EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32005A0917(01)

Mnenje Sveta z dne 12. julija 2005 o dopolnitvi programa stabilnosti Portugalske, 2005 – 2009

OJ C 228, 17.9.2005, p. 1–4 (ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, NL, PL, PT, SK, SL, FI, SV)

In force

17.9.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 228/1


MNENJE SVETA

z dne 12. julija 2005

o dopolnitvi programa stabilnosti Portugalske, 2005 – 2009

(2005/C 228/01)

SVET EVROPSKE UNIJE JE —

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (1) in zlasti člena 5(3) Uredbe,

ob upoštevanju priporočila Komisije,

po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom —

PODAL NASLEDNJE MNENJE:

(1)

Svet 12. julija 2005 preučil dopolnitev programa stabilnosti Portugalske za obdobje od 2005 do 2009. Program ustreza zahtevam po podatkih iz „kodeksa ravnanja o vsebini in obliki programov stabilnosti in konvergenčnih programov“ (2). Vendar program ne zagotavlja projekcij o dolgoročni vzdržljivosti javnih financ. V skladu s tem je Portugalska pozvana, da izpolni vse zahteve po podatkih iz kodeksa ravnanja.

(2)

Dopolnitev programa stabilnosti je osnovana na potrebi po zmanjšanju javnega primanjkljaja, ki bo z načrtovanimi 6,2 % BDP leta 2005 znatno presegel 3 % BDP. Ta podatek se sedaj navaja po primanjkljaju v višini 2,9 % BDP v letih 2002 do 2004 (3), o katerem so pred kratkim poročali portugalski organi na podlagi pogovorov z Eurostatom, in je precej slabši v primerjavi s ciljem 2,2 % BDP iz prejšnje dopolnitve programa. Razlog za to poslabšanje so nižja rast od pričakovane, ponovna ocenitev rasti odhodkov, prekoračitev v primerjavi s proračunom in dejstvo, da niso bili uvedeni enkratni ukrepi, načrtovani v prejšnjem programu, ter korektivni paket v višini približno 0,6 % BDP, ki ga je nova vlada sprejela junija 2005. Nova dopolnitev oblikuje strategijo za zmanjšanje primanjkljaja, ki predvideva predvsem izvrševanje strukturnih ukrepov in ne prevelikega zanašanja na enkratne in začasne ukrepe, kar kaže na spremembo v primerjavi s prejšnjimi dopolnitvami proračunske strategije. Pričakuje se, da se bo javnofinančni primanjkljaj v prihodnjih letih postopno izboljševal, vendar bo vsaj do leta 2007 presegal referenčno stopnjo 3 % BDP.

(3)

Makroekonomski scenarij na temelju programa predvideva, da bo realna rast BDP postopoma narasla z 0,8 % leta 2005 na 3,0 % leta 2009, z zaporednimi stopnjami rasti 1,4 %, 2,2 % in 2,6 % v vmesnih letih. Na podlagi razpoložljivih informacij so projekcije o rasti za prvi del programa izvedljive, več tveganj pa je pri zadnjih letih programa. Za uresničitev predvidenega poteka rasti so bistveni strukturni ukrepi v zvezi s produktivnostjo in konkurenčnostjo ter ukrepi za vzpostavitev ponovnega zaupanja.

(4)

Cilj programa je doseči javni primanjkljaj pod referenčno vrednostjo 3 % BDP do leta 2008. Pričakuje se, da bo delež javnega dolga upadel s 6,2 % BDP leta 2005 na 4,8 % leta 2006, 3,9 % leta 2007, 2,8 % leta 2008 in 1,6 % leta 2009. Izračuni služb Komisije, v katerih se za podatke iz programa uporablja skupno dogovorjena metodologija, kažejo, da se bo ciklično prilagojeni primanjkljaj najprej povečal na 5,3 % BDP leta 2005, nato pa bo postopoma upadel na 1,4 % leta 2009. Prizadevanje za konsolidacijo bo zajemalo celotno programsko obdobje, pri čemer bo težišče na začetku, saj bo do bistvene konsolidacije prišlo leta 2006. V zgodnji fazi programskega obdobja se konsolidacija opira predvsem na vse večje prihodke zaradi višjih davčnih stopenj (zlasti s povečanjem standardne stopnje DDV z 19 % na 21 %), nižjih davčnih odbitkov in boljšega pobiranja davkov, ki deloma nadomeščajo predhodne enkratne ukrepe. V zadnjih letih je predvideno, da bo povečan prispevek od omejevanja odhodkov izhajal iz ukrepov trajne narave, kot so reforma javne uprave, zadrževanje rasti plač in spremembe v shemah upokojevanja na področju socialnega varstva, katerih proračunski vplivi bodo pomembni predvsem na srednji rok. Delež naložb v skupnih javnih odhodkih bo skozi programsko obdobje le rahlo upadal.

(5)

Proračunski rezultat, predviden v programu, je izpostavljen več tveganjem. Prvič, pospešitev ekonomske aktivnosti bi lahko bila slabša od pričakovane, odvisno od dejanskega vpliva ukrepov fiskalne konsolidacije in ob upoštevanju pričakovanega povečanja v mednarodni konkurenci na portugalskih izvoznih trgih. Drugič, ukrepi za povečanje prihodkov in omejevanje prihodkov se lahko izkažejo za manj učinkovite od pričakovanih ali potrebujejo več časa, da dosežejo želene rezultate. Višje davčne stopnje povečujejo tveganje davčne utaje, čeprav so bili sprejeti pomembni ukrepi za večjo davčno usklajenost, vključno s tesnejšim upravnim sodelovanjem v boju proti čezmejni goljufiji na področju DDV. Razen tega večji del napovedanih omejitev odhodkov še vedno ni pravno izvršen. V skladu s to oceno bi lahko bila vlada pozvana k izpolnjevanju svoje obveze do sprejetja dodatnih ukrepov, da bi se izognila temu, da bi proračun presegal 3 % BDP dlje, kot je bilo načrtovano. Poleg tega, tudi če bi se predvideni potek spoštoval, bi za leti 2008 in 2009 proračunsko stanje v programu ne zagotavljalo zadostne varnostne rezerve pred prekoračitvijo praga primanjkljaja ob običajnih makroekonomskih nihanjih vsaj do leta 2009. To stanje tudi ne more zagotoviti, da se do konca programskega obdobja doseže srednjeročni cilj Pakta stabilnosti in rasti o proračunskem stanju blizu ravnovesja, kljub zmanjšanju osnovnega primanjkljaja za približno 4 odstotne točke BDP od leta 2005 do leta 2009. Občutljivostna analiza kaže, da bi v primeru neugodnega makroekonomskega razvoja leta 2009 primanjkljaj še vedno bil na stopnji 3 % ali zelo blizu nje.

(6)

Razmerje med javnim dolgom in BDP je leta 2003 doseglo referenčno vrednost Pogodbe v višini 60 % BDP in se leta 2004 še povečalo na 61,9 %. V skladu z dopolnitvijo bo po 66,5 % BDP leta 2005 delež dolga najvišji leta 2007, ko bo znašal 67,8 % BDP, in bo zatem upadel na 64,5 % leta 2009. Lahko se izkaže, da bo razvoj bruto dolga manj ugoden od pričakovanega zaradi tveganj za ekonomsko aktivnost, javnofinančne cilje in možnih usklajevanj stanj in tokov, kot v preteklosti, s čimer bi se dolg povečal, zlasti s kopičenjem finančnih sredstev.

(7)

Glede dolgoročne vzdržnosti javnih financ se Portugalska zdi ogrožena zaradi predvidenih proračunskih stroškov staranja prebivalstva. Doslej izvedeni ukrepi strukturnih reform, zlasti na področju pokojnin in zdravstvenega varstva bi morali omejiti proračunski vpliv staranja. Vendar te reforme niso videti zadostne za zagotavljanje vzdržnosti. K temu cilju bi lahko prispevale reforme, opisane v dopolnitvi, zlasti glede določb o upokojitvah v javnih službah, če bodo izvedene temeljito. Vlada je naročila poročilo o oceni dolgoročne vzdržnosti sistema socialnega varstva.

(8)

Na splošno so ekonomske politike, opisane v dopolnitvi, deloma skladne s širšimi smernicami ekonomskih politik za zadevno državo na področju javnih financ. Program zlasti predvideva konsolidacijo javnih financ predvsem na strani odhodkov in se ne opira na enkratne ali začasne ukrepe. Njegove projekcije, če se bodo uresničile, vključujejo tudi izboljšanje ciklično prilagojenega primarnega salda (ob neupoštevanju enkratnih in začasnih ukrepov) za več kot 0,5 % BDP vsako leto. Vendar program ne načrtuje zmanjšanja primanjkljaja pod 3 % BDP pred letom 2008 in predvidena omejitev odhodkov ne bo zadostovala za dosego srednjeročnega cilja Pakta stabilnosti in rasti o proračunskem položaju blizu ravnovesja do konca programskega obdobja.

(9)

Ob upoštevanju podatkov za primanjkljaj in javni dolg za leto 2005 in naslednja leta, ki so predstavljeni v dopolnitvi programa stabilnosti, je Komisija 22. junija za Portugalsko uvedla postopek o čezmernem primanjkljaju. Svet bo pri odločitvi o obstoju čezmernega primanjkljaja na Portugalskem izdal tudi priporočilo za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja; tako priporočilo bo med drugim navajalo tudi rok za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja.

Na podlagi zgornje ocene Svet meni, da mora Portugalska:

(i)

omejiti poslabšanje javnofinančnega stanja v letu 2005 z zagotavljanjem temeljitega izvajanja napovedanih korektivnih ukrepov;

(ii)

čim prej doseči znatno zmanjšanje čezmernega primanjkljaja, z bistvenim korakom leta 2006 in pomembnim upadom vsako leto ter z odločnim izvajanjem načrtovanih ukrepov za omejitev javnih odhodkov; izkoristiti vsako priložnost za pospeševanje zmanjševanja proračunskega primanjkljaja, zlasti z oblikovanjem rezerv, s katerimi bi se reševal proračunski vpliv rasti, ki bi bila morebiti nižja od napovedane;

(iii)

doseči stabilno upadanje deleža bruto javnega dolga z zagotavljanjem, da potek dolga odraža napredek v zmanjševanju primanjkljaja, in z ogibanjem finančnih transakcij, ki bi povzročile povečanje dolga;

(iv)

nadzorovati razvoj odhodkov, mogoče z napovedjo zavezujočih zgornjih mej za posebne kategorije odhodkov v okviru obširnega programa reform, ki bi izboljšal kakovost in zagotavljal dolgoročno vzdržnost javnih financ.

(v)

še nadalje izboljšati obdelovanje javnofinančnih podatkov.

Primerjava ključnih makroekonomskih in proračunskih projekcij

 

2004

2005

2006

2007

2008

2009

Realni BDP

(sprememba v %)

PS junij 2005

1,0

0,8

1,4

2,2

2,6

3,0

COM april 2005

1,0

1,1

1,7

PS januar 2004

1,0

2,5

2,8

3,0

Inflacija po HICP

(v %)

PS junij 2005

2,5

2,5

2,9

2,5

2,5

2,4

COM april 2005

2,5

2,3

2,1

PS januar 2004

2,0

2,0

2,0

2,0

Javnofinančni saldo

(v % BDP)

PS junij 2005

– 2,9

– 6,2

– 4,8

– 3,9

– 2,8

– 1,6

COM april 2005

– 2,9

– 4,9

– 4,7

PS januar 2004 (5)

– 2,8

– 2,2

– 1,6

– 1,1

Primarni saldo

(v % BDP)

PS junij 2005

– 0,1

– 3,3

– 1,6

– 0,5

0,7

1,8

COM april 2005

– 0,1

– 2,0

– 1,6

PS januar 2004

0,1

0,9

1,5

2,0

Ciklično prilagojen saldo

(v % BDP)

PS junij 2005 (4)

– 2,2

– 5,3

– 3,8

– 3,1

– 2,3

– 1,4

COM april 2005

– 2,0

– 3,9

– 3,7

PS januar 2004 (4)

– 1,7

– 1,3

– 0,9

– 0,7

Enkratni ukrepi

(v % BDP)

PS junij 2005

2,3

0,2

0

0

0

0

COM april 2005

2,3

0,3

0

Ciklično prilagojen saldo ob neupoštevanju enkratnih ukrepov

(v % BDP)

PS junij 2005 (4)

– 4,5

– 5,5

– 3,8

– 3,1

– 2,3

– 1,4

COM april 2005

– 4,3

– 4,2

– 3,7

Bruto javni dolg

(v % BDP)

PS junij 2005

61,9

66,5

67,5

67,8

66,8

64,5

COM april 2005

61,9

66,2

68,5

PS januar 2004 (5)

60,0

59,7

58,6

57,0

Viri:

Programa stabilnosti (PS); gospodarske napovedi služb Komisije iz pomladi 2005 (COM); izračuni služb Komisije.


(1)  UL L 209, 2.8.1997, str. 1.

(2)  Portugalski organi so predložili dopolnitev programa decembra 2004 in s tem izpolnili zahteve v zvezi s formalnim rokom za predložitev. Vendar je bilo zaradi bližnjih splošnih volitev na Portugalskem takrat sklenjeno, da program ne bo ocenjen, ampak se bo počakalo na dopolnitev, ki jo bo predložila nova vlada.

(3)  Ti primanjkljaji so v letih 2002, 2003 in 2004 znašali 4,1 %, 5,4 % oziroma 5,2 % BDP, pri čemer niso upoštevani enkratni in začasni ukrepi.

(4)  Izračuni služb Komisije na podlagi podatkov iz programa,

(5)  Vključno z enkratnimi in začasnimi ukrepi,

Viri:

Programa stabilnosti (PS); gospodarske napovedi služb Komisije iz pomladi 2005 (COM); izračuni služb Komisije.


Top