16.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 358/3

(1)

Uredba (ES) št. 994/98 pooblašča Komisijo, da v skladu s členom 87 Pogodbe razglasi, da je pod določenimi pogoji pomoč malim in srednje velikim podjetjem združljiva s skupnim trgom in ni predmet obveznosti prijave iz člena 88(3) Pogodbe.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 70/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državne pomoči malim in srednje velikim podjetjem (2) se ne nanaša na dejavnosti, povezane s proizvodnjo, predelavo ali trženjem proizvodov, naštetih v Prilogi I k Pogodbi.

(3)

Komisija je pri številnih odločbah uporabila člena 87 in 88 Pogodbe za mala in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo ali trženjem kmetijskih proizvodov, in je svojo politiko tudi večkrat pojasnila, nazadnje v Smernicah Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem sektorju (3). Glede na bogate izkušnje Komisije pri uporabi teh členov v zvezi z malimi in srednje velikimi podjetji, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, je primerno, da zaradi zagotavljanja učinkovitega nadzora in poenostavitve upravljanja, ne da bi ob tem prišlo do zmanjšane možnosti Komisije za spremljanje, Komisija uporabi pooblastila, ki ji jih daje Uredba (ES) št. 994/98, pri malih in srednje velikih podjetjih, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, če je bilo določeno, da se člen 89 Pogodbe uporablja za take proizvode.

(4)

V prihodnjih letih se bo kmetijstvo moralo prilagoditi novim razmeram in nadaljnjim spremembam v razvoju trga, tržni politiki in pravilom trgovanja, povpraševanju in okusu potrošnika ter razširitvi Skupnosti. Te spremembe ne bodo vplivale le na kmetijske trge, ampak tudi na lokalna gospodarstva na podeželskih območjih na splošno. Politika razvoja podeželja mora biti usmerjena k povrnitvi in krepitvi konkurenčnosti podeželskih območij in zato prispevati k ohranjanju in ustvarjanju delovnih mest na teh območjih.

(5)

Mala in srednje velika podjetja imajo odločilno vlogo pri ustvarjanju delovnih mest in veljajo na splošno kot dejavnik socialne trdnosti in gospodarskega zagona. Vendar je lahko njihov razvoj omejen zaradi tržnih pomanjkljivosti. Ta podjetja imajo pogosto težave pri pridobivanju sredstev ali posojil zaradi finančnih trgov, ki niso pripravljeni prevzeti tveganja, in zaradi omejenih jamstev, ki jih lahko ponudijo. Zaradi omejenih virov imajo manjši dostop do informacij, zlasti glede nove tehnologije in možnih trgov. Ob upoštevanju teh pomislekov mora biti namen pomoči, ki je izvzeta s to uredbo, olajšanje razvoja gospodarskih dejavnosti malih in srednje velikih podjetij pod pogojem, da takšna pomoč ne vpliva negativno na pogoje trgovanja, tako da bi bila v nasprotju s skupnimi interesi. Tak razvoj je treba spodbujati in podpirati s poenostavljanjem obstoječih pravil, če se uporabljajo za mala in srednje velika podjetja.

(6)

V proizvodnji, predelavi in trženju kmetijskih proizvodov v Skupnosti v veliki meri prevladujejo mala in srednje velika podjetja. Vendar obstajajo precejšnje razlike med strukturo primarne proizvodnje na eni strani in predelavo ter trženjem kmetijskih proizvodov na drugi strani. Predelava in trženje kmetijskih proizvodov se pogosto zdita podobni kot pri industrijskih proizvodih. Zato se zdi bolj primerno imeti različen pristop za predelavo ter trženje kmetijskih proizvodov in vključiti te dejavnosti v pravila za industrijske proizvode. Zaradi tega in v nasprotju s pristopom v Uredbi Komisije (ES) št. 1/2004 z dne 23. decembra 2003 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe o ustanovitvi ES za državno pomoč malim in srednje velikim podjetjem, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov (4), se zdi koristno uvesti uredbo o izjemah, usmerjeno na posebne potrebe primarne kmetijske proizvodnje.

(7)

Z Uredbo Sveta (ES) št. 1257/1999 z dne 17. maja 1999 o podpori za razvoj podeželja s strani Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) in o spremembi in razveljavitvi nekaterih uredb (5) in Uredbo Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (6) so bila že uvedena posebna pravila o državni pomoči za nekatere ukrepe za razvoj podeželja, ki so deležni podpore držav članic brez financiranja Skupnosti.

(8)

Ta uredba mora izvzeti vse pomoči, ki ustrezajo zahtevam, ki jih določa, ter vse programe pomoči, če vsaka pomoč, ki bi se jo lahko dodelilo po takšnih programih, ustreza vsem zahtevam te uredbe. Zaradi učinkovitega nadzora in poenostavitve upravnih postopkov, ne da bi Komisija pri tem zmanjšala lastne možnosti spremljanja, se morajo programi pomoči in posamična pomoč, ki je odobrena neodvisno od katerega koli programa pomoči, izrecno sklicevati na to uredbo.

(9)

Ob upoštevanju potrebe po doseganju primernega ravnotežja med zmanjšanjem izkrivljanja konkurence v sektorju, ki mu je bila dodeljena pomoč, ter cilji te uredbe, ta ne sme izvzeti posameznih podpor, ki presegajo določeni maksimalni znesek, ne glede na to, ali so bile dodeljene v okviru programa pomoči, izvzetega po tej uredbi.

(10)

Ta uredba ne izvzame izvozne pomoči ali pomoči, ki je odvisna od uporabe domačih proizvodov v breme uvoženih proizvodov. Taka pomoč je lahko nezdružljiva z mednarodnimi obveznostmi Skupnosti. Pomoč, ki omogoča sodelovanje na sejmih, raziskave ali svetovalne storitve, potrebne za uvajanje novega ali obstoječega proizvoda na nov trg, ponavadi ne velja za izvozno pomoč.

(11)

Da bi odpravili razlike, ki bi lahko vodile k izkrivljanju konkurenčnosti, da bi olajšali usklajevanje med različnimi pobudami Skupnosti in držav članic glede malih in srednje velikih podjetij ter da bi zboljšali jasnost pri upravnih postopkih in pravno varnost, mora biti opredelitev pojma „malih in srednje velikih podjetij“, ki se uporablja v tej uredbi, opredelitev iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 70/2001.

(12)

V skladu z ustaljeno prakso Komisije ter z namenom zagotoviti sorazmerno pomoč, ki je omejena na potreben znesek, morajo biti pragovi običajno izraženi v obliki intenzivnosti pomoči glede na upravičene stroške in ne v obliki maksimalnih zneskov pomoči.

(13)

Zaradi ugotavljanja, ali je pomoč združljiva s skupnim trgom po tej uredbi, je treba upoštevati intenzivnost pomoči in tako znesek pomoči, ki je izražen kot protivrednost podpore. Izračun ekvivalenta podpore, plačljivega v več obrokih, zahteva uporabo tržnih obrestnih mer, ki veljajo ob odobritvi. Z namenom oblikovanja enotne, transparentne in preproste uporabe pravil o državni pomoči, se štejejo tržne obrestne mere za namene te uredbe referenčne mere, ki jih periodično določi Komisija na podlagi objektivnih meril ter so objavljene v Uradnem listu Evropske unije in na spletu.

(14)

Da bi se zagotovilo transparentnost in učinkovito spremljanje, se mora ta uredba uporabljati samo za ukrepe pomoči, ki so transparentni. To so ukrepi pomoči, pri katerih je mogoče natančno izračunati bruto ekvivalent podpore kot odstotek upravičenih odhodkov ex ante brez potrebe po izvedbi ocene tveganja (npr. donacije, subvencije obrestne mere in omejeni davčni ukrepi). Javna posojila se štejejo za transparentna, če so podprta z običajnim poroštvom in ne vključujejo neobičajnih tveganj in se zato štejejo, da vključujejo element državnega poroštva. Načeloma se ukrepi pomoči, ki vključujejo državna poroštva ali javna posojila z državnim poroštvom, ne štejejo za transparentna. Vendar se taki ukrepi pomoči štejejo za transparentne, če je pred izvajanjem ukrepa metodologijo, ki se uporablja za izračun intenzivnosti pomoči državnega poroštva, odobrila Komisija po priglasitvi Komisiji po sprejetju te uredbe. Komisija oceni metodologijo v skladu z obvestilom o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev (7). Za transparentno pomoč se ne šteje javna udeležba in pomoč, ki je vključena v ukrepe tveganega kapitala. Ukrepe pomoči, ki niso transparentni, je treba vedno priglasiti Komisiji. Komisija bo priglasitve netransparentnih ukrepov pomoči ocenila zlasti glede na merila, določena v Smernicah Skupnosti o državni pomoči za kmetijski in gozdarski sektor 2007–2013.

(15)

V skladu z ustaljeno prakso Komisije za vrednotenje državne pomoči v kmetijskem sektorju ni treba razlikovati med malimi in srednje velikimi podjetji. Za nekatere vrste pomoči je ustrezno določiti najvišje zneske pomoči, ki jo upravičenec lahko prejme.

(16)

Glede na dosedanje izkušnje Komisije bi morale biti zgornje meje pomoči določene na ravni, ki vzpostavlja primerno sorazmerje med zmanjšanjem izkrivljanja konkurence v sektorju, ki mu je bila dodeljena pomoč, in ciljem olajšati razvoj gospodarskih dejavnosti malih in srednje velikih podjetij v kmetijskem sektorju. Da bi dosegli skladnost z ukrepi, ki jih financira Skupnost, je treba zgornje meje uskladiti s tistimi iz uredb (ES) št. 1257/1999 in (ES) št. 1698/2005.

(17)

Določiti je treba nadaljnje pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za sheme pomoči ali posamične pomoči, ki so izvzete s to uredbo. Upoštevati je treba vse omejitve proizvodnje ali omejitve glede pomoči Skupnosti skladno s skupnimi tržnimi ureditvami. Ob upoštevanju člena 87(3)(c) Pogodbe pomoč ne bi smela samo nenehno ali periodično zniževati stroškov poslovanja, ki bi jih upravičenec običajno moral kriti, in morajo biti sorazmerne z ovirami, ki jih je treba premagati, da bi se zagotovile socialno-ekonomske ugodnosti, ki naj bi bile v interesu Skupnosti. Enostranski ukrepi državne pomoči, katerih cilj je samo izboljšanje finančnega stanja proizvajalcev, a ne prispevajo k razvoju sektorja, ter zlasti pomoči, ki so dodeljene samo na podlagi cene, količine, enote proizvodnje ali enote načina proizvodnje, se štejejo kot del pomoči za tekoče poslovanje, ki niso združljive s skupnim trgom. Takšne pomoči lahko vplivajo tudi na mehanizme skupnih ureditev trgov. Zato je primerno omejiti veljavnost te uredbe na nekatere vrste pomoči.

(18)

S to uredbo mora biti pomoč za mala in srednje velika kmetijska gospodarstva (kmetije) izvzeta ne glede na lokacijo. Naložbe in ustvarjanje delovnih mest lahko prispevajo h gospodarskemu razvoju območij z omejenimi možnostmi in območij iz člena 36(a)(i), (ii) in (iii) Uredbe (ES) št. 1698/2005. Mala in srednje velika kmetijska gospodarstva (kmetije) na navedenih območjih so zapostavljena zaradi strukturnih pomanjkljivosti lokacije in zaradi težav, povezanih z velikostjo. Zato je treba določiti višje zgornje meje pomoči za mala in srednje velika podjetja na takšnih območjih.

(19)

Ker obstaja tveganje, da bi prišlo do odstopanj ali izkrivljanj zaradi ciljno naravnane pomoči za naložbe, in zato da bi kmetom omogočili svobodno odločitev glede proizvodov, v katere bodo vlagali, pomoč za naložbe, ki je izvzeta po tej uredbi, ne sme biti omejena le na določene kmetijske proizvode. Ta pogoj ne sme preprečevati državi članici, da bi nekatere kmetijske proizvode izločila iz tovrstne pomoči ali shem pomoči, zlasti če ni na voljo normalnih prodajnih možnosti. Nekatere vrste naložb pa je treba kot take izključiti iz te uredbe.

(20)

Če je pomoč odobrena za prilagoditev novo uvedenim standardom na ravni Skupnosti, države članice ne smejo imeti možnosti, da bi podaljšale prilagoditveno obdobje za kmete, tako da bi odložile izvajanje takih predpisov. Zato je treba jasno določiti datum, od katerega se nova zakonodaja ne more več šteti za novo.

(21)

Nekatere uredbe Sveta s področja kmetijstva predpisujejo posebna dovoljenja za plačilo pomoči s strani držav članic, pogosto v kombinaciji ali poleg financiranja Skupnosti. Vendar v teh določbah navadno ni predvideno izvzetje iz obveznosti priglasitve v skladu s členom 88 Pogodbe, če pomoč izpolnjuje pogoje iz člena 87(1) Pogodbe. Ker so v navedenih uredbah jasno opredeljeni pogoji za take pomoči in/ali ker obstaja obveznost priglasitve takih ukrepov Komisiji po posebnih določbah navedenih uredb, ni potrebna nadaljnja in posebna priglasitev po členu 88(3) Pogodbe, na podlagi katere bi Komisija lahko ocenila take ukrepe. Zaradi pravne varnosti je treba v to uredbo vključiti sklicevanje na navedene določbe in zato priglasitev takih ukrepov po členu 88 Pogodbe ni potrebna, če je mogoče vnaprej ugotoviti, da je pomoč odobrena izključno malim in srednje velikim podjetjem.

(22)

Da bi zagotovili, da je pomoč nujna in deluje kot spodbuda za razvoj nekaterih dejavnosti, ta uredba ne sme izvzeti pomoči za dejavnosti, ki bi jih upravičenec že izvajal izključno pod tržnimi pogoji. Pomoč se ne odobri za nazaj za dejavnosti, ki jih je upravičenec že izvedel.

(23)

Ta uredba ne sme izvzeti pomoči, zbranih z drugo državno pomočjo, vključno s pomočjo, ki so jo odobrili nacionalni, regionalni in lokalni organi, s pomočjo iz javnih virov v okviru Uredbe (ES) št. 1698/2005 ali s pomočjo Skupnosti v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če ta zbrana pomoč presega pragove, določene v tej uredbi. Pomoč, izvzeta v skladu s to uredbo, se ne združuje s podporo de minimis v smislu Uredbe (ES) št. 1860/2004 z dne 6. oktobra 2004 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri de minimis pomoči v kmetijskem in ribiškem sektorju (8) glede na iste upravičene odhodke ali naložbeni projekt, če bi takšna združena pomoč presegla intenzivnost pomoči, določeno v tej uredbi.

(24)

Da bi zagotovili transparentnost in učinkovito spremljanje v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 994/98, je primerno uvesti standardno obliko, v kateri morajo države članice v skladu s to uredbo Komisiji priskrbeti povzetek podatkov vedno, ko se izvede shema pomoči ali dodeli posamična pomoč zunaj takšnih shem, zaradi objave v Uradnem listu Evropske unije. Iz istih razlogov je primerno vzpostaviti pravila o evidencah, ki jih morajo države članice voditi glede pomoči, izvzetih po tej uredbi. Za namene letnega poročila, ki ga morajo države članice predložiti Komisiji, je primerno, da Komisija določi svoje posebne zahteve. Zaradi široke razpoložljivosti potrebne tehnologije morajo biti povzetki podatkov in letno poročilo v elektronski obliki.

(25)

Če država članica ne izpolni obveznosti prijave, določene v tej uredbi, lahko Komisiji onemogoči, da bi izvedla spremljanja iz člena 88(1) Pogodbe in zlasti ocenila, ali je skupni ekonomski učinek pomoči, izvzetih v skladu s to uredbo, takšen, da lahko škodi trgovinskim pogojem v obsegu, ki je v nasprotju s skupnim interesom. Potreba po oceni skupnega učinka državne pomoči je še posebej velika, če isti upravičenec prejema pomoč iz več virov, kot se v kmetijstvu vse pogosteje dogaja. Zato je izrednega pomena, da država članica pred izvajanjem pomoči po tej uredbi hitro predloži ustrezne podatke.

(26)

Pomoč podjetjem, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov, morajo urejati pravila, ki urejajo pomoč za mala in srednje velika podjetja v drugih sektorjih, določena v Uredbi (ES) št. 70/2001. Uredbo (ES) št. 70/2001 je zato treba ustrezno spremeniti.

(27)

Državna pomoč, izvzeta v skladu z Uredbo (ES) št. 1/2004, še naprej ostane izvzeta, če izpolnjuje vse pogoje iz te uredbe.

(28)

Primerno je določiti prehodne določbe o pomoči, ki je bila odobrena pred začetkom veljavnosti te uredbe in ki v nasprotju s členom 88(3) Pogodbe ni bila priglašena.

(29)

Ta uredba ne posega v možnost držav članic, da priglasijo pomoč malim in srednje velikim podjetjem, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov. Komisija oceni take priglasitve glede na to uredbo in na podlagi Smernic Skupnosti o državni pomoči za kmetijski in gozdarski sektor 2007–2013. Priglasitve, ki so ob datumu začetka veljave te uredbe v postopku, se ocenijo najprej glede na to uredbo, in če pogoji niso izpolnjeni, na podlagi Smernic Skupnosti o državni pomoči za kmetijski in gozdarski sektor 2007–2013.

(30)

Glede na dosedanje izkušnje Komisije na tem področju in zlasti ker je treba politiko državne pomoči na splošno pogosto na novo pregledati in popravljati, je primerno, da se omeji obdobje uporabe te uredbe. Če se ta uredba po preteku uporabe ne podaljša, ostanejo sheme pomoči, izvzete po tej uredbi, izvzete še za nadaljnjih šest mesecev, da bi imele države članice dovolj časa za prilagoditev –

(a)

za pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom, kot je pomoč, neposredno vezana na izvožene količine, na vzpostavitev in delovanje distribucijskega omrežja ali na druge tekoče izdatke, povezane z izvozno dejavnostjo;

(b)

za pomoč, pogojeno s tem, da ima uporaba domačega blaga prednost pred uporabo uvoženega blaga.

1.

„pomoč“ pomeni vsak ukrep, ki izpolnjuje merila iz člena 87(1) Pogodbe;

2.

„kmetijski proizvod“ pomeni:

3.

„predelava kmetijskih proizvodov“ pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetiji, potrebnih za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo;

4.

„trženje kmetijskih proizvodov“ pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponudbe za prodajo, dobave ali katerega koli drugega načina dajanja v promet razen prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu in vsake dejavnosti priprave proizvoda za tako prvo prodajo; prodaja, ki jo opravi primarni proizvajalec končnemu potrošniku, se šteje za trženje, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih;

5.

„mala in srednje velika podjetja“ („MSP“) so mala in srednje velika podjetja, kakor so opredeljena v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 70/2001;

6.

„bruto intenzivnost pomoči“ pomeni znesek pomoči, izražen kot odstotek stroškov, za katere je projekt upravičen do pomoči. Vsi uporabljeni zneski so zneski pred odbitkom neposrednih davkov. Če se pomoč ne odobri kot podpora, temveč v drugačni obliki, je znesek pomoči enak protivrednosti podpore. Pomoč, plačljiva v več obrokih, se diskontira na vrednost, ki jo je imela ob odobritvi. Obrestna mera, ki se uporabi pri diskontiranju in za izračun zneska pomoči v primeru ugodnega posojila, je referenčna obrestna mera, veljavna ob njegovi odobritvi;

7.

„kakovosten proizvod“ je proizvod, ki izpolnjuje merila, določena v skladu s členom 32 Uredbe (ES) št. 1698/2005;

8.

„slabe vremenske razmere, ki jih lahko izenačimo z naravnimi nesrečami“ pomeni vremenske pojave, kot so zmrzal, toča, led, dež ali suša, ki uničijo več kot 30 % običajne letne proizvodnje določenega kmeta, dosežene v predhodnem triletnem obdobju, ali triletnega povprečja, osnovanega na predhodnem petletnem obdobju, brez najvišjih in najnižjih vnosov;

9.

„območja z omejenimi možnostmi“ pomeni območja, kakor so jih države članice opredelile na podlagi člena 17 Uredbe (ES) št. 1257/1999;

10.

„naložbe, opravljene za izpolnitev novo uvedenih minimalnih standardov“ pomeni:

11.

„mladi kmetje“ pomeni proizvajalce kmetijskih proizvodov, ki izpolnjujejo merila, opredeljena v členu 22 Uredbe (ES) št. 1698/2005;

12.

„skupina proizvajalcev“ pomeni skupino, ki je ustanovljena za skupno prilagajanje proizvodnje in obsega proizvodnje zahtevam trga v okviru skupnih tržnih ureditev, zlasti s koncentriranjem ponudbe;

13.

„združenje proizvajalcev“ pomeni združenje, sestavljeno iz priznanih skupin proizvajalcev, izvaja pa enake cilje na širšem področju;

14.

„poginule živali“ pomeni živali, ki so bile pokončane z evtanazijo ali brez določene diagnoze ali so poginile (vključno z mrtvorojenimi in nerojenimi živalmi) na kmetiji ali kakršnem koli drugem prostoru ali med prevozom, vendar niso bile zaklane za prehrano ljudi;

15.

„stroški za teste na TSE in BSE“ pomeni vse stroške, vključno s stroški za opremo za testiranje, odvzem, prevoz, testiranje, shranjevanje in uničenje vzorcev, ki so potrebni za opravljanje testov skladno s poglavjem C Priloge X k Uredbi (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (11);

16.

„podjetja v težavah“ pomeni podjetja, za katera se šteje, da so v težavah v smislu smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (12);

17.

„naložba za nadomestitev“ pomeni naložbo, ki preprosto nadomesti obstoječo zgradbo ali stroj ali njune dele z novo, posodobljeno zgradbo ali strojem, brez povečanja proizvodne zmogljivosti za najmanj 25 % ali brez temeljnega spreminjanja vključene narave proizvodnje ali tehnologije. Za nadomestitev se ne štejeta popolno rušenje najmanj 30 let starega kmetijskega poslopja in nadomestitev s posodobljenim poslopjem ali popolna prenova kmetijskega poslopja. Prenova se šteje za popolno, kadar stroški zanjo dosežejo najmanj 50 % vrednosti nove stavbe;

18.

„transparentna pomoč“ pomeni ukrepe pomoči, pri katerih je mogoče natančno izračunati bruto ekvivalent podpore kot odstotek upravičenih odhodkov ex ante, ne da bi bila za to potrebna ocena tveganja (npr. ukrepi, ki uporabljajo donacije, subvencije obrestnih mer in omejene davčne ukrepe).

(a)

vse pomoči, ki bi lahko bile dodeljene po takšni shemi, izpolnjujejo vse pogoje, določene v tej uredbi;

(b)

se shema izrecno sklicuje na to uredbo z navedbo njenega naslova in sklica na objavo v Uradnem listu Evropske unije;

(c)

je bil predložen povzetek podatkov, opredeljen v členu 20(1).

(a)

50 % upravičenih naložb na območjih z omejenimi možnostmi ali na območjih iz člena 36(a)(i), (ii) in (iii) Uredbe (ES) št. 1698/2005, kot jih določijo države članice v skladu s členoma 50 in 94 navedene uredbe;

(b)

40 % upravičenih naložb na drugih območjih;

(c)

60 % upravičenih naložb na območjih z omejenimi možnostmi ali na območjih iz člena 36(a)(i), (ii) in (iii) Uredbe (ES) št. 1698/2005, kot jih določijo države članice v skladu s členoma 50 in 94 navedene uredbe, in 50 % na drugih območjih, če naložbe izvajajo mladi kmetje v petih letih od vzpostavitve kmetijskega gospodarstva;

(d)

75 % upravičenih naložb v najbolj oddaljenih regijah in na manjših egejskih otokih v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2019/93 (13);

(e)

75 % upravičenih naložb v regijah, navedenih v točki (a), in 60 % v drugih regijah, če zaradi naložb pride do izrednih stroškov za varstvo in izboljšanje stanja okolja, izboljšanje higienskih pogojev na živinorejskih gospodarstvih ali dobrega počutja domačih živali. Tako povečanje se lahko odobri le za naložbe, ki presegajo minimalne veljavne zahteve Skupnosti, ali za naložbe, opravljene za izpolnitev zahtev novo uvedenih minimalnih standardov. Povečanje mora biti omejeno na izredne upravičene stroške, ki so potrebni, in ni mogoče pri naložbah, ki povzročajo povečanje proizvodne zmogljivosti.

(a)

zmanjšanje proizvodnih stroškov;

(b)

izboljšanje in preusmeritev proizvodnje;

(c)

izboljšanje kakovosti;

(d)

ohranjanje in izboljšanje naravnega okolja ali izboljšanje higienskih razmer ali standardov za dobro počutje živali.

(a)

gradnjo, nakup ali izboljšanje nepremičnin;

(b)

nakup ali zakup strojev in opreme, vključno z računalniškimi programi do tržne vrednosti blaga; drugi stroški v zvezi z zakupno pogodbo (davek, marža najemodajalca, stroški za refinanciranje obresti, režijski stroški, stroški zavarovanja itd.) ne spadajo med upravičene stroške;

(c)

splošne stroške na področju izdatkov pod točkama (a) in (b), kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, stroški za študije izvedljivosti, nakup patentov in licenc.

(a)

nakup proizvodnih pravic, živali in letnih rastlin;

(b)

zasaditev letnih rastlin;

(c)

drenažna dela ali opremo za namakanje in namakalna dela, razen če taka naložba vodi k zmanjšanju prejšnje uporabe vode za najmanj 25 %;

(d)

za preproste naložbe za nadomestitev.

(a)

izpolnjena morajo biti merila iz člena 23 Uredbe (ES) št. 1698/2005 in vsa pravila, ki jih sprejme Komisija za izvajanje navedenega člena;

(b)

prenehanje kmetijske dejavnosti mora biti trajno in dokončno.

(a)

skupine proizvajalcev ali združenja proizvajalcev, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov; in/ali

(b)

združenja proizvajalcev, odgovorna za nadzor nad uporabo geografskih označb porekla in označb porekla ali kakovosti skladno s pravom Skupnosti.

(a)

bruto intenzivnost pomoči ne sme presegati 100 %;

(b)

pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem.

(a)

nadomestilo se izračuna samo v skladu:

(b)

bruto intenzivnost pomoči ne sme presegati 100 %;

(c)

pomoč mora biti omejena na izgube, ki jih povzročajo bolezni, katerih izbruh so javni organi uradno priznali.

(a)

kakršen koli znesek, prejet iz sistemov zavarovanj; in

(b)

stroške, ki jih bolezen ni povzročila in ki bi sicer nastali.

(a)

količine proizvoda, proizvedenega v letu neugodnih vremenskih razmer, pomnožene s povprečno prodajno ceno, dobljeno v navedenem letu, od:

(b)

povprečne letne količine, proizvedene v predhodnem triletnem obdobju (ali triletnega povprečja, osnovanega na predhodnem petletnem obdobju, brez najvišjih in najnižjih vnosov), pomnožene s povprečno dobljeno prodajno ceno.

(a)

kakršen koli znesek, prejet iz sistemov zavarovanj; in

(b)

stroške, ki niso nastali zaradi neugodnih vremenskih razmer.

(a)

80 % stroškov za zavarovalne premije, če je v polici navedeno, da zagotavlja le kritje izgub, ki jih povzročijo neugodne vremenske razmere, ki jih lahko izenačimo z naravnimi nesrečami;

(b)

50 % stroškov za zavarovalne premije, kjer je v polici navedeno, da zagotavlja kritje:

(a)

do 100 % stroškov za tržne raziskave, zasnovo in oblikovanje proizvoda, vključno s pomočjo za pripravo vlog za priznanje geografskih označb porekla in označb porekla ali potrdil o posebni naravi proizvoda skladno z ustreznimi uredbami Skupnosti;

(b)

do 100 % stroškov za uvedbo sistemov zagotavljanja kakovosti, kakršni sta seriji ISO 9000 ali 14000, sistemov na temelju analize tveganj in kritičnih nadzornih točk (HACCP), sistemov sledljivosti, sistemov za zagotavljanje upoštevanja pristnosti in tržnih normativov ali programov presoje vplivov na okolje;

(c)

do 100 % stroškov usposabljanja osebja za uporabo programov in sistemov iz točke (b);

(d)

do 100 % stroškov, ki jih zaračunajo priznani certifikacijski organi za prvo potrditev sistemov zagotavljanja kakovosti in podobnih sistemov;

(e)

do 100 % stroškov obveznih nadzornih ukrepov, ki jih skladno z zakonodajo Skupnosti ali držav članic opravijo pristojni organi sami ali se opravijo v njihovem imenu, razen če zakonodaja Skupnosti zahteva, da take stroške nosijo sama podjetja;

(f)

do zneskov, določenih v Prilogi k Uredbi (ES) št. 1698/2005, za podporo na področju ukrepov iz člena 32 navedene uredbe.

(a)

na področju izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu:

(b)

na področju storitev nadomeščanja: dejanskih stroškov nadomeščanja kmeta, kmetovega partnerja ali delavca na kmetijskem gospodarstvu med boleznijo in dopustom;

(c)

na področju svetovalnih storitev, ki jih opravijo tretje strani, honorarjev za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti niti niso v zvezi z običajnimi operativnimi stroški podjetja, na primer rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje;

(d)

na področju organizacije forumov za izmenjavo znanj med gospodarstvi, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanja na njih:

(e)

če posamezna podjetja, znamke ali porekla niso imenovani:

Pomoč se lahko tudi odobri za kritje stroškov iz točke (e), če je poreklo proizvodov iz Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (16) in členov 54 do 58 Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 (17) imenovano, pod pogojem da sklici ne poreklo ustrezajo natanko tistim sklicem, ki so registrirani v Skupnosti;

(f)

publikacije, kot so katalogi ali spletišča, ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz dane regije ali proizvajalcih danega proizvoda, če so informacije in predstavitev nevtralne in imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da so predstavljeni v publikaciji.

(a)

pomoč v višini do 100 % za kritje upravnih stroškov za uvedbo in vodenje rodovniških knjig;

(b)

pomoč v višini do 70 % stroškov testov za ugotavljanje genetske kakovosti ali donosa živine, ki jih opravijo tretje strani ali se opravijo v njihovem imenu, razen nadzora, ki ga izvede lastnik živine, in razen rednega nadzora nad kakovostjo mleka;

(c)

do 31. decembra 2011 pomoč v višini do 40 % za naložbe v centre za reprodukcijo živali in za uvedbo inovativnih metod ali prakse vzreje živali na ravni kmetije, razen stroškov v zvezi z uvedbo in izvajanjem umetne osemenitve;

(d)

pomoč v višini do 100 % stroškov za odstranitev poginulih živali in 75 % stroškov za uničenje takšnih trupov ali pomoč do enakovrednega zneska za kritje stroškov premij, ki jih plačajo kmeti za zavarovanje, ki pokriva stroške odstranitve in uničenja poginulih živali;

(e)

pomoč v višini do 100 % za stroške odstranitve in uničenja trupov, če je pomoč financirana s pristojbinami ali obveznimi prispevki, določenimi za financiranje uničenja takšnih trupov, pod pogojem da so takšne pristojbine ali prispevki omejeni na in neposredno naloženi sektorju mesa;

(f)

pomoč v višini 100 % za stroške odstranitve in uničenja poginulih živali, kjer obstaja obveznost izvajanja testiranja na TSE zadevnih poginulih živali;

(g)

pomoč v višini do 100 % za kritje stroškov testiranja na TSE.

(a)

pomoč s strani držav članic, ki izpolnjuje vse pogoje, opredeljene v Uredbi Sveta (ES) št. 1255/1999 (18) in zlasti člena 14(2) Uredbe;

(b)

pomoč s strani držav članic, ki izpolnjuje vse pogoje, opredeljene v Uredbi Sveta (ES) št. 1782/2003 (19) in zlasti člena 87, člena 107(3) in prvega pododstavka člena 125(5) Uredbe;

(c)

pomoč s strani držav članic v skladu s členom 15(6) Uredbe Sveta (ES) št. 2200/96 (20).

(a)

shema pomoči je morala biti izdelana in objavljena v skladu s to uredbo;

(b)

vloga za pomoč je morala biti pravilno predložena zadevnemu pristojnemu organu;

(c)

pristojni organ je moral zahtevek sprejeti na način, ki ga obvezuje k odobritvi pomoči, pri čemer je jasno naveden znesek odobrene pomoči ali način izračuna tega zneska; vlogo pa pristojni organ lahko sprejme le, če je na voljo proračun za pomoč ali če shema pomoči še ni izčrpana.

1.

V členu 1(2) se točka (a) nadomesti z:

2.

Člen 2 se spremeni:

naslednje točke (k) do (n) se dodajo:

3.

V členu 4 se doda odstavek 7:

„7.   Kjer naložba zadeva predelavo in trženje kmetijskih proizvodov iz Priloge I k Pogodbi, bruto intenzivnost pomoči ne sme presegati:

4.

V Prilogi II se za „Ostala predelava“ na isti stopnji kot „Vsa predelava“ doda naslednje:

„ Predelava in trženje kmetijskih proizvodov (25)