29.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 25/18

(1)

V okviru t. i. Lamfalussyjevega postopka je Komisija sprejela Sklep 2001/527/ES z dne 6. junija 2001 o ustanovitvi Odbora evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje (1) (v nadaljnjem besedilu „Odbor“). Odbor je svoje naloge začel opravljati 7. junija 2001, pri čemer deluje kot neodvisen organ Komisije za razmislek, razpravo in svetovanje na področju vrednostnih papirjev.

(2)

V skladu z določbami Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/1/ES z dne 9. marca 2005 o spremembi direktiv Sveta 73/239/EGS, 85/611/EGS, 91/675/EGS, 92/49/EGS in 93/6/EGS ter direktiv 94/19/ES, 98/78/ES, 2000/12/ES, 2001/34/ES, 2002/83/ES in 2002/87/ES za vzpostavitev nove organizacijske strukture odborov za finančne storitve (2) je Komisija leta 2007 izvedla pregled Lamfalussyjevega postopka ter svojo oceno predstavila v sporočilu z dne 20. novembra 2007 z naslovom Pregled Lamfalussyjevega postopka – Okrepitev konvergence nadzora (3).

(3)

V tem sporočilu je Komisija poudarila pomembnost Odbora evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje, Odbora evropskih bančnih nadzornikov ter Odbora evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine (v nadaljnjem besedilu „odbori nadzornikov“) na vse bolj povezanem evropskem finančnem trgu. Ugotovila se je nujnost jasnega okvira za dejavnosti teh odborov na področju konvergence nadzora in sodelovanja na področju nadzora.

(4)

Med pregledom delovanja Lamfalussyjevega postopka je Svet pozval Komisijo, naj pojasni vlogo odborov nadzornikov in upošteva vse različne možnosti za krepitev delovanja teh odborov, pri čemer se ne bo ogrozilo ravnovesje sedanje institucionalne strukture ali zmanjšala odgovornost nadzornikov (4).

(5)

Evropski svet je na zasedanju 13. in 14. marca 2008 pozval k čimprejšnjemu izboljšanju delovanja odborov nadzornikov (5).

(6)

Svet je 14. maja 2008 (6) pozval Komisijo, naj pregleda sklepe Komisije o ustanovitvi odborov nadzornikov, da se zagotovi skladnost in doslednost njihovih pristojnosti in nalog ter okrepijo njihovi prispevki k sodelovanju in konvergenci na področju nadzora. Svet je ugotovil, da se odborom lahko izrecno dodelijo posebne naloge za pospešitev sodelovanja in konvergence na področju nadzora ter povečanje njihove vloge pri ocenjevanju tveganj za finančno stabilnost. Zato je treba določiti okrepljen pravni okvir v zvezi z vlogo in nalogami Odbora na tem področju.

(7)

Odbor mora delovati kot neodvisna svetovalna skupina Komisije na področju vrednostnih papirjev.

(8)

Odbor mora prispevati tudi k skupnemu in enotnemu vsakdanjemu izvajanju zakonodaje Skupnosti ter njeni dosledni uporabi v nadzornih organih.

(9)

Odbor nima regulativnih pooblastil na ravni Skupnosti. Organizirati mora preglede strokovnjakov, spodbujati najboljše prakse ter izdajati nezavezujoče smernice, priporočila in standarde za povečanje konvergence v vsej Skupnosti.

(10)

Izboljšanje dvostranskega in večstranskega sodelovanja na področju nadzora je odvisno od medsebojnega razumevanja in zaupanja med nadzornimi organi. Odbor mora prispevati k izboljšanju takšnega sodelovanja.

(11)

Odbor mora prav tako spodbujati konvergenco nadzora v vsej Skupnosti. Za večjo natančnost v zvezi s tem ciljem je treba pripraviti odprt okvirni seznam nalog, ki jih mora izvajati Odbor.

(12)

Za reševanje čezmejnih sporov med nadzornimi organi, zlasti v kolegijih nadzornikov, mora Odbor zagotoviti prostovoljni in nezavezujoč mehanizem mediacije.

(13)

Da se nadzornim organom zagotovijo koristi strokovnega znanja Odbora, pri čemer se ne posega v njihova pooblastila, morajo imeti nadzorni organi možnost predložitve zadeve Odboru, da bi pridobili njegovo nezavezujoče mnenje.

(14)

Izmenjava informacij med nadzornimi organi je temeljna za njihove naloge. Bistvena je za učinkovit nadzor nad trgi vrednostnih papirjev in finančno stabilnost. Medtem ko zakonodaja na področju vrednostnih papirjev nalaga nadzornim organom jasne pravne obveznosti za sodelovanje in izmenjavo informacij, mora Odbor pospešiti vsakdanjo izmenjavo informacij med nadzornimi organi v praksi, pri čemer veljajo ustrezne določbe o zaupnosti iz veljavne zakonodaje.

(15)

Za omejitev podvajanja nadzornih nalog ter s tem poenostavitev nadzornega postopka in zmanjšanje bremena za udeležence na trgu mora Odbor spodbujati prenos nalog med nadzornimi organi zlasti v primerih, določenih v ustrezni zakonodaji.

(16)

Za pospeševanje konvergence in doslednosti v kolegijih nadzornikov in s tem zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev mora Odbor spremljati njihovo delovanje, pri čemer ne omejuje neodvisnosti članov kolegija.

(17)

Kakovost, primerljivost in doslednost poročanja nadzornih organov so bistvene za stroškovno učinkovitost ureditve Skupnosti na področju nadzora in obremenitev čezmejnih institucij zaradi izpolnjevanja zahtev. Odbor mora pomagati zagotoviti, da se odpravita prekrivanje in podvajanje ter so podatki v poročilih primerljivi in ustrezno kakovostni.

(18)

Finančni sistemi v Skupnosti so tesno povezani, pri čemer lahko dogodki v eni državi članici pomembno vplivajo na finančne institucije in trge v drugih državah članicah. Nenehno nastajanje finančnih konglomeratov in vse manj jasne razlike med dejavnostmi podjetij v sektorjih bančništva, vrednostnih papirjev in zavarovalništva povzročajo dodatne izzive v zvezi z nadzorom na nacionalni ravni in ravni Skupnosti. Za zaščito finančne stabilnosti je potreben sistem na ravni Odbora, Odbora evropskih bančnih nadzornikov ter Odbora evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine, da se čim prej ugotovijo morebitna čezmejna in medsektorska tveganja ter se po potrebi obvesti Komisijo in druge odbore. Poleg tega je bistveno, da Odbor zagotovi obveščenost finančnih ministrstev in nacionalnih centralnih bank držav članic. Vloga Odbora v zvezi s tem je ugotovitev tveganj v sektorjih vrednostnih papirjev in redno poročanje Komisiji o rezultatih. O teh ocenah je treba obveščati tudi Svet. Odbor mora sodelovati tudi z Evropskim parlamentom in mu redno zagotavljati informacije o razmerah v sektorju vrednostnih papirjev. Odbor v zvezi s tem ne sme razkrivati podatkov o posameznih nadzorovanih subjektih.

(19)

Za ustrezno obravnavanje medsektorskih vprašanj je treba dejavnosti Odbora usklajevati z dejavnostmi Odbora evropskih bančnih nadzornikov, Odbora evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Odbora za bančni nadzor evropskega sistema centralnih bank. To je zlasti pomembno pri obvladovanju morebitnih medsektorskih tveganj za finančno stabilnost.

(20)

Za preprečevanje podvajanja dela in nedoslednosti, obveščanje Odbora o napredku ter zagotavljanje možnosti za izmenjavo informacij med njim ter Odborom evropskih bančnih nadzornikov in Odborom evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine v zvezi z nadzorom nad finančnimi konglomerati lahko Odbor sodeluje v Skupnem odboru za finančne konglomerate.

(21)

Ob upoštevanju globalizacije finančnih storitev in vse večjega pomena mednarodnih standardov mora Odbor prav tako pospeševati dialog in sodelovanje z nadzorniki zunaj Skupnosti.

(22)

Odgovornost Odbora do institucij Skupnosti je zelo pomembna in mora temeljiti na splošno sprejetem standardu, pri čemer se spoštuje neodvisnost nadzornikov.

(23)

Odbor mora sestaviti svoj poslovnik ter v celoti upoštevati posebne pravice institucij in institucionalno ravnovesje, določeno s Pogodbo. Okrepljeni okvir dejavnosti Odbora morajo spremljati izboljšani delovni postopki. Če soglasja ni mogoče doseči, je treba odločitve torej sprejemati s kvalificirano večino, kar je v skladu s pravili iz Pogodbe.

(24)

Zaradi pravne varnosti in jasnosti se Sklep 2001/527/ES razveljavi –

(a)

posreduje ali pospešuje mediacijo med nadzornimi organi v primerih, ki so določeni v ustrezni zakonodaji, ali na zahtevo nadzornega organa;

(b)

nadzornim organom zagotovi mnenje v primerih, ki so določeni v ustrezni zakonodaji, ali na njihovo zahtevo;

(c)

spodbuja učinkovito dvostransko in večstransko izmenjavo informacij med nadzornimi organi, pri čemer se uporabljajo veljavne določbe o zaupnosti;

(d)

omogoča prenos nalog med nadzornimi organi, zlasti z določanjem nalog, ki se jih lahko prenese, in spodbujanjem najboljših praks;

(e)

prispeva k zagotavljanju učinkovitega in doslednega delovanja kolegijev nadzornikov zlasti z določitvijo smernic za operativno delovanje kolegijev, spremljanjem skladnosti praks različnih kolegijev in izmenjavo najboljših praks;

(f)

prispeva k razvoju visokokakovostnih in skupnih standardov za poročanje nadzornih organov;

(g)

pregleduje praktično uporabo nezavezujočih smernic, priporočil in standardov, ki jih izdaja Odbor.