samega elementa, občutljivega na magnetno polje in pripadajoče elektronike, katerega izhodna vrednost je merilo magnetnega polja. |
|
"Glavni pomnilnik" (4) pomeni primarni pomnilnik podatkov ali ukazov, do katerih ima centralna procesna enota hitri dostop. Sestoji iz notranjega pomnilnika "digitalnega računalnika" in vsake njegove hierarhične razširitve, kot je na primer predpomnilnik ali razširjeni pomnilnik z nesekvenčnim dostopom. |
|
"Materiali, odporni proti koroziji z UF6" (0) so lahko baker, nerjavno jeklo, aluminij, aluminijev oksid, aluminijeve zlitine, nikelj ali zlitine, ki vsebujejo 60 utežnih odstotkov ali več niklja, in fluorirani ogljikovodikovi polimeri, odporni proti UF6, glede na način postopka ločevanja. |
|
"Matrica" (1 2 8 9) je snovno polnilo, ki zapolnjuje prostor med delci, vlaknatimi kristali ali vlakni. |
|
"Merilna negotovost" (2) je značilni parameter, ki določa, v katerem območju izhodne vrednosti je prava vrednost merljive spremenljivke s 95 % stopnjo zaupanja. Upošteva nepopravljene sistemske odklone, nepopravljeni mrtvi tek in naključne odklone (v zvezi z ISO 10360–2, ali VDI/VDE 2617). |
|
"Mehansko zlitje" (1) pomeni postopek mešanja, ki poteka s mehanskim združevanjem, lomljenjem in ponovnim združevanjem elementov prahu in osnovne zlitine. Nekovinske delce je mogoče zlitini dodati z dodatkom ustreznega prahu. |
|
"Ekstrakcija iz taline" (1) je postopek ‧hitrega strjevanja‧ in ekstrakcije zlitine v obliki traku z vstavitvijo kratkega kosa vrtečega se in ohlajenega bloka v kad s staljeno kovinsko zlitino. ‧Hitro strjevanje‧: strjevanje staljenega materiala s hitrostjo ohlajevanja več kot 1 000 K/s. |
|
"Predenje iz taline" (1) je postopek ‧hitrega strjevanja‧, tako da se prek vrtečega se in ohlajenega bloka usmeri curek staljene kovine, pri čemer nastane proizvod v obliki luskin, trakov ali palic. ‧Hitro strjevanje‧: strjevanje staljenega materiala s hitrostjo ohlajevanja več kot 1 000 K/s. |
|
"Mikroračunalniško mikrovezje" (3) pomeni "monolitno integrirano vezje" ali "vezje z več čipi", ki vsebuje aritmetično logično enoto (ALU), zmožno izvajati splošne ukaze iz notranjega pomnilnika glede podatkov, shranjenih v notranjem pomnilniku. Notranji pomnilnik je lahko povečan z zunanjim pomnilnikom. |
|
"Mikroprocesorsko mikrovezje" (3) pomeni "monolitno integrirano vezje" ali "veččipno vezje", ki vsebuje aritmetično logično enoto (ALU), zmožno izvajati serije splošnih ukazov iz zunanjega pomnilnika. Opomba 1: "Mikroprocesorsko mikrovezje" navadno nima integralnega pomnilnika, dostopnega uporabniku, čeprav se lahko pomnilnik na čipu uporablja za izvajanje njegovih logičnih funkcij. Opomba 2: Vključeni so tudi nizi čipov, namenjeni za skupno delovanje pri zagotavljanju funkcij "mikroprocesorskega mikrovezja". |
|
"Mikroorganizmi" (1 2) pomenijo bakterije, viruse, mikroplazme, rikecije, chlamydiae ali gobe, naravne, gojene ali modificirane, bodisi v obliki "izoliranih živih kultur" bodisi v obliki materiala, ki vsebuje žive kulture, namerno cepljene ali okužene s takšnimi kulturami. |
|
"Projektili" (1 3 6 7 9) pomenijo kompletne raketne sisteme in letalske sisteme brez posadke, ki lahko nosijo najmanj 500 kg tovora in imajo doseg najmanj 300 km. |
|
"Monofilament" (1) ali filament je najmanjši prirastek vlakna, katerega premer je navadno nekaj mikrometrov. |
|
"Monolitno integrirano vezje" (3) je kombinacija pasivnih ali aktivnih ‧elementov vezja‧ ali obojega, ki:
‧Element vezja‧ je posamezni aktivni ali pasivni funkcionalni del elektronskega vezja, kot je na primer ena dioda, en tranzistor, en upor, en kondenzator itn. |
|
"Monospektralni slikovni senzorji" (6) so sposobni pridobivati slikovne podatke iz posameznega spektralnega pasu. |
|
"Veččipno integrirano vezje" (3) pomeni dve monočipni integrirani vezji ali več "monolitnih integriranih vezij", bondiranih na skupno "podlago". |
|
"Multispektralni slikovni senzorji" (6) so sposobni simultanega ali zaporednega zbiranja slikovnih podatkov iz dveh ali več diskretnih spektralnih pasov. Senzorji, ki imajo več kot 20 diskretnih spektralnih pasov, se včasih imenujejo hiperspektralni senzorji. |
|
"Naravni uran" (0) pomeni uran, vsebujoč mešanice izotopov, ki se pojavljajo v naravi. |
|
"Krmilnik za dostop do omrežja" (4) pomeni fizični vmesnik do omrežja s porazdeljeno komutacijo. Uporablja skupni medij, ki deluje ves čas z isto "hitrostjo digitalnega prenosa" in pri tem za prenos uporablja presojo (tj. med znakom ali nosilcem). Neodvisno od vseh drugih izbira pakete podatkov ali skupine podatkov (tj. IEEE 802), naslovljene nanj. To je naprava, ki jo je mogoče vgraditi v računalnik ali telekomunikacijsko opremo za zagotovitev komunikacijskega dostopa. |
|
"Nevronski računalnik" (4) je računalniška naprava, namenjena ali oblikovana za oponašanje nevronov ali skupine nevronov, to je računalniška naprava, ki ji strojna oprema daje sposobnost modulacije teže in števila medpovezav in številnih računalniških komponent na podlagi poprejšnjih podatkov. |
|
"Jedrski reaktor" (0) je popoln reaktor, zmožen vzdrževati nadzorovano, samovzdrževano verižno cepitveno jedrsko reakcijo. "Jedrski reaktor" vključuje vse predmete znotraj reaktorske posode ali neposredno pritrjene na reaktorsko posodo, naprave, ki nadzirajo moč v reaktorski sredici, in komponente, ki navadno vsebujejo primarno hladilo sredice reaktorja, hladilo nadzorujejo ali prihajajo v neposredni stik z njim. |
|
"Numerično krmiljenje" (2) pomeni avtomatično krmiljenje postopka, ki ga izvaja naprava, tako da uporabi numerične podatke, navadno vnesene med postopkom (v zvezi z ISO 2382). |
|
"Objektni kod" (9) pomeni strojno izvedljivo obliko primernega izraza za en proces ali več procesov ("izvorna koda" (izvorni jezik)), ki jo je pretvoril programirni sistem. |
|
"Optično ojačanje" (5) v optičnih komunikacijah je tehnika ojačevanja, ki ojačuje optične signale, proizvedene v različnih optičnih virih, brez pretvorbe v električne signale, to je z uporabo polprevodniških optičnih ojačevalnikov ali ojačevalnikov luminescenčnih optičnih vlaken. |
|
"Optični računalnik" (4) pomeni računalnik, namenjen ali izdelan za izrabo svetlobe pri predstavitvi podatkov, katerega računalniški logični elementi temeljijo na neposredno sklopljenih optičnih napravah. |
|
"Optično integrirano vezje" (3) je "monolitno integrirano vezje" ali "hibridno integrirano vezje", ki vsebuje enega ali več delov, izdelanih tako, da delujejo kot svetlobni senzorji ali svetlobni oddajniki ali pa opravljajo optično ali elektrooptično funkcijo oziroma funkcije. |
|
"Optična komutacija" (5) pomeni usmerjanje ali preklapljanje signalov v optični obliki brez pretvorbe v električne signale. |
|
"Celotna tokovna gostota" (3) pomeni skupno število amperskih ovojev v tuljavi (tj. vsoto števila ovojev, pomnoženo z maksimalnim tokom v vsakem ovoju), deljeno s skupnim prerezom tuljave (vključno s superprevodniškimi filamenti, kovinsko matrico, v kateri so superprevodniški filamenti, zalivnim materialom, hladilnimi kanali itn.). |
|
"Sodelujoča država" (7 9) je država članica Wassenaarskega sporazuma. (Glej www.wassenaar.org) |
|
"Maksimalna moč" (6) pomeni najvišjo raven moči, dosežene pri "trajanju laserja". |
|
"Zasebno omrežje" (5) je podatkovni komunikacijski sistem, ki:
Tehnična opomba: ‧Podatkovna naprava‧ je oprema, sposobna oddajati ali sprejemati sekvence digitalnih informacij. |
|
"Personalizirana pametna kartica" (5) je pametna kartica ali elektronsko berljiv osebni dokument (npr. elektronski potni listi) z mikrovezjem, ki je programirano za posebno aplikacijo in ga uporabnik ne more reprogramirati za druge aplikacije. |
|
"Upravljanje moči" (7) pomeni spremembo posredovane moči višinomerovega signala, tako da je prejeta moč na višini "zrakoplova" vedno na minimumu, potrebnem za določanje višine. |
|
"Tlačni pretvorniki" (2) so naprave, ki pretvarjajo vrednosti izmerjenega tlaka v električne signale. |
|
"Poprej ločen" (0 1) se navezuje na uporabo katerega koli postopka, katerega namen je povečati koncentracijo nadzorovanega izotopa. |
|
"Primarno krmarjenje letenja" (7) so krmilne enote za stabilizacijo ali manevriranje "zrakoplova", ki uporabljajo generatorje sile/momenta, to je aerodinamične krmilne površine ali vektorsko krmiljenje propulzivnega potiska. |
|
"Osnovni element" (4), kakor se uporablja v Skupini 4, je "osnovni element", če je njegova nadomestna vrednost več kot 35 % celotne vrednosti sistema, katerega element je. Vrednost elementa je cena, ki jo za element plača proizvajalec sistema ali sestavljavec sistema. Celotna vrednost je normalna mednarodna prodajna cena, ki velja za nepovezane stranke v kraju proizvodnje ali integracije dobave. |
|
"Proizvodnja" (GTN, NTN, povsod) pomeni vse proizvodne faze, kakor so: načrtovanje, proizvodni inženiring, izdelava, integracija, sestavljanje (montaža), nadzor, preskušanje, zagotavljanje kakovosti. |
|
"Proizvodna oprema" (1 7 9) pomeni orodje, šablone, vpenjalne glave, vpenjalne osi stružnic, kalupe, matrike, pritrjevala, zlagalne mehanizme, preskušalno opremo, druge stroje in njihove komponente, vendar se omejuje na tiste, ki so posebej izdelani ali predelani za "razvoj" ali za eno ali več faz "proizvodnje". |
|
"Proizvodne zmogljivosti" (7 9) pomenijo opremo in posebej zanjo razvito programsko opremo, ki sta integrirani v instalacije za "razvoj" ali za eno ali več faz "proizvodnje". |
|
"Program" (2 6) je sosledje ukazov za izvedbo procesa, ki ima takšno obliko oziroma se lahko pretvori v takšno obliko, da ga lahko izvede računalnik. |
|
"Kompresija impulzov" (6) je kodiranje in obdelava dolgega impulza radarskega signala v kratek impulz ob ohranitvi prednosti visoke impulzne energije. |
|
"Trajanje impulza" (6) je trajanje "laserskega" impulza, merjeno po lestvici "celotna dolžina in polovična jakost" (Full Width Half Intensity (FWHI)). |
|
"Impulzni laser" (6) pomeni "laser", katerega "trajanje impulza" je 0,25 sekunde ali manj. |
|
"Kvantna kriptografija" (5) pomeni družino tehnik za vzpostavitev skupnega ključa za "kriptografijo" z merjenjem kvanto-mehanskih lastnosti fizičnega sistema (vključno s tistimi fizičnimi lastnostmi, ki jih izrecno urejajo kvantna optika, kvantna teorija polja ali kvantna elektrodinamika). |
|
"Laser s preklopom Q" (6) je "laser", v katerem se energija shrani v populacijski inverziji ali v optičnem resonatorju in nato odda v impulzu. |
|
"Agilnost radarske frekvence" (6) pomeni vsako tehniko, ki po psevdonaključnem zaporedju spreminja nosilno frekvenco pulzirajočega radarskega oddajnika med impulzi ali skupinami impulzov z vrednostjo, ki je enaka ali večja kakor pasovna širina impulza. |
|
"Radar z razpršenim spektrom" (6) pomeni vsako modulacijsko tehniko razprševanja energije, ki izvira iz signala z razmeroma ozkim frekvenčnim pasom, prek veliko širšega frekvenčnega pasu z uporabo naključnega ali psevdonaključnega kodiranja. |
|
"Realnočasovna pasovna širina" (3) pri "analizatorjih dinamičnih signalov" je najširše frekvenčno območje, ki ga lahko analizator prikaže na prikazovalniku ali shrani v masovnem pomnilniku, ne da bi pri tem povzročil prekinitve analize vhodnih podatkov. Za analizatorje z več kot enim kanalom se za izračun uporabi konfiguracija kanalov, ki omogoča najširšo "realnočasovno pasovno širino". |
|
"Realnočasovna obdelava" (6 7) pomeni obdelavo podatkov z računalniškim sistemom, ki zagotavlja zahtevano raven storitve kot funkcijo razpoložljivih virov v okviru zagotovljenega odzivnega časa, ne glede na obremenitev sistema, kadar je stimuliran od zunaj. |
|
"Ponovljivost" (7) pomeni stopnjo skladnosti med ponovljenimi meritvami iste spremenljivke pod istimi delovnimi pogoji, kadar se med meritvami pojavijo spremenjeni pogoji ali obdobja neobratovanja. (Sklic: IEEE STD 528–2001 (ena sigma standardne deviacije)) |
|
"Zahtevana" (GTN 1-9), kot se uporablja v zvezi s "tehnologijo", se nanaša samo na tisti delež "tehnologije", ki je posebej nujen za doseganje ali izboljšanje zmogljivosti, značilnosti ali funkcij, ki so predmet nadzora. Takšna "potrebna""tehnologija" je lahko skupna za različno blago. |
|
"Razločljivost" (2) pomeni najmanjši inkrement merilne naprave; pri digitalnih instrumentih je to najmanj pomembni bit (sklic: ANSI B-89.1.12). |
|
"Agens za obvladovanje nemirov" (1) je snov, ki pod pričakovanimi pogoji uporabe za namene nadzorovanja nemirov pri ljudeh hitro proizvedejo senzorične motnje ali fizično nesposobnost, ki izginejo kmalu po koncu izpostavitve. Tehnična opomba: Solzilni plini so podniz "agensov za obvladovanje nemirov". |
|
"Robot" (2 8) je manipulacijski mehanizem za stalne ali sporadične delovne operacije, ki lahko uporablja senzorje in ki:
Gornja opredelitev ne zajema naslednjih naprav:
|
|
"Rotacijska atomizacija" (1) pomeni postopek redukcije curka ali bazena staljene kovine na drobce s premerom 500 mikrometrov ali manj z uporabo centrifugalne sile. |
|
"Predpreja" (1) je snop (navadno 12–120) približno vzporednih ‧pramenov‧. ‧Pramen‧ je snop "monofilamentov" (navadno več kot 200), urejenih približno vzporedno. |
|
"Opletanje" (2) (out-of-true running) pomeni radialni odmik med enim obratom glavne gredi, merjen na ravnini, pravokotni na os gredi v točki na zunanji ali notranji vrteči se površini, ki je predmet preskušanja (Sklic: ISO 230/1 1986, odstavek 5,61). |
|
"Faktor lestvice" (žirometra ali merilnika pospeška) (7) pomeni razmerje med izhodno in vhodno spremembo, ki je predmet meritve. Faktor lestvice se navadno ocenjuje kot nagib ravne črte, ki jo je mogoče potegniti po metodi najmanjših kvadratov vhodnih-izhodnih podatkov, dobljenih s cikličnim spreminjanjem vhodne vrednosti čez območje vhodnih podatkov. |
|
"Čas umirjanja" (3) pomeni potreben čas, da pride izhodna vrednost v območje pol bita končne vrednosti, kadar gre za preklapljanje med katerima koli nivojema pretvornika. |
|
"SHPL" (super high power laser) pomeni "visokozmogljivi laser". |
|
"Analizatorji signalov" (3) so aparati za merjenje in prikazovanje osnovnih lastnosti enofrekvenčnih komponent večfrekvenčnih signalov. |
|
"Obdelava signala" (3 4 5 6) pomeni postopek obdelave od zunaj pridobljenih signalov, nosilcev informacij, z algoritmi, kot so časovna kompresija, filtriranje, ekstrakcija, selekcija, korelacija, konvolucija ali transformacija med domenami (npr. hitra Fouriereva transformacija ali Walsheva transformacija). |
|
"Programska oprema" (GSN, povsod) je zbirka enega ali več "programov" ali ‧mikroprogramov‧, nameščenih na katerem koli otipljivem izraznem mediju. ‧Mikroprogram‧ pomeni zaporedje osnovnih ukazov, shranjenih v posebnem pomnilniku, katerih izvajanje se začne z uvedbo njegovega referenčnega ukaza v ukazni register. |
|
"Izvorna koda" (ali izvorni jezik) (4 6 7 9) je primeren izraz za en ali več postopkov, ki jih programski sistem lahko pretvori v obliko, izvedljivo z opremo ("objektni kod" (ali objektni jezik)). |
|
"Vesoljsko plovilo" (7 9) so aktivni in pasivni sateliti in vesoljske sonde. |
|
"Primerni za vesolje" (3 6) se nanaša na proizvode, ki so zasnovani, izdelani in preskušeni za izpolnjevanje posebnih električnih, mehanskih ali okoljskih zahtev in ki se uporabljajo za lansiranje in razporejanje satelitov ali letalnih sistemov za velike višine (100 km ali več). |
|
"Posebno cepljivi materiali" (0) pomenijo: plutonij -239, uran 233, "uran, obogaten z izotopom urana 235 ali urana -233", in vsaka snov, ki vsebuje navedene snovi. |
|
"Specifični modul" (0 1 9) je Youngov modul elastičnosti v paskalih, enak vrednosti N/m2, deljen s specifično maso v N/m3, merjeno pri temperaturi (296 + 2) K ((23 + 2) °C) in pri relativni vlažnosti (50 + 5) %. |
|
"Specifična natezna trdnost" (0 1 9) je natezna trdnost v paskalih, enaka vrednosti N/m2, deljeni s specifično maso v N/m3, merjeno pri temperaturi (296 + 2) K ((23 + 2) °C) in pri relativni vlažnosti (50 + 5) %. |
|
"Hlajenje curka" (1) pomeni postopek ‧hitrega strjevanja‧ curka staljene kovine prek ohlajenega bloka, pri čemer nastane proizvod tipa luskin. ‧Hitro strjevanje‧ je strjevanje staljenega materiala s hitrostjo prek 1 000 K/s. |
|
"Razpršeni spekter" (5) je tehnika, pri kateri se energija razmeroma ozkega pasu komunikacijskega kanala razprši prek veliko širšega energijskega spektra. |
|
Radar "z razpršenim spektrom" (6) – glej "Radar z razpršenim spektrom" |
|
"Stabilnost" (7) pomeni standardni odklon (1 sigma) variacije posameznega parametra od njegove kalibrirane vrednosti, umerjene v stabilnih temperaturnih pogojih. Lahko je izražena kot funkcija časa. |
|
"Države, ki (ni)so članice Konvencije o kemičnem orožju" (1), so tiste države, za katere je (oziroma ni) Konvencija o prepovedi razvoja, proizvodnje, kopičenja in uporabe kemičnega orožja začela veljati. (Glej www.opcw.org) |
|
"Podlaga" (3) je rezina osnovnega materiala z medpovezavami ali brez njih, na kateri ali v kateri so nameščene ‧diskretne komponente‧ ali integrirana vezja ali oboji. Opomba 1: ‧Diskretna komponenta‧: ločeno pakirani ‧element vezja‧ z lastnimi zunanjimi povezavami. Opomba 2: ‧Element vezja‧: posamezni aktivni ali pasivni funkcionalni del elektronskega vezja, kot na primer ena dioda, en tranzistor, en upor, en kondenzator itn. |
|
"Surovi substrati" (6) so monolitne zmesi dimenzij, primernih za proizvodnjo optičnih elementov, kot so ogledala ali optična okna. |
|
"Podenota toksina" (1) je strukturno in funkcionalno posamična komponenta celotnega "toksina". |
|
"Superzlitine" (2 9) so zlitine na osnovi niklja, kobalta ali železa, katerih trdnost presega katero koli zlitino iz serije AISI 300 in to pri temperaturah nad 922 K (649 °C) v zahtevnih okoljskih in delovnih pogojih. |
|
"Superprevodni" (1 3 6 8) so materiali, to je kovine, zlitine ali spojine, ki lahko izgubijo vso električno upornost, to je, ki lahko ohranijo neskončno električno prevodnost in prevajajo zelo velike električne tokove, ne da bi pri tem prišlo do joulskega segrevanja. "Superprevodno" stanje materiala se v posamičnih primerih označuje s "kritično temperaturo", s kritičnim magnetnim poljem, ki je funkcija temperature, in s kritično tokovno gostoto, ki je pravzaprav funkcija magnetnega polja in temperature. |
|
"Visokozmogljivi laser" ("SHPL" -Super High Power Laser) (6) pomeni "laser", sposoben oddajati (v celoti ali po poljubno velikih količinskih delih) izhodno energijo, ki presega 1 kJ v 50 ms ali ki ima povprečno ali CW moč prek 20 kW. |
|
"Superplastično oblikovanje" (1 2) pomeni postopek deformiranja s segrevanjem kovin, za katere je navadno značilna nizka stopnja razteznosti (manj kot 20 %) pri zlomni točki, ugotovljeni pri sobni temperaturi z običajnim preskušanjem natezne trdnosti, da se med preizkusom dosežejo raztezki, ki so vsaj za dvakrat večji od stopnje raztezanja. |
|
"Simetrični algoritem" (5) je kriptografski algoritem, ki uporablja isti ključ za enkripcijo in dekripcijo. Običajna uporaba "simetričnih algoritmov" je zaupnost podatkov. |
|
"Sistemske sledi" (6) so obdelana, medsebojno povezana (vnos radarskih podatkov o cilju v položaj po načrtu letenja) in osvežena poročila o položaju zrakoplova med letenjem, ki so na voljo kontrolorjem v centrih za vodenje letalskega prometa. |
|
"Sistolični matrični računalnik" (4) je računalnik, pri katerem lahko uporabnik dinamično nadzoruje tok in modifikacijo podatkov na nivoju logičnih vrat. |
|
"Trak" (1) je material iz prepletenih ali v eno samo smer usmerjenih "monofilamentov", ‧pramenov‧, "predprej", "prediv" ali "prej" itn., navadno prevlečenih s smolo. ‧Pramen‧ je snop "monofilamentov" (navadno več kot 200), urejenih približno vzporedno. |
|
"Tehnologija" (GTN, NTN, povsod) pomeni specifične informacije, potrebne za "razvoj", "proizvodnjo" ali "uporabo" blaga. Te informacije imajo obliko ‧tehničnih podatkov‧ ali ‧tehnične pomoči‧. ‧Tehnična pomoč‧ lahko nastopa v obliki napotkov, posebnih strokovnih znanj, usposabljanja, prenašanja delovnih izkušenj in svetovanja in lahko vključuje tudi prenos ‧tehničnih podatkov‧. Opomba 2: ‧Tehnični podatki‧ so lahko v obliki shem, načrtov, diagramov, modelov, formul, tabel, tehničnih zasnov in specifikacij, priročnikov in navodil, natisnjenih ali posnetih na druge medije ali naprave, kakor so diskete, trakovi, bralni pomnilniki. |
|
"Nihajno vreteno" (2) pomeni vreteno, ki je nosilec orodja in ki med strojnim postopkom spreminja kotni položaj svojega središča glede na druge osi. |
|
"Časovna konstanta" (6) je čas, ki poteče od trenutka uporabe svetlobnega dražljaja do takrat, ko tokovni inkrement doseže vrednost, enako 1–1/e krat končna vrednost (tj. 63 % končne vrednosti). |
|
"Celovito krmarjenje leta" (7) je avtomatizirano krmiljenje spremenljivk stanja "zrakoplova" in smeri letenja, da se zagotovijo cilji misije, ki ustrezajo realnočasovnim spremembam podatkov glede ciljev, tveganj ali drugih "zrakoplovov". |
|
"Skupna digitalna prenosna hitrost" (5) pomeni število bitov, vključno z linijskim kodiranjem itd., v časovni enoti, ki preidejo skozi ustrezno napravo v digitalnem prenosnem sistemu. Glej tudi "digitalna prenosna hitrost". |
|
"Predivo" (1) je snop navadno približno vzporednih "monofilamentov". |
|
"Toksini" (1 2) pomenijo toksine v obliki namerno izoliranih preparatov ali mešanic, ne glede na način njihove proizvodnje, razen toksinov kot kontaminantov drugih materialov, kakor so na primer patološki vzorci, pridelki, živila ali semena "mikroorganizmov". |
|
"Transferni laser" (6) pomeni "laser", pri katerem se oddajanje koherentne svetlobe (laseriranje) snovi vzbudi tako, da pride pri prenosu energije do kolizije atoma ali molekule, ki ne oddaja koherentne svetlobe (ne laserira) z atomom ali molekulo snovi, ki oddaja koherentno svetlobo (laserira). |
|
"Nastavljiv" (6) pomeni zmožnost "laserja", da deluje neprekinjeno na vseh valovnih dolžinah prek območja z več "laserskimi" prehodi. "Laser", ki se lahko izbira linijsko, proizvaja diskretne valovne dolžine v enem "laserskem" prehodu, se ne pojmuje za "nastavljivega". |
|
"Zrakoplov brez posadke" ("UAV") (9) pomeni kateri koli zrakoplov, ki zmore vzleteti ter zdržema nadzorovano leteti in navigirati brez posadke na krovu. |
|
"Uran, obogaten z izotopom 235 ali 233" (0) pomeni uran, ki vsebuje izotop urana 235, urana 233 ali oba, in to v tolikšni količini, da je obogatitveno razmerje med vsoto navedenih izotopov in izotopa urana 238 večje od razmerja med izotopom urana 235 in izotopom urana 238, kakor se pojavlja v naravnem stanju (izotopno razmerje 0,71 – odstotno). |
|
"Uporaba" (GTN, NTN, povsod) pomeni opravilo, vgradnjo (vključno z vgradnjo na kraju samem), vzdrževanje (preverjanje), popravilo, tehnični pregled in obnavljanje. |
|
"Uporabniku dostopna programirljivost" (6) pomeni lastnost, ki omogoča uporabniku vstaviti, spremeniti ali nadomestiti "programe", razen če gre za:
|
|
"Vakcina" (1) je medicinski proizvod v farmacevtski sestavi, ki ima dovoljenje regulativnih organov iz države proizvajalke ali uporabnice oziroma ima njihovo dovoljenje za promet ali klinični preskus, namenjena za stimuliranje zaščitnih imunoloških odzivov človeka in živali, da prepreči bolezen pri osebah ali živalih, ki jo dobivajo. |
|
"Vakuumska atomizacija" (1) je postopek redukcije curka staljene kovine na drobce premera 500 mikrometrov ali manj z uporabo hitre sprostitve plina v vakuumu. |
|
"Spremenljiva geometrija aerodinamičnega profila" (7) se nanaša na uporabo spuščanja in dvigovanja koničnih loput ali jezičkov ali vodenja koničnih reber ali nosnega stožera, katerih položaj je mogoče med letom krmiliti. |
|
"Preja" (1) je snop posukanih ‧pramenov‧. ‧Pramen‧ je snop "monofilamentov" (navadno več kot 200), urejenih približno vzporedno. |
ZAČETNICE IN OKRAJŠAVE, UPORABLJENE V TEJ PRILOGI
Začetnico ali okrajšavo, uporabljeno kakor opredeljeni pojem, je mogoče najti v besedilu ‧Opredelitve pojmov, uporabljenih v tej prilogi‧.
Kratica |
pomen – Angleško, Slovensko |
ABEC |
Annular Bearing Engineers Committee Inženirski odbor za kroglične ležaje |
AGMA |
American Gear Manufacturers' Association Združenje ameriških proizvajalcev menjalnikov |
AHRS |
attitude and heading reference systems referenčni sistemi za lego in smer |
AISI |
American Iron and Steel Institute Ameriški inštitut za železo in jeklo |
ALU |
arithmetic logic unit aritmetična logična enota |
ANSI |
American National Standards Institute Ameriški državni inštitut za standarde |
ASTM |
The American Society for Testing and Materials Ameriško združenje za preskušanje in materiale |
ATC |
air traffic control vodenje zračnega prometa |
AVLIS |
atomic vapour laser isotope separation lasersko ločevanje izotopov v atomski pari |
CAD |
computer-aided-design računalniško podprto načrtovanje |
CAS |
Chemical Abstracts Service Služba za kemično destilacijo |
CCITT |
International Telegraph and Telephone Consultative Committee Mednarodni posvetovalni odbor za področje telegrafije in telefonije |
CDU |
control and display unit krmilna in prikazovalna enota |
CEP |
circular error probable verjetnost cirkularne napake |
CNTD |
controlled nucleation thermal deposition termalno nanašanje s krmiljeno nukleacijo |
CRISLA |
Chemical reaction by isotope selective laser activation postopek izotopno selektivnega laserskega vzbujanja kemične reakcije |
CVD |
Chemical vapour deposition nanašanje s kemičnim naparevanjem |
CW |
Chemical warfare, kemična bojna sredstva |
CW |
continuous wave (for lasers), zvezni val (pri laserjih) |
DME |
distance measuring equipment oprema za merjenje razdalje |
DS |
directionally solidified, smerno strjeni |
EB-PVD |
electron beam physical vapour deposition fizično nanašanje z naparjevanjem z uporabo elektronskega žarka |
EBU |
Evropska radiodifuzna zveza |
ECM |
electro-chemical machining elektrokemična strojna izdelava |
ECR |
electron cyclotron resonance elektronska ciklotronska resonanca |
EDM |
Electrical discharge machines elektro-erozijski stroji |
EEPROM |
electrically erasable programmable read only memory električno izbrisljiv in programirljiv bralni pomnilnik |
EIA |
Electronic Industries Association Združenje elektronske industrije |
EMC |
electromagnetic compatibility elektromagnetna združljivost |
ETSI |
European Telecommunications Standards Institute Evropski institut za telekomunikacijske standarde |
FFT |
Fast Fourier Transform hitra Fouriereva transformacija |
GLONASS |
global navigation satellite system globalni navigacijski satelitski sistem |
GPS |
global positioning system globalni sistem za določanje položaja |
HBT |
hetero-bipolar transistors heterobipolarni tranzistorji |
HDDR |
high density digital recording digitalno snemanje z veliko gostoto |
HEMT |
high electron mobility transistors tranzistorji z visoko mobilnostjo elektronov |
ICAO |
International Civil Aviation Organisation Mednarodna organizacija za civilno letalstvo |
IEC |
International Electro-technical Commission Mednarodna komisija za elektrotehniko |
IEEE |
Institute of Electrical and Electronic Engineers Inštitut inženirjev elektrotehnike in elektronike |
IFOV |
instantaneous-field-of-view trenutno polje opazovanja |
ILS |
Instrument landing system sistem za slepo pristajanje |
IRIG |
inter-range instrumentation group skupina za medobmočno instrumentacijo |
ISA |
international standard atmosphere mednarodna standardna atmosfera |
ISAR |
inverse synthetic aperture radar nasprotno sintetično odprtinski radar |
ISO |
International Organisation for Standardisation Mednarodna organizacija za standarde |
ITU |
Mednarodna telekomunikacijska zveza |
JIS |
Japanese Industrial Standard Japonski industrijski standard |
JT |
Joule-Thomson Joule-Thomson |
LIDAR |
light detection and ranging zaznavanje in določevanje svetlobe |
LRU |
line replaceable unit hitro zamenljiva enota |
MAC |
message authentication code šifra za ugotavljanje avtentičnosti sporočila |
Mach |
ratio of speed of an object to speed of sound (after Ernst Mach) razmerje med hitrostjo objekta in hitrostjo zvoka (po Ernstu Machu) |
MLIS |
molecular laser isotopic separation lasersko ločevanje izotopov v molekularni pari |
MLS |
microwave landing systems mikrovalovni pristajalni sistemi |
MOCVD |
Metal organic chemical vapour deposition nanašanje kovin s kemičnim naparjevanjem |
MRI |
Magnetic resonance imaging slikanje z uporabo magnetne resonance |
MTBF |
mean-time-between-failures srednji čas med odpovedmi |
Mtops |
million theoretical operations per second milijon teoretičnih operacij na sekundo |
MTTF |
mean-time-to-failure srednji čas do odpovedi |
NBC |
Nuclear, Biological and Chemical jedrski, biološki in kemični |
NDT |
non-destructive test neporušitveni preizkus |
PAR |
Precision approach radar radar za natančno približevanje |
PIN |
personal identification number osebna identifikacijska številka |
ppm |
parts per million delov na milijon |
PSD |
power spectral density moč spektralne gostote |
QAM |
quadrature-amplitude-modulation kvadraturno-amplitudna modulacija |
RF |
radio frequency radijska frekvenca |
SACMA |
Suppliers of Advanced Composite Materials Association Zveza dobaviteljev sodobnih kompozitnih materialov |
SAR |
Synthetic aperture radar sintetično odprtinski radar |
SC |
single crystal monokristal |
SLAR |
sidelooking airborne radar letalski stranski radar |
SMPTE |
Society of Motion Picture and Television Engineers Društvo filmskih in televizijskih tehnikov |
SRA |
shop replaceable assembly enostavno nadomestljivi sestav |
SRAM |
static random access memory statični vpisovalno/bralni pomnilnik |
SRM |
SACMA Recommended Methods postopki, ki jih priznava zveza dobaviteljev sodobnih kompozitnih materialov |
SSB |
single sideband enobočni pas |
SSR |
Secondary surveillance radar radar za sekundarni nadzor |
TCSEC |
trusted computer system evaluation criteria merila za ocenjevanje stopnje zaupanja v računalniške sisteme |
TIR |
total indicated reading popolnoma enoznačno odbiranje |
UV |
ultraviolet, ultravijolično |
UTS |
ultimate tensile strength skrajna natezna trdnost |
VOR |
very high frequency omni-directional range zelo visokofrekvenčno večsmerno območje |
YAG |
yttrium/aluminum garnet itrij-aluminijev granat |
SKUPINA 0
JEDRSKI MATERIALI, OBJEKTI IN OPREMA
0A
Sistemi, oprema in komponente
0A001
"Jedrski reaktorji" in posebej konstruirana ali izdelana oprema ter sestavni deli zanjo:
(a) |
"jedrski reaktorji"; |
(b) |
kovinske posode ali njihovi glavni tovarniško izdelani deli, vključno z glavo reaktorske tlačne posode, ki so posebej konstruirani ali izdelani tako, da lahko vsebujejo sredico "jedrskega reaktorja"; |
(c) |
oprema, ki je posebej konstruirana ali izdelana za vstavljanje ali odstranjevanje goriva v "jedrskem reaktorju"; |
(d) |
kontrolne palice, ki so posebej konstruirane ali izdelane za nadzor cepitvenega procesa v "jedrskem reaktorju", vključno s podpornimi in obesnimi deli ter pogonskimi mehanizmi in vodili za kontrolne palice; |
(e) |
tlačne cevi, ki so posebej konstruirane ali izdelane za vstavitev gorivnih elementov in primarnega hladila v "jedrskem reaktorju" pri delovnem tlaku nad 5,1 MPa; |
(f) |
kovinski cirkonij in cirkonij v zlitinah, v obliki cevi ali snopov cevi, kjer je masno razmerje med hafnijem in cirkonijem manjše od 1:500, in ki so posebej konstruirane ali izdelane za uporabo v "jedrskih reaktorjih"; |
(g) |
črpalke, ki so posebej konstruirane ali izdelane za kroženje primarnega hladila v "jedrskih reaktorjih"; |
(h) |
‧notranji deli jedrskega reaktorja‧, ki so posebej konstruirani ali izdelani za uporabo v "jedrskih reaktorjih", vključno z nosilnimi stebri za sredico, gorilnimi kanali, termičnimi ščiti, loputami, mrežnimi podpornimi ploščami sredice reaktorja in mešalnimi ploščami; Pojem ‧notranji deli jedrskega reaktorja‧ v točki 0A001.h pomeni kateri koli glavni element znotraj reaktorske posode, ki ima eno ali več pomožnih nalog, kakor je na primer podpora sredice, vzdrževanje položaja gorivnih elementov, usmerjanje toka primarnega hladila, zagotavljanje radiacijske zaščite za reaktorsko posodo in omogočanje postavitve merilnih instrumentov v sredici. |
(i) |
toplotni izmenjevalniki (uparjalniki), ki so posebej konstruirani ali izdelani za uporabo v primarnem hladilnem sredstvu "jedrskega reaktorja"; |
(j) |
instrumenti za detekcijo nevtronov in merilni instrumenti, ki so posebej konstruirani ali izdelani za določanje nevtronskega toka v sredici "jedrskega reaktorja". |
0B
Oprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo
0B001
Obrat za ločevanje izotopov "naravnega urana", "osiromašenega urana" in "posebnih cepljivih materialov" in posebej konstruirana ali izdelana oprema in njeni sestavni deli:
(a) |
obrati, ki so posebej izdelani ali izdelani za ločevanje izotopov "naravnega urana", "osiromašenega urana" in "posebnih cepljivih materialov", so:
|
(b) |
plinske centrifuge ter sklopi in sestavni deli, ki so posebej konstruirani ali izdelani za postopke ločevanja v plinskih centrifugah, so: Pojem ‧materialov z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto‧ v točki 0B001.b pomeni katerega koli od naslednjih materialov:
|
(c) |
oprema in sestavni deli, posebej izdelani in pripravljeni za postopek ločevanja s plinsko difuzijo:
|
(d) |
oprema in sestavni deli, posebej izdelani ali pripravljeni za postopek aerodinamičnega ločevanja, so:
|
(e) |
oprema in sestavni deli, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za postopek ločevanja s kemično izmenjavo, in so:
|
(f) |
oprema in sestavni deli, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za postopek ločevanja s kemično izmenjavo, in so:
|
(g) |
oprema in sestavni deli, posebej konstruirani ali izdelani za "lasersko" ločevanje v atomski pari (AVLIS):
|
(h) |
oprema in sestavni deli, posebej izdelani ali pripravljeni za molekularno "lasersko" izotopsko ločevanje (MLIS) ali za kemijske reakcije z izotopsko selektivno lasersko aktivacijo (CRISLA), so:
|
(i) |
oprema in sestavni deli, posebej izdelani ali pripravljeni za ločevanje s plazmo:
|
(j) |
. oprema in sestavni deli, posebej izdelani ali pripravljeni za elektromagnetno ločevanje:
|
0B002
Pomožni sistemi, oprema in sestavni deli, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za obrat za ločevanje izotopov, ki je opisan v točki 0B001, in so izdelani iz "materialov, odpornih proti koroziji z UF6", so:
(a) |
napajalni avtoklavi, peči ali sistemi, za napajanje procesa obogatitve z UF6; |
(b) |
desublimatorji ali hladne pasti za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve za nadaljnjo obdelavo po segrevanju; |
(c) |
postaje za shranjevanje obogatenega ali osiromašenega UF6 v vsebnike; |
(d) |
postaje za utekočinjenje ali strjevanje, ki se uporabljajo za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve s stiskanjem, ohlajanjem in pretvorbo UF6 v tekoče ali trdno stanje; |
(e) |
cevni sistemi in zbiralni sistemi, ki so posebej izdelani za delo z UF6 znotraj plinsko difuzijskih, centrifugalnih ali aerodinamičnih kaskad; |
(f) |
|
(g) |
UF6 masni spektrometri/ionski izvori, ki so posebej konstruirani ali izdelani za neposredno vzorčenje iz plinastega pretoka vstopnega, obogatenega ali osiromašenega UF6 in imajo vse naslednje lastnosti:
|
0B003
Obrat za pretvorbo urana in oprema, ki je posebej konstruirana ali izdelana v ta namen:
(a) |
sistemi za pretvorbo koncentrata uranove rude v UO3; |
(b) |
sistemi za pretvorbo UO3 v UF6; |
(c) |
sistemi za pretvorbo UO3 v UO2; |
(d) |
sistemi za pretvorbo UO2 v UF4; |
(e) |
sistemi za pretvorbo UF4 v UF6; |
(f) |
sistemi za pretvorbo UF4 v kovinski uran; |
(g) |
sistemi za pretvorbo UF6 v UO2; |
(h) |
sistemi za pretvorbo UF6 v UF4; |
(i) |
sistemi za pretvorbo UO2 v UCl4. |
0B004
Obrat za pridobivanje ali koncentriranje težke vode, devterija iz devterijevih spojin ter posebej konstruirana ali izdelana oprema in sestavni deli zanjo:
(a) |
obrat za proizvodnjo težke vode, devterija ali devterijevih spojin:
|
(b) |
oprema in sestavni deli so:
|
0B005
Obrat, posebej konstruiran za proizvodnjo gorivnih elementov za "jedrske reaktorje" in posebej izdelana ali pripravljena oprema zanj.
Obrat za proizvajanje gorivnih elementov za "jedrske reaktorje" vključuje opremo, ki:
(a) |
navadno prihaja v neposredni stik s proizvodnjo jedrskega materiala ali pa ga neposredno krmili; |
(b) |
nepredušno zatesni jedrske snovi v oblogo (srajčko); |
(c) |
preverja integriteto oblog (srajčk) zvara |
(d) |
preverja končno stanje zatesnjenega goriva. |
0B006
Plant for the reprocessing of irradiated "nuclear reactor" fuel elements, and specially designed or prepared equipment and components therefor.
0B006 includes:
(a) |
obrat za predelavo obsevanih gorivnih elementov iz"jedrskih reaktorjev", vključno z opremo, pa tudi sestavnimi deli, ki navadno pridejo v neposredni stik z obsevanim gorivom, večjo količino jedrskega materiala in cepitvenimi produkti in jih neposredno krmilijo; |
(b) |
stroje za sekanje in drobljenje gorivnih elementov, ki so daljinsko upravljani in so namenjeni za rezanje, sekanje in drobljenje obsevanih gorivnih elementov, svežnjev ali palic iz "jedrskih reaktorjev"; |
(c) |
kritičnovarne posode za raztapljanje (npr. posode majhnega premera, okrogle ali ploščaste oblike), posebej konstruirane ali izdelane za raztapljanje obsevanega goriva iz "jedrskih reaktorjev", ki so odporne proti vročim, močno korozivnim tekočinam in omogočajo polnjenje in vzdrževanje na daljavo; |
(d) |
solventne protitočne ekstraktorje in opremo za postopek ionske izmenjave, ki se uporabljajo v obratih za predelavo obsevanega "naravnega urana", "osiromašenega urana" ali "posebnih cepljivih materialov"; |
(e) |
posode za shranjevanje kemikalij, ki so varne pred kritičnostjo in so odporne proti koroziji z dušikovo kislino; Posode za shranjevanje imajo lahko naslednje lastnosti:
|
(f) |
instrumentacija za nadzor procesov, ki je posebej konstruirana ali izdelana za nadzor in kontrolo v obratih za predelavo obsevanega "naravnega urana", "osiromašenega urana" ali "posebnih ceplijivih materialov". |
0B007
Obrat za pretvorbo plutonija in pripadajoča oprema, ki je posebej izdelana ali pripravljena v ta namen:
(a) |
sistemi za pretvorbo plutonijevega nitrata v plutonijev oksid; |
(b) |
sistemi za pridobivanje kovinskega plutonija. |
0C
Materiali
0C001
"Naravni uran" ali "osiromašeni uran" ali torij v obliki kovine, zlitine, kemičnih spojin ali koncentratov in kateri koli druge snovi, ki vsebuje enega ali več prej naštetih materialov;
Predmet nadzora v točki 0C001 niso:
(a) |
štirje grami ali manj "naravnega urana" ali "osiromašenega urana", ki je v senzorjih merilnih instrumentov; |
(b) |
"osiromašeni uran", proizveden posebej za naslednje civilne nejedrske namene:
|
(c) |
zlitine, ki vsebujejo manj kot 5 % torija; |
(d) |
keramični proizvodi, ki vsebujejo torij in ki niso bili izdelani za jedrsko uporabo. |
0C002
"Posebni cepljivi materiali"
Če masa materiala, uporabljenega v senzorjih merilnih instrumentov, znaša 4 "efektivne grame" ali manj, material ni predmet nadzora v točki 0C002.
0C003
Devterij, težka voda (devterijev oksid) in druge devterijeve spojine ter mešanice in raztopine, ki vsebujejo devterij in v katerih je izotopsko razmerje med devterijem in vodikom večje od 1:5 000.
0C004
Grafit jedrske kakovosti, s čistočo manj kot 5 ppm ‧ekvivalentov bora‧ in z gostoto nad 1,5 g/cm3.
Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 1C107.
Predmet nadzora v točki 0C004 niso:
(a) |
izdelki iz grafita z maso manj kot 1 kg, razen tistih, ki so posebej konstruirani ali izdelani za uporabo v jedrskih reaktorjih; |
(b) |
grafitni prah. |
V točki 0C004 je določen ‧ekvivalent bora‧ (BE) kot vsota BEZ za nečistoče (razen BEogljik, ker ogljik ne velja za nečistočo), pri čemer je:
BEZ (ppm) = CF × koncentracija elementa Z v ppm;
pri čemer je CF pretvorbeni faktor =
in sta σB in σZ reakcijska preseka za zajetje termičnih nevtronov (v barnih) naravnega bora in elementa Z; AB in AZ sta atomski masi naravnega bora in elementa Z.
0C005
Posebej izdelane spojine ali praškaste snovi za proizvodnjo plinskih difuzijskih pregrad, ki so odporne proti koroziji z UF6 (npr. nikelj ali zlitine, z vsaj 60 % utežnega deleža niklja, aluminijev oksid in popolnoma fluorirani polimeri ogljikovodika), s čistočo vsaj 99,9 % utežnih odstotkov in povprečno velikostjo delcev manjšo od 10 mikrometrov, merjeno v skladu z ASTM standardom B330 (American Society for Testing and Materials), in visoko stopnjo enakomerne zrnatosti.
0D
Programska oprema
0D001
"Programska oprema", posebej napisana ali prirejena "razvoju", "proizvodnji" ali "uporabi" blaga iz te skupine.
0E
Tehnologija
0E001
"Tehnologija" je v skladu z Opombo o jedrski tehnologiji v zvezi z "razvojem", "proizvodnjo" ali "uporabo" blaga iz te Skupine.
SKUPINA 1
POSEBNI MATERIALNI IN SORODNA OPREMA
1A
Sistemi, oprema in komponente
1A001
Komponente, izdelane iz spojin s fluoridom:
(a) |
sifoni, tesnila, tesnilne mase ali opne za gorivo, posebej izdelani za "zrakoplove" ali vesoljsko rabo, izdelani iz več kot 50 % katerega koli od materialov, naštetih v točkah 1C009.b ali 1C009.c, ali |
(b) |
piezoelektrični polimeri in kopolimeri iz viniliden fluorida iz točke 1C009.a:
|
(c) |
sifoni, tesnila, ležišča valjev, opne ali membrane, ki
‧Projektili‧ v točki 1A001.c pomenijo kompletni raketni sistem in zrakoplovni sistem brez posadke. |
1A002
"Kompozitne" strukture ali laminati, s katero koli od naslednjih značilnosti:
NAPOTILO: GLEJ TUDI 1A202, 9A010 IN 9A110.
(a) |
imajo organsko "matriko" in so iz materialov, določenih v 1C010.c, 1C010.d ali 1C010.e |
(b) |
imajo kovinsko ali ogljikovo "matriko" in so iz:
|
Predmet nadzora v točki 1A002 niso kompozitne strukture ali laminati, ki so izdelani iz ogljikovih "vlaknenih ali nitastih materialov", impregnirani z epoksi smolo, in ki so namenjeni za popravila delov "civilnih zrakoplovov" ali laminatov, pod pogojem, da njihova površina ni večja od 100 cm x 100 cm.
Predmet nadzora v točki 1A002 niso končni izdelki ali polizdelki, ki so posebej izdelani za predmete za civilno uporabo:
(a) |
za športne izdelke; |
(b) |
za avtomobilsko industrijo; |
(c) |
za industrijo strojnega orodja; |
(d) |
za uporabo v medicini. |
Predmet nadzora iz točke 1A002(b)1. niso končni izdelki ali polizdelki, ki vsebujejo največ dve dimenziji prepletenih filamentov in so posebej izdelani za naslednjo uporabo:
(a) |
peči za tempranje kovin; |
(b) |
oprema za izdelavo silikonskih kosov. |
1A003
Proizvajalci netaljivih aromatskih poliamidov v obliki filma, listov, trakov ali pasov, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:
(a) |
debelina več kot 0,254 mm |
(b) |
prekriti ali laminirani so z ogljikom, grafitom, kovinami ali magnetnimi snovmi. |
Predmet nadzora v točki 1A003 niso proizvodi, ki so prevlečeni ali laminirani z bakrom in ki so izdelani za proizvodnjo plošč elektronskih tiskanih vezij.
Za vse oblike aromatskih poliamidov glej točko 1C008(a)3.
1A004
Zaščitna in opozorilna oprema in sestavni deli, razen tistih, ki so navedeni v okviru nadzora vojaškega blaga:
Opomba: GLEJ TUDI TOČKI 2B351 IN 2B352.
(a) |
plinske maske, filtri in oprema za dekontaminacijo, posebej izdelana ali prirejena za zaščito pred naslednjimi, skupaj s posebej zanje izdelanimi sestavnimi deli:
|
(b) |
zaščitna oblačila, rokavice in čevlji, posebej izdelani ali prirejeni za zaščito pred naslednjimi:
|
(c) |
jedrska, biološka in kemična (JBK) opozorilna oprema, posebej izdelana ali prirejena za ugotavljanje ali odkrivanje katerega koli izmed naslednjih, skupaj s posebej zanje izdelanimi sestavnimi deli:
|
(d) |
Elektronska oprema za avtomatsko odkrivanje ali določanje prisotnosti ostankov "eksplozivov" in uporabo ‧tehnik izlseditve delcev‧ (npr. površinske zvočnovalovne naprave, spektrometrija mobilnosti ionov, diferenčna spektrometrija mobilnosti, masna spektrometrija). |
‧Izsleditev delcev‧ je opredeljena kot sposobnosti izsleditev manj kot 1ppm pare ali 1 mg trdne snovi ali tekočine.
Predmet nadzora v točki 1A004(d) ni oprema, izdelana posebej za laboratorijsko rabo.
Predmet nadzora v točki 1A004(d) ni prehod skozi varnostne kontrolne točke brez stika.
Predmet nadzora v točki 1A004 niso:
(a) |
dozimetri za merjenje sevanja za osebno rabo; |
(b) |
oprema, katere funkcija ali konstrukcija jo omejuje na zaščito proti tveganjem, značilnim za varnost v stanovanjskih naseljih in civilno industrijo, kakor na primer v rudarstvu, kamnolomih, kmetijstvu, farmacevtski industriji, v medicini, veterini, pri ravnanju z okoljem in odpadki ali v prehrambni industriji. |
Tehnični opombi:
1. |
Točka 1A004 zajema opremo in komponente, določene za odkrivanje radioaktivnih snovi, "prilagojenih za uporabo v vojni", bioloških agensov, "prilagojenih za uporabo v vojni", kemičnih bojnih sredstev, ‧simulantov‧, agensov za obvladovanje nemirov ali za zaščito proti tem snovem, oziroma so uspešno prestale testiranje glede na nacionalne standarde ali so se na kakšen drug način izkazale za učinkovite, kljub temu, da se takšna oprema in komponente uporabljajo v civilnih industrijskih panogah kot so rudarstvo, kamnolomi, kmetijstvo, farmacevtska industrija, medicina, veterinarstvo, okoljska industrija, ravnanje z odpadki ali v prehrambni industriji. |
2. |
‧Simulant‧ je snov ali material, ki se pri usposabljanju, raziskavah, testiranju ali vrednotenju uporablja namesto (kemičnega ali biološkega) toksičnega agensa. |
1A005
Neprebojni jopiči in posebej zanje izdelani sestavni deli, ki ne ustrezajo vojaškim standardom ali specifikacijam ali njim odgovarjajočim zahtevam.
Opomba: GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA
Za "vlaknene ali nitaste materiale", ki se uporabljajo za proizvodnjo neprebojnih jopičev, glej 1C010.
Točka 1A005 se ne nanaša na zaščitne jopiče ali zaščitna oblačila, če so namenjeni za osebno varnost njihovih uporabnikov.
Točka 1A005 se ne nanaša na neprebojne jopiče, namenjene za frontalno zaščito pred drobci in udarnimi valovi eksplozivnih naprav nevojaškega izvora.
1A006
Oprema, posebej izdelana za uničenje improviziranih eksplozivnih naprav, navedenih v nadaljevanju, ter posebej zanje izdelane komponente:
Opomba: GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA
(a) |
vozila, ki so daljinsko upravljana; |
(b) |
‧motilci‧. |
Tehnična opomba:
‧Motilci‧ so naprave, posebej izdelane za onesposobitev eksplozivne naprave z izstrelitvijo tekočega, trdnega ali razpršenega (zrnatega) projektila.
Predmet nadzora v točki 1A006 ni oprema, kadar ta spremlja operaterja te opreme.
1A007
Oprema in naprave, posebej izdelane za električno proženje polnjenj in naprav, ki vsebujejo energetske materiale:
Opomba: GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA, TOČKI 3A229 in 3A232.
(a) |
vžigalniki za detonatorje, ki so izdelani za proženje eksplozivnih detonatorjev, določenih v točki 1A007. |
(b) |
električno proženi eksplozivni detonatorji:
|
Tehnični opombi:
1. |
Namesto izraza "detonator" se včasih uporablja izraz "vžigalnik" (v angleškem jeziku: "initiator" oziroma "ignitor"). |
2. |
Za namene točke 1A007.b v njej navedeni detonatorji izkoriščajo majhen električni vodnik (mostič, žico za premoščanje ali folijo), ki se eksplozivno upari, ko skoznje steče hiter visokotokovni električni impulz. V vseh vrstah detonatorjev, razen bliskovitih vžigalnikov, sproži kemično detonacijo eksplozivni vodnik, ko pride v stik z močno eksplozivnim materialom, kot je na primer PETN (pentaeritritol-tetranitrat). Posebno udarjalo povzroči pri bliskovitih detonatorjih eksplozivno uparjanje električnega vodnika, ko udari na eksploziv in s tem povzroči kemično detonacijo. V nekaterih primerih požene navedeno udarjalo magnetna sila. Izraz "eksplozivni folijski vžigalnik" se lahko nanaša na mostični vžigalnik pa tudi na bliskoviti vžigalnik. |
1A008
Naboji, naprave in komponente:
(a) |
‧oblikovana polnila‧, ki imajo vse naslednje značilnosti:
|
(b) |
Linearna oblikovana rezilna polnila, ki imajo vse naslednje značilnosti, ter posebej izdelani sestavni deli zanje:
|
(c) |
vžigalne vrvice z jedrom z eksplozivno polnitvijo nad 64 g/m; |
(d) |
Rezila, razen rezil iz točke 1A008(b), in orodja za ločevanje s količino neto eksploziva nad 3,5 kg. |
Tehnična opomba:
‧Oblikovano polnilo‧ je eksplozivno polnilo, oblikovano tako, da usmeri učinek eksplozije.
1A102
Ponovno nasičeni pirolizirani ogljiko-ogljikovi sestavni deli, izdelani za vesoljska plovila iz točke 9A004 ali za sondirne rakete iz točke 9A104.
1A202
Kompozitne strukture, razen tistih, ki so določene v točki 1A002, v obliki cevi in z obema od naslednjih značilnosti:
Opomba: GLEJ TUDI TOČKI 9A010 IN 9A110.
(a) |
imajo notranji premer od 75 do 400 mm |
(b) |
izdelane so iz "vlaknenih ali nitastih materialov", ki so določeni v točki 1C010(a) ali (b) ali 1C210(a), ali iz z ogljikom ojačanih materialov, ki so določeni v točki 1C210(c) |
1A225
Platinirani katalizatorji, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za pospeševanje reakcije izmenjave vodikovega izotopa med vodikom in vodo, pri pridobivanju tritija iz težke vode ali za pridobivanje težke vode.
1A226
Posebna embalaža, ki se uporablja pri ločevanju težke vode od navadne vode, ki ima obe od naslednjih značilnosti:
(a) |
izdelana je iz fosforjevega brona, ki je kemično obdelan v smislu izboljšave vpojnosti |
(b) |
izdelana je za uporabo v stolpih za vakuumsko destilacijo. |
1A227
Okna za zaščito pred sevanjem iz materiala z visoko gostoto (iz svinčevega stekla ali drugo), ki imajo vse naslednje značilnosti, in posebej izdelani okviri zanje:
(a) |
‧hladno površino‧, večjo od 0,09 m2; |
(b) |
gostoto materiala, večjo od 3 g/cm3 |
(c) |
debelino, ki znaša 100 mm ali več. |
Tehnična opomba:
‧Hladna površina‧ iz točke 1A227 pomeni vidno površino okna, ki je za predvideno uporabo izpostavljena najnižji stopnji sevanja.
1B
Oprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo
1B001
Oprema za proizvodnjo vlaken, prepregov, predoblik ali "kompozitov", naštetih v točki 1A002 ali 1C010, in posebej izdelani sestavni deli in pribor zanje, kakor so:
Opomba: GLEJ TUDI TOČKI 1B101 IN 1B201.
(a) |
stroji za navijanje niti, katerih gibi pozicioniranja, ovijanja in navijanja so koordinirani in programirani v treh ali več oseh in ki so posebej izdelani za proizvodnjo "kompozitnih" struktur ali laminatov iz "vlaknenih ali nitastih materialov"; |
(b) |
stroji za polaganje trakov ali nameščanje preje, katerih gibi pozicioniranja ali polaganja trakov, preje ali listov so koordinirani in programirani v dveh ali več oseh in ki so posebej izdelani za proizvodnjo "kompozitnih" struktur letalskih okvirjev ali ‧projektilov‧; V smislu točke 1B001.b pomeni pojem ‧projektil‧ kompletni raketni sistem in zrakoplovni sistem brez posadke. |
(c) |
mnogosmerni, mnogodimenzionalni tkalski ali prepletni stroji, vključno z opremo za adaptacijo ali modifikacijo za tkanje, prepletanje ali vpletanje vlaken pri proizvodnji "kompozitnih" struktur; Tehnična opomba: Za namene 1B001(c) je pletenje vključeno v tehniko prepletanja. Predmet nadzora v točki 1B001(c) niso tekstilni stroji, ki niso prirejeni za zgoraj opisano končno uporabo. |
(d) |
oprema, posebej izdelana ali prirejena za proizvodnjo ojačanih vlaken:
|
(e) |
oprema za izdelavo prepregov iz točke 1C010(e) po termoplastičnem postopku; |
(f) |
oprema za nemoteno nadziranje, posebej izdelana za "kompozitne" materiale:
|
1B002
Oprema za izdelovanje kovinskih zlitin, prahu kovinskih zlitin ali legiranih materialov, posebej izdelana za preprečevanje kontaminacije in za uporabo v enem od postopkov iz točke 1C002(c)2.
Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 1B102.
1B003
Orodje, šablone, kalupi ali utrjevalci za "superplastično oblikovanje" ali za "difuzijsko spajanje" titana, aluminija ali njunih zlitin, posebej izdelani za proizvodnjo katerega koli izmed naslednjih:
(a) |
struktur za letalsko ali vesoljsko plovbo; |
(b) |
motorjev za "zrakoplove" ali vesoljska plovila |
(c) |
posebej izdelanih sestavnih delov za takšne strukture iz točke 1B003(a) ali za motorje iz točke 1B003.(b) |
1B101
Oprema, ki ni zajeta v točki 1B001, za "proizvodnjo" strukturnih kompozitov; in posebej zanje izdelanih sestavnih delov in pribora:
Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 1B201.
Sestavni deli in pribor iz točke 1B101 vključujejo kalupe, stružnice, matrice, utrjevalce in orodje za stiskanje, vulkanizacijo, vlivanje, sintranje ali lepljenje kompozitnih struktur, laminatov in njegovih izdelkov.
(a) |
stroji za navijanje niti ali stroji na nameščanje vlaken, katerih gibi pozicioniranja, ovijanja in navijanja so koordinirani in programirani v treh ali več oseh in ki so posebej izdelani za proizvodnjo kompozitnih struktur ali laminatov iz vlaknenih ali nitastih materialov, in nadzor koordiniranja in programiranja; |
(b) |
stroji za polaganje trakov, katerih gibi pozicioniranja in polaganja trakov in listov so koordinirani in programirani v dveh ali več oseh in ki so posebej izdelani za proizvodnjo kompozitnih struktur letalskih okvirjev in "projektilov"; |
(c) |
oprema, izdelana ali prirejena za "proizvodnjo""vlaknenih ali nitastih materialov":
|
(d) |
oprema, izdelana ali prirejena za posebno površinsko obdelavo ali za proizvodnjo prepregov iz točke 9C110. Oprema iz točke 1B101.d vključuje naprave za zvijanje, polaganje, prevlekanje in šablone za izrezovanje oblik. |
1B102
"proizvodna oprema" kovinskega prahu, razen tiste iz točke 1B002, in sestavni deli:
Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 1B115(b)
(a) |
"proizvodna oprema" kovinskega prahu, ki se uporablja za "proizvodnjo" sferičnih ali atomiziranih materialov (v nadzorovanem okolju) iz točk 1C011(a), 1C011(b), 1C111(a)1, 1C111(a)2 ali iz okvira o Nadzoru vojaškega blaga; |
(b) |
posebej izdelani sestavni deli za "proizvodna oprema" iz točke 1B002 ali 1B102(a) |
Predmet nadzora točke 1B102 so:
(a) |
generatorji plazme (visokofrekvenčni reaktivni lok), ki so uporabni za pridobivanje tankoplastno razpršenega ali sferičnega kovinskega prahu v okolju mešanice argon-voda; |
(b) |
oprema za električno odcepljanje, ki se uporablja za pridobivanje tankoplastno razpršenega ali sferičnega kovinskega prahu v okolju mešanice argona-vode; |
(c) |
oprema, uporabna za "proizvodnjo" sferičnega aluminijevega prahu s spreminjanjem taline v inertnem mediju (npr. v dušiku). |
1B115
Oprema, razen tiste iz točke 1B002 ali 1B102, za proizvodnjo pogonskih goriv in njihovih sestavin in posebej zanjo izdelani sestavni deli;
(a) |
"proizvodna oprema", ki se uporablja pri "proizvodnji", ravnanju s tekočimi pogonskimi sredstvi ali njihovimi sestavinami ali preskušanju njihove ustreznosti iz točk 1C011(a), 1C011(b), 1C111 ali iz okvira Nadzora vojaškega blaga; |
(b) |
"proizvodna oprema", ki se uporablja pri "proizvodnji", ravnanju z, mešanju, vulkanizaciji, vlivanju, stiskanju, strojni izdelavi, izvlekanju ali preskušanju ustreznosti trdnih pogonskih goriv ali njihovih sestavin iz točk 1C011(a), 1C011(b), 1C111 ali iz seznama Nadzora vojaškega blaga; Predmet nadzora v točki 1B115(b) niso vsadni mešalniki, kontinualni mešalniki ali mešalniki na napajalno energijo. Glede nadzora nad vsadnimi mešalniki, kontinualnimi mešalniki in mešalniki na napajalno energijo glej točke 1B117, 1B118 in 1B119. |
Glede opreme, posebej izdelane za proizvodnjo vojaškega blaga, glej Nadzor vojaškega blaga.
Predmet nadzora točke 1B115 ni oprema za "proizvodnjo", ravnanje z in preskušanje ustreznosti borovega karbida.
1B116
Dulci, posebej izdelani za proizvodnjo pirolitsko dobljenih materialov, oblikovanih v kalupih, napeljavah ali drugih podlagah iz predhodnikov plinov, ki se razgrajujejo pri temperaturah med 1 573 K (1 300 °C) in 3 173 K (2 900 °C) pri tlaku od 130 Pa do 20 kPa.
1B117
Vsadni mešalniki z zmožnostjo v vakuumu v obsegu od 0 do 13 326 kPa in z zmožnostjo temperaturnega nadzora mešalne komore in ki imajo vse naslednje značilnosti, in posebej izdelani sestavni deli zanje:
(a) |
skupno volumetrično zmogljivost 110 litrov ali več |
(b) |
najmanj eno mešalno/gnetno gred, vgrajeno zunaj centra. |
1B118
Kontinuirni mešalniki z zmožnostjo mešanja v vakuumu v obsegu od 0 do 13 326 kPa in z zmožnostjo temperaturnega nadzora mešalne komore in ki imajo vse naslednje značilnosti ter posebej izdelani sestavni deli zanje:
(a) |
dva ali več mešalnih/gnetnih gredi |
(b) |
eno oscilacijsko rotacijsko gred, ki ima gnetilne lopatice/igle tako na gredi kakor tudi v ohišju mešalne komore. |
1B119
Mešalniki na napajalno energijo, ki se uporabljajo za drobljenje ali mletje materialov iz točk 1C011(a), 1C011(b), 1C111 ali iz okvira Nadzora vojaškega blaga, in posebej izdelani sestavni deli zanje.
1B201
Stroji za navijanje niti, razen tistih iz 1B001 ali 1B101, in oprema zanje:
(a) |
stroji za navijanje niti, ki imajo vse naslednje značilnosti:
|
(b) |
naprave za koordiniranje in programiranje strojev za navijanje niti iz točke 1B201(a); |
(c) |
precizni pomožni oporni elementi za stroje za navijanje niti iz točke 1B201(a) |
1B225
Elektrolitske celice za pridobivanje fluora s proizvodno zmogljivostjo nad 250 g fluora na uro.
1B226
Elektromagnetni ločevalniki izotopov, ki so izdelani ali opremljeni z enim ali več ionskimi viri z zmogljivostjo skupnega toka ionskega curka 50 mA ali več.
Točka 1B226 zajema ločevalnike, ki:
(a) |
lahko obogatijo stabilne izotope; |
(b) |
imajo ionski vir in tudi kolektorje v magnetnem polju, njihova zgradba pa je takšna, da so sami zunaj polja. |
1B227
Pretvorniki za sintezo amonijaka ali enote za sintezo amonijaka, v katerih izstopa plin (dušik in vodik) iz visokotlačnega izmenjevalnega stolpa za amonijak/vodik pod visokim pritiskom, sintetizirani amonijak pa se vrne v ta stolp.
1B228
Stolpi za kriogeno destilacijo vodika, ki imajo vse naslednje značilnosti:
(a) |
izdelani so za delovanje pri notranjih temperaturah 35 K (238 °C) ali manj; |
(b) |
izdelani so za delovanje pri notranjem tlaku od 0,5 do 5 MPa; |
(c) |
izdelani so iz:
|
(d) |
njihov notranji premer je najmanj 1 m, efektivna dolžina pa najmanj 5 m. |
1B229
Stolpi s predeli za izmenjavo voda-vodikov sulfid in ‧notranji kontraktorji‧:
za stolpe, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za proizvodnjo težke vode, glej točko 0b004.
(a) |
stolpi s predeli za izmenjavo voda-vodikov sulfid, ki imajo vse naslednje značilnosti:
|
(b) |
‧notranji kontraktorji‧ v stolpih za izmenjavo vode in vodikovega sulfida, ki so opisani v točki 1B229(a) Tehnična opomba: ‧Notranji kontraktorji‧ v stolpih so ločeni predelki, ki imajo efektivni skupni premer najmanj 1,8 m in so izdelani tako, da olajšajo protitočno gibanje, izdelani pa so iz nerjavnega jekla, ki ima delež ogljika največ 0,03 %. To so lahko rešetni vložki, zapiralni vložki, vložki z destilacijskim pokrovom ali vložki s turbinsko rešetko. |
1B230
Črpalke za kroženje raztopin koncentriranega ali razredčenega katalizatorja – kalijevega amida v tekočem amonijaku (KNH2/NH3), ki imajo vse naslednje značilnosti:
(a) |
so nepredušno zaprte (tj. hermetično zatesnjene); |
(b) |
imajo zmogljivost, večjo od 8,5 m3/h, |
(c) |
eno od naslednjih značilnosti:
|
1B231
Objekti ali obrati za ravnanje s tritijem in oprema zanje:
(a) |
objekti ali obrati za proizvodnjo, rekuperacijo, ekstrakcijo, koncentracijo tritija ali za druge načine ravnanja z njim; |
(b) |
oprema za objekte ali obrate za ravnanje s tritijem:
|
1B232
Turboekspanderji ali skupine turboekspanzijskih kompresorjev, ki imajo obe naslednji značilnosti:
(a) |
izdelani so za delovanje pri izhodnih temperaturah 35 K (– 238 °C) ali manj |
(b) |
izdelani so za pretok plinastega vodika 1 000 kg/uro ali več. |
1B233
Objekti ali obrati za ločevanje litijevih izotopov in oprema zanje:
(a) |
objekti ali obrati za ločevanje litijevih izotopov; |
(b) |
oprema za ločevanje litijevih izotopov:
|
1C
Materiali
Tehnična opomba:
Kovine in zlitine:
|
Če določbe ne opredeljujejo drugače, obsegata izraza ‧kovine‧ in ‧zlitine‧ v točkah od 1C001 do 1C012 naslednje neobdelane in napol obdelane oblike: |
Surove oblike:
|
anode, kepe, palice (vključno s palicami z zarezami in žičniškimi palicami), klade, bloki, grude, briketi, pogače, katode, kristali, kubusi, kocke, zrna, kroglice, ingoti, plošče, peleti, šibike, prah, koluti, sekanci, krajniki, nepravilni koščki, gobe, palčice; |
Napol obdelane oblike (prevlečene, prekrite, navrtane, naluknjane ali ne):
(a) |
kovani ali obdelani materiali, izdelani z valjanjem, vlečenjem, ekstrudiranjem, kovanjem, nabojnim ekstrudiranjem, stiskanjem, drobljenjem, atomiziranjem in s struženjem: profili, kanali, krogi, diski, prah, kosmiči, folije in listi, kovani predmeti, plošče, prah, stiskanine in tiskanine, trakovi, obroči, palice (vključno s taljenimi palicami, žičniškimi palicami in valjano žico), odrezki, oblike, listi, trakovi, cevi in črevesa (vključno s krogi, kvadrati in odprtinami za cevi), vlečena ali ekstrudirana žica; |
(b) |
livarski materiali, dobljeni z litjem v pesku, šablonah, kovini, štukaturi ali v drugih vrstah kalupov, vključno z odlitki, dobljenimi pri visokem pritisku, sintriranimi oblikami in oblikami, dobljenimi z metalurgijo prahu. |
Predmet nadzora ostaja blago, izvoženo v oblikah, ki niso zajete v seznamu in so deklarirane kot dokončani proizvod, vendar v resnici pomenijo surove ali napol obdelane oblike.
1C001
Materiali, izdelani posebej kot absorbenti elektromagnetskih valov, ali intrinsično prevodni polimeri:
Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 1C101.
(a) |
materiali za absorpcijo frekvenc, večjih od 2 × 108 Hz, vendar manjših od 3 × 1012 Hz; Predmet nadzora točke 1C001(a) niso:
Opomba 1 k točki 1C001.a zajema tudi magnetne materiale, ki se uporabljajo za absorpcijo in jih vsebujejo barve. |
(b) |
materiali za absorpcijo frekvenc, večjih od 1,5 × 1014 Hz, vendar manjših od 3,7 × 1014 Hz in nepropustnih za vidno svetlobo; |
(c) |
intrinzično prevodni polimerni materiali s ‧skupno elektroprevodnostjo‧ prek 10 000 S/m (Siemensov na meter) ali s ‧površinsko upornostjo‧ manj kot 100 ohmov/kvadrat, katerih osnova so naslednji polimeri:
Tehnična opomba: ‧Skupna elektroprevodnost‧ in ‧površinska upornost‧ se določata z uporabo ASTM D-257 ali enakovrednih nacionalnih standardov. |
1C002
Kovinske zlitine, praškaste kovinske zlitine in legirani materiali:
Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 1C202.
Predmet nadzora iz točke 1C002 niso kovinske zlitine, prah kovinskih zlitin ali zlitinski materiali za podlage za izdelavo prevlek.
Tehnični opombi:
1. |
Kovinske zlitine v točki 1C002 so tiste, ki vsebujejo večji utežnostni odstotek navedene kovine od katerega koli drugega elementa. |
2. |
‧Odpornost proti stalni temperaturi in tlaku‧ se mora meriti v skladu s standardom E-139 ASTM ali v skladu z enakovrednimi nacionalnimi standardi. |
3. |
‧Odpornost proti občasni obremenitvi s temperaturo in tlakom‧ se mora meriti v skladu s standardom E-606 ASTM ‧Recommended Practice for Constant-Amplitude Low-Cycle Fatigue Testing‧ ali enakovrednimi nacionalnimi standardi. Preskušanje mora biti osno s povprečnim razmerjem tlaka, enakim 1, in s faktorjem koncentracije tlaka (Kt), enakim 1. Povprečni tlak je določen kot razlika med največjim in najmanjšim tlakom, deljena z največjim tlakom. |
(a) |
Aluminid:
|
(b) |
kovinske zlitine, izdelane iz materiala iz točke 1C002(c):
|
(c) |
prah kovinskih zlitin ali drobci za material, ki ima vse naslednje značilnosti:
|
(d) |
legirni materiali, ki imajo vse naslednje značilnosti:
|
1C003
Magnetne kovine kakršnih koli vrst ali oblik, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:
(a) |
začetno relativno prepustnost 120 000 ali več in debelino 0,05 mm ali manj; Tehnična opomba: Meritev začetne prepustnosti se mora opraviti na popolnoma razbeljenem materialu. |
(b) |
so magnetostriktne zlitine s katero koli od naslednjih značilnosti:
|
(c) |
so amorfni ali ‧nanokristalinski‧ trakovi zlitin, ki imajo vse naslednje značilnosti:
Tehnična opomba: ‧Nanokristalinski‧ materiali iz točke 1C003.c so tisti, ki imajo velikost kristalnih zrnc 50 nm ali manj, kakor je določeno z uporabo rentgenske difrakcije. |
1C004
Zlitine urana in titana ali volframove zlitine z "matriko" na osnovi železa, niklja ali bakra, ki imajo naslednje značilnosti:
(a) |
gostoto več kot 17,5 g/cm3; |
(b) |
mejo elastičnosti več kot 880 MPa; |
(c) |
natezno trdnost več kot 1 270 MPa |
(d) |
elongacijo več kot 8 %. |
1C005
"Superprevodni""kompozitni" prevodniki, katerih dolžina presega 100 m ali imajo maso, ki presega 100 g:
(a) |
"superprevodni""kompozitni" prevodniki, ki vsebujejo enega ali več niobij-titanovih ‧filamentov‧ in imajo vse naslednje značilnosti:
|
(b) |
"superprevodni""kompozitni" prevodniki, ki vsebujejo enega ali več "superprevodnih"‧filamentov‧, razen niobij-titanovih, ki imajo vse naslednje značilnosti:
|
(c) |
"superprevodni""kompozitni" prevodniki, ki vsebujejo enega ali več "superprevodnih"‧filamentov‧, ki ostanejo "superprevodni" nad 115 K (– 158,16 oC). Tehnična opomba: V smislu točke 1C005 so ‧filamenti‧ lahko v obliki žice, cilindrov, filmov, traku ali pasov. |
1C006
Tekočine in maziva:
(a) |
hidravlične tekočine, katerih osnovna sestavina je katera koli od naslednjih spojin ali materialov:
|
(b) |
maziva, katerih osnovna sestavina je katera koli od naslednjih spojin ali materialov:
|
(c) |
tekočine za dušenje ali flotacijo s čistoto več kot 99,8 %, ki vsebujejo manj kot 25 delcev, velikih 200 µm ali večjih na 100 ml, in ki vsebujejo najmanj 85 % katere koli od naslednjih spojin ali materialov:
|
(d) |
fluoroogljikove elektronske hladilne tekočine, ki imajo vse naslednje značilnosti:
|
Tehnična opomba:
V smislu točke 1C006 se določa:
1. |
‧plamenišče‧ z uporabo metode Cleveland Open Cup, opisane v ASTM D-92, ali enakovrednih nacionalnih metod; |
2. |
‧točka litja‧ z uporabo metode, opisane v ASTM D-97, ali enakovrednih nacionalnih metod; |
3. |
‧indeks viskoznosti‧ z uporabo metode, opisane v ASTM D-2270, ali enakovrednih nacionalnih metod; |
4. |
‧termična stabilnost‧ z naslednjim preizkusom ali enakovrednimi nacionalnimi preizkusi:
|
5. |
‧temperatura samovžiga‧ se določi z uporabo metode, opisane v ASTM E-659, ali z uporabo enakovrednih nacionalnih metod. |
1C007
Keramični osnovni materiali, keramični materiali, ki niso "kompozitni", "kompozitni" materiali s keramično "matriko" in njihove predhodne sestavine:
Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 1C107.
(a) |
osnovni materiali iz samostojnih ali kompleksnih boridov titana, katerih skupna nečistota (brez namenoma dodatnih dodatkov) je manj kot 5 000 ppm, povprečna velikost delcev enaka ali manjša od petih mikrometrov in pri katerih ni več kot 10 % delcev večjih od 10 mikrometrov; |
(b) |
keramični materiali, ki niso "kompozitni", v surovi ali polpredelani obliki, sestavljeni iz boridov titana z gostoto 98 % ali več teoretične gostote; Predmet nadzora iz točke 1C007.b niso abrazivi. |
(c) |
keramično-keramični "kompozitni" materiali s stekleno ali oksidno "matriko" in ojačani z vlakni, ki imajo vse naslednje značilnosti:
|
(d) |
keramično-keramični "kompozitni" materiali z nepretrgano kovinsko fazo ali brez nje, ki vsebujejo delce, laske ali vlakna, pri katerih tvorijo "matrika" silicijevi karbidi ali nitridi, cirkonij ali bor; |
(e) |
predhodniki materialov (tj. posebej zanje namenjeni polimerni ali kovinoorganski materiali) za proizvodnjo katere koli faze ali faz materialov, naštetih v točki 1C007(c):
|
(f) |
keramično-keramični "kompozitni" materiali s kisikovo ali stekleno "matriko", ki so ojačani s kontinuiranimi vlakni iz enega od naslednjih sistemov:
Predmet nadzora točke 1C007.f niso "kompoziti", v katerih imajo filamenti teh sistemov natezno trdnost manjšo od 700 MPa pri 1 273 K (1 000 °C) ali ki imajo trajno natezno trdnost večjo od 1 % razteza pri obremenitvi 100 MPa in pri temperaturi 1 273 K (1 000 °C) v časovnem obsegu 100 ur. |
1C008
Nefluorirane polimerne snovi:
(a) |
Predmet nadzora iz točke 1C008.a so snovi v tekočem ali trdnem "taljivem" stanju, vključno s smolo, prahom, peleti, filmi, listi, trakovi ali pasovi; Za "netaljive" poliamide v obliki filma, listov, trakov ali pasov glej točko 1A003. |
(b) |
termoplastični polimeri tekočih kristalov s točko temperaturne deformacije nad 523 K (250 °C), merjeno po ISO 75–2 (2004) ali po enakovrednih nacionalnih metodah, in z obremenitvijo 1,80 N/mm2, ki so sestavljeni:
|
(c) |
se ne uporabljajo; |
(d) |
poliarilen ketoni; |
(e) |
poliarilen sulfidi, pri katerih je arilenska skupina bifenil, trifenil ali njuna kombinacija; |
(f) |
polibifenileneter sulfoni s ‧točko posteklenitve (Tg)‧ višjo od 513 K (240 °C). |
Tehnična opomba:
‧Točka posteklenitve (Tg)‧ pri materialih iz točke 1C008 se določa z uporabo suhe metode, opisane v ISO 11357–2 (1999) ali enakovrednimi nacionalnimi standardi.
1C009
Nepredelane fluorirane spojine:
(a) |
kopolimeri viniliden fluorida, ki vsebujejo 75 % ali več beta kristalinske strukture v neraztegnjenem stanju; |
(b) |
fluorirani poliamidi, ki vsebujejo 10 ut. % ali več kombiniranega fluora; |
(c) |
fluorirani elastomeri fosfazena, ki vsebujejo 30 ut. % ali več kombiniranega fluora. |
1C010
"Vlakneni ali nitasti materiali", ki se lahko uporabijo v "kompozitnih" strukturah organske "matrike", kovinske "matrike" ali ogljikove "matrike" ali v laminatih:
Opomba: GLEJ TUDI 1C210 IN 9C110.
(a) |
organski "vlakneni ali nitasti materiali", ki imajo vse naslednje značilnosti:
Predmet nadzora iz točke 1C010(a) ni polietilen. |
(b) |
organski "vlakneni ali nitasti materiali", ki imajo vse naslednje značilnosti:
Predmet nadzora iz točke 1C010(b) niso izdelki, izdelani iz "vlaknenih ali nitastih materialov", ki se uporabljajo pri popravilu delov "civilnih zrakoplovov" ali laminatov, če velikost posamezne plošče ne presega 100 cm × 100 cm. Tehnična opomba: Značilnosti materialov, opisanih v točki 1C010.b, se določajo z uporabo metod z oznakami SRM 12 do 17, ISO 10618 (2004) 10.2.1 metoda A, ki jih priporoča "Suppliers Advance Composite Materials Association" (SACMA) ali z uporabo enakovrednih nacionalnih nateznih preskusov, ki temeljijo na povprečju velikega števila vzorcev. |
(c) |
organski "vlakneni ali nitasti materiali", ki imajo vse naslednje značilnosti:
Predmet nadzora točke 1C010.c niso:
|
(d) |
"vlakneni ali nitasti materiali", ki imajo vse naslednje značilnosti:
|
(e) |
vlakna, ki so impregnirana z umetnimi ali naravnimi smolami (prepregi), vlakna, prevlečena s kovino ali ogljikom (predoblike), ali "predoblike ogljikovih vlaken":
Predmet nadzora točke 1C010(e) niso:
Tehnična opomba: ‧Temperaturna točka posteklenitve (Tg)‧ pri materialih iz točke 1C010.e se določa z uporabo suhe metode, opisane v ASTM D 3418. ‧Temperaturna točka posteklenitve (Tg)‧ je za fenolne in epoksi smole določena z uporabo suhega postopka, ki je opisan v ASTM D 4065, pri frekvenci 1 Hz in hitrosti segrevanja 2 K (°C) na minuto. |
1C011
Kovine in spojine:
Opomba: GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA in TOČKO 1C111.
(a) |
kovine z velikostjo delcev manj kot 60 µm, bodisi sferične, atomizirane, sferoidne, v kosmičih ali drobljene, izdelane iz materiala, ki vsebuje 99 % ali več cirkonija, magnezija ali njunih zlitin; Tehnična opomba: Naravna vsebnost hafnija v cirkoniju (značilna je od 2 % do 7 %) se šteje skupaj s cirkonijem. Kovine ali zlitine iz točke 1C011(a) so predmet nadzora ne glede na to, ali so kovine ali zlitine vdelane v aluminij, magnezij, cirkonij ali berilij ali ne. |
(b) |
bor ali borov karbid s čistoto 85 % ali več in z delci velikosti 60 µm ali manj; Kovine ali zlitine iz točke 1C011(b) so predmet nadzora ne glede na to, ali so kovine ali zlitine vdelane v aluminij, magnezij, cirkonij ali berilij ali ne. |
(c) |
gvanidin nitrat; |
(d) |
nitrogvanidin nitrat (NQ) (CAS 556–88–7). |
1C012
Materiali:
Tehnična opomba:
Ti materiali se navadno uporabljajo kot jedrski toplotni viri.
(a) |
plutonij v kateri koli obliki, v katerem je več kot 50 ut. % deleža plutonija z izotopskim številom 238; Predmet nadzora točke 1C012(a) niso:
|
(b) |
"predhodno ločeni" neptunij-237 v kateri koli obliki. Predmet nadzora v točki 1C012.b niso dobave, ki vsebujejo 1 g ali manj neptunija-237. |
1C101
Materiali in naprave za zmanjšano opaznost, kakor je radarska odbojnost, ultravijolični/infrardeči znaki in zvočni znaki, razen tistih iz točke 1C001, ki se uporabljajo v ‧projektilih‧, podsistemih "projektilov" ali zračna plovila brez posadke določene v 9A012.
Točka 1C101 vključuje:
(a) |
strukturne materiale in prevleke, izdelane posebej za zmanjševanje radarske odbojnosti; |
(b) |
prevleke, vključno z barvami, izdelane posebej za zmanjševanje ali prikrojevanje odbojnosti ali oddajnosti v mikrovalovnem, infrardečem ali ultravijoličnem področju elektromagnetnega spektra. |
Točka 1C101 ne vključuje prevlek, kadar se uporabljajo za toplotni nadzor satelitov.
Tehnična opomba:
V točki 1C101 pomeni izraz ‧projektilih‧ komponente raketnih sistemov in neimenovanih zrakoplovov z dosegom več od 300 km.
1C102
Ponovno nasičeni pirolizirani ogljik-ogljikovi materiali, izdelani za vesoljska plovila iz točke 9A004 ali za sondirne rakete iz točke 9A104.
1C107
Grafit in keramični materiali, razen tistih iz točke 1C007:
(a) |
drobnozrnati grafit z gostoto 1,72 g/cm3 ali več, merjeno pri 288 K (15 °C), katerega delci merijo 100 µm ali manj, uporabni za raketne dulce (šobe) in obloge konic letal, ki se lahko obdelajo v katerega koli od naslednjih proizvodov:
Glej tudi točko 0C004. |
(b) |
pirolitsko ali z vlakni ojačani grafit, uporaben za raketne dulce (šobe) in konice letal, ki ponovno vstopajo v ozračje in so uporabni v "projektilih", vesoljska plovila iz točke 9A004 ali sondirne rakete iz točke 9A104; Glej tudi točko 0C004. |
(c) |
keramični kompozitni materiali (z dielektrično konstanto manj kot 6 pri frekvencah od 100 MHz do 100 GHz) za uporabo v kupolah radarskih anten, uporabnih v "projektilih", nosilnih raketah iz točke 9A004 ali sondirnih raketah iz točke 9A104. |
(d) |
keramika, ki je v masi ojačana s silicij-ogljikovimi vlakni, uporabna za konice, uporabne v "projektilih", nosilnih raketah iz točke 9A004 ali sondirnih raketah iz točke 9A104; |
(e) |
keramični kompozitni materiali, ojačani s silicij-ogljikovimi vlakni, uporabni za konice, letala, ki se vračajo v ozračje, in lopute šob, uporabne v "projektilih", nosilnih raketah iz točke 9A004 ali sondirnih raketah iz točke 9A104. |
1C111
Goriva in sestavine goriv, razen tistih iz točke 1C011:
(a) |
pogonske snovi:
|
(b) |
polimerne snovi:
|
(c) |
drugi pogonski aditivi in agenti:
|
Glede goriv in sestavin goriv, ki niso zajeti v točki 1C111, glej Nadzor vojaškega blaga.
1C116
Martenzitna jekla z natezno trdnostjo najmanj 1 500 MPa ali več, merjeno pri 293 K (20 °C), v obliki pločevine, plošče ali cevi z debelino 5 mm ali manj.
Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 1C216.
Tehnična opomba:
Martenzitna jekla so železove zlitine, na splošno določena z visokim deležem niklja, zelo nizkim deležem ogljika in uporabo nadomestnih elementov ali usedlin, ki omogočajo utrjevanje s staranjem.
1C117
Volfram, molibden in njune zlitine v obliki enakih sferičnih ali atomiziranih delcev premera 500 mikrometrov ali manj, čistote 97 % ali več, ki se uporabljajo za izdelavo raketnih motorjev, uporabnih v "projektilih", vesoljskih plovilih iz točke 9A004 ali sondirnih raketah iz točke 9A104 (tj. za toplotne ščite, podlage za dulce, vratove dulcev in površine, ki se uporabljajo za krmiljenje potiska).
1C118
Dupleksno nerjavno jeklo, stabilizirano s titanom (Ti-DSS):
(a) |
ima vse naslednje značilnosti:
|
(b) |
ki ima katero koli od naslednjih oblik:
|
1C202
Naslednje zlitine, razen tistih, določenih v točki 1C002(b)3. ali (b)4:
(a) |
aluminijeve zlitine, ki imajo obe naslednji značilnosti:
|
(b) |
titanove zlitine, ki imajo obe naslednji značilnosti:
|
Tehnična opomba:
Zgoraj navedene zlitine se nanašajo na zlitine pred toplotno obdelavo ali po njej.
1C210
‧Vlakneni ali nitasti materiali‧ ali prepregi, razen tistih, ki so določeni v točkah 1C010.a, b ali e:
(a) |
ogljikovi ali aramidni ‧vlakneni ali nitasti materiali‧, ki imajo eno od naslednjih značilnosti:
Predmet nadzora točke 1C210.a niso aramidni ‧vlakneni ali nitasti materiali‧, v katerih je masni delež na estrih baziranih sredstev za površinsko spremembo vlaken 0,25 % ali več; |
(b) |
stekleni ‧vlakneni ali nitasti materiali‧, ki imajo obe naslednji značilnosti:
|
(c) |
"preja", "predpreja", "predivo" ali "trakovi", impregnirani s smolo, ki so široki 15 mm ali manj (prepregi), izdelani iz ogljikovih ali steklenih ‧vlaknenih ali nitastih materialov‧, določenih v točki 1C210(a) ali (b) Tehnična opomba: Smola sestavlja matriko kompozita. |
V točki 1C210 so ‧vlakneni ali nitasti materiali‧ omejeni na neskončno "monofilamentno prejo", "prejo", "predprejo", "predivo" ali "trakove".
1C216
Maražno jeklo, razen tistega, ki je določeno v točki 1C116, z natezno trdnostjo 2 050 MPa ali več pri 293 K (20 °C).
Predmet nadzora točke 1C216 niso oblike, pri katerih so linearne dimenzije 75 mm ali manj.
Tehnična opomba:
Izraz maražno jeklo z natezno trdnostjo zajema maražno jeklo pred toplotno obdelavo ali po njej.
1C225
Bor, obogaten z izotopom bor -10 (10B) nad vrednostmi v naravi: elementarni bor, njegove spojine, mešanice, ki vsebujejo bor, izdelki iz teh materialov, odpadki ali ostanki navedenih materialov.
Mešanice iz točke 1C225, ki vsebujejo bor, vključujejo tudi materiale z vsebnostjo bora.
Tehnična opomba:
Masni delež izotopa bor-10 v naravi znaša približno 18,5 ut. % (20 at.)
1C226
Volfram, volframov karbid in zlitine z masnim deležem volframa nad 90 % in obema naslednjima značilnostma:
(a) |
v obliki votle valjaste simetrije (vključno z valjastimi deli) z notranjim premerom od 100 mm do 300 mm |
(b) |
maso nad 20 kg. |
Predmet nadzora točke 1C226 niso deli, ki so posebej izdelani kot uteži ali kolimatorji za žarke gama.
1C227
Kalcij, ki ima obe naslednji značilnosti:
(a) |
vsebuje manj kot 1 000 ppm kovinskih nečistot, razen magnezija |
(b) |
vsebuje manj kot 10 ppm bora. |
1C228
Magnezij, ki ima obe naslednji značilnosti:
(a) |
vsebuje manj kot 200 ppm kovinskih nečistot, razen kalcija, in |
(b) |
vsebuje manj kot 10 ppm bora. |
1C229
Bizmut, ki ima obe naslednji značilnosti:
(a) |
čistoto nad 99,99 % ali več |
(b) |
vsebuje manj kot 10 ppm srebra. |
1C230
Kovinski berilij, zlitine, pri katerih je masni delež berilija nad 50 %, berilijeve spojine in njihovi izdelki ter odpadki in ostanki navedenih materialov.
Predmet nadzora točke 1C230 niso:
(a) |
kovinska okna za rentgenske aparate ali naprave za vrtanje; |
(b) |
mešanice oksidov v izdelkih ali polizdelkih, ki so oblikovani posebej za dele elektronskih komponent ali kot podlage za elektronska vezja; |
(c) |
beril (berilijev ali aluminijev silikat) v obliki smaragdov ali akvamarinov. |
1C231
Kovinski hafnij, zlitine, pri katerih je 60 % masni delež hafnija, hafnijevih spojin nad 60 %, njihovi izdelki ter odpadki in ostanki navedenih materialov.
1C232
Helij-3 (3He), mešanice, ki vsebujejo helij-3, in izdelki ali naprave, ki vsebujejo prej navedene snovi.
Predmet nadzora točke 1C232 ni izdelek ali naprava, ki vsebuje manj kot 1 g helija-3.
1C233
Litij, obogaten z izotopom litij-6 (6Li) nad vrednostmi v naravi, in izdelki ali naprave, ki vsebujejo obogateni litij: elementarni litij, zlitine, spojine, mešanice, ki vsebujejo litij, izdelki iz teh materialov, odpadki ali ostanki navedenih materialov.
Predmet nadzora v točki 1C233 niso termoluminescenčni dozimetri.
Tehnična opomba:
Masni delež izotopa litij-6 v naravi znaša približno 6,5 ut. % (7,5 at.)
1C234
Cirkonij, pri katerem je razmerje med masnim deležem hafnija in cirkonija manjše od 1: kovinski cirkonij, zlitine, pri katerih je masni delež cirkonija nad 50 %, spojine, njihovi izdelki ter odpadki in ostanki navedenih materialov.
Predmet nadzora točke 1C234 ni cirkonij v obliki folije z debelino 0,10 mm ali manj.
1C235
Tritij, tritijeve spojine, mešanice, ki vsebujejo tritij, v katerih je razmerje med tritijevimi in vodikovimi atomi večje od 1:1 000, in proizvodi ali naprave, ki vsebujejo prej navedene snovi.
Predmet nadzora v točki 1C235 niso izdelki ali naprave, ki vsebujejo manj kot 1,48 × 103 GBq (40 Ci) tritija.
1C236
Sevalci alfa z razpolovno dobo 10 dni ali več, vendar manj kot 200 let, in so v naslednjih oblikah:
(a) |
elementarni; |
(b) |
spojine, ki imajo specifično aktivnost alfa sevalcev 37 GBq/kg (1 Ci/kg) ali več; |
(c) |
mešanice, ki imajo skupno aktivnost alfa sevalcev 37 GBq/kg (1 Ci/kg) ali več; |
(d) |
izdelki ali naprave, ki vsebujejo prej navedene materiale. |
Predmet nadzora točke 1C236 niso izdelki ali naprave, ki vsebujejo manj kot 3,7 GBq (100 mCi) sevalcev alfa.
1C237
Radij226 (226Ra), zlitine radija226, spojine radija226, mešanice, ki vsebujejo radij226, njihovi izdelki in izdelki ali naprave, ki vsebujejo prej navedene materiale.
Predmet nadzora točke 1C237 niso:
(a) |
medicinski pripomočki; |
(b) |
proizvodi ali naprave, ki vsebujejo manj kot 0,37 GBq (10 mCi) radija226. |
1C238
Klorov trifluorid (ClF3).
1C239
Močni eksplozivi, razen tistih, ki so zajeti v kontroli vojaškega blaga, ali snovi ali mešanice z masnim deležem takšnih eksplozivov, večjim od 2 %, in katerih kristalna gostota je večja od 1,8 g/cm3, hitrost detonacije pa večja od 8 000 m/s.
1C240
Nikelj v prahu in porozni kovinski nikelj, razen tistega, ki je naveden v 0C005:
(a) |
nikelj v prahu, ki ima obe naslednji značilnosti:
|
(b) |
porozni kovinski nikelj, ki je pridobljen iz materialov, določenih v točki 1C240(a) |
Predmet nadzora točke 1C240 niso:
(a) |
vlakneni nikljev prah; |
(b) |
posamezne porozne nikljeve plošče, ki imajo površino 1 000 cm2 ali manj. |
Tehnična opomba:
Točka 1C240(b) se nanaša na porozno kovino, ki se oblikuje s stiskanjem ali sintranjem materialov iz točke 1C240(a), da nastane kovinski material z drobnimi porami, ki so enakomerno porazdeljene po vsem volumnu.
1C350
Kemikalije, ki se lahko uporabijo kot predhodniki toksičnih kemičnih agentov, in "mešanica kemikalij", ki vsebujejo eno ali več navedenih:
Opomba: GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA IN TOČKO 1C450.
1. |
tiodiglikol (111–48–8); |
2. |
fosforjev oksiklorid (10025–87–3); |
3. |
dimetil metilfosfonat (756–79–6); |
4. |
GLEJ NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA ZA metilfosfonil difluorid (676–99–3); |
5. |
metil-fosfonil diklorid (676–97–1); |
6. |
dimetilfosfit (DMP) (868–85–9); |
7. |
fosforjev triklorid (7719–12–2); |
8. |
trimetilfosfit (TMP) (121–45–9); |
9. |
tionilklorid (7719–09–7); |
10. |
3-hidroksi-1-metilpiperidin (3554–74–3); |
11. |
N,N-diizopropil-(beta)-aminoetil klorid (96–79–7); |
12. |
N,N-diizopropil-(beta)-aminoetil klorid (5842–07–9); |
13. |
3-kinuklidinol (1619–34–7); |
14. |
kalijev flourid (7789–23–3); |
15. |
2-kloretanol (107–07–3); |
16. |
dimetilamin (124–40–3); |
17. |
dietil etilfosfonat (78–38–6); |
18. |
dietil-N,N-dimetilfosforamidat (2404–03–7); |
19. |
dietilfosfit (762–04–9); |
20. |
dimetilamin-hidroklorid (506–59–2); |
21. |
etilfosfinil diklorid (1498–40–4); |
22. |
etilfosfonil diklorid (1066–50–8); |
23. |
GLEJ NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA ZA etilfosfonil difluorid (753–98–0); |
24. |
vodikov fluorid (7664–39–3); |
25. |
metilbenzilat (76–89–1); |
26. |
metilfosfinil diklorid (676–83–5); |
27. |
N,N-diizopropil-(beta)-amino etanol (96–80–0); |
28. |
pinakolil alkohol (464–07–3); |
29. |
GLEJ NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA ZA O-etil-2-diizopropilaminoetil metilfosfonit (QL) (57856–11–8) |
30. |
trietilfosfit (122–52–1); |
31. |
arzenov triklorid (7784–34–1); |
32. |
benzilska kislina (76–93–7); |
33. |
dietil metilfosfonit (15715–41–0); |
34. |
dimetil etilfosfonat (6163–75–3); |
35. |
etilfosfinil difluorid (430–78–4); |
36. |
metilfosfinil difluorid (753–59–3); |
37. |
3-kinuklidon (3731–38–2); |
38. |
fosforjev pentaklorid (10026–13–8); |
39. |
pinakolon (75–97–8); |
40. |
kalijev cianid (151–50–8); |
41. |
kalijev difluorid (7789–29–9); |
42. |
amonijev vodikov fluorid ali amonijev difluorid (1341–49–7); |
43. |
natrijev fluorid (7681–49–4); |
44. |
natrijev difluorid (1333–83–1); |
45. |
natrijev cianid (143–33–9); |
46. |
trietanolamin (102–71–6); |
47. |
fosforjev pentasulfid (1314–80–3); |
48. |
diizopropilamin (108–18–9); |
49. |
dietilaminoetanol (100–37–8); |
50. |
natrijev sulfid (1313–82–2); |
51. |
žveplov monoklorid (10025–67–9); |
52. |
žveplov diklorid (10545–99–0); |
53. |
trietanolamin-hidroklorid (637–39–8); |
54. |
N,N-diizopropil-(beta)-aminoetil klorid hidroklorid (4261–68–1); |
55. |
metilfosfonska kislina (993–13–5); |
56. |
dietil metilfosfonat (683–08–9); |
57. |
N,N-dimetilaminofosforil diklorid (677–43–0); |
58. |
triisopropil fosfit (116–17–6); |
59. |
etildietanolamin (139–87–7); |
60. |
O, O-dietil fosforotioat (2465–65–8); |
61. |
O, O-dietil fosforotitioat (298–06–6); |
62. |
natrijev hesafluorosilikat (16893–85–9); |
63. |
metilfosfonotiojski diklorid (676–98–2). |
Za izvoz v "države, ki niso članice Konvencije o kemičnem orožju", predmet nadzora točke 1C350 niso "mešanice kemikalij", ki vsebujejo ene ali več kemikalij, določenih v točkah 1C350.1, .3, .5, .11, .12, .13, .17, .18, .21, .22, .26, .27, .28, .31, .32, .33, .34, .35, .36, .54, .55, .56, .57 in.63, v katerih nobena posamično določena kemikalija ne pomeni več kot 10 ut. % mešanice.
Za izvoz v "države, ki so članice Konvencije o kemičnem orožju", predmet nadzora točke 1C350 niso "mešanice kemikalij", ki vsebujejo ene ali več kemikalij, določenih v točkah 1C350.1, .3, .5, .11, .12, .13, .17, .18, .21, .22, .26, .27, .28, .31, .32, .33, .34, .35, .36, .54, .55, .56, .57 in.63, v katerih nobena posamično določena kemikalija ne pomeni več kot 30 ut. % mešanice.
Predmet nadzora točke 1C350 niso "mešanice kemikalij", ki vsebujejo eno ali več kemikalij, določenih v točki 1C350.2, .6, .7, .8, .9, .10, .14, .15, .16, .19, .20, .24, .25, .30, .37, .38, .39, .40, .41, .42, .43, .44, .45, .46, .47, .48, .49, .50, .51, .52, .53, .58, .59, .60, .61 in.62, v katerih nobena posamično določena kemikalija ne pomeni več kot 30 ut. % mešanice.
Predmet nadzora točke 1C350 niso proizvodi, ki se štejejo za potrošniško blago, pakirano za prodajo nadrobno za osebno rabo ali pakirano za individualno rabo.
1C351
Človeški patogeni, zoonoze in "toksini":
(a) |
virusi, naravni, gojeni ali spremenjeni, v obliki "izoliranih živih kultur" ali v obliki materialov, ki vsebujejo živi material, namerno cepljen ali okužen s takšnimi kulturami:
|
(b) |
rikecije, naravne, gojene ali spremenjene, v obliki "izoliranih živih kultur" ali v obliki materialov, ki vsebuje živi material, namerno cepljen ali okužen s takšnimi kulturami:
|
(c) |
bakterije, naravne, gojene ali spremenjene, v obliki "izoliranih živih kultur" ali v obliki materialov, ki vsebuje živi material, namerno cepljen ali okužen s takšnimi kulturami:
|
(d) |
"toksini" in "podenote toksinov":
Predmet nadzora točke 1C351.d niso botulinotoksini (toksini botulizma) ali konotoksini v obliki proizvodov, če ti ustrezajo vsem naslednjim pogojem:
|
(e) |
gobe, naravne, gojene ali spremenjene, v obliki "izoliranih živih kultur" ali v obliki materialov, ki vsebuje živi material, namerno cepljen ali okužen s takšnimi kulturami:
|
Predmet nadzora točke 1C351 niso "vakcine" ali "imunotoksini".
1C352
Živalski patogeni:
(a) |
virusi, naravni, gojeni ali spremenjeni, v obliki "izoliranih živih kultur" ali v obliki materialov, ki vsebujejo živi material, namerno cepljen ali okužen s takšnimi kulturami:
|