32004R0552

Uredba (ES) 552/2004 Evropskega parlamenta in Sveta

z dne 10. marca 2004

o interoperabilnosti evropske mreže za upravljanje zračnega prometa

(uredba o interoperabilnosti)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA -

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 80(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora [2],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij [3],

v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe [4] v luči skupnega besedila, ki ga je 11. decembra 2003 odobril Spravni odbor,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Za vzpostavitev enotnega evropskega neba je treba sprejeti ukrepe v zvezi s sistemi, sestavnimi deli in pripadajočimi postopki, zato da se zagotovi interoperabilnost evropske mreže za upravljanje zračnega prometa (EATMN) skladno z zagotavljanjem navigacijskih služb zračnega prometa, kakor so predvidene v Uredbi (ES) št. 550/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o zagotavljanju navigacijskih služb zračnega prometa na enotnem evropskem nebu (uredba o zagotavljanju služb) [5], ter organizacijo in rabo zračnega prostora, kakor sta predvideni v Uredbi (ES) št. 551/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o organiziranosti in uporabi zračnega prostora na enotnem evropskem nebu (uredba o zračnem prostoru) [6].

(2) V poročilu Skupine visokih uradnikov za enotno evropsko nebo je potrjena potreba po vzpostavitvi tehnične ureditve na podlagi "novega pristopa" v skladu z Resolucijo Sveta z dne 7. maja 1985 o novem pristopu k tehničnemu usklajevanju in standardom [7], pri kateri se bistvene zahteve, pravila in standardi dopolnjujejo in so dosledni.

(3) Uredba (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 (okvirna uredba) [8] določa okvir za vzpostavitev enotnega evropskega neba.

(4) Poročilo Skupine visokih uradnikov potrjuje, da je položaj kljub napredku, doseženemu v zadnjih nekaj letih v smeri nemotenega delovanja EATMN, še vedno nezadovoljiv, saj je združevanje med nacionalnimi sistemi upravljanja zračnega prometa na nizki stopnji, uvajanje novih konceptov obratovanja in tehnologije, potrebnih za zagotovitev dodatne potrebne zmogljivosti, pa počasno.

(5) Povečanje stopnje združevanja na ravni Skupnosti bi pripeljalo do večje učinkovitosti in nižjih stroškov nabave in vzdrževanja sistemov ter izboljšanja koordinacije obratovanja.

(6) Prevlada nacionalnih tehničnih specifikacij, ki se uporabljajo pri nabavi, je pripeljala do razdrobitve trga sistemov in ne omogoča industrijskega sodelovanja na ravni Skupnosti; zato je zlasti prizadeta industrija, saj mora svoje proizvode precej prilagajati posameznemu nacionalnemu trgu; zaradi teh praks sta razvoj in uvajanje nove tehnologije nepotrebno težka, uvajanje novih obratovalnih konceptov, ki so potrebni za povečanje zmogljivosti, pa je upočasnjeno.

(7) Zato je v interesu vseh, ki se ukvarjajo z upravljanjem zračnega prometa, da se razvije nov partnerski pristop, ki bo omogočal uravnoteženo udeležbo vseh vpletenih strani ter spodbujal ustvarjalnost in delitev znanja, izkušenj in tveganja; cilj takega partnerstva bi moral biti, v sodelovanju z industrijo, opredelitev koherentnega niza specifikacij Skupnosti, ki lahko zadovolji najširši možni razpon potreb.

(8) Notranji trg je cilj Skupnosti, zato bi morali ukrepi, sprejeti v okviru te uredbe, prispevati k njegovemu postopnemu razvoju na tem področju.

(9) Zato je ustrezno opredeliti bistvene zahteve, ki bi se morale uporabljati za evropsko mrežo za upravljanje zračnega prometa, njene sisteme, sestavne dele in pripadajoče postopke.

(10) Za sisteme bi bilo treba uvesti izvedbena pravila glede interoperabilnosti, kjerkoli so potrebna za dopolnitev ali nadaljnjo izpopolnitev bistvenih zahtev; ta pravila je treba uvesti tudi, če so potrebna za laže koordinirano uvajanje novih, dogovorjenih in veljavnih konceptov obratovanja ali tehnologij; skladnost s temi pravili je treba stalno vzdrževati; ta pravila bi se morala naslanjati na pravila in standarde, ki jih razvijejo mednarodne organizacije, kakšna je Eurocontrol ali ICAO.

(11) Razvoj in sprejetje specifikacij Skupnosti v zvezi z EATMN, njenimi sistemi, sestavnimi deli in pripadajočimi postopki je ustrezen način opredelitve tehničnih in obratovalnih pogojev, potrebnih za zadovoljitev bistvenih zahtev in zadevnih izvedbenih pravil glede interoperabilnosti; skladnost z objavljenimi specifikacijami Skupnosti, ki ostane prostovoljna, vzpostavi domnevo o spoštovanju bistvenih zahtev in ustreznih izvedbenih pravil glede interoperabilnosti.

(12) Specifikacije Skupnosti bi morali vzpostaviti evropski organi za standarde v sodelovanju z Evropsko organizacijo za opremo civilnega letalstva (Eurocae) in Eurocontrolom v skladu s splošnimi postopki Skupnosti za standardizacijo.

(13) Postopki za ugotavljanje skladnosti ali primernosti za rabo sestavnih delov bi morali temeljiti na uporabi modulov, za katere velja Sklep Sveta 93/465/EGS z dne 22. julija 1993 o modulih za različne faze postopkov ugotavljanja skladnosti in o pravilih za pritrditev in uporabo znaka skladnosti CE, ki so namenjeni uporabi v direktivah o tehnični uskladitvi [9]; ti moduli bi morali biti, kolikor je mogoče, razširjeni tako, da bi zajeli specifične zahteve zadevnih industrij.

(14) Zadevni trg je majhen ter zajema sisteme in sestavne dele, ki se uporabljajo skoraj izključno za upravljanje zračnega prometa in niso namenjeni splošni javnosti; zato bi bilo pretirano nameščati znak CE na sestavne dele, saj na podlagi ocene skladnosti in/ali primernosti za rabo zadostuje proizvajalčeva izjava o skladnosti; to ne bi smelo vplivati na obveznosti proizvajalcev, da znak CE namestijo na nekatere sestavne dele za potrditev njihove skladnosti z drugo zakonodajo Skupnosti v zvezi z njimi.

(15) Začetek obratovanja sistemov za upravljanje zračnega prometa bi moral biti pogojen s preverjanjem skladnosti z bistvenimi zahtevami in zadevnimi izvedbenimi pravili glede interoperabilnosti; uporaba specifikacij Skupnosti vzpostavi domnevo o spoštovanju bistvenih zahtev in ustreznih izvedbenih pravil glede interoperabilnosti.

(16) Uporaba te uredbe v celoti bi morala biti dosežena s prehodno strategijo, oblikovano za doseganje ciljev te uredbe, pri čemer ne bi smele nastati ovire v zvezi z razmerjem med stroški in koristmi za ohranitev obstoječe infrastrukture.

(17) V okviru zadevne zakonodaje Skupnosti bi bilo treba ustrezno upoštevati potrebo po zagotovitvi:

- usklajenih razmer v zvezi z razpoložljivostjo in učinkovito rabo radijskega spektra, potrebnega za vzpostavitev enotnega evropskega neba, vključno z vidiki elektromagnetne združljivosti,

- zaščite kritičnih storitev z vidika varnosti (safety-of-life services) pred škodljivimi posegi,

- učinkovite in ustrezne rabe frekvenc, ki so dodeljene letalskemu sektorju in ki jih upravlja izključno letalski sektor.

(18) Direktiva Sveta 93/65/EGS z dne 19. julija 1993 o opredelitvi in uporabi združljivih tehničnih specifikacij za nakup opreme in sistemov za vodenje zračnega prometa [10] je omejena na obveznosti naročnikov; ta uredba je bolj celovita, saj zajema obveznosti vseh akterjev, vključno z izvajalci storitev navigacijskih služb zračnega prometa, uporabniki zračnega prostora, industrijo in letališči, ter predvideva pravila, ki se uporabljajo za vse, in sprejetje specifikacij Skupnosti, ki kljub prostovoljnosti vzpostavljajo domnevo o izpolnjevanju bistvenih zahtev. Zato je treba Direktivo 93/65/EGS, Direktivo Komisije 97/15/ES z dne 25. marca 1997 o sprejetju Eurocontrolovih standardov in spremembi Direktive Sveta 93/65/EGS o opredelitvi in uporabi združljivih tehničnih specifikacij za nakup opreme in sistemov za upravljanje zračnega prometa [11] ter uredbi Komisije (ES) št. 2082/2000 z dne 6. septembra 2000 o sprejetju Eurocontrolovih standardov in spremembi Direktive 97/15/ES [12] in (ES) št. 980/2002 z dne 4. junija 2002 o spremembi Uredbe (ES) št. 2082/2000 po prehodnem obdobju razveljaviti.

(19) Zaradi pravne varnosti je pomembno zagotoviti, da vsebina nekaterih določb pravnega reda Skupnosti, sprejetih na podlagi Direktive 93/65/EGS, ostane v veljavi nespremenjena. Za sprejetje izvedbenih pravil v okviru te uredbe, ki ustrezajo takim določbam, bo potrebno nekaj časa -

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Cilj in področje uporabe

1. Znotraj področja uporabe okvirne uredbe se ta uredba nanaša na interoperabilnost EATMN.

2. Ta uredba se uporablja za sisteme, njihove sestavne dele in pripadajoče postopke, opredeljene v Prilogi I.

3. Cilj te uredbe je doseči interoperabilnost med različnimi sistemi, sestavnimi deli in pripadajočimi postopki EATMN ob ustreznem upoštevanju zadevnih mednarodnih pravil. Ta uredba je usmerjena tudi v zagotavljanje koordiniranega in hitrega uvajanja novih dogovorjenih in veljavnih konceptov obratovanja in tehnologije pri upravljanju zračnega prometa.

POGLAVJE II

BISTVENE ZAHTEVE, IZVEDBENA PRAVILA GLEDE INTEROPERABILNOSTI IN SPECIFIKACIJE SKUPNOSTI

Člen 2

Bistvene zahteve

EATMN, njeni sistemi ter njihovi sestavni deli in pripadajoči postopki morajo izpolnjevati bistvene zahteve. Bistvene zahteve so navedene v Prilogi II.

Člen 3

Izvedbena pravila glede interoperabilnosti

1. Izvedbena pravila glede interoperabilnosti se uvedejo, kadarkoli so potrebna, za koherentno doseganje ciljev te uredbe.

2. Sistemi, sestavni deli in pripadajoči postopki morajo biti skladni z zadevnimi izvedbenimi pravili glede interoperabilnosti v svoji celotni dobi trajanja.

3. Izvedbena pravila glede interoperabilnosti morajo zlasti:

(a) določati morebitne specifične zahteve, ki dopolnjujejo ali izpopolnjujejo bistvene zahteve, zlasti glede varnosti, nemotenega delovanja in učinkovitosti; in/ali

(b) opisovati, kjer je ustrezno, morebitne specifične zahteve, ki dopolnjujejo ali izpopolnjujejo bistvene zahteve, zlasti glede koordiniranega uvajanja novih, dogovorjenih in veljavnih konceptov obratovanja ali tehnologij; in/ali

(c) določati sestavne dele, kadar gre za sisteme; in/ali

(d) opisovati specifične postopke za ugotavljanje skladnosti, ki, kjer je ustrezno, vključujejo priglašene organe iz člena 8, na podlagi modulov iz Sklepa 93/465/EGS, ki se uporabljajo za ugotavljanje skladnosti ali primernosti sestavnih delov za rabo in za verifikacijo sistemov; in/ali

(e) določati pogoje za izvajanje, vključno, kjer je ustrezno, z datumom, do katerega se morajo vsi zadevni udeleženci uskladiti z njimi.

4. Pri pripravi, sprejemanju in revidiranju izvedbenih pravil glede interoperabilnosti je treba upoštevati ocenjene stroške in koristi tehničnih rešitev, s katerimi jih je mogoče izpolnjevati, zato da se opredeli najbolj funkcionalna rešitev ob upoštevanju vzdrževanja dogovorjene visoke stopnje varnosti. Ocena stroškov in koristi teh rešitev za vse zadevne udeležence se priloži vsakemu osnutku izvedbenega pravila glede interoperabilnosti.

5. Izvedbena pravila glede interoperabilnosti se uvedejo po postopku iz člena 8 okvirne uredbe.

Člen 4

Specifikacije Skupnosti

1. V prizadevanju za cilje te uredbe se lahko uvedejo specifikacije Skupnosti. Take specifikacije so lahko:

(a) evropski standardi za sisteme ali sestavne dele, skupaj z zadevnimi postopki, ki jih vzpostavijo evropski organi za standarde v sodelovanju z Eurocae po pooblastilu s strani Komisije v skladu s členom 6(4) Direktive 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in predpisov [13] ter skladno s splošnimi smernicami glede sodelovanja med Komisijo in organi za standarde, podpisanimi 13. novembra 1984;

ali

(b) specifikacije, ki jih uvede Eurocontrol v zvezi z operativno koordinacijo med izvajalci storitev navigacijskih služb zračnega prometa kot odziv na zahtevo Komisije v skladu s postopkom iz člena 5(2) okvirne uredbe.

2. Skladnost z bistvenimi zahtevami in/ali izvedbenimi pravili glede interoperabilnosti se predvideva za sisteme, skupaj s pripadajočimi postopki, ali sestavne dele, ki so skladni z zadevnimi specifikacijami Skupnosti in katerih sklicne številke so objavljene v Uradnem listu Evropske unije.

3. Komisija objavi sklicne številke evropskih standardov iz odstavka 1(a) v Uradnem listu Evropske unije.

4. Komisija objavi sklicne številke specifikacij Eurocontrola iz odstavka 1(b) v Uradnem listu Evropske unije po postopku iz člena 5(2) okvirne uredbe.

5. Če država članica ali Komisija meni, da skladnost z objavljeno specifikacijo Skupnosti ne zagotavlja spoštovanja bistvenih zahtev in/ali izvedbenih pravil glede interoperabilnosti, ki naj bi jih navedena specifikacija Skupnosti zajela, se uporabi postopek iz člena 5(2) okvirne uredbe.

6. Če so objavljeni evropski standardi pomanjkljivi, se lahko sprejme odločitev o delnem ali popolnem umiku zadevnih standardov iz publikacij, ki jih vsebujejo, ali njihovih spremembah po postopku iz člena 5(2) okvirne uredbe po posvetovanju z odborom, ustanovljenim v skladu s členom 5 Direktive 98/34/ES.

7. Če so objavljene specifikacije Eurocontrola pomanjkljive, se lahko sprejme odločitev o delnem ali popolnem umiku zadevnih specifikacij iz publikacij, ki jih vsebujejo, ali njihovih spremembah po postopku iz člena 5(2) okvirne uredbe.

POGLAVJE III

POTRJEVANJE SKLADNOSTI

Člen 5

ES-izjava o skladnosti ali primernosti za uporabo sestavnih delov

1. Sestavnim delom mora biti priložena ES-izjava o skladnosti ali primernosti za uporabo. Elementi te izjave so navedeni v Prilogi III.

2. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti z ES-izjavo o skladnosti ali primernosti za uporabo zagotovi in izjavi, da je uporabil določbe iz bistvenih zahtev in zadevnih izvedbenih pravil glede interoperabilnosti.

3. Skladnost z bistvenimi zahtevami in zadevnimi izvedbenimi pravili glede interoperabilnosti se predvideva za sestavne dele, ki jim je priložena ES-izjava o skladnosti ali primernosti za uporabo.

4. Kjer je ustrezno, zadevna izvedbena pravila določajo naloge v zvezi z ugotavljanjem skladnosti ali primernosti za uporabo sestavnih delov, ki jih opravijo priglašeni organi iz člena 8.

Člen 6

ES-izjava o verifikaciji sistemov

1. Sistemi so predmet ES-verifikacije s strani izvajalca storitev navigacijskih služb zračnega prometa v skladu z zadevnimi izvedbenimi pravili glede interoperabilnosti za zagotovitev, da izpolnjujejo bistvene zahteve te uredbe in izvedbena pravila glede interoperabilnosti pri vključitvi v EATMN.

2. Preden sistem začne obratovati, mora zadevni izvajalec storitev navigacijskih služb zračnega prometa sestaviti ES-izjavo o verifikaciji, ki potrjuje skladnost, in jo predložiti nacionalnemu nadzornemu organu skupaj s tehničnim spisom. Elementi te izjave in tehničnega spisa so navedeni v Prilogi IV. Nacionalni nadzorni organ lahko zahteva morebitne dodatne informacije, potrebne za nadzor nad skladnostjo.

3. Kjer je ustrezno, zadevna izvedbena pravila določajo naloge v zvezi z verifikacijo sistemov, ki jih opravijo priglašeni organi iz člena 8.

4. ES-izjava o verifikaciji ne sme posegati v morebitno ugotavljanje, ki ga mora nacionalni nadzorni organ morda izvajati zaradi drugih razlogov kakor zaradi interoperabilnosti.

Člen 7

Zaščitni ukrepi

1. Če nacionalni nadzorni organ ugotovi, da:

(a) sestavni del, ki mu je priložena ES-izjava o skladnosti ali primernosti za uporabo, ali

(b) sistem, ki mu je priložena ES-izjava o verifikaciji,

ni skladen z bistvenimi zahtevami in/ali zadevnimi izvedbenimi pravili glede interoperabilnosti, sprejme vse potrebne ukrepe, ob ustreznem upoštevanju potrebe po zagotovitvi varnosti in kontinuitete operacij, za omejitev področja uporabe zadevnega sestavnega dela ali sistema ali za prepoved njegove uporabe pri subjektih, za katere je organ odgovoren.

2. Zadevna država članica takoj obvesti Komisijo o morebitnih takih ukrepih, pri čemer navede svoje razloge in zlasti dejstvo, ali je po njenem mnenju do neskladnosti z bistvenimi zahtevami prišlo zaradi:

(a) neizpolnjevanja bistvenih zahtev;

(b) nepravilne uporabe izvedbenih pravil glede interoperabilnosti in/ali specifikacij Skupnosti;

(c) pomanjkljivosti izvedbenih pravil glede interoperabilnosti in/ali specifikacij Skupnosti.

3. Komisija se z zadevnimi stranmi posvetuje takoj, ko je mogoče. Po takem posvetovanju o svojih ugotovitvah in o svojem mnenju obvesti državo članico o tem, ali so ukrepi nacionalnega nadzornega organa upravičeni.

4. Če Komisija ugotovi, da ukrepi, ki jih je sprejel nacionalni nadzorni organ, niso upravičeni, od zadevne države članice zahteva, da zagotovi takojšen umik. O tem nemudoma obvesti proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika s sedežem v Skupnosti.

5. Če Komisija ugotovi, da je vzrok za neskladnost z bistvenimi zahtevami nepravilna uporaba izvedbenih pravil glede interoperabilnosti in/ali specifikacij Skupnosti, zadevna država članica sprejme ustrezne ukrepe proti izdajatelju izjave o skladnosti ali primernosti uporabe ali ES-izjave o verifikaciji ter o tem obvesti Komisijo in druge države članice.

6. Če Komisija ugotovi, da so vzrok za neskladnost z bistvenimi zahtevami pomanjkljivosti specifikacij Skupnosti, se uporabijo postopki iz člena 4(6) ali (7).

Člen 8

Priglašeni organi

1. Države članice Komisijo in druge države članice obvestijo o organih, ki jih imenujejo za izvajanje nalog v zvezi z ugotavljanjem skladnosti ali primernosti za uporabo iz člena 5 in/ali verifikacijo iz člena 6, pri čemer navedejo področje odgovornosti vsakega organa in njegovo identifikacijsko številko, ki jo dodeli Komisija. Komisija v Uradnem listu Evropske unije objavi seznam organov, njihove identifikacijske številke in področja odgovornosti ter skrbi za tekoče prilagajanje seznama zadnjemu stanju.

2. Države članice za ocenjevanje organov, ki naj bi bili priglašeni, uporabijo merila iz Priloge V. Za organe, ki izpolnjujejo merila iz ustreznih evropskih standardov, se šteje, da izpolnjujejo navedena merila.

3. Države članice umaknejo priglasitev priglašenega organa, ki ne izpolnjuje več meril iz Priloge V. O tem takoj obvestijo Komisijo in druge države članice.

4. Brez poseganja v zahteve iz odstavkov 1, 2 in 3 se lahko države članice odločijo za imenovanje organizacij, priznanih v skladu s členom 3 uredbe o zagotavljanju služb, kot priglašenih organov.

POGLAVJE IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 9

Revizija prilog

V primeru tehničnega ali operativnega razvoja se lahko prilogi I in II prilagodita po postopku iz člena 5(3) okvirne uredbe.

Člen 10

Prehodna ureditev

1. Od 20. oktobra 2005 se bistvene zahteve uporabljajo za začetek obratovanja sistemov in sestavnih delov EATMN, če zadevna izvedbena pravila glede interoperabilnosti ne določajo drugače.

2. Vsi sistemi in sestavni deli EATMN, ki trenutno obratujejo, se morajo uskladiti z bistvenimi zahtevami do 20. aprila 2011, če zadevna izvedbena pravila glede interoperabilnosti ne določajo drugače.

3. Če so sistemi EATMN naročeni ali so obvezujoče pogodbe s tem v zvezi sklenjene

- pred datumom začetka veljave te uredbe ali, kjer je ustrezno,

- pred datumom začetka veljave enega ali več zadevnih izvedbenih pravil glede interoperabilnosti,

tako da skladnosti z bistvenimi zahtevami in/ali zadevnimi izvedbenimi pravili glede interoperabilnosti ni mogoče zagotoviti v obdobju iz odstavka 1, zadevna država članica sporoči Komisiji podrobne informacije o bistvenih zahtevah in/ali izvedbenih pravilih glede interoperabilnosti, za katere je bila ugotovljena negotovost glede skladnosti.

Komisija se posvetuje z zadevnimi stranmi in nato sprejme odločitev po postopku iz člena 5(3) okvirne uredbe.

Člen 11

Razveljavitev

Direktivi 93/65/EGS in 97/15/ES ter uredbi (ES) št. 2082/2000 in 980/2002 se razveljavijo 20. oktobra 2005.

Člen 12

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 10. marca 2004

Za Evropski parlament

Predsednik

P. Cox

Za Svet

Predsednik

D. Roche

[1] UL C 103 E, 30.4.2002, str. 41.

[2] UL C 241, 7.10.2002, str. 24.

[3] UL C 278, 14.11.2002, str. 13.

[4] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 3. septembra 2002 (UL C 272 E, 13.11.2003, str. 325), Skupno stališče Sveta z dne 18. marca 2003 (UL C 129 E, 3.6.2003, str. 26) in Stališče Evropskega parlamenta z dne 3. julija 2003 (še ni objavljeno v Uradnem listu). Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. januarja 2004 in Sklep Sveta z dne 2. februarja 2004.

[5] UL L 96, 31.3.2004, str. 10.

[6] UL L 96, 31.3.2004, str. 20.

[7] UL C 136, 4.6.1985, str. 1.

[8] UL L 96, 31.3.2004, str. 1.

[9] UL L 220, 30.8.1993, str. 23.

[10] UL L 187, 29.7.1993, str. 52. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

[11] UL L 95, 10.4.1997, str. 16. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2082/2000 (UL L 254, 9.10.2000 str. 1).

[12] UL L 254, 9.10.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 980/2002 (UL L 150, 8.6.2002, str. 38).

[13] UL L 204, 21.7.1998, str. 37. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 98/48/ES (UL L 217, 5.8.1998, str. 18).

--------------------------------------------------

PRILOGA I

SEZNAM SISTEMOV ZA NAVIGACIJSKE SLUŽBE ZRAČNEGA PROMETA

Za namen te uredbe je EATMN razdeljen na osem sistemov.

1. Sistemi in postopki za upravljanje zračnega prostora.

2. Sistemi in postopki za upravljanje pretoka zračnega prometa.

3. Sistemi in postopki za službe zračnega prometa, zlasti sistemi za obdelovanje podatkov o letih, sistemi za obdelovanje nadzornih podatkov in sistemi vmesnikov človek-stroj.

4. Komunikacijski sistemi in postopki za komunikacije zemlja-zemlja, zrak-zemlja in zrak-zrak.

5. Navigacijski sistemi in postopki.

6. Nadzorni sistemi in postopki.

7. Sistemi in postopki za zagotavljanje letalskih informacij.

8. Sistemi in postopki za uporabo meteoroloških informacij.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

BISTVENE ZAHTEVE

Del A: Splošne zahteve

To so zahteve za celotno mrežo, ki se na splošno uporabljajo za vsak sistem iz Priloge I.

1. Nemoteno delovanje

Sistemi za upravljanje zračnega prometa in njihovi sestavni deli se načrtujejo, gradijo, vzdržujejo in upravljajo po ustreznih in veljavnih postopkih tako, da je zagotovljeno nemoteno delovanje EATMN ves čas in v vseh fazah leta. Nemoteno delovanje se lahko izrazi zlasti v obliki skupne uporabe informacij, vključno z ustreznimi informacijami o obratovalnem statusu, skupnem razumevanju informacij, primerljivo obdelavo in pripadajočimi postopki, ki omogočajo skupno operativno izvajanje, dogovorjeno za celotno EATMN ali za njene dele.

2. Podpora novim konceptom obratovanja

EATMN, njeni sistemi in njihovi sestavni deli na koordinirani podlagi podpirajo nove dogovorjene in veljavne koncepte obratovanja, ki izboljšujejo kakovost in učinkovitost navigacijskih služb zračnega prometa, zlasti kar zadeva varnost in zmogljivost.

Preučijo se zmogljivosti novih konceptov, kakršni so sodelovanje pri odločanju, večja avtomatizacija in alternativni načini prenosa odgovornosti v zvezi z razdvajanjem, ob upoštevanju tehnoloških novosti in njihove varne uvedbe, ko postanejo veljavni.

3. Varnost

Sistemi in operacije EATMN morajo dosegati dogovorjene visoke stopnje varnosti. Da bi to dosegli, se uvedejo dogovorjene metodologije obvladovanja varnosti in poročanja.

Kar zadeva ustrezne sisteme na tleh ali njihove dele, se te visoke stopnje varnosti povečajo z varnostnimi mrežami, ki morajo imeti dogovorjeno skupno učinkovitost.

Določi se usklajen niz varnostnih zahtev glede načrtovanja, uvajanja, vzdrževanja in upravljanja sistemov in njihovih sestavnih delov za normalne in poslabšane načine obratovanja, zato da se dosežejo dogovorjene varnostne stopnje za vse faze leta in za celotno EATMN.

Sistemi se načrtujejo, gradijo, vzdržujejo in upravljajo po ustreznih in veljavnih postopkih tako, da so naloge kontrolorjev združljive s človeškimi sposobnostmi za normalne in poslabšane načine obratovanja ter skladne z zahtevanimi varnostnimi stopnjami.

Sistemi se načrtujejo, gradijo, vzdržujejo in upravljajo po ustreznih in veljavnih postopkih tako, da v normalnem obratovalnem okolju ne pride do škodljivih posegov vanje.

4. Civilno-vojaška koordinacija

EATMN, njeni sistemi in njihovi sestavni deli podpirajo postopno izvajanje civilno-vojaške koordinacije do stopnje, potrebne za učinkovito upravljanje zračnega prostora in pretoka zračnega prometa ter varno in učinkovito uporabo zračnega prostora pri vseh uporabnikih, po konceptu fleksibilne uporabe zračnega prostora.

Da bi dosegli te cilje, EATMN, njeni sistemi in njihovi sestavni deli podpirajo pravočasno skupno uporabo točnih in doslednih informacij o vseh fazah leta med civilnimi in vojaškimi stranmi.

Upoštevati je treba nacionalne zahteve glede varnosti.

5. Okoljske omejitve

Sistemi in operacije EATMN morajo upoštevati potrebo po čim večjem zmanjšanju vpliva na okolje v skladu s pravnim redom Skupnosti.

6. Načela, ki veljajo za logično arhitekturo sistemov

Sistemi se načrtujejo in postopoma integrirajo, zato da se doseže koherentna in vedno bolj usklajena, razvojna in veljavna logična arhitektura v okviru EATMN.

7. Načela, ki veljajo za gradnjo sistemov

Sistemi se načrtujejo, gradijo in vzdržujejo na podlagi zdravih inženirskih načel, zlasti tistih v zvezi z modularnostjo, omogočanjem medsebojne zamenljivosti sestavnih delov, visoko stopnjo razpoložljivosti ter odvečnostjo in preskakovanjem napak kritičnih sestavnih delov.

Del B: Posebne zahteve

To so zahteve, ki so specifične za posamezni sistem in ki dopolnjujejo ali izpopolnjujejo splošne zahteve.

1. Sistemi in postopki za upravljanje zračnega prostora

1.1 Nemoteno delovanje

Informacije v zvezi s predtaktičnimi in taktičnimi vidiki razpoložljivosti zračnega prostora se zagotovijo vsem zainteresiranim strankam točno in pravočasno, zato da vsi uporabniki zračnega prostora lahko poskrbijo za učinkovito dodeljevanje in uporabo zračnega prostora. Pri tem je treba upoštevati nacionalne zahteve glede varnosti.

2. Sistemi in postopki za upravljanje pretoka zračnega prometa

2.1 Nemoteno delovanje

Sistemi in postopki za upravljanje pretoka zračnega prometa morajo podpirati skupno uporabo točnih, koherentnih in ustreznih strateških, predtaktičnih in taktičnih, kakor je ustrezno, podatkov o letu za vse njegove faze in omogočati dialog, zato da se doseže najboljša možna uporaba zračnega prostora.

3. Sistemi in postopki za službe zračnega prometa

3.1 Sistemi za obdelavo podatkov o letih

3.1.1 Nemoteno delovanje

Sistemi za obdelavo podatkov o letih morajo biti interoperabilni v smislu pravočasne skupne uporabe točnih in doslednih informacij ter skupnega operativnega razumevanja teh informacij za zagotovitev koherentnega in doslednega postopka načrtovanja in taktične koordinacije z učinkovito uporabo virov v vsej EATMN v vseh fazah leta.

Za zagotovitev varne, nemotene in hitre obdelave v vsej EATMN mora biti izvajanje obdelave podatkov o letih enakovredno in ustrezno za dano okolje (manevrska površina letališča, terminalno območje, na zračni poti) z znanimi prometnimi značilnostmi in obvladovano v skladu z dogovorjenim in veljavnim operativnim konceptom, zlasti kar zadeva točnost in dovoljene napake pri rezultatih obdelave.

3.1.2 Podpora novim konceptom obratovanja

Sistemi za obdelavo podatkov o letih morajo omogočati postopno uvajanje naprednih, dogovorjenih in veljavnih konceptov obratovanja za vse faze leta.

Značilnosti avtomatizacijsko intenzivnih orodij morajo biti take, da omogočajo koherentno in učinkovito predtaktično in taktično obdelavo informacij o letu v delih EATMN.

Sistemi v zraku in na tleh ter njihovi sestavni deli, ki podpirajo nove, dogovorjene in veljavne koncepte obratovanja, se načrtujejo, gradijo, vzdržujejo in upravljajo po ustreznih in veljavnih postopkih tako, da so interoperabilni v smislu pravočasne skupne uporabe točnih in doslednih informacij ter skupnega razumevanja tekočega in napovedanega obratovalnega položaja.

3.2 Sistemi za obdelavo nadzornih podatkov

3.2.1 Nemoteno delovanje

Sistemi za obdelavo nadzornih podatkov se načrtujejo, gradijo, vzdržujejo in upravljajo po ustreznih in veljavnih postopkih tako, da zagotavljajo potrebno učinkovitost in kakovost storitev v danem okolju (manevrska površina letališča, terminalno območje, na zračni poti) z znanimi prometnimi značilnostmi, zlasti glede točnosti in zanesljivosti izračunanih rezultatov, pravilnosti, integritete, razpoložljivosti, kontinuitete in pravočasnosti informacij na kontrolnem mestu.

Sistemi za obdelavo nadzornih podatkov morajo omogočati pravočasno skupno uporabo ustreznih, točnih, doslednih in koherentnih informacij za zagotovitev najboljšega možnega obratovanja v različnih delih EATMN.

3.2.2 Podpora novim konceptom obratovanja

Sistemi za obdelavo nadzornih podatkov morajo omogočati postopno razpoložljivost novih virov nadzornih informacij tako, da se izboljša splošna kakovost storitev.

3.3 Sistemi vmesnikov človek-stroj

3.3.1 Nemoteno delovanje

Vmesniki človek-stroj sistemov za upravljanje zračnega prometa na tleh se načrtujejo, gradijo, vzdržujejo in upravljajo po ustreznih in veljavnih postopkih tako, da celotnemu kontrolnemu osebju preskrbijo postopoma vedno bolj usklajeno delovno okolje, vključno s funkcijami in ergonomijo, ki zagotavlja doseganje zahtevanih rezultatov za dano okolje (manevrska površina letališča, terminalno območje, na zračni poti) z znanimi prometnimi značilnostmi.

3.3.2 Podpora novim konceptom obratovanja

Sistemi vmesnikov človek-stroj morajo omogočati postopno uvajanje novih, dogovorjenih in veljavnih konceptov obratovanja in povečano avtomatizacijo tako, da zagotavljajo združljivost nalog kontrolorjev s človeškimi sposobnostmi pri normalnem in poslabšanem načinu obratovanja.

4. Komunikacijski sistemi in postopki za komunikacije zemlja-zemlja, zrak-zemlja in zrak-zrak

4.1 Nemoteno delovanje

Komunikacijski sistemi se načrtujejo, gradijo, vzdržujejo in upravljajo po ustreznih in veljavnih postopkih tako, da se dosežejo zahtevani rezultati v danem obsegu zračnega prostora ali za specifično uporabo, zlasti glede časa obdelave komunikacij, integritete, razpoložljivosti in kontinuitete funkcije.

Komunikacijska mreža znotraj EATMN mora biti taka, da izpolnjuje zahteve po kakovosti storitev, pokrivanju in odvečnosti.

4.2 Podpora novim konceptom obratovanja

Komunikacijski sistemi morajo podpirati postopno uvajanje naprednih, dogovorjenih in veljavnih konceptov obratovanja za vse faze leta.

5. Navigacijski sistemi in postopki

5.1 Nemoteno delovanje

Navigacijski sistemi se načrtujejo, gradijo, vzdržujejo in upravljajo po ustreznih in veljavnih postopkih tako, da se doseže zahtevana horizontalna in vertikalna navigacijska učinkovitost, zlasti glede točnosti in funkcionalne zmogljivosti, za dano okolje (manevrska površina letališča, terminalno območje, na zračni poti) z znanimi prometnimi značilnostmi in obvladovano v skladu z dogovorjenim in veljavnim operativnim konceptom.

6. Nadzorni sistemi in postopki

6.1 Nemoteno delovanje

Nadzorni sistemi se načrtujejo, gradijo, vzdržujejo in upravljajo po ustreznih in veljavnih postopkih tako, da se dosežejo zahtevani rezultati za dano okolje (manevrska površina letališča, terminalno območje, na zračni poti) z znanimi prometnimi značilnostmi in obvladovano v skladu z dogovorjenim in veljavnim operativnim konceptom, zlasti glede točnosti, pokrivanja, razpona in kakovosti storitev.

Nadzorna mreža znotraj EATMN mora biti taka, da izpolnjuje zahteve po točnosti, pravočasnosti, pokrivanju in odvečnosti. Nadzorna mreža mora omogočati, da se nadzorni podatki souporabljajo za izboljšanje obratovanja v vsej EATMN.

7. Sistemi in postopki za zagotavljanje letalskih informacij

7.1 Nemoteno delovanje

Točne, pravočasne in dosledne letalske informacije se zagotovijo postopno v elektronski obliki na podlagi splošno dogovorjenega in standardiziranega niza podatkov.

Točne in dosledne letalske informacije, zlasti glede sestavnih delov ali sistemov v zraku in na tleh, se dajo na razpolago pravočasno.

7.2 Podpora novim konceptom obratovanja

Vedno bolj točne, popolne in osvežene letalske informacije se dajo na razpolago in uporabljajo pravočasno za podporo neprestanemu izboljševanju učinkovitosti uporabe zračnega prostora in letališč.

8. Sistemi in postopki za uporabo meteoroloških informacij

8.1 Nemoteno delovanje

Sistemi in postopki za uporabo meteoroloških informacij morajo izboljšati doslednost in pravočasnost njihovega posredovanja in kakovosti njihove predstavitve po dogovorjenem nizu podatkov.

8.2 Podpora novim konceptom obratovanja

Sistemi in postopki za uporabo meteoroloških informacij morajo izboljšati takojšnost njihove razpoložljivosti in hitrost, s katero se lahko uporabijo, za podporo neprestanemu izboljševanju učinkovitosti uporabe zračnega prostora in letališč.

--------------------------------------------------

PRILOGA III

SESTAVNI DELI

ES-izjava

- o skladnosti

- o primernosti za uporabo

1. Sestavni deli

Sestavni deli se identificirajo v izvedbenih pravilih glede interoperabilnosti v skladu z določbami člena 3 te uredbe.

2. Področje uporabe

ES-izjava zajema:

- ugotovitev skladnosti samostojno obravnavanega sestavnega dela samega po sebi z zahtevanimi specifikacijami Skupnosti ali

- ugotovitev/presojo primernosti za uporabo sestavnega dela, obravnavanega v njegovem okolju upravljanja zračnega prometa.

Pri postopkih ugotavljanja, ki jih izvajajo priglašeni organi v fazah načrtovanja in produkcije, se uporabljajo moduli, opredeljeni v Sklepu 93/465/EGS v skladu s pogoji iz zadevnih izvedbenih pravil glede interoperabilnosti.

3. Vsebina ES-izjave

ES-izjava o skladnosti ali primernosti za uporabo in priloženi dokumenti morajo biti opremljeni z datumom in podpisani.

Izjava mora biti napisana v istem jeziku kakor navodila in mora vsebovati naslednje:

- sklicno številko uredbe,

- ime in naslov proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika s sedežem v Skupnosti (navedite trgovsko ime in poln naslov ter pri pooblaščenem zastopniku navedite tudi trgovsko ime proizvajalca),

- opis sestavnega dela,

- opis postopka, po katerem je bila sestavljena izjava o skladnosti ali primernosti za uporabo (člen 5 te uredbe),

- vse zadevne določbe, ki jih sestavni del izpolnjuje, in zlasti pogoje za uporabo,

- če je ustrezno, ime in naslov priglašenega organa ali organov, vpletenih v postopek, ki je uporabljen glede skladnosti ali primernosti za uporabo, in datum potrdila o pregledu, skupaj, kjer je ustrezno, s trajanjem in pogoji veljavnosti potrdila,

- kjer je ustrezno, sklicne številke upoštevanih specifikacij Skupnosti,

- identifikacijo podpisnika, pooblaščenega, da se zaveže v imenu proizvajalca ali proizvajalčevega pooblaščenega zastopnika s sedežem v Skupnosti.

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

SISTEMI

ES-izjava o verifikaciji sistemov

Postopek verifikacije za sisteme

1. Vsebina ES-izjave o verifikaciji sistemov

ES-izjava o verifikaciji in priloženi dokumenti morajo biti opremljeni z datumom in podpisani. Izjava mora biti napisana v istem jeziku kakor tehnični spis in mora vsebovati naslednje:

- sklicno številko uredbe,

- ime in naslov izvajalca storitev navigacijskih služb zračnega prometa (trgovsko ime in poln naslov),

- kratek opis sistema,

- opis postopka, po katerem je bila sestavljena izjava o skladnosti sistema (člen 6 te uredbe),

- ime in naslov priglašenega organa, ki je opravil naloge v zvezi z verifikacijskim postopkom, če je ustrezno,

- sklicne številke dokumentov iz tehničnega spisa,

- kjer je ustrezno, sklicne številke specifikacij Skupnosti,

- vse zadevne začasne ali dokončne določbe, ki jih morajo izpolnjevati sistemi, in zlasti, kjer je ustrezno, morebitne operativne omejitve ali pogoje,

- če je začasna: trajanje veljavnosti ES-izjave,

- identifikacijo podpisnika.

2. Postopek verifikacije za sisteme

Verifikacija sistemov je postopek, v katerem izvajalec storitev navigacijskih služb zračnega prometa preveri in potrdi, da je sistem skladen s to uredbo in da lahko začne obratovati na podlagi te uredbe.

Sistem se preveri glede vsakega od naslednjih vidikov:

- splošni koncept,

- razvoj in integracija sistema, kar zlasti zajema sestavljanje sestavnih delov in splošne prilagoditve,

- integracija operativnega sistema,

- posebne določbe za vzdrževanje sistema, če je ustrezno.

Če zadevno izvedbeno pravilo glede interoperabilnosti zahteva udeležbo priglašenega organa, priglašeni organ po izvedbi nalog, za katere je odgovoren v skladu z zadevnim pravilom, sestavi potrdilo o skladnosti v zvezi z nalogami, ki jih je opravil. To potrdilo je namenjeno izvajalcu storitev navigacijskih služb zračnega prometa. Ta izvajalec nato sestavi ES-izjavo o verifikaciji, namenjeno nacionalnemu nadzornemu organu.

3. Tehnični spis

Tehnični spis, priložen ES-izjavi o verifikaciji, mora vsebovati vse potrebne dokumente v zvezi z značilnostmi sistema, vključno s pogoji in omejitvami uporabe, in dokumente, ki potrjujejo skladnost sestavnih delov, kjer je ustrezno.

Vsebovati mora vsaj naslednje dokumente:

- navedbo zadevnih delov tehničnih specifikacij, uporabljenih pri nabavi, ki zagotavljajo skladnost z ustreznimi izvedbenimi pravili glede interoperabilnosti in, kjer je ustrezno, specifikacijami Skupnosti,

- seznam sestavnih delov iz člena 3 te uredbe,

- izvode ES-izjave o skladnosti ali primernosti za uporabo, s katero morajo biti opremljeni zgoraj navedeni sestavni deli v skladu s členom 5 te uredbe, skupaj, kjer je ustrezno, z izvodom evidenc preskusov in pregledov, ki so jih opravili priglašeni organi,

- če je pri verifikaciji sistema(-ov) udeležen priglašeni organ, potrdilo, ki ga sam sopodpiše in ki potrjuje, da je sistem skladen s to uredbo, in navaja morebitne zadržke, ugotovljene med izvajanjem aktivnosti in ne umaknjene,

- če ni bil udeležen noben priglašeni organ, evidenco o preskusih in konfiguracijah postavitev, narejenih za zagotovitev skladnosti z bistvenimi zahtevami in zlasti zahtevami iz zadevnih izvedbenih pravil glede interoperabilnosti.

4. Predložitev

Tehnični spis je treba priložiti ES-izjavi o verifikaciji, ki jo izvajalec storitev navigacijskih služb zračnega prometa predloži nacionalnemu nadzornemu organu.

Izvajalec storitev mora hraniti izvod tehničnega spisa ves čas obratovalne dobe sistema. Poslati ga mora katerikoli drugi državi članici, ki to zahteva.

--------------------------------------------------

PRILOGA V

PRIGLAŠENI ORGANI

1. Organ, njegov direktor in osebje, odgovorno za opravljanje pregledov, se ne smejo neposredno ali kot pooblaščeni zastopniki vplesti v načrtovanje, proizvodnjo, trženje ali vzdrževanje sestavnih delov ali sistemov ali njihovo uporabo. To pa ne izključuje možnosti izmenjave tehničnih informacij med proizvajalcem ali konstruktorjem in tem organom.

2. Organ in osebje, odgovorno za preglede, morata opravljati preglede z največjo možno profesionalno integriteto in največjo možno tehnično usposobljenostjo ter ne smeta biti pod pritiskom ali deležna spodbud, zlasti finančne vrste, ki bi lahko vplivali na njuno presojo ali rezultate njunega inšpekcijskega dela, zlasti s strani oseb ali skupin oseb, na katere vplivajo rezultati njunih pregledov.

3. Organ mora zaposliti osebje in imeti sredstva, potrebna za primerno opravljanje tehničnih in administrativnih nalog v zvezi s pregledi; imeti mora tudi dostop do opreme, potrebne za izredne preglede.

4. Osebje, odgovorno za inšpekcijo, mora imeti:

- dobro tehnično in poklicno usposobljenost,

- zadovoljivo znanje o zahtevah inšpekcijskih pregledov, ki jih opravlja, in primerne izkušnje v zvezi s takimi operacijami,

- sposobnost, potrebno za sestavljanje izjav, evidenc in poročil za dokaz, da so bili inšpekcijski pregledi opravljeni.

5. Zajamčena mora biti nepristranskost inšpekcijskega osebja. Njihova nagrada ne sme biti odvisna od števila inšpekcijskih pregledov, ki jih opravijo, ali od rezultatov takih inšpekcij.

6. Organ mora skleniti zavarovanje odgovornosti, razen če njegovo odgovornost prevzame država članica v skladu z nacionalno zakonodajo ali če je država članica neposredno odgovorna za inšpekcijske preglede.

7. Osebje organa mora spoštovati poklicno molčečnost glede vseh informacij, pridobljenih pri opravljanju svojih nalog v skladu s to uredbo.

--------------------------------------------------