27.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 378/41

(1)

Da bi izboljšali učinkovitost zunanje pomoči Skupnosti, je bil predlagan nov okvir, ki ureja načrtovanje in zagotavljanje pomoči. Uredba Sveta (ES) št. 1085/2006 (2) vzpostavlja Instrument za predpristopno pomoč za pomoč Skupnosti državam kandidatkam in potencialnim državam kandidatkam. Uredba (ES) št. 1638/2006 (3) vzpostavlja splošne določbe o ustanovitvi Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva (ENPI). Uredba Sveta (ES) št. 1905/2006 (4) vzpostavlja instrument za financiranje sodelovanja z industrializiranimi državami in ozemlji ter drugimi državami in ozemlji z visokim dohodkom. Uredba (ES) št. 1717/2006 (5) vzpostavlja instrument za stabilnost. Uredba (ES) št. 1905/2006 (6) vzpostavlja instrument za sodelovanje na področju jedrske varnosti. Uredba (ES) št. 1905/2006 (7) vzpostavlja instrument financiranja za spodbujanje demokracije in človekovih pravic po svetu. Uredba Sveta (ES) št. 1257/96 (8) zadeva humanitarno pomoč. Ta uredba vzpostavlja instrument za financiranje razvojnega sodelovanja, ki zagotavlja neposredno pomoč politiki Skupnosti na področju razvojnega sodelovanja.

(2)

Skupnost izvaja politiko razvojnega sodelovanja, ki je namenjena uresničitvi ciljev zmanjševanja revščine, trajnostnega gospodarskega in socialnega razvoja ter skladnega in postopnega vključevanja držav v razvoju v svetovno gospodarstvo.

(3)

Skupnost izvaja politiko sodelovanja, ki pospešuje sodelovanje, oblikovanje partnerstev in skupnih podjetij med udeleženci iz gospodarstva v Skupnosti ter partnerskih državah in regijah ter spodbuja dialog med političnimi, gospodarskimi in socialnimi partnerji v ustreznih sektorjih.

(4)

Razvojni cilji tisočletja, na primer izkoreninjenje skrajne revščine in lakote, kakor jih je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela 8. septembra 2000, in glavni razvojni cilji in načela, ki so jih Skupnost in njene države članice odobrile v okviru Združenih narodov (ZN) in drugih pristojnih mednarodnih organizacij na področju razvojnega sodelovanja, vodijo politiko razvojnega sodelovanja in mednarodno dejavnost Skupnosti.

(5)

Za skladnost razvojne politike je pomembno, da politike Skupnosti, ki zadevajo druga področja poleg razvoja, pripomorejo k prizadevanjem držav v razvoju pri doseganju razvojnih ciljev tisočletja v skladu s členom 178 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.

(6)

Politično okolje, ki zagotavlja mir in stabilnost, spoštovanje človekovih pravic, temeljnih svoboščin, demokratičnih načel, načela pravne države, dobro javno upravljanje in enakost med spoloma, predstavlja osnovo za dolgoročen razvoj.

(7)

Preudarne in trajnostne gospodarske politike so predpogoj za razvoj.

(8)

Članice Svetovne trgovinske organizacije (STO) so se na četrti ministrski konferenci v Dohi zavezale, da bodo vključile trgovino v razvojne strategije ter v zvezi z njo zagotovile tehnično podporo in podporo pri izgradnji zmogljivosti ter potrebne ukrepe za olajšanje prenosa tehnologije s pomočjo in za namene trgovine, okrepile odnos med neposrednimi tujimi naložbami in trgovino, medsebojni odnos med trgovino in okoljem ter pomagale državam v razvoju, da se vključijo v nova trgovinska pogajanja in pri izvajanju rezultatov teh pogajanj.

(9)

Skupna izjava Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, Evropskega parlamenta in Komisije o razvojni politiki Evropske unije „Evropsko soglasje“ (9) z dne 20. decembra 2005 z vsemi svojimi poznejšimi spremembami predstavlja splošni okvir za ukrepe Skupnosti na področju razvoja. Ta naj bi usmerjal načrtovanje in izvajanje strategij razvojne pomoči in sodelovanja.

(10)

Razvojno sodelovanje bi bilo treba izvajati s pomočjo geografskih in tematskih programov. Geografski programi bi morali podpirati razvoj držav in regij v Latinski Ameriki, Aziji, Srednji Aziji, na Bližnjem vzhodu in v Južni Afriki ter krepiti sodelovanje z njimi.

(11)

Skupnost in njene države članice so z nekaterimi od teh partnerskih držav in regij sklenile sporazume o partnerstvu in sodelovanju, da bi s tem znatno prispevale k dolgoročnemu razvoju partnerskih držav in blaginji njihovega prebivalstva. Bistveni temelji, na katerih so osnovani ti sporazumi o partnerstvu in sodelovanju so skupne in splošne vrednote o spoštovanju in spodbujanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokratična načela in pravna država. V tem kontekstu bi se morala pozornost nameniti tudi pravici do dostojnega dela in pravicam invalidov. Redni in poglobljeni dvostranski odnosi med Skupnostjo in partnerskimi državami ter utrditev večstranskih institucij sta pomembna dejavnika, ki znatno prispevata k ravnovesju in razvoju svetovnega gospodarstva ter krepita vlogo in mesto Skupnosti ter partnerskih držav in regij v svetu.

(12)

Medtem ko naj bi tematski programi v prvi vrsti podpirali države v razvoju, bi morale biti do njih upravičene, pod pogoji, ki so navedeni v tej uredbi, tudi dve državi upravičenki ter čezmorske države in ozemlja (ČDO), ki zaradi svojih lastnosti ne izpolnjujejo zahtev, da bi jih Odbor za razvojno pomoč Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD/DAC) opredelil kot prejemnike uradne razvojne pomoči (ODA), in ki jih zajema prva alinea drugega pododstavka člena 2(4). Skupnost bi morala financirati tematske programe v državah, ozemljih in regijah, ki so upravičeni do pomoči v okviru geografskega programa iz te uredbe, pomoči v okviru Uredbe (ES) št. 1638/2006 ali do geografskega sodelovanja v okviru Evropskega razvojnega sklada (ERS). Sklep Sveta 2001/822/ES z dne 27. novembra 2001 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski skupnosti (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav) (10), ki se uporablja do 31. decembra 2011, določa pogoje za upravičenost ČDO do tematskih dejavnosti v okviru razvojne pomoči, ki se financirajo iz splošnega proračuna Evropske unije in ki jih ta uredba ne spreminja.

(13)

Tematski programi bi morali zagotoviti posebno dodano vrednost in dopolniti programe geografske narave, ki predstavljajo glavni okvir sodelovanja Skupnosti s tretjimi državami. Razvojno sodelovanje, ki se izvaja s pomočjo tematskih programov, naj bi dopolnjevalo geografske programe iz te uredbe in Uredbe (ES) št. 1638/2006 in sodelovanje v okviru ERS. Tematski programi vključujejo posebna področja dejavnosti v interesu skupine partnerskih držav, neopredeljenih z geografskega vidika, dejavnosti sodelovanja, namenjene različnim regijam ali skupinam partnerskih držav, ali mednarodne ukrepe brez posebne geografske podlage. Pomembno vlogo imajo tudi pri razvoju politik Skupnosti z zunanjega vidika ter za zagotavljanje sektorske usklajenosti in prepoznavnosti.

(14)

Tematski programi naj bi podpirali ukrepe na področju človekovega in družbenega razvoja, okolja in trajnostnega upravljanja z naravnimi viri, vključno z energijo, nedržavnih akterjev in lokalnih oblasti, varnosti preskrbe s hrano ter migracij in azila. Vsebina tematskih programov je bila pripravljena na podlagi ustreznih sporočil Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu.

(15)

Tematski program o okolju in trajnostno upravljanje z viri, vključno z energijo, bi med drugim moral spodbujati mednarodno okoljsko upravljanje ter okoljske in energetske politike Skupnosti v tujini.

(16)

Tematski program o migracijah in azilu bi moral prispevati k uresničevanju cilja, ki je določen v sklepih predsedstva Evropskega sveta iz Bruslja z dne 15. in 16. decembra 2005, in sicer povečati finančno pomoč Skupnosti glede odnosov s tretjimi državami na področjih, ki zadevajo ali so povezana z migracijami.

(17)

Politika Skupnosti v zvezi z varnostjo preskrbe s hrano se razvija v podporo široko zasnovanim strategijam varnosti preskrbe s hrano na nacionalni, regionalni in globalni ravni, tako da pomoč v hrani omejuje na humanitarno pomoč in pomoč v primerih hudega pomanjkanja hrane ter preprečuje moteče vplive na lokalno proizvodnjo in trge, pri tem pa mora upoštevati posebne razmere v državah z nestabilno strukturo, ki so močno odvisne od podpore varnosti preskrbe s hrano, ter tako preprečiti prehitro zmanjšanje pomoči Skupnosti tem državam.

(18)

V skladu s sklepi predsedstva z dne 24. maja 2005 bi bilo treba podpirati ukrepe za izboljšanje reproduktivnega in spolnega zdravja v državah v razvoju ter za zaščito s tem povezanih pravic; zagotoviti bi bilo treba finančno pomoč in ustrezno strokovno znanje, da bi spodbudili celovit pristop k reproduktivnemu in spolnemu zdravju ter s tem povezanim pravicam in njihovo priznanje, kakor je opredeljeno v Akcijskem programu Mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju (ICPD), vključno z varnim materinstvom in splošnim dostopom do vsestranskega spektra varne in zanesljive zdravstvene nege in storitev na področju zdrave reprodukcije in spolnosti. Pri izvajanju dejavnosti sodelovanja je treba, kjer je to ustrezno, strogo upoštevati sklepe, sprejete na ICPD.

(19)

Na podlagi Uredbe (ES) št. 266/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. februarja 2006 o uvedbi spremljevalnih ukrepov za države pogodbenice Protokola o sladkorju, ki jih prizadeva reforma ureditve EU za sladkor (11), bi bilo treba zagotoviti pomoč tudi državam AKP, ki so pogodbenice Protokola o sladkorju in jih zadeva reforma skupne ureditve trga za sladkor, ter tako podpreti proces prilaganja v teh državah.

(20)

Pri izvajanju razvojne politike Skupnosti so učinkovitejša pomoč, boljše dopolnjevanje, približevanje in bolj usklajeni postopki, tako med Skupnostjo in njenimi državami članicami, kakor tudi v odnosih z drugimi donatorji in akterji razvoja, bistvenega pomena za zagotavljanje usklajenosti in ustreznosti pomoči, hkrati pa znižujejo stroške partnerskih držav, kar potrjuje Pariška deklaracija o učinkovitosti pomoči, sprejeta v okviru Foruma na visoki ravni o učinkovitosti pomoči dne 2. marca 2005.

(21)

Da bi dosegli cilje iz te uredbe, je treba zasledovati diferenciran pristop glede na kontekst in potrebe, ki bo v podporo partnerskim državam ali regijam s posebnimi, po meri izdelanimi programi, zasnovanimi na njim lastnih potrebah, strategijah, prednostnih nalogah in sredstvih.

(22)

Prevzem odgovornosti za razvojne strategije s strani partnerskih držav je ključ do uspeha razvojnih politik in s tega vidika je treba spodbujati čim širšo vključenost vseh delov družbe, vključno z invalidi in drugimi ranljivimi skupinami. Da bi zagotovili učinkovitost in preglednost ter spodbudili države, naj prevzamejo odgovornost, bi se morale strategije sodelovanja in postopki izvajanja pomoči donatorjev čim bolj ujemati s strategijami in postopki partnerskih držav.

(23)

Ker je treba zagotoviti učinkovito povezovanje humanitarne pomoči in dolgoročne razvojne pomoči, se ukrepi, upravičeni do financiranja v skladu z Uredbo (ES) št. 1717/2006, načeloma ne bi smeli financirati v okviru te uredbe, razen če je treba zagotoviti kontinuiteto sodelovanja od kriznih razmer do stabilnih pogojev za razvoj.

(24)

Sproščanje pomoči v skladu z najboljšimi praksami OECD/DAC je ključni element za večjo dodano vrednost pomoči in pri krepitvi lokalnih zmogljivosti. Pravila sodelovanja pri javnih razpisih in pridobivanju donacij ter pravila glede porekla zalog bi bilo treba določiti v skladu z najnovejšim razvojem dogodkov v zvezi s sproščanjem pomoči.

(25)

Pomoč bi bilo treba upravljati v skladu s pravili za zunanjo pomoč, navedenimi v Uredbi Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (12), s primernimi določbami za zaščito finančnih interesov Skupnosti. Nadalje bi se bilo treba prizadevati za izboljšanje razvojnega sodelovanja, da bi dosegli ustrezno ravnovesje med dodeljenimi finančnimi sredstvi in absorbcijsko sposobnostjo ter zmanjšali vrednost neporavnanih obveznosti.

(26)

Ta uredba določa finančna sredstva za obdobje 2007–2013, ki predstavljajo prednostni referenčni okvir za proračunski organ v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim Parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (13).

(27)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (14). Programski dokumenti in nekateri specifični ukrepi bi morali biti sprejeti v skladu z upravljanim postopkomv odboru.

(28)

Ker cilja te uredbe, in sicer predlaganega sodelovanja z državami, ozemlji in regijami v razvoju, ki niso države članice Skupnosti in niso upravičene do pomoči Skupnosti v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1085/2006 ali Uredbo (ES) št. 1638/2006, države članice zaradi obsega ukrepanja ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa lažje doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja.

(29)

Ta uredba zahteva razveljavitev obstoječega niza uredb glede preoblikovanja instrumentov zunanjepolitičnega ukrepanja, predvsem na področju razvojnega sodelovanja —

—

utrjujejo in podpirajo demokracija, pravna država, človekove pravice in temeljne svoboščine, dobro javno upravljanje, enakost med spoloma in sorodna načela mednarodnega prava;

—

spodbuja trajnostni razvoj — vključno s političnimi, gospodarskimi, socialnimi in okoljskimi vidiki — v partnerskih državah in regijah, še zlasti tistih, ki so v najbolj neugodnem položaju;

—

spodbuja njihovo nemoteno in postopno vključevanje v svetovno gospodarstvo;

—

nudi pomoč pri oblikovanju mednarodnih ukrepov za ohranitev in izboljšanje kakovosti okolja in trajnostnega upravljanja z globalnimi naravnimi viri, da se zagotovi trajnostni razvoj, vključno z vprašanji podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti; in

—

krepi odnos med Skupnostjo ter partnerskimi državami in regijami.

—

lastnosti upravičencev zahtevajo drugače ali

—

se s programom izvaja svetovna pobuda, prednostna naloga politike Skupnosti ali mednarodna obveznost ali zavezanost Skupnosti iz člena 11(2), in ukrep ne more izpolniti takšnega merila.

(a)

razvojni proces, ki ga izvaja in za katerega je odgovorna partnerska država. Skupnost svojo pomoč vse bolj usklajuje z nacionalnimi razvojnimi strategijami, reformnimi politikami in postopki partnerskih držav. Skupnost prispeva h krepitvi procesa vzajemne odgovornosti med partnerskimi vladami in donatorji ter spodbuja strokovno usposabljanje in zaposlovanje na lokalni ravni;

(b)

za sodelovanje odprte pristope k razvoju in široko udeležbo vseh delov družbe pri razvojnem procesu in nacionalnem dialogu, vključno s političnim dialogom;

(c)

učinkovite načine in instrumente sodelovanja, kakor so opredeljeni v členu 25, skladne z najboljšimi praksami OECD/DAC, ki so prilagojeni posebnim okoliščinam posamezne partnerske države ali regije, s posebnim poudarkom na pristopih, ki temeljijo na programu, zagotavljanju predvidljivega financiranja pomoči, razvoju in uporabi nacionalnih sistemov ter pristopih k razvoju, ki temeljijo na rezultatih in vključujejo, kjer je to primerno, cilje in kazalce, povezane z razvojnimi cilji tisočletja.

(d)

večji učinek politik in načrtovanja programov, in sicer s koordinacijo in usklajevanjem donatorjev, da se omeji prekrivanje in podvajanje, izboljša dopolnjevanje in podprejo spodbude na ravni vseh donatorjev. Koordinacija se v partnerskih državah in regijah izvaja z uporabo dogovorjenih smernic in načel najboljših praks v zvezi s koordinacijo in učinkovitostjo pomoči;

(e)

obris razvojnih ciljev tisočletja v strateških dokumentih države v njenem večletnem programiranju.

(a)

podpora izvajanju politik, namenjenih zmanjševanju revščine in uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja;

(b)

obravnava osnovnih potreb prebivalstva s posebnim poudarkom na osnovnem izobraževanju in zdravju, zlasti z:

Zdravje:

Izobraževanje:

(c)

spodbujanje socialne kohezije, ki je prednostna politika v okviru odnosov med Skupnostjo in partnerskimi državami, s posebnim poudarkom na dostojnem delu ter socialnih in davčnih politikah, pri čemer gre za boj proti revščini, neenakosti, brezposelnosti ter izključenosti ranljivih in marginaliziranih skupin;

(d)

boj proti vsem oblikam diskriminacije zaradi pripadnosti določeni skupini ter spodbujanje in zaščita enakosti spolov, pravic avtohtonega prebivalstva in otrok, vključno s podpiranjem izvajanja Konvencije ZN o otrokovih pravicah, ter ukrepi za reševanje problemov, s katerimi se soočajo otroci, ki živijo na ulici, in otroci, podvrženi oblikam dela, ki so nevarne in/ali ovirajo redno izobraževanje;

(e)

krepitev institucionalnega okvira za spodbujanje in lažje ustanavljanje malih in srednje velikih podjetij z namenom pospešiti ustvarjanje delovnih mest;

(f)

spodbujanje in zaščita temeljnih svoboščin in človekovih pravic, krepitev demokracije, pravne države, dostopa do pravnega varstva in dobrega javnega upravljanja, vključno z ukrepi za boj proti korupciji, ki med drugim lahko zajemajo, niso pa na njih omejeni, izgradnjo zmogljivosti in krepitvijo institucionalnega in zakonodajnega okvira, zlasti na področjih nacionalne uprave, oblikovanja in izvajanja politik ter preglednega upravljanja javnih financ in nacionalnih virov;

(g)

podpiranje aktivne civilne družbe, vključno z organizacijami civilne družbe, ki predstavljajo ljudi, ki živijo v revščini, ter spodbujanje civilnega dialoga, sodelovanja in sprave ter izgradnje institucij;

(h)

pospeševanje sodelovanja in politične reforme na področju varnosti in pravosodja, zlasti kar zadeva azil in migracije, boj proti prepovedanim drogam in drugim vrstam nedovoljenega trgovanja, vključno s trgovino z ljudmi, korupciji in pranju denarja;

(i)

pospeševanje sodelovanja s partnerskimi državami in politične reforme na področju migracij in azila ter podpora spodbudam za razvoj zmogljivosti, da se zagotovi oblikovanje in izvajanje migracijskih politik, ki spodbujajo razvoj, za odpravo temeljnih vzrokov za migracije;

(j)

podpora smotrnemu multilateralizmu, zlasti s spoštovanjem in učinkovitim izvajanjem mednarodnega prava in večstranskih sporazumov, ki so povezani s področjem razvoja;

(k)

pomoč partnerskim državam in regijam na področju trgovine, naložb in regionalne integracije, vključno s tehnično pomočjo in krepitvijo zmogljivosti za oblikovanje in izvajanje trdnih trgovinskih politik, spodbujanjem ugodnejšega poslovnega okolja, preudarnih gospodarskih in finančnih politik ter razvoja zasebnega sektorja, da bi partnerske države in regije imele koristi od vključevanja v svetovno gospodarstvo ter da bi se spodbudila socialna pravičnost in rast za dobrobit revnih;

(l)

spodbujanje pristopa k Svetovni trgovinski organizaciji (STO) in izvajanja sporazumov STO s tehnično pomočjo in izgradnjo zmogljivosti, zlasti izvajanje Sporazuma o trgovinskih vidikih intelektualne lastnine (Sporazum TRIPS), predvsem na področju javnega zdravja;

(m)

spodbujanje gospodarskega in trgovinskega sodelovanja ter krepitev investicijskih odnosov med Skupnostjo ter partnerskimi državami in regijami, skupno z ukrepi za spodbujanje in zagotavljanje, da zasebni akterji, vključno z lokalnimi in evropskimi podjetji, prispevajo k družbeno odgovornemu in trajnostnemu gospodarskemu razvoju, tudi s spoštovanjem temeljnih delovnih standardov Mednarodne organizacije dela (ILO), in ukrepi za spodbujanje krepitve lokalnih zmogljivosti;

(n)

spodbujanje trajnostnega razvoja z varstvom okolja in trajnostnim gospodarjenjem z naravnimi viri, vključno z varstvom biotske raznovrstnosti in gozdov, tudi z dejavnostmi za ohranjanje gozdov in trajnostno gospodarjenje z njimi, in sicer z dejavno udeležbo lokalnih skupnosti in prebivalstva, ki je odvisno od gozdov;

(o)

spodbujanje izboljšav urbanega okolja,

(p)

spodbujanje trajnostnih vzorcev proizvodnje in potrošnje, ter varnega in trajnostnega ravnanja s kemikalijami in odpadki ob upoštevanju njihovih učinkov na zdravje;

(q)

zagotavljanje spoštovanja in podpiranje izvajanja mednarodnih okoljskih sporazumov, kakor so Konvencija o biotski raznovrstnosti, Konvencija ZN o dezertifikaciji in Okvirna konvencija ZN o spremembi podnebja ter njihovih protokolv in vseh poznejših sprememb, v skladu z akcijskim načrtom EU o podnebnih spremembah;

(r)

razvoj zmogljivosti za pripravljenost na izredne razmere in preprečevanje naravnih nesreč;

(s)

podpiranje trajnostnega integriranega upravljanja vodnih virov s posebnim poudarkom na splošnem dostopu do varne pitne vode in sanitarne opreme v skladu z razvojnimi cilji tisočletja ter trajnostni in učinkoviti uporabi vodnih virov, vključno za kmetijske in industrijske namene;

(t)

spodbujanje večje uporabe trajnostnih energetskih tehnologij;

(u)

prispevanje k razvoju gospodarske infrastrukture, vključno s podporo regionalni integraciji ter spodbujanje večje uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij;

(v)

podpiranje trajnostnega podeželskega razvoja, vključno z decentralizacijo in podelitvijo pooblastil, zlasti za zagotavljanje varnosti preskrbe s hrano;

(w)

srednjeročna in dolgoročna obnova in sanacija regij in držav, ki jih prizadenejo spopadi, nesreče, ki jih povzroči človek, in naravne nesreče, kar zajema podporo ukrepom v zvezi z odstranjevanjem min, ukrepom demobilizacije in ponovnega vključevanja v družbo, obenem pa se zagotovi kontinuiteta pomoči, sanacije in razvoja v skladu s členom 2(6), ob upoštevanju pristojnosti Skupnosti in njenih držav članic;

(x)

izvajanje srednjeročnih in dolgoročnih dejavnosti, katerih cilj je samozadostnost in vključitev ali ponovna vključitev oseb, ki so bile prisiljene zapustiti svoje domove ob čemer je treba zagotovitvi celovit in usklajen pristop na področjih humanitarne pomoči, sanacije, pomoči osebam, ki so bile prisiljene zapustiti svoje domove, in razvojnega sodelovanja. Ukrepanje Skupnosti omogoča lažji prehod iz izrednih razmer v fazo razvoja s spodbujanjem družbeno-ekonomskega vključevanja ali ponovnega vključevanja prizadetih oseb, ter spodbujanjem oblikovanja ali krepitve demokratičnih struktur in vloge prebivalstva v razvojnem procesu;

(y)

podpiranje zagotavljanja osnovnih storitev in izgradnja legitimnih, učinkovitih in prožnih javnih institucij v nestabilnih ali neuspešnih državah;

(z)

obravnava razvojnih izzivov, ki so skupni Skupnosti in njenim partnerjem, zlasti podpore sektorskemu dialogu in izvajanju dvostranskih sporazumov, ter vseh drugih področij dejavnosti, skladnih s področjem uporabe te uredbe.

(a)

spodbujanju socialne kohezije, ki je skupen cilj in prednostna politika v okviru odnosov med Skupnostjo in Latinsko Ameriko, pri čemer gre za boj proti revščini, neenakosti in izključenosti. Posebna pozornost se nameni socialnemu varstvu in davčnim politikam, produktivnim naložbam za večje število in boljšo kakovost delovnih mest, politikam za boj proti diskriminaciji ter proizvodnji in uporabi prepovedanih drog in prometu z njimi, izboljšavami osnovnih socialnih storitev, zlasti na področju zdravja in izobraževanja;

(b)

spodbujanju večje regionalne integracije, vključno s podporo različnim procesom regionalne integracije in povezovanju omrežnih infrastruktur, ob čemer se zagotovi dopolnjevanje z dejavnostmi, ki jih podpirajo Evropska investicijska banka (EIB) in druge institucije;

(c)

podpori krepitvi dobrega javnega upravljanja in javnih institucij ter varstva človekovih pravic, vključno z otrokovimi pravicami in pravicami avtohtonega prebivalstva;

(d)

podpori oblikovanju skupnega območja visokošolskega izobraževanja EU-Latinska Amerika;

(e)

spodbujanju trajnostnega razvoja v vseh njegovih razsežnostih s posebnim poudarkom na varstvu gozdov in biotske raznovrstnosti.

(a)

uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja na področju zdravja, vključno s HIV/AIDS, in izobraževanja, med drugim s političnim dialogom za sektorsko reformo;

(b)

obravnavi vprašanj v zvezi z upravljanjem, zlasti v nestabilnih državah, kot pomoč pri vzpostavljanju legitimnih, učinkovitih in prožnih javnih institucij ter dejavne in organizirane civilne družbe ter za krepitev in varstvo človekovih pravic, vključno z otrokovimi pravicami;

(c)

spodbujanju večje regionalne integracije in sodelovanja s podporo različnim procesom regionalne integracije in dialoga;

(d)

prispevanju k nadzoru nad epidemijami in zoonozami ter k sanaciji prizadetih sektorjev;

(e)

spodbujanju trajnostnega razvoja v vseh njegovih razsežnostih s posebnim poudarkom na varstvu gozdov in biotske raznovrstnosti;

(f)

boju proti proizvodnji in uporabi prepovedanih drog in prometu z njimi ter drugim vrstam nedovoljenega trgovanja.

(a)

spodbujanju ustavnih reform ter zakonskega, upravnega in ureditvenega približevanja s Skupnostjo, vključno s krepitvijo nacionalnih institucij in organov, odgovornih za učinkovito izvajanje politik na področjih, zajetih v sporazumih o partnerstvu in sodelovanju, kot so volilna telesa, parlamenti, reforma javne uprave in upravljanje javnih financ;

(b)

spodbujanju razvoja tržnega gospodarstva in vključevanja partnerskih držav v STO, obenem pa obravnavi socialnih vidikov tranzicije;

(c)

podpori učinkovitemu upravljanju meja in čezmejnemu sodelovanju, da se spodbudi trajnostni gospodarski, družbeni in okoljski razvoj v obmejnih regijah;

(d)

boju proti proizvodnji in uporabi prepovedanih drog in prometu z njimi ter drugim vrstam nedovoljenega trgovanja;

(e)

boju proti HIV/AIDS;

(f)

spodbujanju regionalnega sodelovanja, dialoga in vključevanja, tudi z državami, ki jih zajemajo Uredba (ES) št. 1638/2006 in drugi instrumenti Skupnosti, zlasti spodbujanju sodelovanja na področju okolja — predvsem v zvezi z vodo in sanitarno opremo — izobraževanja, energije in prometa, vključno z zaščito in varnostjo mednarodne oskrbe z energijo in prevoza, povezovanjem, omrežji in njihovimi upravljavci, obnovljivimi viri energije, energetsko učinkovitostjo.

(a)

spodbujanju socialne kohezije za zagotovitev socialne enakosti, predvsem v odnosu do uporabe domačih nacionalnih virov, in za zagotovitev politične enakosti, zlasti s spodbujanjem človekovih pravic, vključno z enakostjo med spoloma;

(b)

spodbujanju gospodarske diverzifikacije, razvoja tržnega gospodarstva in vključevanja partnerskih držav v STO;

(c)

spodbujanju regionalnega sodelovanja, dialoga in vključevanja, tudi z državami, ki jih zajemajo Uredba (ES) št. 1638/2006 in drugi instrumenti Skupnost, in sicer s podporo prizadevanjem za vključevanje znotraj regije, na primer na področju gospodarstva, energije, prevoza in beguncev;

(d)

podpori sklepanju mednarodnih sporazumov in učinkovitemu izvajanju mednarodnega prava, zlasti resolucij in večstranskih konvencij ZN;

(e)

obravnavi vprašanj v zvezi z upravljanjem, zlasti v nestabilnih državah, da se pomaga vzpostaviti legitimne, učinkovite in prožne javne institucije ter dejavne in organizirane civilne družbe ter da se okrepi varstvo človekovih pravic, vključno z otrokovimi pravicami.

(a)

podpiranju utrjevanja demokratične družbe, dobrega upravljanja in pravne države ter prispevanju k regionalni in kontinentalni stabilnosti in integraciji;

(b)

zagotavljanju podpore prizadevanjem za prilagoditev, ki bo v regiji potrebna zaradi vzpostavitve prostotrgovinskih območij v okviru Sporazuma o trgovini, razvoju in sodelovanju med Skupnostjo in Južno Afriko (15) ter drugih regionalnih dogovorov;

(c)

podpori boju proti revščini, neenakosti in izključenosti, tudi z obravnavo osnovnih potreb skupnosti, ki so bile v preteklosti v neugodnem položaju;

(d)

obravnavi pandemije HIV/AIDS in njenih posledic za južnoafriško družbo.

(a)

ciljev politike Skupnosti ni mogoče ustrezno ali učinkovito doseči v okviru geografskih programov in tematski program se izvaja s strani ali prek posredniške organizacije, na primer nevladnih organizacij, drugih nedržavnih akterjev, mednarodnih organizacij ali večstranskih mehanizmov. To vključuje svetovne pobude v podporo razvojnim ciljem tisočletja, trajnostnemu razvoju ali globalnim javnim dobrinam ter ukrepe v državah članicah in pristopnih državah, in sicer z odstopanjem od člena 24, kakor je predvideno v ustreznem tematskem programu.

in/ali

(b)

ukrepi imajo značaj:

(a)

Zdravje za vse:

(b)

Izobraževanje, znanje in spretnosti:

(c)

Enakost spolov:

(d)

Drugi vidiki človekovega in družbenega razvoja

(a)

pospešeno delovanje pri nudenju pomoči državam v razvoju, da bi se dosegli razvojni cilji tisočletja glede trajnostnega razvoja okolja, in sicer s povečanjem zmogljivosti vključevanja okoljskih vidikov v državah v razvoju, s podporo akterjem civilne družbe, lokalnim oblastem in posvetovalnim platformam, s spremljanjem in ocenjevanjem stanja okolja, z razvijanjem inovativnih pristopov ter združevanjem za izmenjavo izkušenj in krepitev sodelovanja s ključnimi državami na teh področjih;

(b)

spodbujanje izvajanja pobud Skupnosti in dogovorjenih obvez na mednarodni in regionalni ravni in/ali njihovega čezmejnega značaja s podporo trajnostnemu razvoju, vključno z dejavnostmi za obravnavo sedanjih in prihodnjih vprašanj podnebnih sprememb, biotske raznovrstnosti, dezertifikacije, gozdov, degradacije tal, ribolovnih in morskih virov, spoštovanja okoljskih predpisov (za proizvode in proizvodne postopke), preudarnega upravljanja s kemikalijami in odpadki, boja proti onesnaževanju, trajnostnih načinov proizvodnje in porabe ter migracij v povezavi z okoljem. To vključuje tudi prizadevanja za spodbujanje dobrega upravljanja gozdov in boja proti nezakoniti sečnji, zlasti s pomočjo zakonodaje FLEGT, ter inovativnih dejavnosti za ohranjanje gozdov in trajnostno gospodarjenje z njimi, pri čemer dejavno sodelujejo lokalne skupnosti in prebivalstvo, ki je odvisno od gozdov.

Kar zadeva vodo, bo cilj tematskega programa oblikovanje okvira za dolgoročno zaščito vodnih virov in vzpodbujanje trajnostne rabe vode s podporo usklajevanju politik;

(c)

večje vključevanje okoljskih ciljev s podporo metodološkemu delu, krepitvijo strokovnega znanja na okoljskem področju, ki se bo uporabilo v okviru dejavnosti politike ter pri ukrepih za integracijo in inovacije v Skupnosti, in spodbujanjem skladnosti;

(d)

krepitev okoljskega upravljanja ter podpora razvoju mednarodne politike s prizadevanjem za usklajevanje med okoljskim in drugimi stebri mednarodnega upravljanja za trajnostni razvoj ter s podporo spremljanju in ocenjevanju stanja okolja na regionalni in mednarodni ravni, zagotavljanjem dodatne pomoči sekretariatom večstranskih okoljskih sporazumov, spodbujanjem učinkovitih ukrepov za spoštovanje in izvajanje večstranskih okoljskih sporazumov, tudi s krepitvijo zmogljivosti, podporo mednarodnim organizacijam in procesom, podporo civilni družbi in političnim možganskim trustom ter izboljšanjem učinkovitosti mednarodnih pogajanj;

(e)

podpora možnostim trajnostne rabe energije v partnerskih državah in regijah z vključevanjem trajnostne energije v razvojne načrte in strategije, razvijanjem institucionalne podpore in tehnične pomoči, oblikovanjem ugodnega zakonodajnega in političnega okvira, ki bi privabil nova podjetja in vlagatelje v obnovljive vire energije, krepitvijo vloge energije kot sredstva za ustvarjanje dohodka za revne, spodbujanjem inovativnih finančnih pristopov ter krepitvijo regionalnega sodelovanja med vladnimi in nevladnimi organizacijami in zasebnim sektorjem z zgoraj navedenih področij. Strateški ukrepi Skupnosti bodo namenjeni zlasti spodbujanju uporabe obnovljivih virov energije, večje energetske učinkovitosti in oblikovanju ustreznega pravnega okvira na področju energije v zadevnih državah in regijah ter prehoda z zelo škodljivih energetskih virov na manj škodljive.

(a)

spodbudi družbeno okolje, ki omogoča vključevanje in je usposobljeno, z namenom

(b)

poviša raven ozaveščenosti evropskega državljana glede razvojnih vprašanj in udejanji aktivna podpora javnosti v Skupnosti in pristopnih državah strategijam zmanjševanja revščine in trajnostnega razvoja v partnerskih državah, pravičnejšim odnosom med razvitimi državami in državami v razvoju ter da se v ta namen okrepi vloga civilne družbe in lokalnih oblasti;

(c)

doseže učinkovitejše sodelovanje, spodbudijo sinergije in olajša strukturiran dialog med mrežami civilne družbe in združenji lokalnih oblasti znotraj njihovih organizacij in z institucijami Skupnosti.

(a)

posredovanja v državah in regijah v razvoju, ki

(b)

dvig javne zavesti glede razvojnih vprašanj in spodbujanje izobraževanja za razvoj v Evropski uniji in pristopnih državah, da se razvojna politika zasidra v evropskih družbah, da se v EU in pristopnih državah udejanji večja podpora javnosti ukrepom proti revščini in pravičnejšim odnosom med razvitimi državami in državami v razvoju, da se v EU dvigne zavest glede vprašanj in težav, s katerimi se soočajo države v razvoju in njihovi prebivalci ter da se spodbudi socialna razsežnost globalizacije;

(c)

koordinacija in komunikacija med civilno družbo in mrežami lokalnih oblasti, znotraj njihovih organizacij in med različnimi tipi interesnih skupin, dejavnih v okviru evropskih in svetovnih javnih razprav o razvoju.

(a)

prispevanje k zagotavljanju mednarodnih javnih dobrin, zlasti raziskav in tehnoloških inovacij, ki jih spodbudijo zahteve v korist revnim, kakor tudi razvoj zmogljivosti ter znanstveno in tehnično sodelovanje in združevanje na osi jug-jug in jug-sever;

(b)

podpora globalnim, kontinentalnim in regionalnim programom, ki zlasti:

(c)

zagovarjanje in pospeševanje agende o varnosti preskrbe s hrano. Skupnost si v okviru mednarodnih razprav še naprej prizadeva za reševanje glavnih vprašanj v zvezi z varnostjo preskrbe s hrano in spodbuja harmonizacijo, usklajevanje in prilagajanje politik ter načinov zagotavljanja pomoči s strani razvojnih partnerjev in donatorjev. Posebej je treba okrepiti spodbujanje vloge civilne družbe pri zadevah v zvezi z varnostjo preskrbe s hrano;

(d)

obravnavanje negotovosti v zvezi s preskrbo s hrano v izjemnih razmerah v državah v tranziciji in nestabilnih državah, pri čemer se v okviru programa osrednja vloga nameni usklajevaju pomoči, sanacije in razvoja. Tematski program:

(e)

razvoj inovativnih politik, strategij in pristopov na področju varnosti preskrbe s hrano ter krepitev možnosti za njihovo pomnoževanje in razširjanje na osi jug-jug. Področja, na katerih se posreduje, so med drugimi lahko kmetijstvo, vključno z zemljiško reformo in zemljiško politiko, trajnostno upravljanje z naravnimi viri in dostop do njih, varnost preskrbe s hrano v povezavi z razvojem podeželja in lokalnim razvojem, vključno z infrastrukturo, prehrana, demografija in delo, migracije, zdravje in izobraževanje. Zagotovi se usklajenost in dopolnjevanje z drugimi programi Skupnosti na teh področjih.

(a)

pospeševanje povezav med migracijami in razvojem, zlasti s spodbujanjem diaspor, da prispevajo k razvoju v njihovi matični državi, in s poudarjanjem pomembnosti vračanja migrantov; preprečevanje „bega možganov“ in spodbujanje kroženja usposobljenih migrantov; omogočanje lažjih finančnih transferjev s strani migrantov v njihovo matično državo; podpiranje prostovoljnega vračanja migrantov in njihovega ponovnega vključevanja v družbo ter razvoja zmogljivosti za upravljanje migracij; spodbujanje prizadevanj za razvoj zmogljivosti v pomoč državam pri oblikovanju migracijskih politik, ki spodbujajo razvoj, in pri njihovih zmožnostih za skupno obvladovanje migracijskih tokov;

(b)

spodbujanje dobro vodenih delovnih migracij, zlasti s pomočjo obveščanja o zakonitih migracijah in pogojih za vstop na ozemlje držav članic Skupnosti in bivanje na tem ozemlju; obveščanje o možnostih delovnih migracij in potrebah v državah članicah ter o kvalifikacijah kandidatov za migracijo iz tretjih držav; podpora usposabljanju kandidatov za zakonito migracijo pred odhodom; spodbujanje opredelitve in izvajanja zakonodajnih okvirov za delavce migrante v tretjih državah;

(c)

boj proti nezakonitemu priseljevanju in lajšanje ponovnega sprejema nezakonitih priseljencev, tudi med tretjimi državami, še zlasti pa boj proti tihotapljenju ljudi in trgovini z ljudmi; odvračanje od nezakonitega priseljevanja in dvig zavesti glede nevarnosti, povezanih s tem; izboljšanje zmogljivosti na področju upravljanja meja, vizumov in potnih listin, vključno z varnostjo dokumentov in uvedbo biometričnih podatkov ter odkrivanjem ponarejenih dokumentov; učinkovito izvajanje sporazumov o ponovnem sprejemu, sklenjenih s Skupnostjo, in obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov; pomoč tretjim državam pri obvladovanju nezakonitega priseljevanja in pri usklajevanju njihovih politik;

(d)

zaščita migrantov, vključno z najbolj občutljivimi, npr. ženskami in otroki, pred izkoriščanjem in izključenostjo s pomočjo ukrepov, kot je oblikovanje zakonodaje tretjih držav na področju migracij; podpiranje integracije in nediskriminacije ter ukrepov za zaščito migrantov pred rasizmom in ksenofobijo; preprečevanje tihotapljenja ljudi in trgovine z njimi in vseh oblik suženjstva ter boj proti temu;

(e)

spodbujanje azila in mednarodne zaščite, tudi z regionalnimi programi zaščite, zlasti v okviru krepitve institucionalnih zmogljivosti; spodbujanje registracije prosilcev za azil in beguncev; spodbujanje mednarodnih standardov in instrumentov za zaščito beguncev; podpiranje izboljšave pogojev sprejema in vključevanja v lokalno življenje ter prizadevanje za trajne rešitve.

(a)

izboljšanju konkurenčnosti sektorja sladkorja in sladkornega trsa, če je to trajnostni proces, ob upoštevanju položaja različnih interesnih skupin v sektorju;

(b)

spodbujanju diverzifikacije gospodarstva na območjih, ki so odvisna od sladkorja;

(c)

spopadanju s širšimi posledicami, ki jih povzroča proces prilagajanja, po možnosti, vendar ne izključno, povezanimi s službami za zaposlovanje in socialnega varstva, rabo zemljišč in obnovo okolja, energetiko, raziskavami in inovacijami ter makroekonomsko stabilnostjo.

(a)

partnerske države in regije ter njihove institucije;

(b)

decentralizirane enote partnerskih držav, kot so občine, province, departmaji in regije;

(c)

mešani organi, ki so jih ustanovile partnerske države in regije ter Skupnost;

(d)

mednarodne organizacije, vključno z regionalnimi organizacijami, organi, službami ali misijami ZN, mednarodne in regionalne finančne institucije in razvojne banke, če prispevajo k ciljem te uredbe;

(e)

institucije in organi Skupnosti, izključno v okviru izvajanja podpornih ukrepov iz člena 26;

(f)

agencije EU;

(g)

pa tudi naslednji subjekti in telesa držav članic, partnerskih držav in regij ali katere koli druge tretje države v skladu s pravili o dostopu do zunanje pomoči Skupnosti, določenimi v členu 31, če prispevajo k ciljem te uredbe:

(a)

projekti in programi;

(b)

proračunske podpore, kadar je upravljanje z javnimi sredstvi partnerske države dovolj pregledno, zanesljivo in učinkovito ter kadar partnerska država vzpostavi natančno določene sektorske ali makroekonomske politike, ki jih pozitivno ocenijo njeni glavni donatorji, vključno z mednarodnimi finančnimi institucijami, kadar je to primerno. Komisija dosledno uporablja pristop, ki temelji na rezultatih in kazalnikih učinkovitosti, ter jasno določi in spremlja njegovo pogojenost ter podporna prizadevanja partnerskih držav, da bi razvila parlamentarni nadzor in zmogljivosti revizije ter povečala preglednost in javni dostop do informacij. Pogoj za izplačilo proračunske podpore je zadovoljiv napredek v zvezi z doseganjem ciljev v smislu učinka in rezultatov;

(c)

sektorske podpore;

(d)

v izjemnih primerih sektorski ali splošni podporni programi za uvoz, ki imajo lahko obliko:

(e)

sredstva, ki jih imajo na razpolago EIB ali drugi finančni posredniki, na podlagi programov Komisije za dodeljevanje posojil (predvsem v podporo naložbam in razvoju zasebnega sektorja), tveganega kapitala (predvsem v obliki podrejenih ali pogojnih posojil) ali drugih manjših začasnih udeležb pri podjetniškem kapitalu, pa tudi za prispevek k jamstvenim skladom pod pogoji iz člena 32, dokler je finančno tveganje Skupnosti omejeno na ta sredstva;

(f)

subvencioniranje obrestnih mer, predvsem za posojila na področju okolja;

(g)

odpis dolga v okviru mednarodno dogovorjenih programov za odpis dolga;

(h)

donacije za financiranje ukrepov, ki jih predstavijo subjekti iz člena 24(1)(b), (c), (d), (f) in (g)(i) do (v);

(i)

donacije za financiranje stroškov delovanja subjektov iz člena 24(1)(b), (c), (d), (f) in (g)(i), (iii) in (iv);

(j)

financiranje programov združevanja javnih ustanov, lokalnih oblasti, javnih nacionalnih organov in zasebnih pravnih subjektov, ki imajo vlogo javnih služb držav članic ter partnerskih držav in regij;

(k)

prispevki v mednarodne sklade, ki jih upravljajo predvsem mednarodne ali regionalne organizacije;

(l)

prispevki v nacionalne sklade, ki so jih za spodbujanje skupnega financiranja več donatorjev ustanovile partnerske države ali regije, ali v sklade, ki jih za izvajanje skupnih ukrepov ustanovi eden ali več donatorjev;

(m)

kapitalski vložki v mednarodne finančne institucije in regionalne razvojne banke;

(n)

človeški in materialni viri, ki so potrebni za učinkovito upravljanje in nadzor partnerskih držav in regij nad projekti in programi.

(a)

držav članic in njihovih regionalnih in lokalnih oblasti ter zlasti njihovih javnih in paradržavnih agencij;

(b)

drugih držav donatork, predvsem iz njihovih javnih in paradržavnih agencij;

(c)

mednarodnih, tudi regionalnih organizacij, predvsem iz mednarodnih in regionalnih finančnih institucij;

(d)

družb, podjetij in drugih zasebnih organizacij in gospodarskih subjektov ter drugih nedržavnih akterjev;

(e)

partnerskih držav in regij, prejemnic sredstev.

—

postopki partnerske države ali regije, prejemnice sredstev, upoštevajo načela preglednosti, sorazmernosti, enake obravnave in nediskriminacije ter preprečujejo vsakršno navzkrižje interesov;

—

se partnerska država ali regija, prejemnica sredstev, obveže, da bo redno preverjala, ali se ukrepi, ki se financirajo iz splošnega proračuna Evropske unije, pravilno izvajajo, da bo sprejela primerne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter da bo po potrebi začela s sodnim pregonom za izterjavo nepravilno plačanih sredstev.

—

sporazumi o financiranju;

—

sporazumi o donacijah;

—

pogodbe o javnih naročilih;

—

pogodbe o delu.

(a)

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2110/2005 z dne 14. decembra 2005 o dostopu do zunanje pomoči Skupnosti (19);

(b)

Uredba (ES) št. 806/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o spodbujanju enakosti spolov pri razvojnem sodelovanju (20);

(c)

Uredba (ES) št. 491/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o uvedbi programa za finančno in tehnično pomoč tretjim državam na področjih migracije in azila (AENEAS) (21);

(d)

Uredba (ES) št. 1568/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2003 o pomoči za boj proti boleznim revščine (HIV/AIDS, tuberkuloza in malarija) v državah v razvoju (22);

(e)

Uredba (ES) št. 1567/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2003 o podpori politikam in ukrepanju na področju reproduktivnega zdravja in zdrave spolnosti ter s tem povezanimi pravicami v državah v razvoju (23);

(f)

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2130/2001 z dne 29. oktobra 2001 o ukrepih za pomoč osebam, ki so prisiljene zapustiti svoje domove v azijskih in latinskoameriških državah v razvoju (24);

(g)

Uredba (ES) št. 2494/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. novembra 2000 o ukrepih za spodbujanje ohranjanja tropskih gozdov in drugih gozdov v državah v razvoju ter trajnostnega gospodarjenja z njimi (25);

(h)

Uredba (ES) št. 2493/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. novembra 2000 o ukrepih za pospeševanje polnega vključevanja okoljskih vidikov v razvojni proces držav v razvoju (26);

(i)

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1726/2000 z dne 29. junija 2000 o razvojnem sodelovanju z Južno Afriko (27);

(j)

Uredba Sveta (ES) št. 1659/98 z dne 17. julija 1998 o decentraliziranem sodelovanju (28);

(k)

Uredba Sveta (ES) št. 1658/98 z dne 17. julija 1998 o sofinanciranju ukrepov z evropskimi nevladnimi razvojnimi agencijami (NVO) na področjih v interesu držav v razvoju (29);

(l)

Uredba Sveta (ES) št. 1292/96 z dne 27. junija 1996 o politiki pomoči v hrani in upravljanju pomoči v hrani ter o posebnih aktivnostih v podporo varnosti preskrbe s hrano (30);

(m)

Uredba Sveta (EGS) št. 443/92 z dne 25. februarja 1992 o finančni in tehnični pomoči državam v razvoju v Aziji in Latinski Ameriki ter o sodelovanju z njimi (31).