PRILOGA

Vsebina in merila vrednotenja za poročilo o kakovosti za strukturno statistiko stroškov dela in plač

Poročila o kakovosti vsebujejo informacije o vseh šestih prvinah, ki po evropskem statističnem sistemu opredeljujejo kakovost: ustreznost, natančnost, pravočasnost in točnost, dostopnost in jasnost, primerljivost, skladnost.

1.   Ustreznost

„Ustreznost“ kaže, do kakšne stopnje statistika izpolnjuje trenutne in potencialne potrebe uporabnikov. Nanaša se na to, ali so izdelani vsi potrebni statistični podatki in koliko uporabljeni pojmi (opredelitve, razvrstitve itd.) odražajo potrebe uporabnikov.

Poročila o kakovosti strukturne statistike stroškov dela oziroma plač obsegajo:

—	povzetek osrednjih nacionalnih uporabnikov,

—	opis njihovih glavnih potreb, vključno z oceno, koliko so zadovoljni s ponujenimi podatki,

—	opis morebitnih vrzeli (popolnost) ali delov, ki se uporabnikom ne zdijo več ustrezni (odvečnost). Kar zadeva popolnost, se natančno opišejo manjkajoče spremenljivke in manjkajoče razčlenitve spremenljivk.

Pokritje postavk, ki se nanašajo na osrednje nacionalne uporabnike in njihove glavne potrebe, vključno s predložitvijo informacij o zadovoljstvu uporabnikov, je neobvezno.

Z odstopanjem od člena 2 te uredbe se neobvezne informacije o stopnji zadovoljstva s ponujenimi podatki predložijo Eurostatu najpozneje 36 mesecev po koncu referenčnega obdobja.

2.   Natančnost

„Natančnost“ v splošnem statističnem pomenu kaže, kako blizu so izračuni ali ocene natančnim ali resničnim vrednostim obravnavanih spremenljivk.

2.1   Napake pri vzorčenju

Za ključne spremenljivke pri obeh raziskovanjih se kot kazalnik natančnosti izračuna in pošlje koeficient variacije (1).

1.

Pri statistiki stroškov dela se izračuna in pošlje koeficient variacije za spremenljivki   „letni stroški dela“ (2) in   „urni stroški dela“ (3). Poleg koeficientov variacije za celotno populacijo je treba predložiti tudi ločene koeficiente variacij za obe spremenljivki pri naslednjih posameznih razčlenitvah: — področja NACE, — raven 1 NUTS (po potrebi), — velikostni razred (1–9 (po potrebi), 10–49, 50–249, 250–499, 500–999, 1 000+).

2.

Pri strukturni statistiki plač se izračuna in pošlje koeficient variacije za spremenljivki   „bruto plače v referenčnem mesecu“ (4) in   „povprečne bruto urne plače v referenčnem mesecu“ (5). Poleg koeficientov variacije za celotno populacijo je treba predložiti tudi ločene koeficiente variacij za obe spremenljivki pri naslednjih posameznih razčlenitvah: — zaposleni za polni delovni čas (ločeno za moške in ženske) in skrajšani delovni čas, — področje NACE, — poklic (ISCO-88 na enomestni ravni), — starostni razred (mlajši od 20, 20–29, 30–39, 40–49, 50–59, 60 in starejši), — raven 1 NUTS (po potrebi), — stopnja izobrazbe (ISCED 0 do 6), — velikostni razred podjetja (1–9 (po potrebi), 10–49, 50–249, 250–499, 500–999, 1 000+).

Razčlenitev po stopnji izobrazbe je neobvezna.

Države članice poleg tega pošljejo seznam tistih celic iz razpredelnic z več prvinami iz programa publikacij na evropski ravni, dogovorjenega z državami članicami, ki veljajo za premalo zanesljive.

Pri neverjetnostnem vzorčenju se namesto tega predloži opis možnih virov premajhne natančnosti, nastale zaradi uporabljene tehnike vzorčenja, in njihov vpliv na ocene, če so na voljo.

2.2   Nevzorčne napake

2.2.1   Napake pokritja

Poročila o kakovosti strukturne statistike stroškov dela oziroma plač obsegajo naslednje informacije o pokritju:

—	opis vsake razlike med referenčno in raziskovano populacijo,

—	predvidene stopnje podpokritja in nadpokritja (6) za referenčno populacijo.

2.2.2   Merske napake in napake pri obdelavi

Poročila o kakovosti strukturne statistike stroškov dela oziroma plač obsegajo naslednje informacije o merskih napakah in napakah pri obdelavi (7):

—	informacije o spremenljivkah z nezanemarljivimi merskimi napakami in napakami pri obdelavi,

—	informacije o glavnih virih (nezanemarljivih) merskih napak in napak pri obdelavi, njihov vpliv na natančnost ocen in, če so na voljo, na uporabljene metode popravljanja.

2.2.3   Napake zaradi neodgovorov

Poročila o kakovosti strukturne statistike stroškov dela oziroma plač obsegajo naslednje informacije o napakah zaradi neodgovorov:

—	delež odgovorov enot (8),

—	delež imputiranja spremenljivke (9) in vpliv imputiranja na natančnost ocen za spremenljivki „letni stroški dela“ oziroma „bruto plače v referenčnem mesecu“, kakor sta opredeljeni v točki 2.1,

—	delež vseh imputiranj (10). Če informacije za vse obvezne spremenljivke niso na voljo, temelji izračun na tistih obveznih spremenljivkah, za katere so na voljo potrebne informacije.

2.2.4   Napake v predvidevanjih modela

Pri uporabi modelov obsegajo poročila o kakovosti strukturne statistike stroškov dela oziroma plač opis uporabljenih modelov in navedbo njihovega vpliva na ocene (npr. ocenjeni delež spremenljivke skupaj), in sicer vsaj za spremenljivki „letni stroški dela“ oziroma „bruto plače v referenčnem mesecu“, kakor sta opredeljeni v točki 2.1.

Modeli so zlasti pomembni pri popravku nevzorčnih napak, kot so pokritje enot vseh zahtevanih velikostnih razredov ali področij NACE, imputiranje ali preračun na celotno populacijo pri popravkih za neodgovor enot.

3.   Točnost in pravočasnost

„Točnost“ se nanaša na časovni zamik med datumom objave podatkov in ciljnim datumom, ko bi morali biti objavljeni, npr. v zvezi z datumi v uradnih urnikih objav, ki so določeni s predpisi ali predhodno dogovorjeni med partnerji.

„Pravočasnost“ informacij odraža čas, ki preteče med razpoložljivostjo informacij in dogodkom ali pojavom, ki ga opisujejo.

3.1   Točnost

Zaradi razumevanja in odpravljanja težav, povezanih s točnostjo, se predložijo informacije o izvajanju raziskovanja na nacionalni ravni s posebnim poudarkom na povezavah med načrtovanimi in dejanskimi datumi:

—	roki za odgovore poročevalcev, tu so zajeti tudi opomini in spremljanje,

—	čas dela na terenu,

—	čas obdelave podatkov,

—	datumi objav prvih rezultatov.

3.2   Pravočasnost

Poročila o kakovosti strukturne statistike stroškov dela oziroma plač vsebujejo informacije o časovni razliki med objavo podatkov in referenčnim obdobjem za podatke na nacionalni ravni.

4.   Dostopnost in jasnost

„Dostopnost“ se nanaša na fizične okoliščine, v katerih uporabniki lahko dobijo podatke: kam iti, kako pridobiti dostop, čas čakanja, ustrezni pogoji trženja (avtorske pravice itd.), razpoložljivost mikro in makro podatkov, različne oblike in nosilci podatkov (papir, datoteke, CD-ROM/DVD, medmrežje …) itd.

„Jasnost“ se nanaša na stopnjo razumljivosti, vključno z informacijskim okoljem podatkov, tj. ali so podatkom priloženi ustrezni metapodatki, slikovno gradivo, denimo grafikoni in zemljevidi, ali so na voljo informacije o njihovi kakovosti (vključno z omejenostjo uporabe) ter obseg zagotovljene dodatne pomoči.

Z odstopanjem od člena 2 se informacije o dostopnosti in jasnosti pošljejo Eurostatu najpozneje 36 mesecev po koncu referenčnega obdobja.

4.1   Dostopnost

Poročila o kakovosti strukturne statistike stroškov dela oziroma plač obsegajo naslednje informacije o načinu širjenja rezultatov:

—	navedbe publikacij osnovnih rezultatov, tudi tistih s komentarjem v obliki besedila, grafikonov, zemljevidov itd.,

—	informacije o tem, kateri rezultati, če sploh, se pošljejo poročevalskim enotam iz vzorca.

4.2   Jasnost

Poročila o kakovosti strukturne statistike stroškov dela oziroma plač obsegajo naslednje informacije o razumljivosti rezultatov in razpoložljivosti metapodatkov:

—	opis predloženih metapodatkov in njihove navedbe,

—	navedbe za osnovne metodološke dokumente v zvezi s predloženo statistiko,

—	opis glavnih dejavnosti, ki o jih opravili nacionalni statistični uradi, da bi uporabnike seznanili s povezavami do podatkov.

5.   Primerljivost

„Primerljivost“ se nanaša na merjenje vpliva razlik v uporabljenih statističnih pojmih in merskih orodjih/postopkih, kadar se statistike primerjajo med geografskimi območji, negeografskimi področji ali časovno.

5.1   Geografska primerljivost

Poročila o kakovosti strukturne statistike stroškov dela oziroma plač vsebujejo informacije o razlikah med nacionalnimi in evropskimi pojmi, zlasti glede opredelitve statističnih enot, populacij, referenčnega časa, razvrstitve in opredelitve spremenljivk, ter o njihovem vplivu na ocene.

5.2   Časovna primerljivost

Poročila o kakovosti strukturne statistike stroškov dela oziroma plač obsegajo informacije o spremembah pri opredelitvah, pokritju in metodah v primerjavi s prejšnjimi raziskovanji, ter o njihovem vplivu na ocene. Informacije o spremembah pri opredelitvah, pokritju in metodah pa niso potrebne, kadar so te spremembe posledica sprememb zakonodaje Skupnosti.

6.   Skladnost

„Skladnost“ statistik se kaže v obsegu, v katerem se lahko zanesljivo združijo na različne načine in za različne rabe. Vendar je na splošno lažje pokazati primere neskladnosti kot dokazati skladnost.

Viri s podobnimi ali celo enakimi spremenljivkami, kot jih ima strukturna statistika plač in stroškov dela, so raziskava o delovni sili, strukturna statistika podjetij, indeks stroškov dela in nacionalni računi. Poročila o kakovosti strukturne statistike stroškov dela oziroma plač obsegajo primerjave podatkov o spodaj navedenih spremenljivkah iz teh virov, skupaj in po področjih NACE, ter navedejo razloge, če se vrednosti močno razlikujejo.

1.

Pri strukturni statistiki stroškov dela se opravijo primerjave med: — številom dejansko opravljenih ur v referenčnem letu, izraženih po zaposlenem (11), in povprečnim številom dejansko opravljenih ur na leto v osnovnem poklicu po raziskavi o delovni sili, tudi izraženih po zaposlenem, — spremenljivko „plače“, izraženo po zaposlenem (12), in isto spremenljivko po zaposlenem po strukturni statistiki podjetij, — povprečnimi letnimi stopnjami rasti spremenljivke „urni stroški dela“ (13) in povprečnimi letnimi stopnjami rasti neusklajenega indeksa stroškov dela. Stopnje rasti se morajo nanašati na referenčno leto raziskovanja in referenčno leto predhodnega raziskovanja, — spremenljivko „sredstva za zaposlene“, izraženo po zaposlenem (14), in isto spremenljivko po nacionalnih računih.

2.	Pri strukturni statistiki plač se opravijo primerjave med: — spremenljivko „bruto letne plače v referenčnem letu“, izraženo po zaposlenem (15), in spremenljivko „plače“ po zaposlenem po nacionalnih računih.

---

(1)  Koeficient variacije je razmerje med kvadratnim korenom variance cenilke in pričakovano vrednostjo. Ocenjuje se z razmerjem med kvadratnim korenom ocene variance vzorčenja in pričakovanim povprečjem. Predložiti je treba števec in imenovalec količnika, ki opredeljuje koeficient variacije, ter dobljeni koeficient variacije. Ocena variance vzorčenja mora upoštevati načrt vzorčenja.

(2)  Oznaka D (vsota stroškov dela) vsota oznak D1, D2, D3 in D4 zmanjšana za D5 v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1726/1999.

(3)  Oznaka D (vsota stroškov dela), vsota vrednosti oznak D1, D2, D3 in D4 zmanjšana za D5, deljena z vrednostjo oznake B1, v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1726/1999.

(4)  Oznaka 4.2 (vsota bruto plač v referenčnem mesecu skupaj) v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1916/2000.

(5)  Oznaka 4.3 v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1916/2000.

(6)  „Podpokritje“ se nanaša na enote, ki pomotoma niso bile vključene v okvir. „Nadpokritje“ se nanaša na enote, ki so dejansko zunaj okvira, ali na enote, ki dejansko ne obstajajo.

(7)  Merske napake so napake, ki nastanejo pri zbiranju podatkov. Poznamo več virov merskih napak, vključno z instrumentom raziskave, vprašancem, informacijskim sistemom, načinom zbiranja podatkov in anketarjem. Napake pri obdelavi nastanejo v postopkih po zbiranju podatkov, denimo pri vnosu podatkov, šifriranju, urejanju, uteževanju in tabeliranju.

(8)  Delež odgovorov enot je razmerje, izraženo v odstotkih, med številom odgovorov in skupnim številom poročevalcev v opazovanju.

(9)  Delež imputiranja spremenljivke je imputirana vrednost za specifično spremenljivko kot odstotek glede na skupno število vrednosti za to spremenljivko.

(10)  Delež vseh imputiranj je odstotek imputiranih vrednosti za vse spremenljivke glede na skupno število vrednosti za te spremenljivke.

(11)  Oznaka B1, deljena z vrednostjo oznake A1, v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1726/1999.

(12)  Oznaka D11, deljena z vrednostjo oznake A1, v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1726/1999.

(13)  Kakor je opredeljeno v točki 2.1.

(14)  Oznaka D1, deljena z vrednostjo oznake A1, v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1726/1999.

(15)  Oznaka 4.1, deljena s številom zaposlenih, v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1916/2000.