EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32004L0012

Direktiva 2004/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o spremembi Direktive 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži

OJ L 47, 18.2.2004, p. 26–32 (ES, DA, DE, EL, EN, FR, IT, NL, PT, FI, SV)
Special edition in Czech: Chapter 13 Volume 034 P. 3 - 8
Special edition in Estonian: Chapter 13 Volume 034 P. 3 - 8
Special edition in Latvian: Chapter 13 Volume 034 P. 3 - 8
Special edition in Lithuanian: Chapter 13 Volume 034 P. 3 - 8
Special edition in Hungarian Chapter 13 Volume 034 P. 3 - 8
Special edition in Maltese: Chapter 13 Volume 034 P. 3 - 8
Special edition in Polish: Chapter 13 Volume 034 P. 3 - 8
Special edition in Slovak: Chapter 13 Volume 034 P. 3 - 8
Special edition in Slovene: Chapter 13 Volume 034 P. 3 - 8
Special edition in Bulgarian: Chapter 13 Volume 043 P. 337 - 342
Special edition in Romanian: Chapter 13 Volume 043 P. 337 - 342
Special edition in Croatian: Chapter 13 Volume 065 P. 39 - 44

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2004/12/oj

32004L0012



Uradni list L 047 , 18/02/2004 str. 0026 - 0032


Direktiva 2004/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta

z dne 11. februarja 2004

o spremembi Direktive 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora [2],

skladno s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe, in glede na skupno besedilo, ki ga je odobril Spravni odbor dne 17. decembra 2003 [3],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Na podlagi Direktive 94/62/ES [4] mora Svet najkasneje šest mesecev pred koncem petletnega obdobja, ki se začne z dnem, do katerega bi se morala navedena direktiva prenesti v nacionalno zakonodajo, določiti ciljne deleže za naslednje petletno obdobje.

(2) Opredelitev pojma "embalaža", določeno v Direktivi 94/62/ES, bi bilo treba z uvedbo nekaterih meril in prilogo s ponazoritvenimi primeri dodatno razjasniti. Za doseganje visoko zastavljenih ciljnih deležev recikliranja je treba spodbujati razvoj inovativnih, okolju primernih in izvedljivih postopkov recikliranja. Priprava definicij za te metode recikliranja bi morala izhajati iz vrednotenja teh različnih metod.

(3) Pri ciljnih deležih recikliranja bi se za vsak posamezni odpadni material morali upoštevati ocena življenjskega cikla ter analiza stroškov in koristi, ki kažeta na jasno razliko v stroških in koristih recikliranja različnih embalažnih materialov, ter izboljšati skladnost notranjega trga glede recikliranja teh materialov.

(4) Zaradi zmanjšanja vpliva odpadne embalaže na okolje bi se morala njena predelava in recikliranje še povečati.

(5) Nekaterim državam članicam, ki jim je bilo zaradi posebnih okoliščin dovoljeno, da odložijo na poznejši čas datum, določen za doseganje ciljnih deležev predelave in recikliranja iz Direktive 94/62/ES, bi se moral odobriti nadaljnji, vendar omejeni, odlog.

(6) Evropski parlament, Svet in Komisija soglašajo glede potrebe po začasnih odstopanjih za države pristopnice glede ciljnih deležev te direktive. Odločitev o tem bi bilo treba sprejeti na podlagi zahtev držav pristopnic za odstopanja, ki naj načeloma ne bi trajala dlje kakor do leta 2012 za Ciper, Češko republiko, Estonijo, Madžarsko, Litvo, Slovaško in Slovenijo; 2013 za Malto; 2014 za Poljsko in 2015 za Latvijo.

(7) Ta sporazum bo pripravljen v skladu z ustreznim pravnim postopkom pred iztekom roka za prevzem te direktive.

(8) Za ravnanje z embalažo in odpadno embalažo morajo države članice vzpostaviti sisteme vračanja, zbiranja in predelave. Takšni sistemi naj bi bili odprti za sodelovanje vseh zainteresiranih strani in naj bi bili oblikovani tako, da ne pride do zapostavljanja uvoženih proizvodov ter trgovinskih ovir ali izkrivljanja konkurence, ter da se zagotovi največji možni obseg vračanja embalaže in odpadne embalaže, skladno s Pogodbo. Izogniti bi se bilo treba zapostavljanju materialov zaradi njihove teže. Vsi izvajalci v embalažni verigi bi morali prevzeti skupno odgovornost za zagotavljanje čim večjega zmanjšanja vpliva embalaže in odpadne embalaže v njunem celotnem življenjskem ciklusu na okolje.

(9) Za spremljanje izvajanja ciljev te direktive so potrebni letni podatki o embalaži in odpadni embalaži na ravni celotne Skupnosti, vključno s podatki o odpadkih, izvoženih za recikliranje in predelavo zunaj Skupnosti. Za to pa je potrebno usklajeno poročanje ter jasne smernice za dobavitelje podatkov.

(10) Komisija bi morala preveriti izvajanje te direktive ter poročati o njenem izvajanju in vplivu na okolje in notranji trg. V tem poročilu bi morala biti vključena vprašanja bistvenih zahtev, ukrepov za preprečevanje nastajanja odpadkov, morebitnega embalažnega indikatorja, načrtov za preprečevanje nastajanja odpadkov, ponovne uporabe, odgovornosti proizvajalcev in težkih kovin, kadar je to primerno, pa bi mu morali biti priloženi tudi predlogi za revizijo.

(11) Države članice bi morale spodbujati ustrezne kampanje za obveščanje in ozaveščanje potrošnikov ter druge preventivne instrumente.

(12) Poleg ciljev te direktive v zvezi z okoljem in notranjim trgom lahko recikliranje vpliva tudi na zagotavljanje delovnih mest, katerih število se je zmanjšalo na drugih družbenih področjih, ter tako prispeva k preprečevanju izključevanja.

(13) Ker ciljev predlaganega ukrepa, in sicer usklajevanje nacionalnih ciljnih deležev recikliranja odpadne embalaže, pri čemer se upoštevajo razmere v posamezni državi članici, in zagotavljanje dodatnih pojasnil o definicijah, države članice ne morejo doseči v zadostni meri ter se torej zaradi obsega delovanja lažje dosežejo na ravni Skupnosti, lahko Skupnost v skladu z načelom subsidiarnosti, določenim v členu 5 Pogodbe, sprejme ukrepe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tega, kar je potrebno za dosego navedenih ciljev.

(14) Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, bi bilo treba sprejeti v skladu z Odločbo Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil [5].

(15) Direktivo 94/62/ES bi bilo torej treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA TO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva 94/62/ES se spremeni, kot sledi:

1. točki 1 člena 3 se dodajo naslednji pododstavki:

"Opredelitev pojma "embalaža" temelji tudi na spodaj navedenih merilih. Predmeti, navedeni v prilogi I, so primeri, ki ponazarjajo uporabo teh meril.

(i) Šteje se, da so predmeti embalaža, če ustrezajo zgoraj navedeni opredelitvi pojma, ne da bi to posegalo v druge morebitne funkcije embalaže, razen če je predmet sestavni del proizvoda in je potreben za to, da vsebuje, podpira ali ohranja navedeni proizvod njegovo celotno življenjsko dobo ter je namenjeno, da se vsi elementi uporabijo, potrošijo ali odstranijo skupaj.

(ii) Šteje se, da so predmeti, ki so oblikovani in namenjeni za polnjenje na prodajnem mestu, ter "odstranljivi" predmeti, ki so prodani, napolnjeni ali oblikovani in namenjeni za polnjenje na prodajnem mestu, embalaža, pod pogojem, da imajo funkcijo embalaže.

(iii) Šteje se, da so sestavine embalaže in dodatni elementi, vključeni v embalažo, del embalaže, v katero so vključeni. Šteje se, da so dodatni elementi, ki so neposredno obešeni ali pritrjeni na proizvod in ki opravljajo funkcijo embalaže, embalaža, razen če so sestavni del tega proizvoda ter je namen, da se vsi elementi potrošijo ali odstranijo skupaj.

Komisija, če je to primerno, v skladu s postopkom iz člena 21 preveri ter po potrebi popravi ponazoritvene primere za opredelitev pojma embalaža iz Priloge I. Prednostno se obravnavajo naslednji predmeti: škatle za zgoščenke in videokasete, cvetlični lončki, cevi in valji, okrog katerih je navit upogljiv material, podlaga samolepilnih etiket in ovojni papir."

2. Člen 4 se nadomesti z naslednjim besedilom:

"Člen 4

Preprečevanje

1. Države članice zagotovijo, da se poleg ukrepov za preprečevanje nastanka odpadne embalaže, sprejetih v skladu s členom 9, izvajajo tudi drugi preventivni ukrepi.

Ti drugi ukrepi so lahko nacionalni programi, projekti za uvajanje odgovornosti proizvajalca za zmanjševanje vplivov embalaže na okolje ali podobne akcije, ki se po potrebi sprejmejo po posvetovanju z gospodarskimi subjekti, in so zasnovane za zbiranje in izkoriščanje številnih pobud, sproženih v državah članicah za namene preprečevanja. Ti ukrepi so skladni s cilji te direktive, kakor so opredeljeni v členu 1(1).

2. Komisija pomaga pospeševati preprečevanje tako, da skladno s členom 10 spodbuja razvoj ustreznih evropskih standardov. Namen standardov je v skladu s členoma 9 in 10 zmanjšati vpliv embalaže na okolje.

3. Komisija po potrebi predstavi predloge, s katerimi se krepi in dopolnjuje izvajanje bistvenih zahtev, ter zagotavlja, da se nova embalaža da v promet le, če je proizvajalec sprejel vse potrebne ukrepe za zmanjšanje njenega vpliva na okolje, ne da bi pri tem ogrožal osnovne funkcije embalaže."

3. Člen 6 se nadomesti z naslednjim besedilom:

"Člen 6

Predelava in recikliranje

1. Za skladnost s cilji te direktive države članice storijo vse potrebno, da dosežejo naslednje ciljne deleže, ki vključujejo njihovo celotno ozemlje:

(a) najpozneje do 30. junija 2001 se bo predelalo ali sežgalo v sežigalnicah odpadkov z izrabo energije najmanj 50 masnih % in največ 65 masnih % odpadne embalaže;

(b) najpozneje do 31. decembra 2008 se bo predelalo ali sežgalo v sežigalnicah odpadkov z izrabo energije najmanj 60 masnih % odpadne embalaže;

(c) najkasneje do 30. junija 2001 se bo recikliralo najmanj 25 masnih % in največ 45 masnih % vseh embalažnih materialov, vsebovanih v odpadni embalaži, pri čemer bo masni delež vsakega embalažnega materiala najmanj 15 %;

(d) najkasneje do 31. decembra 2008 se bo recikliralo najmanj 55 masnih % in največ 80 masnih % odpadne embalaže;

(e) najkasneje 31. decembra 2008 se bodo za materiale, vsebovane v odpadni embalaži, dosegli naslednji minimalni ciljni deleži recikliranja:

(i) 60 masnih % za steklo;

(ii) 60 masnih % za papir in karton;

(iii) 50 masnih % za kovine;

(iv) 22,5 masnih % za plastiko, pri čemer se upošteva le material, ki se reciklira nazaj v plastiko;

(v) 15 masnih % za les.

2. Šteje se, da odpadna embalaža, izvožena iz Skupnosti v skladu z uredbama Sveta (EGS) št. 259/93 [6] in (ES) št. 1420/1999 [7] ter Uredbo Komisije (ES) št. 1547/1999 [8], izpolnjuje obveznosti in ciljne deleže iz odstavka 1 le, če obstajajo trdni dokazi, da je predelava in/ali recikliranje potekalo pod pogoji, ki so na splošno enakovredni pogojem, ki jih v zvezi s tem predpisuje zakonodaja Skupnosti.

3. Države članice po potrebi pospešujejo energetsko predelavo, kadar je ta zaradi okoljskih razlogov ter razmerja stroškov in koristi primernejša od recikliranja materiala. To bi bilo mogoče izvesti z upoštevanjem zadostne razlike med nacionalnimi ciljnimi deleži recikliranja in predelave.

4. Države članice po potrebi pospešujejo uporabo materialov, pridobljenih iz reciklirane odpadne embalaže, za izdelavo embalaže in drugih proizvodov, tako da:

(a) izboljšujejo tržne pogoje za takšne materiale;

(b) preverjajo veljavne predpise, ki preprečujejo uporabo navedenih materialov.

5. Najkasneje 31. decembra 2007 Evropski parlament in Svet s kvalificirano večino in na predlog Komisije določita ciljne deleže za tretje petletno obdobje od 2009 do 2014 na podlagi praktičnih izkušenj, pridobljenih v državah članicah pri uresničevanju ciljnih deležev, določenih v odstavku 1, ter ugotovitev znanstvenega raziskovanja in metod vrednotenja, kakor sta ocena življenjskega cikla in analiza stroškov in koristi.

Ta postopek se nato ponavlja vsakih pet let.

6. Ukrepe in ciljne deleže iz odstavka 1 države članice objavijo in z njimi seznanijo širšo javnost in gospodarske subjekte.

7. Grčija, Irska in Portugalska se lahko zaradi posebnih razmer, t. j. velikega števila majhnih otokov, podeželskih in gorskih območij ter trenutne nizke stopnje porabe embalaže, odločijo:

(a) da bodo najpozneje do 30. junija 2001 dosegale nižje ciljne deleže, kakor so določeni v odstavkih 1(a) in (c), vendar bodo dosegale vsaj 25 % glede predelave ali recikliranja v sežigalnicah odpadkov z izrabo energije;

(b) da bodo hkrati odložile doseganje ciljnih deležev iz odstavkov 1(a) in (c) na poznejši rok, vendar ne dlje kakor do 31. decembra 2005;

(c) da bodo odložile doseganje ciljnih deležev iz odstavkov 1(b), (d) in (e) do datuma po lastni izbiri, vendar ne dlje kakor do 31. decembra 2011.

8. Komisija takoj ko je mogoče in najpozneje 30. junija 2005 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o napredku pri izvajanju te direktive ter o njenem vplivu na okolje in delovanje notranjega trga. V poročilu so upoštevane posebne razmere v posamezni državi članici. Vanj so vključeni:

(a) ocena učinkovitosti, izvajanja in uresničevanja bistvenih zahtev;

(b) dodatni preventivni ukrepi za čim večje zmanjševanje vpliva embalaže na okolje, ne da se pri tem ogrozijo njene osnovne funkcije;

(c) morebitna priprava okoljskega embalažnega indikatorja, s katerim bi bilo preprečevanje nastajanja odpadne embalaže lažje in učinkovitejše;

(d) načrti za preprečevanje nastajanja odpadne embalaže;

(e) spodbude za ponovno uporabo ter zlasti primerjava stroškov in koristi ponovne uporabe v primerjavi z recikliranjem;

(f) odgovornost proizvajalca, vključno s finančnimi vidiki;

(g) prizadevanja za dodatno zmanjšanje in, če je primerno, dokončno opustitev težkih kovin in drugih nevarnih snovi v embalaži do 2010.

Kadar je to primerno, so temu poročilu priloženi predlogi za revizijo ustreznih določb te direktive, razen če so bili taki predlogi že predstavljeni.

9. V tem poročilu so obravnavana vprašanja iz odstavka 8 ter druge pomembne zadeve v okviru različnih elementov Šestega okoljskega akcijskega programa, zlasti pa tematska strategija recikliranja in tematska strategija trajnostne rabe virov.

Komisija in države članice po potrebi spodbujajo študije in pilotske projekte v zvezi s točkami 8(b), (c), (d), (e) in (f) ter druge preventivne instrumente.

10. Državam članicam, ki so ali bodo pripravile programe, ki presegajo najvišje ciljne deleže iz odstavka 1, ter v ta namen zagotovijo ustrezne zmogljivosti za recikliranje in predelavo, se dovoli, da te ciljne deleže uresničujejo zaradi visoke stopnje varovanja okolja, pod pogojem, da se s temi ukrepi ne izkrivlja notranji trg in se drugih držav članic ne ovira, da bi ravnale v skladu s to direktivo. Države članice o takih ukrepih obvestijo Komisijo. Komisija potrdi te ukrepe, ko v sodelovanju z državami članicami preveri, da so skladni z zgoraj navedenimi preudarki ter da ne predstavljajo sredstev samovoljne diskriminacije ali prikrite omejitve trgovine med državami članicami."

4. Člen 8(2) se nadomesti z naslednjim:

"2. Za lažje zbiranje, ponovno uporabo in predelavo, vključno z recikliranjem, je za prepoznavanje in razvrščanje v zadevni gospodarski panogi na embalaži navedena vrsta uporabljenega(-ih) embalažnega(-ih) materiala(-ov) na podlagi Odločbe Komisije 97/129/ES [9]."

5. Členu 13 se doda naslednji odstavek:

"Države članice prav tako spodbujajo kampanje za obveščanje in ozaveščanje potrošnikov."

6. Člen 19 se nadomesti z naslednjim besedilom:

"Člen 19

Prilagajanje znanstvenemu in tehničnemu napredku

Spremembe, potrebne za prilagoditev sistema prepoznavanja znanstvenemu in tehničnemu napredku (iz člena 8(2) in zadnje alinee drugega pododstavka člena 10), oblike preglednic, ki se nanašajo na sistem zbirke podatkov (iz člena 12(3) in Priloge III) ter ponazoritveni primeri za opredelitev pojma embalaže (iz Priloge I) se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 21(2)."

7. Člen 20(1) se nadomesti z naslednjim:

"1. Komisija skladno s postopkom iz člena 21 določi tehnične ukrepe, potrebne za reševanje vseh težav pri uporabi določb te direktive, zlasti v povezavi z inertnimi embalažnimi materiali, danimi v promet v Evropski uniji v zelo majhnih količinah (približno 0,1 masnega %), primarno embalažo za medicinske pripomočke in farmacevtske proizvode, manjšo embalažo in razkošno embalažo."

8. Člen 21 se nadomesti z naslednjim besedilom:

"Člen 21

Postopek odbora

1. Komisiji pomaga odbor.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES [10] ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

3. Odbor sprejme svoj poslovnik."

9. V členu 22 se vstavi naslednji odstavek:

"3a. Pod pogojem, da se dosežejo cilji, določeni v členu 6, lahko države članice določbe člena 7 prenesejo s sporazumi med pristojnimi organi in zadevnimi gospodarskimi sektorji.

Taki sporazumi izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a) so izvršljivi;

(b) določajo cilje z ustreznimi roki;

(c) se objavijo v nacionalnih uradnih listih ali v uradnem dokumentu, ki je enako dostopen javnosti, in se pošljejo Komisiji;

(d) doseženi rezultati se redno spremljajo, o njih se redno poroča pristojnim organom in Komisiji ter so na voljo javnosti pod pogoji, določenimi v sporazumu;

(e) pristojni organi zagotovijo, da se napredek, dosežen v okviru sporazuma, preverja;

(f) pri neskladnostih s sporazumom države članice izvajajo ustrezne določbe te direktive z zakonskimi, podzakonskimi ali upravnimi ukrepi."

10. Priloga I se nadomesti s prilogo iz Priloge k tej direktivi.

Člen 2

Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 18. avgusta 2005. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Države članice določijo način tega sklicevanja.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 11. februarja 2004

Za Evropski parlament

Predsednik

P. Cox

Za Svet

Predsednik

M. McDowell

[1] UL C 103 E, 30.4.2002, str. 17.

[2] UL C 221, 17.9.2002, str. 31.

[3] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 3. septembra 2002 (UL C 272 E, 13.11.2003, str. 287), Skupno stališče Sveta z dne 6. marca 2003 (UL C 107 E, 6.5.2003, str. 17), Stališče Evropskega parlamenta z dne 2. julija 2003 (še neobjavljeno v Uradnem listu). Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. januarja 2004 in Odločba Sveta z dne 26. januarja 2004.

[4] UL L 365, 31.12.1994, str. 10. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

[5] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[6] UL L 30, 6.2.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2557/2001 (UL L 349, 31.12.2001, str. 1).

[7] UL L 166, 1.7.1999, str. 6. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2118/2003 (UL L 318, 3.12.2003, str. 5).

[8] UL L 185, 17.7.1999, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2118/2003.

[9] UL L 50, 20.2.1997, str. 28.

[10] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

--------------------------------------------------

PRILOGA

"

PRILOGA I

PONAZORITVENI PRIMERI ZA MERILA IZ ČLENA 3(1)

Ponazoritveni primeri za merilo (i)

Embalaža

Škatle za slaščice

Ovitek škatle za zgoščenko iz folije

Predmeti, ki niso embalaža

Cvetlični lončki, v katerih rastline ostanejo celo življenjsko dobo

Škatle za orodje

Čajne filter vrečke

Voščeni ovoj za sir

Ovitki klobas

Ponazoritveni primeri za merilo (ii)

Embalaža, če je oblikovana in namenjena za polnjenje na prodajnem mestu

Papirnate ali plastične vrečke

Krožniki in kozarci za enkratno uporabo

Folija za hrano

Vrečke za sendviče

Aluminijasta folija

Predmeti, ki niso embalaža

Mešalnik

Pribor za enkratno uporabo

Ponazoritveni primeri za merilo (iii)

Embalaža

Etikete, obešene neposredno na proizvod ali nanj pritrjene

Del embalaže

Krtačka maskare, ki je del pokrovčka posodice

Nalepke, pritrjene na drugo embalažo

Sponke

Obojke iz plastičnih mas

Merilna posodica, ki je del pokrova embalaže za detergente.

"

--------------------------------------------------

Top