EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32008F0919

Okvirni sklep Sveta 2008/919/PNZ z dne 28. novembra 2008 o spremembi Okvirnega sklepa 2002/475/PNZ o boju proti terorizmu

OJ L 330, 9.12.2008, p. 21–23 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
Special edition in Croatian: Chapter 19 Volume 016 P. 145 - 147

No longer in force, Date of end of validity: 19/04/2017; implicitno zavrnjeno 32017L0541

ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_framw/2008/919/oj

9.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 330/21


OKVIRNI SKLEP SVETA 2008/919/PNZ

z dne 28. novembra 2008

o spremembi Okvirnega sklepa 2002/475/PNZ o boju proti terorizmu

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 29 in člena 31(1)(e) in člena 34(2)(b) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Terorizem je ena najresnejših groženj za univerzalne vrednote človeškega dostojanstva, svobode, enakosti in solidarnosti, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, na katerih temelji Evropska unija. Je tudi eden najhujših napadov na demokracijo in vladavino prava, ki sta skupni vsem državam članicam in na katerih temelji Evropska unija.

(2)

Okvirni sklep Sveta 2002/475/PNZ z dne 13. junija 2002 o boju proti terorizmu (2) je podlaga za protiteroristično politiko Evropske unije. Uspešno oblikovanje pravnega okvira, ki je skupen za vse države članice, in zlasti usklajene opredelitve terorističnih kaznivih dejanj je omogočilo razvoj in razširitev protiteroristične politike Evropske unije, ki temelji na spoštovanju temeljnih pravic in vladavini prava.

(3)

Teroristična grožnja se je v zadnjih letih povečala in naglo razvila, osebe, vpletene v teroristične dejavnosti, in tiste, ki jih pri tem podpirajo, spreminjajo način svojega delovanja, kamor sodi tudi nadomestitev organiziranih in hierarhično urejenih skupin z delno neodvisnimi celicami, ki so ohlapno povezane med seboj. Takšne celice povezujejo mednarodne mreže in se vse bolj opirajo na uporabo novih tehnologij, zlasti interneta.

(4)

Internet se uporablja za spodbujanje in mobiliziranje lokalnih terorističnih omrežij in posameznikov v Evropi in je tudi vir informacij o terorističnih sredstvih in metodah, in s tem deluje kot nekakšna „virtualna baza za usposabljanje“. Dejavnosti javnega spodbujanja k terorističnim kaznivim dejanjem, novačenja in usposabljanja za teroristične dejavnosti so se povečale z izredno malo stroškov in tveganja.

(5)

Haaški program o krepitvi svobode, varnosti in pravice v Evropski uniji, ki ga je sprejel Evropski svet dne 5. novembra 2004 poudarja, da učinkovito preprečevanje terorizma in boj proti njemu ob popolnem upoštevanju temeljnih pravic zahteva od držav članic, da svojih dejavnosti ne omejijo na ohranjanje lastne varnosti, temveč da se osredotočijo tudi na varnost Unije kot celote.

(6)

Akcijski načrt Komisije in Sveta o izvajanju Haaškega programa o krepitvi svobode, varnosti in pravice v Evropski uniji (3) opozarja, da je za spopad s terorizmom potreben svetovni odziv in da ni mogoče spregledati pričakovanj, ki jih imajo državljani do Unije, prav tako si Unija ne more privoščiti, da se ne bi odzvala nanje. Poleg tega navaja, da se je treba usmeriti na različne vidike preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja, da bi tako še povečali in po potrebi dopolnili zmogljivosti držav članic za boj proti terorizmu, pri čemer bi se bilo treba usmeriti zlasti na novačenje, financiranje, analizo tveganja, zaščito pomembne infrastrukture in obvladovanje posledic.

(7)

Ta okvirni sklep predvideva inkriminacijo kaznivih dejanj, povezanih s terorizmom, da bi tako prispevali k splošnejšemu političnemu cilju preprečevanja terorizma z zmanjšanjem razširjanja gradiv, ki bi lahko spodbudila posameznike k izvrševanju terorističnih napadov.

(8)

Resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov 1624 (2005) poziva države članice, da sprejmejo ukrepe, ki so potrebni in ustrezni ter v skladu z njihovimi obveznostmi po mednarodnem pravu, da z zakonom prepovejo spodbujanje k terorističnemu dejanju ali dejanjem in da preprečijo takšno ravnanje. Poročilo generalnega sekretarja Združenih narodov „Združevanje proti terorizmu: priporočila za svetovno protiteroristično strategijo“ z dne 27. aprila 2006 razlaga zgoraj navedeno resolucijo kot podlago za inkriminacijo spodbujanja k terorističnim dejanjem in novačenja, tudi prek interneta. Strategija Združenih narodov za svetovno strategijo proti terorizmu z dne 8. septembra 2006 navaja, da so države članice ZN odločene raziskati načine in sredstva za usklajevanje prizadevanj na mednarodni in regionalni ravni za boj proti terorizmu v vseh njegovih oblikah in pojavnih oblikah na internetu.

(9)

Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju terorizma državam pogodbenicam te konvencije nalaga dolžnost, da inkriminirajo javno spodbujanje k terorističnemu kaznivemu dejanju ter novačenje in usposabljanje za teroristične dejavnosti, če so ta dejanja nezakonita in namerna.

(10)

Opredelitev terorističnih kaznivih dejanj, vključno s kaznivimi dejanji, povezanimi s terorističnimi dejavnostmi, bi bilo treba dodatno približati v vseh državah članicah, tako bi zajemala javno spodbujanje k terorističnemu kaznivemu dejanju, novačenje in usposabljanje za teroristične dejavnosti, če je to dejanje namerno.

(11)

Treba bi bilo določiti kazni za fizične osebe, ki so namenoma storile teroristično kaznivo dejanje, ali pravne osebe, ki so odgovorne za javno spodbujanje k terorističnim kaznivim dejanjem, novačenja in usposabljanja za teroristične dejavnosti. Takšne oblike ravnanja bi morale biti enako kaznive v vseh državah članicah, ne glede na to, ali so bila dejanja storjena prek interneta ali ne.

(12)

Ker ciljev tega okvirnega sklepa države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ta cilj, zaradi potrebe po vseevropskih usklajenih pravilih, lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski skupnosti in člena 2 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski skupnosti, ta okvirni sklep ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev.

(13)

Unija spoštuje načela, ki jih priznava člen 6(2) Pogodbe EU in ki se odražajo v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije, zlasti v poglavjih II in VI Listine. Ničesar v tem okvirnem sklepu ni mogoče razlagati, kot da je namenjeno zmanjšanju ali omejevanju temeljnih pravic ali svoboščin, kot so svoboda izražanja misli, zbiranja ali združevanja, pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, vključno s pravico do spoštovanja zaupnosti korespondence.

(14)

Javno spodbujanje k terorističnim kaznivim dejanjem, novačenje in usposabljanje za teroristične dejavnosti so namerna kazniva dejanja. Zato ni mogoče ničesar v tem okvirnem sklepu razlagati, kot da je namenjeno zmanjšanju ali omejevanju razširjanja informacij za znanstvene, akademske ali poročevalske namene. Izražanje radikalnih, polemičnih ali spornih stališč v javnih razpravah o občutljivih političnih vprašanjih, vključno s terorizmom, ne spada v področje uporabe tega okvirnega sklepa in zlasti ne v opredelitev javnega spodbujanja k terorističnim kaznivim dejanjem.

(15)

Izvajanje kaznivosti v skladu s tem okvirnim sklepom bi moralo biti glede na zakonite cilje in nujen obstoj tovrstnih ciljev v demokratični družbi sorazmerno z vrsto kaznivega dejanja in okoliščinami, v katerih je bilo to storjeno, in bi moralo izključevati vse oblike arbitrarnosti ali diskriminatornega obravnavanja –

SPREJEL NASLEDNJI OKVIRNI SKLEP:

Člen 1

Spremembe

Okvirni sklep 2002/475/PNZ se spremeni:

1.

Člen 3 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 3

Kazniva dejanja, povezana s terorističnimi dejavnostmi

1.   Za namene tega okvirnega sklepa:

(a)

‚javno spodbujanje k terorističnemu kaznivemu dejanju‘ pomeni razširjanje, ali dajanje na voljo na kak drug način, sporočila javnosti z namenom spodbujanja h kateremu od kaznivih dejanj, navedenih v členu 1(1)(a) do (h), pri čemer takšno ravnanje, naj se neposredno zavzema za teroristična kazniva dejanja ali ne, povzroča nevarnost za storitev enega ali več takšnih kaznivih dejanj;

(b)

‚novačenje za teroristične dejavnosti‘ pomeni nagovarjanje druge osebe, naj stori enega od kaznivih dejanj, naštetih v členu 1(1)(a) do (h) ali v členu 2(2);

(c)

‚usposabljanje za teroristične dejavnosti‘ pomeni zagotavljanje navodil glede izdelave ali uporabe razstreliv, strelnega ali drugega orožja ali zdravju škodljive ali nevarne snovi oziroma glede drugih posebnih metod ali tehnik za namen storitve enega od kaznivih dejanj, naštetih v členu 1(1)(a) do (h), ob zavedanju, da so ta pridobljena znanja namenjena uporabi v teroristične namene.

2.   Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, da zagotovi, da kazniva dejanja, povezana s terorizmom, vključujejo naslednja namerna dejanja:

(a)

javno spodbujanje k terorističnemu kaznivemu dejanju;

(b)

novačenje za teroristične dejavnosti;

(c)

usposabljanje za teroristične dejavnosti;

(d)

velike tatvine s ciljem, da se izvrši eno od kaznivih dejanj, naštetih v členu 1(1);

(e)

izsiljevanje s ciljem, da se zakrivi eno od kaznivih dejanj, naštetih v členu 1(1);

(f)

izdelava lažnih upravnih dokumentov s ciljem, da se izvrši eno od kaznivih dejanj, naštetih v členu 1(1)(a) do (h) in členu 2(2)(b).

3.   Da dejanje iz odstavka 2 postane kaznivo, ni nujno, da se teroristično kaznivo dejanje dejansko stori.“

2.

Člen 4 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 4

Pomoč oziroma podpora, spodbujanje in poskus

1.   Vsaka država članica sprejme vse potrebne ukrepe, da zagotovi, da sta pomoč ali podpora kaznivemu dejanju, na katerega se nanašajo člen 1(1), člen 2 ali 3, kaznivi.

2.   Vsaka država članica sprejme vse potrebne ukrepe, da zagotovi, da je spodbujanje h kaznivemu dejanju, na katerega se nanašajo člen 1(1), člen 2 ali člen 3(2)(d) do (f), kaznivo.

3.   Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, da zagotovi, da je poskus storitve kaznivega dejanja, na katerega se nanašata člen 1(1) in člen 3(2)(d) do (f), razen posedovanja, na katerega se nanaša člen 1(1)(f), in kaznivega dejanja iz člena 1(1)(i), kazniv.

4.   Vsaka država članica lahko sklene, da bo sprejela potrebne ukrepe in zagotovila, da je poskus storitve kaznivega dejanja, na katerega se nanaša člen 3(2)(b) in (c), kazniv.“

Člen 2

Temeljna načela v zvezi s svobodo izražanja

Ta okvirni sklep od držav članic ne sme zahtevati, da sprejmejo ukrepe, ki so v nasprotju s temeljnimi načeli v zvezi s svobodo izražanja, zlasti svobodo tiska in svobodo izražanja v drugih medijih, kakor izhajajo iz ustavnih tradicij, ali s pravili, ki urejajo pravice in odgovornosti tiska ali drugih medijev in postopkovna jamstva zanje, kadar so ta pravila povezana z določitvijo ali omejitvijo odgovornosti.

Člen 3

Izvajanje in poročilo

1.   Države članice sprejmejo vse ukrepe, potrebne za uskladitev s tem okvirnim sklepom, do 9. decembra 2010. Države članice zagotovijo, da je pri izvajanju tega okvirnega sklepa kaznivost sorazmerna glede na zakonite cilje in nujen obstoj tovrstnih ciljev v demokratični družbi ter da je izključena vsakršna oblika arbitrarnosti in diskriminacije.

2.   Države članice pošljejo do 9. decembra 2010 generalnemu sekretariatu Sveta in Komisiji besedila vseh določb, s katerimi se v njihovo nacionalno pravo prenašajo obveznosti, ki so jim naložene po tem okvirnem sklepu. Na podlagi poročila, izdelanega na podlagi teh podatkov, in poročila Komisije bo Svet do 9. decembra 2011 ocenil, ali so države članice sprejele vse potrebne ukrepe za uskladitev s tem okvirnim sklepom.

Člen 4

Začetek veljavnosti

Ta okvirni sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 28. novembra 2008

Za Svet

Predsednica

M. ALLIOT-MARIE


(1)  Še ni objavljeno v Uradnem listu.

(2)  UL L 164, 22.6.2002, str. 3.

(3)  UL C 198, 12.8.2005, str. 1.


Top