EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32006D0967

2006/967/ES: Odločba Komisije z dne 19. januarja 2005 o državni pomoči Italije, predvideni za kmetijska podjetja v deželi Siciliji (notificirano pod dokumentarno številko C(2005) 52)

OJ L 401, 30.12.2006, p. 34–40 (ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, NL, PL, PT, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2006/967/oj

30.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 401/34


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 19. januarja 2005

o državni pomoči Italije, predvideni za kmetijska podjetja v deželi Siciliji

(notificirano pod dokumentarno številko C(2005) 52)

(Besedilo v italijanskem jeziku je edino verodostojno)

(2006/967/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti prvega pododstavka člena 88(2) Pogodbe,

po pozivu (1) zainteresiranih strani k predložitvi pripomb v skladu z navedenim členom in ob upoštevanju teh pripomb,

ob upoštevanju naslednjega:

I.   POSTOPEK

(1)

S pismom z dne 15. decembra 1999, vpisanim v evidenco 20. decembra 1999, je stalno predstavništvo Italije pri Evropski uniji v skladu s členom 88(3) Pogodbe Komisijo uradno obvestilo o sprejetju zakona dežele Sicilije št. 22 z dne 22. septembra 1999 o „nujnih ukrepih za kmetijski sektor“ (v nadaljnjem besedilu zakon št. 22/1999).

(2)

S pismom z dne 6. oktobra 2000, vpisanim v evidenco 9. oktobra 2000, z dne 1. februarja 2001, vpisanim v evidenco 5. februarja 2001, in z dne 30. julija 2001, vpisanim v evidenco 1. avgusta 2001, je stalno predstavništvo Italije pri Evropski uniji sporočilo Komisiji dodatne podatke, ki jih je ta zahtevala s pismi z dne 23. februarja 2000, 20. novembra 2000 in 27. marca 2001.

(3)

S pismom z dne 25. septembra 2001 je Komisija obvestila Italijo o svojem sklepu, da sproži postopek iz člena 88(2) Pogodbe v zvezi z zadevno pomočjo.

(4)

Sklep Komisije o sprožitvi postopka je bil objavljen v Uradnem listu Evropskih skupnosti  (2). Komisija je povabila zainteresirane tretje stranke, da predložijo pripombe v zvezi z zadevno pomočjo.

(5)

Komisija ni prejela nobenih pripomb v zvezi s tem s strani zainteresiranih tretjih strank.

(6)

Dne 29. novembra 2001 je bilo v Bruslju srečanje služb Komisije in italijanskih organov.

(7)

S pismom z dne 29. aprila 2002, vpisanim v evidenco 30. aprila 2002, je Italija Komisiji sporočila nadaljnje podatke v zvezi z načrtovanim ukrepom.

II.   NATANČEN OPIS POMOČI

(8)

Ukrepi, ki so bili prvotno določeni v zadevnem zakonu, so po členih opisani v uvodnih izjavah (9)–(21):

(9)

Člen določa, da kreditne institucije in družbe, ki odobrijo kmetijsko posojilo, odložijo obveznosti s področja kmetijstva, ki zapadejo med letoma 1998 in 1999, do 31. decembra 2000. Za dejavnosti odloga velja referenčni tečaj, veljaven na datum zapadlosti obveznosti, pri čemer vsi zadevni stroški bremenijo upravičence. Odlog plačila kmetijskih menic ne predvideva vključevanja uprave, vendar je to odvisno od pogodbenega dogovora strank (kmetov in kreditnih institucij). Vseeno se je Italija zavezala, da zadevnega ukrepa ne bo uporabila.

(10)

Člen določa, da lahko družbe, ki dodeljujejo nekatere finančne olajšave (3), in upravičenci do zadevne pomoči zahtevajo ponovno preučitev posojil, če je njihov tečaj višji od tečaja, ki velja ob začetku veljavnosti zakona. Dejavnosti s področja kmetijskih posojil, predložene v ponovno preučitev, še naprej vključujejo plačilo nezapadlih obresti, tudi če se instituciji, ki posojilo ponovno preuči, predloži zahtevek za odplačilo posojila.

(11)

Člen dovoljuje poravnavo kmetijsko-okoljske pomoči, ki jo je odobrila dežela Sicilija v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2078/92 z dne 30. junija 1992 v zvezi z metodami kmetijske proizvodnje, ki so združljive z zahtevami varstva okolja in ohranjanja podeželja (4), vendar ne vključuje prispevka Evropske unije. To so ukrepi, ki jih določa kmetijsko-okoljski načrt dežele Sicilije za leto 1999 in so jih kmetje že začeli izvajati, takoj ko je Komisija izrazila negativno stališče o upravičenosti takšnih stroškov na področju sofinancirane pomoči iz Uredbe (EGS) št. 2078/92. Finančna potreba je 25 000 milijonov ITL (12 911 420 EUR). Odobrena sredstva so 10 000 milijonov ITL (5 160 000 EUR).

(12)

Komisija (5) je odobrila kmetijsko-okoljski načrt Sicilije do konca leta 1999, načrti večine italijanskih dežel pa so bili odobreni do leta 1998. Marca 1998 se je Komisija za nadaljevanje programov, katerih veljavnost se izteka (ali morebitne spremembe), odločila uvesti obvezno predložitev ocene izvedenih načrtov.

(13)

Oktobra 1998 so sicilijanski kmetje sprejeli zadevne obveznosti, vključno s stroški in izgubo dohodkov.

(14)

Novembra 1998 je Komisija izrazila nesoglasje v zvezi s sprejetjem novih kmetijsko-okoljskih obveznosti brez predložitve ocene (6). Komisija je pojasnila, da bo končno odločitev dejansko sprejela po razpravi z organi držav članic. Sicilija je poročilo o oceni predložila januarja 1999.

(15)

Maja 1999 je Komisija sporočila, da ne bo financirala ukrepov A1, B, D1, E in F kmetijsko-okoljskega načrta Sicilije (7), ker ocena ni zagotovila ustreznih elementov za vrednotenje socialno-ekonomskega in okoljskega vpliva teh ukrepov ter se potreba po izboljšanju nekaterih vidikov načrta, ki se je pokazala v oceni, ni dejansko uresničila v obliki ustreznih sprememb.

(16)

Italija ima namen dodeliti pomoč v enaki obliki in pod enakimi pogoji, kot jih določa odobreni kmetijsko-okoljski načrt, v višini 50 % predvidenega zneska. Ta odstotek po načelu časovnega sorazmerja ustreza dejanskemu trajanju obveznosti, to je od oktobra 1998 do maja 1999 (šest mesecev namesto enega leta).

(17)

Člen zagotavlja dodelitev pomoči za gojenje v rastlinjakih, ki zajema 40 % stroškov sterilizacije površin, 50 % nakupne cene materiala za sterilizacijo ter subvencijo v višini 250 ITL/kg plastike, kupljene za izdelavo rastlinjakov s tunelom. Italijanski organi so pojasnili, da je Komisija kot pravno podlago za takšno pomoč že odobrila uporabo člena 49 zakona št. 40 z dne 5. avgusta 1982 (v nadaljnjem besedilu zakon št. 86/1982) kot pomoč za nadomestilo škode, ki so jo povzročile slabe vremenske razmere. Za ta ukrep so odobrena sredstva v višini 20 000 milijonov ITL (10 329 000 EUR).

(18)

Člen določa odobritev sredstev za financiranje ukrepov iz nacionalnega načrta za gojenje agrumov. Po izločitvi ukrepa iz tega akta je Komisija odobrila pomoč kot del pomoči C 65/A/2001 z Odločbo SG (2003) 232301 z dne 15. oktobra 2003.

(19)

Člen določa odobritev prispevka v korist konzorcijev za zaščito kmetijske proizvodnje v višini do 50 % stroškov podpornega sklada za zaščito pridelkov partnerjev. Takšna pomoč vključuje prispevek k plačilu zavarovalnih premij in stroškov upravljanja konzorcijev (0,50 % zavarovanega kapitala) s stroškovno mejo 100 milijonov ITL (51 645 EUR) na konzorcij.

(20)

Člen določa odobritev finančne pomoči za ukrep iz člena 11 deželnega zakona št. 40 z dne 7. novembra 1997 (v nadaljnjem besedilu zakon št. 40/1997). Takšen ukrep je bil preverjen na podlagi akta NN 37/98 in odobren s pismom Komisije št. SG (2002) 233136 z dne 11. decembra 2002.

(21)

Zgoraj opisano pomoč mora odobriti Komisija.

III.   RAZLOGI ZA ZAČETEK POSTOPKA

(22)

Člen 1 (odlog plačila kmetijskih menic): Kljub zagotovilom Italije, da se ukrep ne bo uporabljal, ta uradno ni bil odstranjen iz besedila zakona, predloženi podatki pa so bili preveč pomanjkljivi za oceno njegove združljivosti.

(23)

Člen 2 (ponovna preučitev kmetijskih posojil): Italijanski organi so razglasili, da so posojila, ki se morajo ponovno preučiti, tista, ki so bila odobrena v skladu z deželnim predpisom (deželni zakon št. 13 z dne 25. marca 1986, v nadaljnjem besedilu zakon št. 13/86, ki ga je odobrila Komisija (8)) in nekaterimi nacionalnimi predpisi (9). Ni bilo jasno, ali je Komisija priglasila in odobrila nacionalno pravno podlago ukrepa. Če bi pomenilo posojilo z ugodnimi pogoji, namenjeno ponovni preučitvi, nezakonito in nezdružljivo pomoč, bi bilo nezdružljivo tudi vsako povečanje intenzivnosti pomoči.

(24)

Razen tega iz besedila ni bilo razvidno, ali bi dejavnosti ponovne preučitve posojil povzročile sočasno uskladitev stopnje pomoči s stopnjo, predvideno v Smernicah Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem sektorju (10) (v nadaljnjem besedilu „Smernice“). Takšna uskladitev bi se morala v skladu s programom pomoči izvesti najpozneje 30. junija 2000 ali 31. decembra 2000.

(25)

Člen 3 (kmetijsko-okoljski ukrepi): Pri ugotavljanju, da ne gre za morebitno prekomerno nadomestilo dodatnih stroškov in izgube dohodka kmetov zaradi sprejetja kmetijsko-okoljskih obveznosti, razpoložljivi podatki niso zadostovali za potrditev dejanskega upoštevanja najvišjih zneskov in pogojev iz:

(a)

Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 z dne 17. maja 1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) ter o spremembi in razveljavitvi določenih uredb (11) in

(b)

Uredba Komisije (ES) št. 1750/1999 z dne 23. julija 1999 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 o podpori razvoja podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) (12).

(26)

Člen 4 (ukrepi v zvezi z gojenjem v rastlinjakih): v primeru uporabe točke 11.3 Smernic (pomoč kmetom za nadomestilo izgub, ki so jih povzročile slabe vremenske razmere) bi ustrezal zahtevam Smernic le prispevek za nakup materiala za izdelavo rastlinjakov s tuneli. Prispevek za sterilizacijo površin in prispevek za nakup opreme za sterilizacijo ne bi bila upravičena, ker Smernice dovoljujejo le nadomestilo škode, ki so jo slabe vremenske razmere povzročile na zgradbah in opremi. Razen tega Italija ni zagotovila, da bi se od pomoči odštelo kakršno koli nadomestilo na podlagi zavarovalne police in stroški, ki ne bremenijo kmeta.

(27)

V primeru uporabe točke 4.1 Smernic (pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva) ne bi bili izpolnjeni pogoji zadevne točke: stroški sterilizacije površin niso bili med upravičenimi stroški iz točke 4.1.1.5, stopnja pomoči (50 %) za nakup opreme je presegala najvišjo dovoljeno stopnjo (40 %) na območjih, ki niso območja z omejenimi možnostmi (točka 4.1.1.2), in izpolnjevanje meril upravičenosti iz točke 4.1.1.3 Smernic ni bilo dokazano.

(28)

Člen 5 (sofinanciranje načrta za gojenje agrumov): odobrena sredstva, določena v členu, so bila namenjena financiranju nacionalnega načrta za gojenje agrumov, ki ga službe Komisije še vedno preučujejo. Zato upravičenosti financiranja načrta v navedeni fazi postopka še ni bilo mogoče določiti.

(29)

Člen 6 (konzorciji za zaščito): prispevek k stroškom upravljanja konzorcijev ni ustrezal nekaterim merilom iz točke 14 Smernic, zlasti splošni dostopnosti storitev, omejitvi upravnih stroškov za nepartnerje in obveznemu vodenju ločenega računovodstva za stroške v zvezi s subvencioniranimi storitvami.

IV.   PRIPOMBE, KI JIH JE PREDLOŽILA ITALIJA

(30)

S pismom z dne 29. aprila 2002 je Italija predložila naslednje podatke in obrazložitve.

(31)

Člen 1 (odlog plačila kmetijskih menic): Italija je pojasnila, da je bil zadevni predpis razveljavljen z drugim odstavkom člena 1 deželnega zakona št. 28 z dne 23. decembra 2000 (v nadaljnjem besedilu zakon št. 28/2000). Vseeno je Italija poudarila, da predpis nikoli ni bil priglašen, ker odlog plačila kmetijskih menic ne vključuje uprave, ampak je odvisen le od pogodbenega dogovora strank in nosi celotne stroške podaljšanja posojila kmet.

(32)

Člen 2 (ponovna preučitev kmetijskih posojil): Italija je pojasnila, da se bodo v času veljavnosti odobrenega programa ponovno preučile le dejavnosti, financirane na podlagi deželnega zakona (člen 2(3) deželnega zakona št. 13/86). Italija je poleg tega navedla, da je namen predpisa znižati obresti, veljavne za posojila, ki so bila predhodno odobrena kmetom, pod tako imenovane „oderuške obresti“, določene v skladu z deželnim zakonom št. 108 iz leta 1996. Obresti zadevnih posojil so pogosto veliko višje od oderuških in so dvakrat do trikrat višje od sedanjih tržnih obresti. Namen dejavnosti ponovne preučitve je uskladiti nekdanje obresti s tržnimi obrestmi. Na podlagi zadevnega člena bi imele družbe, ki dodeljujejo pomoč, možnost ponovne preučitve zadevnih posojil, s čimer bi se prihranila javna sredstva. Dežela poskuša ohraniti državno pomoč v smislu dotacije, enakovredne začetnemu ukrepu. Ker se bodo obroki pomoči, ki se izteka, posodobili v korist posojilojemalca, prejme posojilojemalec tudi v primeru predčasnega odplačila posojila zaradi znižanih obrokov pomoči znesek, ki je nižji od prvotno odobrenega, zato je ustrezno nižja tudi pomoč.

(33)

Člen 3 (kmetijsko-okoljski ukrepi): Italija je opozorila, da sta bili prepoved o sprejemanju novih kmetijsko-okoljskih obveznosti znotraj programov, veljavnih do konca leta 1998 brez predhodne ocene (november 1998), in odločitev o nesofinanciranju nekaterih ukrepov (maj 1999) sprejeti potem, ko so oktobra 1998 kmetje že prevzeli zadevne obveznosti. Opozoriti je treba, da v primeru Sicilije obveznosti, ki se izpodbijajo, niso „nove petletne obveznosti“, ampak so del še veljavnega kmetijsko-okoljskega načrta Sicilije, ki ga je Komisija odobrila do konca leta 1999 in ne le do leta 1998, kot za druge dežele.

(34)

Člen 4 (ukrepi v zvezi z gojenjem v rastlinjakih): Italija se je zavezala, da bo omejila pomoč pri nakupu plastike za pokritje tunelov. Razen tega je navedla, da se Italija, če sklene kmet zavarovalno pogodbo v zvezi s pokritjem škode, ki so jo povzročile slabe vremenske razmere, zavezuje, da bo od odškodnine odštela vse prejete zneske, razen običajnih stroškov, ki jih kmet ni imel, da bi se izognila kakršnemu koli tveganju v zvezi s prekomernim nadomestilom.

(35)

Člen 6 (konzorciji za zaščito kmetijske proizvodnje): Italija se je zavezala, da bo razveljavila odobritev prispevka k stroškom upravljanja podpornega sklada konzorcijev.

V.   OCENA POMOČI

(36)

Predpis iz člena 1 je bil razveljavljen (glej uvodno izjavo (9)) in ukrepi, določeni v členih 5 in 7 (glej uvodni izjavi (18) in (20)), so bili odobreni znotraj drugih programov pomoči. Zato velja spodnja ocena le za člene 2, 3, 4 in 6 deželnega zakona št. 22 z dne 28. septembra 1999.

V.1   Obstoj pomoči v skladu s členom 87(1) Pogodbe

(37)

V skladu s členom 87(1) Pogodbe je, če vpliva na izmenjavo med državami članicami, s skupnim trgom nezdružljiva tista pomoč, ki jo v kakršni koli obliki odobrijo države ali se izplačuje iz državnih virov in ki zaradi dajanja prednosti nekaterim podjetjem ali proizvajalcem izkrivlja konkurenco ali pomeni tveganje za njeno izkrivljanje.

(38)

Člen 2 končne različice deželnega zakona določa ponovno preučitev kmetijskih posojil z ugodnimi pogoji, odobrenih izključno v skladu z deželnim zakonom št. 13/86 (program, ki ga je odobrila Komisija (13) v času veljavnosti zadevnega programa (do 31. decembra 1997). Italijanski organi so potrdili, da se ni izvedla nobena dejavnost ponovne preučitve kmetijskih posojil. Ker bi se v skladu s členom 2(3) deželnega zakona takšne dejavnosti morale izvesti v osemnajstih mesecih od začetka veljavnosti zakona, Komisija meni, da je pregled ukrepa nepotreben.

(39)

Vseeno ima Komisija pravico, da preveri, ali je nacionalne predpise, ki so navedeni v izvirnem obvestilu in zadevajo državno pomoč, ustrezno priglasila in odobrila, tudi če ne veljajo neposredno za člen zadevnega zakona.

(40)

Členi 3, 4 in 6 zadevnega deželnega zakona ustrezajo opredelitvi pomoči iz člena 87(1) Pogodbe, ker dodeljujejo:

a)

gospodarsko prednost (nepovratna finančna pomoč),

b)

nekaterim podjetjem (kmetijskim podjetjem na Siciliji),

c)

se financirajo iz javnih (deželnih) sredstev in

d)

lahko vplivajo na izmenjavo na podlagi mesta, ki ga zaseda Italija v kmetijskem sektorju (leta 1999 je bila, na primer, skupna vrednost izvoza kmetijskih proizvodov Italije v druge države članice 10 258 milijonov EUR, uvoza iz drugih držav članic pa 15 271 milijonov EUR (14).

V.2   Združljivost pomoči

(41)

Prepoved iz člena 87(1) Pogodbe ES ni brezpogojna. Za združljivost s skupnim trgom morajo ukrepi iz členov 3, 4 in 6 zadevnega zakona ustrezati enemu od odstopanj, določenih v členu 87(2) in (3) Pogodbe.

(42)

V zadevnem primeru je edino odstopanje, ki ga je mogoče uporabiti, odstopanje iz člena 87(3)(c) Pogodbe, ki določa, da je s skupnim trgom združljiva tista pomoč, ki je namenjena lajšanju razvoja nekaterih dejavnosti ali nekaterih gospodarskih območij, če ne spreminja pogojev za izmenjavo, tako da nasprotujejo splošnemu interesu.

(43)

Pri razlagi zgornjega odstopanja Komisija v zvezi s kmetijskim sektorjem najprej potrdi, ali se lahko uporabi Uredba (ES) št. 1/2004 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč malim in srednje velikim podjetjem, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov (15). Če se ta uredba ne more uporabiti, upošteva Komisija Smernice Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem sektorju (16) (v nadaljnjem besedilu Smernice).

(44)

V zadevnem primeru se Uredba (ES) št. 1/2004 ne more uporabiti, ker program ni omejen na mala in srednje velika kmetijska podjetja. Zato je Komisija uporabila točko 5.3 (pomoč za kmetijsko-okoljske obveznosti) in točko 11.3 (pomoč kmetom za nadomestilo izgub, ki so jih povzročile slabe vremenske razmere) Smernic.

V.2.1.   O kmetijsko-okoljskih ukrepih

(45)

Komisija upošteva, da so kmetje v času pojavitve dvoma, to je odločitve Komisije, da takšne obveznosti niso upravičene do sofinanciranja Skupnosti, že sprejeli zadevne kmetijsko-okoljske obveznosti ter so se zato že soočili s stroški in izgubo dohodkov v času te odločitve.

(46)

Razen tega so bile zadevne obveznosti del kmetijsko-okoljskega načrta, ki ga je Komisija potrdila do leta 1999, in so bile zato v bistvu v skladu z zahtevami Uredbe (ES) št. 1257/1999.

(47)

Za ocenitev združljivosti državnih pomoči v zvezi s kmetijsko-okoljskimi obveznostmi s skupnim trgom uporabi Komisija točko 5.3 Smernic.

(48)

Točka 5.3. Smernic določa, da se lahko za združljivo šteje državna pomoč, odobrena pod enakimi pogoji, ki se uporabljajo za kmetijsko-okoljska merila, financirana v skladu s členi 22, 23 in 24 Uredbe (ES) št. 1257/1999. V zadevnem primeru se lahko ta pogoj upošteva kot izpolnjen v skladu z uvodno izjavo (46).

(49)

Da bi se izključile pomanjkljivosti in nepravilnosti vodenja, ki kažejo, na primer, prekomerno nadomestilo kmetom, je treba vseeno preučiti razloge za odločitev Komisije, da ne bo sofinancirala takšnih ukrepov.

(50)

Sporočila Komisije in notranja korespondenca zadevnih služb ne kažejo ničesar, na podlagi česar bi bilo razvidno nepravilno upravljanje v zvezi z ukrepi ali prekomerno nadomestilo kmetom v deželi Siciliji. Utemeljitev Komisije (glej uvodno izjavo (15) zgoraj) v zvezi z neodobritvijo sofinanciranja navaja potrebo po upoštevanju rezultata ocene načrta na podlagi sprememb za njegovo izboljšanje.

(51)

Italija ima namen dodeliti pomoč v enaki obliki in pod enakimi pogoji, kot jih določa odobreni kmetijsko-okoljski načrt, v višini 50 % predvidenega zneska. Ta odstotek po načelu časovnega sorazmerja ustreza dejanskemu trajanju obveznosti (šest mesecev). Italijanski organi so dokazali, da obseg pomoči ne omogoča prekomernega nadomestila stroškov in pri nekaterih ukrepih celo ne pokriva glavnih stroškov že poravnanih obveznosti. V času, ko so bili kmetje obveščeni o nesofinanciranju (maj 1999), je bila večina dejavnosti pridelave dejansko že izvedena v skladu s sprejetimi obveznostmi (pripravljalna dela, setev, gnojenje, pomladanska dela in obrezovanje). Razen tega so kmetje že poravnali stroške strokovnega posvetovanja in tehnično-upravne dokumentacije. Zato so bili stroški in izguba dohodkov v zadevnih šestih mesecih več kot 50 % stroškov celotnega kmetijskega leta.

(52)

Vseeno podatki, ki jih ima na voljo Komisija, ne zadostujejo za potrditev, da je dežela Sicilija v letu 1999 izvedla ustrezne preglede izvajanja kmetijsko-okoljskih obveznosti kmetov in da je bil rezultat teh pregledov pozitiven.

(53)

Zato Komisija meni, da se zadevna državna pomoč upošteva kot združljiva s skupnim trgom le, če lahko Italija dokaže, da je od oktobra 1998 do maja 1999 izvedla preglede iz uvodne izjave (52) s pozitivnim rezultatom.

V.2.2.   O ukrepih v zvezi z gojenjem v rastlinjakih

(54)

V končni različici ukrepa bo zadevna pomoč odobrena kmetom, ki se ukvarjajo z gojenjem v rastlinjakih, za škodo, ki so jo povzročile slabe vremenske razmere, kot določa člen 49 zakona št. 86/1982, ki razširja koristi iz deželnega zakona št. 37/1974 na poljščine, zaščitene s tuneli. Vseeno bodo upravičeni le stroški nakupa plastike za pokritje tunelov.

(55)

Komisija je odobrila določbe iz člena 49 deželnega zakona št. 86/92, ker zadevajo pomoč, namenjeno nadomestilu škode, ki so jo na rastlinjakih in plastiki za pokritje povzročile silovite nevihte in močna toča, značilne za območja, kjer prevladuje gojenje v rastlinjakih.

(56)

Pomoč, namenjena nadomestilu škode, ki so jo na zgradbah in opremi povzročile slabe vremenske razmere, se lahko na podlagi točke 11.3 Smernic odobri v višini do 100 % dejanskih stroškov, brez uporabe najnižje spodnje meje. Vseeno točka 11.3.6 Smernic določa, da se za izognitev previsokim nadomestilom od zneska pomoči odštejejo vsi prejeti zneski na podlagi zavarovalnih polic in običajni stroški, ki jih kmet ni imel. Razen tega morajo ukrepe pomoči v smislu točke 11.3.1 Smernic spremljati ustrezni meteorološki podatki.

(57)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (34), je Italija pojasnila, da so bili upravičeni stroški omejeni na stroške obnove plastike za pokritje tunelov. Razen tega se je Italija zavezala, da bo od zneska pomoči odštela zneske zavarovalnih polic in običajne stroške, ki dejansko niso nastali.

(58)

Ob tem je Italija predložila meteorološko dokumentacijo v zvezi z zadevnimi slabimi vremenskimi razmerami.

(59)

Komisija zato meni, da se lahko zadevni ukrep upošteva kot združljiv s skupnim trgom.

V.2.3.   O konzorcijih za zaščito kmetijske proizvodnje

(60)

V končni različici ukrepa bo Italija pri policah, ki so jih sklenili konzorciji za zaščito kmetijske proizvodnje, odobrila pomoč v višini 50 % zavarovalnih premij za škodo zaradi naravnih nesreč. Konzorciji za zaščito so zasebna podjetja, ki jih ustanovijo kmetje sami za povečanje pogajalske moči pri sklenitvi zavarovalnih pogodb.

(61)

Točka 11.5 Smernic omogoča izplačilo pomoči do 80 % stroškov zavarovalnih premij za pokritje izgube zaradi naravnih nesreč ali izjemnih pojavov in do 50 % stroškov navedenih premij, če zavarovanje vključuje tudi druge vrste izgube zaradi neugodnih vremenskih razmer ali izgubo zaradi kužne živalske ali rastlinske bolezni.

(62)

V zadevnem primeru sta vrsta pomoči in najvišja intenzivnost prispevka v skladu s točko 11.5 Smernic.

(63)

Zato Komisija meni, da se lahko zadevni ukrep upošteva kot združljiv s skupnim trgom.

VI.   SKLEPNE UGOTOVITVE

(64)

Ukrep iz člena 2 zakona št. 22/99 se ne upošteva kot pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe.

(65)

Ukrep iz člena 3 zgornjega zakona je združljiv s skupnim trgom v smislu člena 87(3)(c) Pogodbe le pri ukrepih, v zvezi s katerimi lahko Italija dokaže, da je v obdobju med oktobrom 1998 in majem 1999 izvedla ustrezne preglede izvajanja obveznosti kmetov ter da je bil rezultat teh pregledov pozitiven.

(66)

Ukrepi iz členov 4 in 6 zgornjega zakona so združljivi s skupnim trgom v smislu člena 87(3)(c) Pogodbe –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Določba iz člena 2 deželnega zakona št. 22/1999 in ga ima Italija namen uporabiti v korist kmetijskih podjetij v deželi Siciliji, se ne upošteva kot pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe.

Člen 2

Ukrep iz člena 3 deželnega zakona št. 22/1999, ki ga ima Italija namen uporabiti v korist kmetijskih podjetij v deželi Siciliji, je združljiv s skupnim trgom, če so izpolnjeni pogoji iz člena 4 te odločbe.

Člen 3

Ukrepi iz členov 4 in 6 deželnega zakona št. 22/1999, ki ga ima Italija namen uporabiti v korist kmetijskih podjetij v deželi Siciliji, so združljivi s skupnim trgom. Izvajanje teh ukrepov je zato dovoljeno.

Člen 4

Italija bo v obdobju dveh mesecev od obvestila o tej odločbi sporočila vse ustrezne podatke, ki dokazujejo, da so pristojni organi med oktobrom 1998 in majem 1999 izvajali preglede izpolnjevanja kmetijsko-okoljskih obveznosti kmetov, prevzetih v okviru okoljskega načrta dežele Sicilije, za katere ni bilo odobreno sofinanciranje Skupnosti, in rezultat teh pregledov.

Člen 5

Ta odločba je naslovljena na Republiko Italijo.

V Bruslju, 19. januarja 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL C 315, 9.11.2001, str. 12.

(2)  Glej opombo 1.

(3)  Olajšave iz regionalnega zakona št. 13 z dne 25. marca 1986 in regionalnih zakonov, ki uvajajo javni natečaj o plačilu obresti za dejavnosti s področja kmetijskih posojil.

(4)  UL L 215, 30.7.1992, str. 85.

(5)  Odločba C(97) 3089 z dne 14. novembra 1997 in Odločba C(94) 2494 z dne 10. oktobra 1994.

(6)  Obvestilo št. 43244 z dne 6. novembra 1998.

(7)  Obvestilo št. 27373 z dne 4. maja 1999.

(8)  Odločba C(97) 1785 z dne 17. julija 1997 (odločba o sofinanciranju).

(9)  Člen 4 zakona št. 286/89, člen 4 zakona št. 31/91, člen 2 zakona št. 237/93.

(10)  UL C 28, 1.2.2000, str. 2.

(11)  UL L 160, 26.6.1999, str. 80. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 567/2004 (UL L 90, 27.3.2004, str. 1).

(12)  UL L 214, 13.8.1999, str. 31. Uredba, razveljavljena z Uredbo (ES) št. 445/2002 (UL L 74, 15.3.2002), razveljavljeno z Uredbo (ES) št. 817/2004 (UL L 153, 30.4.2004).

(13)  Glej opombo 7.

(14)  Vir: Eurostat. Podatki za posamezne dežele niso na voljo.

(15)  UL L 1, 3.1.2004, str. 1.

(16)  UL C 28, 1.2.2000, str. 2.


Top