19.9.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 251/35

(1)

Komisija je 19. maja 2008 prejela zahtevo Poljske v skladu s členom 30(4) Direktive 2004/17/ES, ki je bila Komisiji predložena v obliki dopisa. Komisija je z elektronsko pošto z dne 11. julija 2008 zahtevala dodatne informacije, ki so jih poljski organi poslali po elektronski pošti 28. julija 2008, tj. po izteku roka za odgovor.

(2)

Zahteva Republike Poljske se nanaša na proizvodnjo in veleprodajo električne energije.

(3)

Zahtevo je predložil in tako tudi potrdil neodvisni nacionalni organ (Urzędu Regulacji Energetyki, poljski urad za upravljanje energije).

(4)

Člen 30 Direktive 2004/17/ES določa, da se Direktiva ne uporablja za naročila, katerih namen je omogočiti opravljanje ene od dejavnosti, na katere se Direktiva nanaša, če je v državi članici, v kateri se dejavnost opravlja, dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, na katere dostop ni omejen. Neposredna izpostavljenost konkurenci se oceni na podlagi objektivnih meril, ob upoštevanju posebnih značilnosti zadevnega sektorja. Šteje se, da dostop ni omejen, če država članica izvaja in uporablja ustrezno zakonodajo Skupnosti, ki odpira določen sektor ali njegov del. Ta zakonodaja je navedena v Prilogi XI k Direktivi 2004/17/ES, ki se v zvezi z elektroenergetskim sektorjem sklicuje na Direktivo 96/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. decembra 1996 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo (2). Direktivo 96/92/ES je nadomestila Direktiva 2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 96/92/ES (3), ki zahteva še večjo stopnjo odpiranja trga.

(5)

Poljska ne izvaja in uporablja samo Direktive 96/92/ES, ampak tudi Direktivo 2003/54/ES, pri čemer je izbrala pravno in organizacijsko ločevanje za prenosno in distribucijsko omrežje, razen za najmanjša distribucijska podjetja, ki so, medtem ko zanje še vedno velja ločevanje računovodskih izkazov, izvzeta iz zahteve pravnega in organizacijskega ločevanja ter imajo manj kot 100 000 odjemalcev ali oskrbujejo elektroenergetske sisteme, katerih poraba je bila v letu 1996 manjša od 3 TWh. Predvideva pa se, da bodo upravljavci distribucijskega omrežja delovali v okviru vertikalno integriranih skupin v javni lasti vsaj v letu 2008. Iz tega razloga in na podlagi prvega pododstavka člena 30(3) se šteje, da dostop do trga ni omejen.

(6)

Neposredno izpostavljanje konkurenci je treba oceniti na podlagi različnih kazalnikov, od katerih pa nobeden ni odločilen. V zvezi s trgi, na katere se nanaša ta odločba, je eno od meril, ki jih je treba upoštevati, tržni delež glavnih akterjev. Drugo merilo je stopnja koncentracije na teh trgih. Glede na značilnosti zadevnih trgov bi bilo treba upoštevati tudi druga merila, kot so delovanje izravnalnega trga, cenovna konkurenca in stopnja menjav dobavitelja.

(7)

Ta odločba ne posega v uporabo pravil o konkurenci.

(8)

Zahteva Poljske se nanaša na proizvodnjo in veleprodajo električne energije v tej državi.

(9)

Zahteva Poljske upošteva, da je ustrezni geografski trg omejen na nacionalno ozemlje. Za trg je značilna enotnost, ki porabnikov iz ene regije države ne ovira pri nakupu električne energije, ki je bila proizvedena v drugi regiji (večina proizvodnih zmogljivosti za električno energijo se nahaja na jugu Poljske, vendar se energija, pridobljena v tej regiji, prodaja na celotnem ozemlju Poljske). Poleg tega je v skladu s Poročilom o dejavnostih iz leta 2007 (4) v „letu 2006 sistemski zastoj strukturnega značaja … obstajal na mejah z Nemčijo, Češko in Slovaško …“. V letu 2006 je bilo 9,74 % skupne proizvodnje električne energije izvožene iz Poljske, medtem ko je uvoz na Poljsko v istem letu znašal 2,94 % skupne proizvodnje (neto izvoz je tako znašal 6,8 % celotne proizvodnje v letu 2006). V Poročilu o dejavnostih iz leta 2007 je ugotovljeno, da je „najpomembnejše vprašanje v zvezi z izmenjavo električne energije omejena prenosna zmogljivost poljskega omrežja, ki povzroča zastoje na povezovalnih daljnovodih. Večinoma je posledica močnega pritiska na trgu, ki nastane zaradi znatnih razlik v cenah električne energije na Poljskem, v Nemčiji, na Češkem in Švedskem“. Zato se za ozemlje Republike Poljske šteje, da predstavlja ustrezen trg za namene ocenjevanja pogojev, določenih s členom 30(1) Direktive 2004/17/ES.

(10)

Komisija je v svojem sporočilu Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom „Poročilo o napredku pri oblikovanju notranjega trga s plinom in električno energijo“ (5) (v nadaljnjem besedilu: Poročilo iz leta 2005) navedla, da „mnogo nacionalnih trgov kaže visoko stopnjo koncentracije industrije, ki ovira razvoj učinkovite konkurence“ (6). Zato je menila, da je v zvezi s proizvodnjo električne energije „eden od pokazateljev stopnje konkurence na nacionalnih trgih […] skupni tržni delež treh največjih proizvajalcev“ (7). Za leto 2006 je delež treh največjih proizvajalcev po navedbah poljskih organov znašal 44,2 % dosegljive električne energije in 52,3 % bruto proizvodnje (8). V letu 2007 se je glede na odgovor poljskih organov, prejet 28. julija, delež povišal na 51,7 % dosegljive električne energije in na 58,0 % bruto proizvodnje (9). Kot poročajo poljski organi, je tržni delež treh največjih gospodarskih subjektov na veleprodajnem trgu v letu 2006 znašal 48,1 %, v letu 2007 pa se je povečal na 55,4 % (10). Poudariti je treba, da številke, ki so jih predložili poljski organi, jasno kažejo na rast tržnega deleža treh največjih gospodarskih subjektov na posameznih področjih med leti 2006 in 2007. Te stopnje koncentracije so višje od ustreznega odstotka, tj. 39, na katerega se sklicujeta odločbi Komisije 2006/211/ES (11) in 2007/141/ES (12) za Združeno kraljestvo. Podobne (ali nekoliko višje) so stopnji (52,2 %) iz Odločbe Komisije 2008/585/ES (13) za Avstrijo in končno so poljske stopnje koncentracije nižje od ustreznih ravni iz odločb Komisije 2006/422/ES (14) in 2007/706/ES (15) za Finsko (73,6 %) oziroma Švedsko (86,7 %). V vseh treh primerih se stopnje koncentracije „izravnajo“ s „… pritiskom konkurence, ki izhaja iz možnosti, da se električno energijo pridobi zunaj …“ (16). Kot je navedeno zgoraj v uvodni izjavi 9, znaša uvoz zaradi sistemskih zastojev in omejene prenosne zmogljivosti manj kot 3 % skupne proizvodnje električne energije na Poljskem, za razliko od npr. Avstrije, kjer „električna energija, ki jo je uvozila, … znaša približno četrtino (17) njenih celotnih potreb (18), zlasti za električno energijo za osnovno obremenitev“ (19). Poleg tega sta glede na dokument, ki ga je izdal predsednik poljskega urada za upravljanje energije (20), „trenutna organiziranost in stopnja koncentracije dejavnosti elektrogospodarstva posledica najprej horizontalne in nato še vertikalne konsolidacije državnih elektrogospodarskih podjetij. Proces konsolidacije, ki je negativno vplival na konkurenčne pogoje na domačem trgu, bo še naprej znatno oviral razvoj konkurence na veleprodajnem trgu“. Ta stopnja koncentracije se torej ne more upoštevati kot pokazatelj neposredne izpostavljenosti trga proizvodnje električne energije in veleprodajnega trga konkurenci.

(11)

Poleg tega je treba delovanje izravnalnih trgov, kljub temu, da predstavljajo majhen del skupne količine električne energije, proizvedene in/ali potrošene v državi članici, prav tako šteti za dodatni pokazatelj. Dejansko „je lahko kateri koli udeleženec na trgu, ki le s težavo prilagodi svoj proizvodni portfelj lastnostim svojih strank, izpostavljen razliki med ceno, po kateri bo upravljavec prenosnih omrežij prodajal izravnalno električno energijo, in ceno, po kateri bo odkupil presežno proizvodnjo. Te cene lahko upravljavcem prenosnih omrežij neposredno predpiše regulatorni organ ali pa se kot druga rešitev uporabi tržni mehanizem, po katerem se cena določi na podlagi ponudb drugih proizvajalcev, ki lahko tako svojo proizvodnjo popravijo navzgor ali navzdol […]. Glavna težava za male udeležence na trgu se pojavi, kadar obstaja nevarnost velike razlike med nakupno ceno upravljavca prenosnih omrežij in prodajno ceno. To se pojavlja v mnogih državah članicah in lahko škodi razvoju konkurence. Velika razlika je lahko znak nezadostne stopnje konkurence na izravnalnem trgu, na katerem lahko prevladujeta samo eden ali dva glavna proizvajalca“ (21). Kljub razmeroma majhni razliki (22) med nakupno ceno upravljavca prenosnih omrežij in prodajno ceno so poljski izravnalni trg in njegove glavne značilnosti – zlasti pomanjkanje enodnevnega trga ali dostopa do drugih tržnih platform, ki bi ga lahko nadomestile, kot tudi določenih vidikov izravnave stroškov – takšni, da „trenutna struktura tarif za storitve prenosa, v okviru katere se vsem odjemalcem zaračunajo stroški izravnave in upravljanja zastojev, udeležencem na trgu ne daje ustreznih gospodarskih signalov“ (23). Zato delovanje poljskega izravnalnega trga ne more biti dodaten pokazatelj, da sta proizvodnja in veleprodaja električne energije neposredno izpostavljeni konkurenci.

(12)

Ob upoštevanju značilnosti zadevnega proizvoda (električne energije) in pomanjkanja primernih nadomestnih proizvodov ali storitev je treba cenovni konkurenci in oblikovanju cen pri ocenjevanju stanja konkurence na trgih električne energije pripisati večji pomen. Pri velikih industrijskih (končnih) uporabnikih, ki električno energijo prejemajo najbolj neposredno od dobaviteljev, ki so hkrati tudi proizvajalci, je število odjemalcev, ki menjajo dobavitelje, lahko pokazatelj cenovne konkurence in zato posredno „naravni pokazatelj učinkovitosti konkurence. Če prestopa malo odjemalcev, verjetno obstaja problem pri delovanju trga, čeprav ne smemo pozabiti na koristi, ki jih prinaša možnost ponovnega pogajanja s prejšnjim dobaviteljem“ (24). Poleg tega „obstoj reguliranih cen za končne uporabnike nedvomno bistveno vpliva na vedenje odjemalcev […]. Čeprav je v prehodnem obdobju ohranitev nadzora mogoče upravičiti, bo le-ta povzročal še večje izkrivljanje, ko se bo pojavila potreba po naložbah“ (25).

(13)

Glede na zadnje razpoložljive podatke delež odjemalcev, ki zamenjajo ponudnika, znaša 15,84 % za velike in zelo velike industrijske odjemalce na Poljskem (26), kar predstavlja približno 7,6 % celotne dobave (27). Pri tem je treba upoštevati ozadje stanja, kot je bilo navedeno v prejšnjih odločbah o elektroenergetskem sektorju, kjer je bil delež odjemalcev, ki zamenjajo ponudnika, pri velikih in zelo velikih industrijskih uporabnikih v razponu od več kot 75 % (Odločba 2006/422/ES za Finsko) do 41,5 % (Odločba 2008/585/ES za Avstrijo). Poleg tega še vedno obstaja nadzor nad cenami za končne uporabnike na področju gospodinjskih odjemalcev, kjer morajo gospodarski subjekti regulatornemu organu predložiti tarife, ki jih želijo uporabiti. Stanje na Poljskem zato ni zadovoljivo, kar zadeva raven menjave velikih in zelo velikih industrijskih (končnih) uporabnikov (28) ter nadzor nad cenami za končne uporabnike, in ne more veljati kot pokazatelj neposredne izpostavljenosti konkurenci.

(14)

Stanje glede proizvodnje in veleprodaje električne energije na Poljskem je mogoče povzeti na naslednji način: tržni delež treh največjih proizvajalcev in veletrgovcev z električno energijo je razmeroma velik, ne da bi bilo to uravnoteženo z uvoženo električno energijo, ki bi bila takoj na voljo; kot je navedeno v uvodni izjavi 11, izravnalni trgi ne delujejo dovolj dobro, da bi jih bilo mogoče upoštevati kot pokazatelje neposredne izpostavljenosti konkurenci, stopnja menjav je nizka in pri nekaterih skupinah uporabnikov še vedno obstaja nadzor nad cenami za končne uporabnike.

(15)

Nenazadnje je treba upoštevati celotno ozadje energetskega sektorja na Poljskem. Komisija tako v svojem „Priporočilu za priporočilo Sveta o posodobitvah širših smernic ekonomskih politik držav članic in Skupnosti v letu 2008 ter o izvajanju politik zaposlovanja držav članic“ (29) priporoča, da Poljska „izboljša okvir za konkurenco v mrežnih gospodarskih panogah, vključno s pregledom naloge regulatornih organov, in dejavno nadaljuje proces liberalizacije energetskih trgov“ (30); kar dodatno kaže, da proizvodnja in veleprodaja električne energije na Poljskem (še) nista v celoti izpostavljeni konkurenci.

(16)

Glede na preučene dejavnike iz uvodnih izjav 9 do 15 je mogoče sklepati, da proizvodnja in veleprodaja električne energije na Poljskem trenutno nista neposredno izpostavljeni konkurenci. Člen 30(1) Direktive 2004/17/ES se torej ne uporablja pri naročilih, ki naj bi omogočala opravljanje navedenih dejavnosti na Poljskem. Zato se Direktiva 2004/17/ES še naprej uporablja v primerih, kadar naročniki oddajo naročila za omogočanje proizvodnje in veleprodaje električne energije na Poljskem ali kadar organizirajo natečaje za izvajanje takšne dejavnosti v tej državi.

(17)

Ta odločba temelji na pravnem in dejanskem stanju v obdobju od maja do julija 2008, kot je razvidno iz informacij, ki jih je poslala Republika Poljska ali so bile objavljene na spletnih straneh, ki jih upravljajo poljski organi, iz Poročila iz leta 2005 in Tehnične priloge k Poročilu, Sporočila iz leta 2007 in Dokumenta služb iz leta 2007 ter iz Končnega poročila. Lahko se spremeni, če bi pomembne spremembe pravnih ali dejanskih razmer pomenile, da so pogoji za uporabo člena 30(1) Direktive 2004/17/ES izpolnjeni –