32001L0017

Direktiva 2001/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta

z dne 19. marca 2001

o reorganizaciji in prenehanju zavarovalnic

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA -

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 47(2) in 55 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2],

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe [3],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Prva Direktiva Sveta 73/239/EGS z dne 24. julija 1973 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja razen življenjskega zavarovanja [4], kot je dopolnjena z Direktivo 92/49/EGS [5], in prva Direktiva Sveta 79/267/EGS z dne 5. marca 1979 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega življenjskega zavarovanja [6], kot jo dopolnjuje Direktiva 92/96/EGS [7], predvidevata enotno dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalnic, ki ga odobri nadzorni organ matične države članice. To enotno dovoljenje omogoča zavarovalnici, da opravlja svoje dejavnosti v Skupnosti v okviru pravice do ustanavljanja oziroma svobode opravljanja storitev brez dodatnega dovoljenja države članice gostiteljice in samo pod nadzorom varnega in skrbnega poslovanja nadzornih organov matične države članice.

(2) Zavarovalne direktive, ki za področje Skupnosti za zavarovalnice določajo enotno dovoljenje, ne vključujejo usklajevalnih predpisov v primeru postopka prenehanja zavarovalnice. Zavarovalnice in druge finančne institucije so izrecno izločene iz področja veljavnosti Uredbe Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih insolventnosti [8]. V interesu pravilnega delovanja notranjega trga in zaščite upnikov je, da se na ravni Skupnosti oblikujejo usklajena pravila za postopke prenehanja zavarovalnic.

(3) Usklajevalne predpise je treba oblikovati, da se zagotovi, da so reorganizacijski ukrepi, ki jih sprejme pristojni organ države članice z namenom ohranitve ali obnovitve finančne trdnosti zavarovalnic in v največji možni meri preprečitve položaja za prenehanje zavarovalnice, popolnoma učinkoviti na celotnem območju Skupnosti. Reorganizacijski ukrepi, ki so zajeti v tej direktivi, so tisti, ki vplivajo na predhodne pravice strank, razen zavarovalnice same. Ukrepi, ki so predvideni v členu 20 Direktive 73/239/EGS in členu 24 Direktive 79/267/EGS, morajo biti vključeni v področje uporabe te direktive, če so v skladu s pogoji, ki jih vsebuje opredelitev reorganizacijskih ukrepov.

(4) Ta direktiva se uporablja na območju Skupnosti, vpliva pa na zavarovalnice, kot je opredeljeno v direktivah 73/239/EGS in 79/267/EGS, s sedežem v Skupnosti, podružnice tistih zavarovalnic Skupnosti s sedežem v tretjih državah in upnike, ki so rezidenti v Skupnosti. Ta direktiva ne ureja vpliva reorganizacijskih ukrepov in postopkov prenehanja v razmerju do tretjih držav.

(5) Ta direktiva ureja postopke prenehanja, ne glede na to, ali temeljijo na insolventnosti, ali so prostovoljni ali obvezni. Uporablja se za kolektivne postopke, kakor so opredeljeni v predpisih matične države članice v skladu s členom 9, pri čemer je vključeno vnovčenje sredstev zavarovalnice in porazdelitev iztržka. Tudi postopek prenehanja, ki, ne da bi temeljil na insolventnosti, vključuje za plačilo zavarovalnih zahtevkov prednostni red v skladu s členom 10, mora biti vključen v področje uporabe te direktive. Zahtevki zaposlenih v zavarovalnici, ki izhajajo iz pogodb o zaposlitvi in zaposlitvenih razmerij, morajo biti taki, da se lahko vnesejo v nacionalni jamstveni program za plače; taki vnosni zahtevki bi morali imeti korist od obravnavanja določenega s predpisi matične države članice (lex concursus) v skladu z načeli te direktive. Določbe te direktive se primerno uporabljajo za različne primere postopkov prenehanja.

(6) Sprejetje reorganizacijskih ukrepov ne izključuje začetka postopka prenehanja. Postopki prenehanja se lahko začnejo v odsotnosti ali po sprejetju reorganizacijskih ukrepov in se lahko zaključijo s poravnavo ali drugimi podobnimi ukrepi, vključno z reorganizacijskimi.

(7) Opredelitev podružnice mora, v skladu z obstoječimi načeli insolventnosti, upoštevati enojno pravno osebnost zavarovalnice. Predpisi matične države članice morajo določiti način obravnavanja sredstev in obveznosti neodvisnih oseb s stalnim pooblastilom, da delujejo kot zastopniki zavarovalnice, v postopku prenehanja zavarovalnice.

(8) Razlikovati je treba med pristojnimi organi za namene reorganizacijskih ukrepov in postopkov prenehanja in organi za zavarovalni nadzor. Pristojni organi so lahko upravni ali sodni, odvisno od predpisov države članice. Ta direktiva nima namena usklajevati nacionalnih predpisov glede delitve pristojnosti med temi organi.

(9) Ta direktiva nima namena usklajevati nacionalne zakonodaje glede reorganizacijskih ukrepov in postopkov prenehanja, ampak je njen namen zagotoviti vzajemno priznavanje reorganizacijskih ukrepov držav članic in predpisov, ki urejajo prenehanje zavarovalnic ter potrebno sodelovanje. Tako vzajemno priznavanje se v tej direktivi izvaja preko načel enotnosti, univerzalnosti, usklajevanja, javnosti, enakovrednega obravnavanja in zaščite zavarovalnih upnikov.

(10) Samo pristojni organi matične države članice morajo imeti pooblastilo, da sprejemajo sklepe o postopkih prenehanja zavarovalnic (načelo enotnosti). Ti postopki morajo imeti vpliv na celotnem območju Skupnosti in jih morajo priznavati vse države članice. Praviloma se vsa sredstva in obveznosti zavarovalnice upoštevajo v postopkih prenehanja (načelo univerzalnosti).

(11) Predpisi matične države članice urejajo sklepe o prenehanju zavarovalnic, same postopke prenehanja in njihove učinke, tako vsebinske kot postopkovne, na osebe in pravne odnose razen tam, kjer ta direktiva predvideva drugače. Zato morajo vse pogoje za začetek, izvajanje in zaključek postopkov prenehanja na splošno urejati predpisi matične države članice. Zaradi lažje uporabe mora ta direktiva vključiti seznam vidikov, ki ni zaključen, za katere zlasti velja splošno pravilo predpisov matične države članice.

(12) Pristojni organi matične države članice in organi vseh drugih držav članic morajo biti nujno obveščeni o začetku postopka prenehanja (načelo usklajevanja).

(13) Izredno pomembno je, da so v postopku prenehanja zaščiteni zavarovanci, zavarovalci, upravičenci in oškodovanci, ki imajo pravico do neposredne tožbe proti zavarovalnici zaradi odškodninskega zahtevka, ki izhaja iz zavarovalnih poslov. Taka zaščita ne sme vključevati zahtevkov, ki ne izhajajo iz obveznosti iz zavarovalnih pogodb ali zavarovalnih poslov, ampak iz civilnopravne odgovornosti, ki jo povzroči zastopnik v pogajanjih za katera, v skladu s predpisi, ki veljajo za zavarovalno pogodbo ali posel, zastopnik sam ni odgovoren v skladu s tako zavarovalno pogodbo ali poslom. Z namenom dosege tega cilja morajo države članice zagotoviti posebno obravnavanje zavarovalnih upnikov v skladu z eno ali dvema izbirnima metodama predvidenima s to direktivo. Države članice lahko izbirajo med tem, da dajo zavarovalnim zahtevkom absolutno prednostno razvrstitev pred vsemi drugimi zahtevki v zvezi s sredstvi, ki predstavljajo zavarovalno-tehnične rezervacije, ali da dajo zavarovalnim zahtevkom posebno razvrstitev, pred katero so lahko samo zahtevki o plačah, socialnem varstvu, davkih in "stvarnih" pravicah nad celotnim premoženjem zavarovalnice. Nobena od obeh metod, ki sta predvideni v tej direktivi, ne ovira države članice, da bi zavarovalne zahtevke razvrstila v različne kategorije.

(14) Ta direktiva mora zagotoviti ustrezno ravnotežje med zaščito zavarovalnih upnikov in drugimi privilegiranimi upniki zaščitenimi s predpisi države članice, in ne uskladiti različne sisteme privilegiranih upnikov, ki obstajajo v državah članicah.

(15) Obe izbirni metodi za obravnavanje zavarovalnih zahtevkov se štejeta kot vsebinsko enakovredni. Prva metoda zagotavlja odvzem sredstev, ki predstavljajo zavarovalno-tehnične rezervacije za zavarovalne zahtevke, druga metoda zagotavlja zavarovalnim zahtevkom položaj pri razvrščanju upnikov, ki ne vpliva samo na sredstva, ki predstavljajo zavarovalno-tehnične rezervacije, ampak na vsa sredstva zavarovalnice.

(16) Države članice, ki zaradi zaščite zavarovalnih upnikov izberejo metodo, ki daje zavarovalnim zahtevkom absolutno prednostno razvrstitev glede sredstev, ki predstavljajo zavarovalno-tehnične rezervacije, morajo od zavarovalnic zahtevati, da vzpostavijo in ažurirajo poseben register takih sredstev. Tak register je uporaben instrument pri identifikaciji sredstev, katerih se tičejo taki zahtevki.

(17) Z namenom okrepitve enakosti obeh metod obravnavanja zavarovalnih zahtevkov mora ta direktiva obvezati države članice, ki uporabljajo metodo določeno v členu 10(1)(b), da od vsake zavarovalnice zahteva, da predstavlja, v vsakem trenutku in neodvisno od možnega prenehanja, zahtevke, ki imajo lahko v skladu s to metodo prednostno razvrstitev pred zavarovalnimi zahtevki in ki so vpisani v računovodskih izkazih zavarovalnice, s sredstvi, ki po veljavnih zavarovalnih direktivah lahko predstavljajo zavarovalno-tehnične rezervacije.

(18) Matična država članica mora biti sposobna predvideti, da, kjer so bile pravice zavarovalnih upnikov vnešene v jamstveni program, ki je ustanovljen v taki matični državi članici, zahtevki po tem programu niso vključeni v obravnavanje zavarovalnih zahtevkov na podlagi te direktive.

(19) Začetek postopka prenehanja mora vključevati odvzem dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov danih zavarovalnici, razen če tako dovoljenje ni bilo že prej odvzeto.

(20) Sklep o začetku postopka prenehanja, ki ima lahko vpliv na celotnem območju Skupnosti v skladu z načelom uni verzalnosti, mora biti v Skupnosti ustrezno objavljen. Zaradi zaščite zainteresiranih strank mora biti sklep objavljen v skladu s postopki matične države članice in v Uradnem listu Evropskih skupnosti in nadalje na vse druge načine, za katere se odločijo nadzorni organi drugih držav članic na svojih ozemljih. Poleg objave sklepa je treba znane upnike, ki so rezidenti Skupnosti, posamezno obvestiti o sklepu in ta informacija mora vsebovati vsaj elemente, ki so določeni v tej direktivi. Upravitelj postopka prenehanja upnike tudi redno obvešča o napredovanju postopka prenehanja.

(21) Upniki morajo imeti pravico, da vložijo zahtevke ali predložijo pisne pripombe v postopku prenehanja. Zahtevke upnikov, ki so rezidenti države članice, ki ni matična država članica, je treba obravnavati na isti način kot enakovredne zahtevke v matični državi članici brez diskriminacije na podlagi državljanstva ali prebivališča (načelo enakovrednega obravnavanja).

(22) Ta direktiva uporablja za reorganizacijske ukrepe, ki jih sprejme pristojni organ države članice, načela, ki so podobna načelom predvidenim za postopek prenehanja. Objava takih reorganizacijskih ukrepov mora biti omejena na primer, v katerem je možna pritožba strank v matični državi članici, ki niso zavarovalnica sama. Ko reorganizacijski ukrepi vplivajo izključno na pravice delničarjev, članov ali zaposlenih v zavarovalnici, ki se štejejo v tej vlogi, morajo pristojni organi določiti način obveščanja prizadetih strank v skladu z ustreznimi predpisi.

(23) Ta direktiva predvideva usklajevalne predpise za določitev prava, ki se uporablja za reorganizacijske ukrepe in postopke prenehanja zavarovalnic. Namen te direktive ni oblikovanje pravil zasebnega mednarodnega prava, ki določa pravo, ki se uporablja za pogodbe in druga pravna razmerja. Zlasti cilj te direktive ni urejanje predpisov, ki se uporabljajo za določanje obstoja pogodbe, pravic in obveznosti strank in vrednotenje dolgov.

(24) Splošno pravilo te direktive, v skladu s katerim reorganizacijske ukrepe in postopke prenehanja ureja zakonodaja matične države članice, mora imeti vrsto izjem, da se zaščitijo pričakovane pravice in varnost določenih transakcij v državah članicah, ki niso matične države članice. Take izjeme morajo pokrivati vplive takihreorganizacijskih ukrepov ali postopkov prenehanja na nekatere pogodbe in pravice, stvarne pravice tretjih oseb, pridržke pravic, pobote, urejene trge, škodljiva dejanja, kupce, ki so tretje osebe, in tekoče pravde.

(25) Izjema glede vplivov reorganizacijskih ukrepov in postopkov prenehanja na nekatere pogodbe in pravice, predvidene v členu 19, mora biti omejena na vplive, ki so tam našteti in ne sme vključevati nobenih drugih zadev povezanih z reorganizacijskimi ukrepi in postopki prenehanja, kot so vlaganje, preverjanje, sprejemanje in razvrščanje zahtevkov glede takih pogodb in pravic, ki jih urejajo predpisi matične države članice.

(26) Vplive reorganizacijskih ukrepov ali postopkov prenehanja na tekoči pravdni postopek urejajo predpisi držav članic, v katerih poteka pravdni postopek, ki zadeva sredstvo ali pravico, ki je bila zavarovalnici odvzeta kot izjema uporabe predpisov matične države članice. Vplive takih ukrepov in postopkov na posamezna izvršilna dejanja, ki izhajajo iz teh pravdnih postopkov, urejajo predpisi matičnih držav članic v skladu s splošnim pravilom te direktive.

(27) Vse osebe, ki morajo prejeti ali objavljati informacije, povezane s postopki poročanja, predvidenimi v tej direktivi, so zavezane k varovanju poslovne skrivnosti na isti način, kot je opredeljena v členu 16 Direktive 92/49/EGS in členu 15 Direktive 92/96/EGS, z izjemo sodnega organa, za katerega veljajo nacionalni predpisi.

(28) Samo za namen uporabe določb te direktive za reorganizacijske ukrepe in postopke prenehanja, ki zadevajo podružnice zavarovalnice s sedežem v tretji državi, ki se nahajajo v Skupnosti, se matična država članica opredeli kot država članica, v kateri se nahaja podružnica in nadzorni organi ter pristojni organi kot organi te države članice.

(29) Kjer so podružnice zavarovalnice, katere sedež je izven Skupnosti, v več kot eni državi članici, se vsaka podružnica obravnava neodvisno glede uporabe te direktive. V tem primeru si morajo pristojni organi, nadzorni organi, upravitelji in upravitelji prenehanja prizadevati za usklajevanje njihovih dejanj –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

NASLOV I

PODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE

Člen 1

Področje uporabe

1. Ta direktiva se uporablja za reorganizacijske ukrepe in postopke prenehanja zavarovalnic.

2. Ta direktiva se uporablja tudi v smislu člena 30 za reorganizacijske ukrepe in postopke prenehanja podružnic zavarovalnic na ozemlju Skupnosti, ki imajo sedež izven Skupnosti.

Člen 2

Opredelitve

V tej direktivi:

"zavarovalnica" pomeni podjetje, ki je prejelo uradno dovoljenje v skladu s členom 6 Direktive 73/239/EGS ali členom 6 Direktive 79/267/EGS;

"podružnica" pomeni stalno prisotnost zavarovalnice na ozemlju države članice, ki ni matična država članica in opravlja zavarovalne posle;

"reorganizacijski ukrepi" pomenijo ukrepe, ki vključujejo dejavnosti upravnih ali sodnih organov z namenom ohranjanja ali povrnitve finančnega položaja zavarovalnice in ki vplivajo na predhodne pravice strank, razen te zavarovalnice, pri čemer se vključi, vendar ne omeji na ukrepe z možnostjo začasne ustavitve plačil, odložitev izvršitve ukrepov ali zmanjšanje zahtevkov;

"postopek prenehanja" pomeni kolektivni postopek, ki vključuje vnovčenje sredstev zavarovalnice in ustrezno porazdelitev donosa med upnike, delničarje ali člane, ki mora vključevati dejavnosti upravnih ali sodnih organov države članice, tudi če se kolektivni postopki zaključijo s poravnavo ali drugim podobnim ukrepom, ne glede na to, ali ti postopki temeljijo na insolventnosti, ali so prostovoljni ali obvezni;

"matična država članica" pomeni državo članico, v kateri je zavarovalnica prejela uradno dovoljenje v skladu s členom 6 Direktive 73/239/EGS ali členom 6 Direktive 79/267/EGS;

"država članica gostiteljica" pomeni državo članico, ki ni matična država članica, v kateri ima zavarovalnica podružnico;

"pristojni organi" pomenijo upravne ali sodne organe države članice pristojne za postopke prenehanja in reorganizacijske ukrepe;

"nadzorni organi" pomenijo pristojne organe v smislu člena 1(k) Direktive 92/49/EGS in člena 1(l) Direktive 92/96/EGS;

"upravitelj" pomeni osebo ali organ, ki ga imenujejo pristojni organi z namenom upravljanja reorganizacijskih ukrepov;

"upravitelj prenehanja" pomeni osebo ali organ, ki ga imenujejo pristojni organi ali upravne skupščine zavarovalnice, kot je ustrezno, z namenom upravljanja postopkov prenehanja;

"zavarovalni zahtevki" pomenijo zneske, ki jih zavarovalnica dolguje zavarovancem, zavarovalcem, upravičencem ali drugim oškodovancem s pravico do neposredne tožbe proti zavarovalnici in ki izhaja iz zavarovalne pogodbe ali drugega posla predvidenega v členu 1(2) in (3) Direktive 79/267/EGS v neposrednem zavarovalnem poslu, vključno z zneski, ki so namenjeni za zgoraj navedene osebe, ko nekateri elementi dolga še niso poznani. Premije, ki jih dolguje zavarovalnica zato, ker ni sklenila ali preklicala te zavarovalne pogodbe in posla v skladu z pravom, ki se uporablja za take pogodbe ali posle pred začetkom postopka prenehanja, se tudi štejejo za zavarovalne zahtevke.

NASLOV II

REORGANIZACIJSKI UKREPI

Člen 3

Področje uporabe

Ta naslov se uporablja za reorganizacijske ukrepe opredeljene v členu 2(c).

Člen 4

Odločitev o reorganizacijskih ukrepih — pravo, ki se uporablja

1. Samo pristojni organi matične države članice imajo pravico odločati o reorganizacijskih ukrepih glede zavarovalnice, vključno z njenimi podružnicami v drugih državah članicah. Reorganizacijski ukrepi ne izključujejo možnosti matične države članice, da začne postopek prenehanja.

2. Reorganizacijske ukrepe urejajo zakoni in drugi predpisi in postopki, ki se uporabljajo v matični državi članici, če ni drugače določeno v členih od 19 do 26.

3. Reorganizacijski ukrepi veljajo v celoti na območju Skupnosti v skladu z zakonodajo matične države članice brez nadaljnjih formalnosti, vključno proti tretjim osebam v drugih državah članicah, tudi če zakonodaja teh drugih držav članic ne predvideva takih reorganizacijskih ukrepov, oziroma za njihovo izvajanje veljajo pogoji, ki niso izpolnjeni.

4. Reorganizacijski ukrepi veljajo na območju Skupnosti, ko postanejo veljavni v državi članici, kjer so bili sprejeti.

Člen 5

Informacije nadzornim organom

Pristojni organi matične države članice morajo nujno obvestiti nadzorne organe matične države članice o svojem sklepu o reorganizacijskem ukrepu, kjer je možno pred sprejetjem takega ukrepa, če ne pa takoj po sprejetju. Nadzorni organi matične države članice morajo nujno obvestiti nadzorne organe vseh drugih držav članic o sklepu, da sprejmejo reorganizacijske ukrepe, vključno z možnimi praktičnimi učinki takih ukrepov.

Člen 6

Objava

1. Kjer je možna pritožba v matični državi članici proti reorganizacijskemu ukrepu, morajo pristojni organi matične države članice, upravitelj ali druga oseba upravičena sprejeti reorganizacijski ukrep v matični državi članici, svoj sklep o reorganizacijskem ukrepu objaviti, v skladu s postopki objave predvidenimi v matični državi članici in nadalje v Uradnem listu Evropskih skupnosti, ob prvi priložnosti objaviti izpisek dokumenta, ki določa reorganizacijski ukrep. Nadzorni organi vseh drugih držav članic, ki so bili obveščeni o sklepu o reorganizacijskem ukrepu na podlagi člena 5, lahko zagotovijo objavo takega sklepa na svojem ozemlju na način, ki se jim zdi primeren.

2. V objavah predvidenih v odstavku 1 je naveden tudi pristojni organ matične države članice, predpisi, ki se uporabljajo, kot je določeno v členu 4(2), in morebitni imenovani upravitelj. Izvajajo se v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikov države članice, v kateri se informacija objavi.

3. Reorganizacijski ukrepi se uporabljajo ne glede na določbe o objavljanju, določenimi v odstavkih 1 in 2, in v celoti veljajo za upnike, če pristojni organi matične države članice ali predpisi te države ne določijo drugače.

4. Ko reorganizacijski ukrepi vplivajo izključno na pravice delničarjev, članov ali zaposlenih v zavarovalnici, ki se štejejo v tej vlogi, se ta člen ne uporablja, razen če zakoni, ki se uporabljajo za te reorganizacijske ukrepe, določajo drugače. Pristojni organi določijo način obveščanja strank, na katere taki reorganizacijski ukrepi vplivajo, v skladu z ustreznimi predpisi.

Člen 7

Obveščanje znanih upnikov — pravica do vložitve zahtevka

1. Kjer predpisi matične države članice zahtevajo vložitev zahtevka zaradi priznanja ali predvidevajo obvezno uradno obveščanje upnikov o reorganizacijskem ukrepu s svojim stalnim prebivališčem, domicilom ali sedežem v tej državi, pristojni organi matične države članice ali upravitelj obvesti tudi znane upnike s stalnim prebivališčem, domicilom ali sedežem v drugi državi članici, v skladu s postopki, predpisanimi v členih 15 in 17(1).

2. Kjer zakonodaja matične države članice predvideva pravico upnikov s svojim stalnim prebivališčem, domicilom ali sedežem v tej državi, da vložijo zahtevke ali predložijo pripombe glede svojih zahtevkov, morajo imeti upniki s stalnim prebivališčem, domicilom ali sedežem v drugi državi članici isto pravico, da vložijo zahtevke ali predložijo pripombe v skladu s postopki, predpisanimi v členih 16 in 17(2).

NASLOV III

POSTOPKI PRENEHANJA

Člen 8

Začetek postopka prenehanja — obveščanje nadzornih organov

1. Samo pristojni organi matične države članice so upravičeni do sprejemanja odločitev o začetku postopka prenehanja glede zavarovalnice, vključno z njenimi podružnicami v drugih državah članicah. Sklep je lahko sprejet v odsotnosti ali po sprejetju reorganizacijskih ukrepov.

2. Sklep, sprejet v skladu s predpisi matične države članice glede začetka postopka prenehanja zavarovalnice, vključno z njenimi podružnicami v drugih državah članicah, se prizna brez nadaljnjih postopkov na ozemlju vseh drugih držav članic in začne veljati takoj, ko začne veljati v državi članici, ki je začela postopek.

3. O sklepu o začetku postopka prenehanja se nujno informira nadzorne organe matične države članice, če je možno, preden se postopek začne, če ne pa takoj po začetku postopka. Nadzorni organi matične države članice nujno informirajo nadzorne organe vseh drugih držav članic o svojem sklepu, da začnejo postopek prenehanja, vključno z možnimi praktičnimi učinki takega postopka.

Člen 9

Pravo, ki se uporablja

1. Sklep o začetku postopka prenehanja glede zavarovalnice, postopke prenehanja in njihove učinke urejajo zakoni in drugi predpisi, ki se uporabljajo v matični državi članici, če ni drugače določeno v členih od 19 do 26.

2. Predpisi matične države članice določajo zlasti:

(a) sredstva, ki so del premoženja, in obravnavanje sredstev, ki jih zavarovalnica pridobi ali so nanjo prenesena po začetku postopka prenehanja;

(b) pooblastila zavarovalnice in upravitelja prenehanja;

(c) pogoje, pod katerimi se lahko doseže pobotanje;

(d) učinke postopka prenehanja na veljavne pogodbe, v katerih je zavarovalnica stranka;

(e) učinke postopka prenehanja na sodne postopke, ki so jih začeli posamezniki upniki, razen pravdnih postopkov, ki so v teku, kot je predvideno v členu 26;

(f) zahtevke, ki se vložijo proti premoženju zavarovalnice, in obravnavanje zahtevkov, do katerih pride po začetku postopka prenehanja;

(g) predpise, ki urejajo vlaganje, preverjanje in sprejem zahtevkov;

(h) predpise, ki urejajo razdelitev donosa od vnovčenih sredstev, razvrščanje zahtevkov in pravice upnikov, ki so dobili delno nadomestilo po začetku postopka prenehanja na podlagi stvarne pravice ali preko pobotanja;

(i) pogoje za zaključek postopka prenehanja in učinke zaključka, zlasti s poravnavo;

(j) pravice upnikov po zaključku postopka prenehanja;

(k) kdo nosi stroške in izdatke, ki nastanejo v postopku prenehanja;

(l) predpise, ki se nanašajo na ničnost, izpodbojnost in neizvršljivost pravnih predpisov, ki so škodljivi za vse upnike.

Člen 10

Obravnavanje zavarovalnih zahtevkov

1. Države članice zagotovijo, da imajo zavarovalni zahtevki prednost pred drugimi zahtevki do zavarovalnice v skladu z eno ali obema naslednjima metodama:

(a) zavarovalni zahtevki imajo glede sredstev, ki predstavljajo zavarovalno-tehnične rezervacije, absolutno prednostno razvrstitev pred drugimi zahtevki do zavarovalnice;

(b) zavarovalni zahtevki imajo glede vseh sredstev zavarovalnice prednostno razvrstitev pred drugimi zahtevki do zavarovalnice, kjer so edina možna izjema:

(i) zahtevki zaposlenih, ki izhajajo iz pogodb o zaposlitvi in zaposlitvenih razmerij;

(ii) zahtevki javnih organov o davkih;

(iii) zahtevki sistemov socialnega varstva;

(iv) zahtevki o sredstvih, za katere veljajo stvarne pravice.

2. Brez vpliva na odstavek 1 lahko države članice določijo, da imajo vsi ali del stroškov, ki nastanejo pri postopku prenehanja, kot je opredeljeno v njihovih nacionalnih predpisih, prednostno razvrstitev pred zavarovalnimi zahtevki.

3. Države članice, ki se odločijo za metodo, predvideno v odstavku 1(a), morajo od zavarovalnic zahtevati, da vzpostavijo in ažurirajo poseben register v skladu z določbami določenimi v Prilogi.

Člen 11

Vnos v jamstveni sistem

Država članica lahko določi, da, kjer so bile pravice zavarovalnih upnikov vnešene v jamstveni sistem ustanovljen v tej državi članici, zahtevki po tem sistemu niso vključeni v določbe člena 10(1).

Člen 12

Zastopanje prednostnih zahtevkov s sredstvi

Z odstopanjem od člena 18 Direktive 73/239/EGS in člena 21 Direktive 79/267/EGS države članice, ki uporabljajo metodo, določeno v členu 10(1)(b) te direktive, od vsake zavarovalnice zahtevajo, da v vsakem trenutku in neodvisno od možnega prenehanja, zastopa zahtevke, ki imajo lahko v skladu s členom 10(1)(b) prednostno razvrstitev pred zavarovalnimi zahtevki in ki so vpisani v računih zavarovalnice, s sredstvi iz člena 21 Direktive 92/49/EGS in člena 21 Direktive 92/96/EGS.

Člen 13

Odvzem dovoljenja

1. Kadar se sprejme sklep o začetku postopka prenehanja zavarovalnice, se zavarovalnici odvzame dovoljenje v skladu s postopkom iz člena 22 Direktive 73/239/EGS in člena 26 Direktive 79/267/EGS, razen kolikor je potrebno za namene iz odstavka 2 in če dovoljenje ni bilo že prej odvzeto.

2. Odvzem dovoljenja na podlagi odstavka 1 ne preprečuje, da bi upravitelj prenehanja ali druga oseba, ki jo pooblastijo pristojni organi, nadaljevala z nekaterimi dejavnostmi zavarovalnic, če je to potrebno ali primerno za namene prenehanja. Matična država članica lahko določi, da se take dejavnosti nadaljujejo s soglasjem in pod nadzorom nadzornih organov matične države članice.

Člen 14

Objava

1. Pristojni organ matične države članice, upravitelj prenehanja ali druga oseba, ki jo pristojni organ imenuje za ta namen, objavi sklep o začetku postopka prenehanja v skladu s postopki objavljanja predvidenimi v matični državi članici in izpisek iz sklepa o prenehanju v Uradnem listu Evropskih skupnosti. Nadzorni organi drugih držav članic obveščeni o sklepu o začetku postopka prenehanja v skladu s členom 8(3) lahko zagotovijo objavo takega sklepa na svojem ozemlju na primeren način.

2. V objavi sklepa o začetku postopka prenehanja predvidenega v odstavku 1 je naveden tudi pristojni organ matične države članice, veljavna zakonodaja in imenovani upravitelj. Sklep mora biti objavljen v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikov države članice, v kateri se informacija objavi.

Člen 15

Obveščanje znanih upnikov

1. Ko se začne postopek prenehanja, pristojni organi matične države članice, upravitelj prenehanja ali druga oseba, ki jo za ta namen imenujejo pristojni organi, o tem takoj posamezno pisno obvestijo vsakega znanega upnika s stalnim prebivališčem, domicilom ali sedežem v drugi državi članici.

2. Obvestilo iz odstavka 1 mora zlasti obravnavati roke, kazni, ki so predpisane v zvezi s temi roki, organ, ki je pooblaščen za sprejemanje vloženih zahtevkov ali pripomb v zvezi z zahtevki in druge predpisane ukrepe. V obvestilu mora biti tudi navedeno, če morajo upniki, katerih zahtevki so prednostni ali stvarno zavarovani, vložiti svoje zahtevke. V primeru zavarovalnih zahtevkov morajo biti v obvestilu navedeni tudi splošni učinki postopka prenehanja na zavarovalne pogodbe, zlasti dan od katerega zavarovalne pogodbe ali posli nimajo več učinka in pravice in dolžnosti zavarovanca glede pogodbe ali posla.

Člen 16

Pravica do vložitve zahtevka

1. Upnik s svojim stalnim prebivališčem, domicilom ali sedežem v državi članici, ki ni matična država članica, vključno z javnimi organi držav članic, imajo pravico vložiti zahtevke ali predložiti pisne pripombe glede zahtevkov.

2. Zahtevki vseh upnikov s svojim stalnim prebivališčem, domicilom ali sedežem v državi članici, ki ni matična država članica, vključno z zgoraj navedenimi organi, se obravnavajo na isti način in se razvrščajo kot zahtevki enake narave, ki jih lahko vložijo upniki s stalnim prebivališčem, domicilom ali sedežem v matični državi članici.

3. Razen v primerih, ko predpisi matične države članice urejajo drugače, upnik pošlje kopije morebitnih dokaznih listin in označi naravo zahtevka, dan, ko je do zahtevka prišlo, in znesek, če domneva prednost, stvarno poroštvo ali pridržke pravic glede zahtevka in katera sredstva njegovo poroštvo zajema. Prednostne razvrstitve, ki jo imajo zavarovalni zahtevki po členu 10, ni treba označiti.

Člen 17

Jeziki in obrazec

1. Informacije v obvestilu iz člena 15 morajo biti poslane v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikov matične države članice. Uporablja se obrazec z naslovom "Vabilo za vložitev zahtevka; treba je spoštovati roke", ali kjer predpisi matične države članice predvidevajo predložitev pripomb, ki se nanašajo na zahtevke, "Vabilo za predložitev pripomb, ki se nanašajo na zahtevek; treba je spoštovati roke", v vseh uradnih jezikih Evropske unije.

Kjer pa ima znani upnik zavarovalni zahtevek, je treba informacije v obvestilu iz člena 15 poslati v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikov države članice, v kateri ima upnik stalno prebivališče, domicil ali sedež.

2. Upnik s svojim stalnim prebivališčem, domicilom ali sedežem v državi članici, ki ni matična država članica, lahko vloži zahtevek ali predloži pripombe na njegov zahtevek v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikov te druge države članice. Vendar mora imeti v tem primeru vloga zahtevka ali predložitev pripomb o zahtevku, kot je ustrezno, naslov "Vložitev zahtevka" ali "Predložitev pripomb, ki se nanašajo na zahtevek", kot je ustrezno, v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikov matične države članice.

Člen 18

Redno obveščanje upnikov

1. Upravitelji prenehanja morajo upnike na ustrezen način redno obveščati zlasti glede napredovanja postopka prenehanja.

2. Nadzorni organi držav članic lahko od nadzornih organov matične države članice zahtevajo informiranje o razvoju postopka prenehanja.

NASLOV IV

SKUPNE DOLOČBE REORGANIZACIJSKIH UKREPOV IN POSTOPKOV PRENEHANJA

Člen 19

Učinek na določene pogodbe in pravice

Z odstopanjem od členov 4 in 9, učinke začetka reorganizacijskih ukrepov ali postopkov prenehanja na pogodbe in pravice, ki so določeni v nadaljevanju, urejajo naslednja pravila:

(a) pogodbe o zaposlitvi in zaposlitvena razmerja urejajo samo veljavni predpisi države članice za pogodbe o zaposlitvi ali zaposlitvena razmerja;

(b) pogodbo o dodeljevanju pravice do uporabe ali pridobivanje nepremičnine urejajo samo predpisi države članice, v kateri je nepremičnina;

(c) pravico zavarovalnice glede nepremičnine, ladje ali letala, ki se vpisujejo v javni register, urejajo samo predpisi države članice, po pooblastilu katere se register vodi.

Člen 20

Stvarne pravice tretjih oseb

1. Začetek reorganizacijskih ukrepov ali postopka prenehanja ne sme vplivati na stvarne pravice upnikov ali tretjih oseb glede materialnih ali nematerialnih sredstev, premičnin ali nepremičnin — tako posebnih sredstev kot zbirk nedoločenih sredstev kot celote, ki se občasno spreminja — ki pripada zavarovalnici, ki je na ozemlju druge države članice v času, ko se taki ukrepi ali postopki začnejo.

2. Pravice iz odstavka 1 zlasti pomenijo:

(a) pravico do razpolaganja s sredstvi ali pravico dati na razpolaganje in pravico do nadomestila iz iztržka ali prihodka od teh sredstev, zlasti zaradi zastavne pravice ali hipoteke;

(b) izključno pravico do izpolnitve njihovega zahtevka, zlasti pravico jamčeno z zastavno pravico glede zahtevka ali dodelitve zahtevka z jamstvom;

(c) pravico zahtevati sredstva od, in/ali zahtevati povrnitev v prejšnje stanje, vsakogar, ki ima sredstva ali jih uporablja v nasprotju z željami osebe, ki je upravičena do sredstev;

(d) stvarno pravico do koristne uporabe sredstev.

3. Pravica, ki je vpisana v javni register in je izvršljiva nasproti tretjim osebam, na podlagi katere se stvarna pravica v smislu odstavka 1 lahko pridobi, se šteje kot stvarna pravica.

4. Odstavek 1 ne onemogoča dejanj za ničnost, izpodbojnost ali neizvršljivost iz člena 9(2)(l).

Člen 21

Pridržki pravice

1. Začetek reorganizacijskih ukrepov ali postopka prenehanja proti zavarovalnici, ki kupuje sredstvo, ne sme vplivati na pravice prodajalca, ki temeljijo na pridržku pravice, kjer je v času, ko se začnejo taki ukrepi ali postopki, sredstvo na ozemlju države članice, ki ni država članica, v kateri so se taki ukrepi ali postopki začeli.

2. Začetek reorganizacijskih ukrepov ali postopka prenehanja proti zavarovalnici, ki prodaja sredstvo po dostavi sredstva ne sme predstavljati osnove za preklic ali odpoved prodaje in ne sme preprečiti kupcu, da pridobi pravico, kjer je v času, ko se začnejo taki ukrepi ali postopki, prodano sredstvo na ozemlju države članice, ki ni država članica, v kateri so se taki ukrepi ali postopki začeli.

3. Odstavka 1 in 2 ne izključujeta možnosti ničnostne ali izpodbojne tožbe ali tožbe zaradi neizvršljivosti iz člena 9(2)(l).

Člen 22

Pobotanje

1. Začetek reorganizacijskih ukrepov ali postopka prenehanja ne sme vplivati na pravico upnikov, da zahtevajo pobotanje njihovih zahtevkov z zahtevki zavarovalnice, kjer tako pobotanje dovoljuje pravo, ki se uporabi za zahtevek zavarovalnice.

2. Odstavek 1 ne izključuje možnosti ničnostne ali izpodbojne tožbe ali tožbe zaradi neizvršljivosti iz člena 9(2)(l).

Člen 23

Urejena tržišča

1. Brez poseganja v člen 20 učinke reorganizacijskih ukrepov ali začetka postopka prenehanja na pravice in obveznosti strank do urejenih tržišč urejajo samo predpisi, ki veljajo za to tržišče.

2. Odstavek 1 ne izključuje možnosti ničnostne ali izpodbojne tožbe ali tožbe zaradi neizvršljivosti iz člena 9(2)(l), ki se lahko sprožijo zaradi razveljavitve plačil ali transakcij na podlagi predpisov, ki se uporabljajo na tem tržišču.

Člen 24

Škodljiva pravna dejanja

Člen 9(2)(l) se ne uporablja, kjer oseba, ki je imela korist od pravnega predpisa škodljivega za vse upnike, zagotovi dokaze, da:

(a) za navedeni predpis velja pravo države članice, ki ni matična država članica; in da

(b) to pravo ne dovoljuje nobenih sredstev izpodbijanja tega predpisa v ustreznem primeru.

Člen 25

Zaščita kupcev, ki so tretje osebe

Kadar zaradi dejanja, ki je bilo opravljeno po sprejetju reorganizacijskega ukrepa ali začetku postopka prenehanja, zavarovalnica razpolaga, za nadomestilo, z:

(a) nepremičnino;

(b) ladjo ali letalom, ki ga je treba vpisati v javni register; ali

(c) prenosljivimi ali drugimi vrednostnimi papirji, katerih obstoj ali prenos predpostavlja vpis v register ali račun, ki je predpisan z zakonom ali ki se da v centralni zbirni sistem urejen s predpisi države članice,

veljavnost tega dejanja urejajo predpisi države članice na ozemlju katere je nepremičnina ali po pooblastilu katere se vodi register, račun ali sistem.

Člen 26

Pravdni postopki v teku

Vplive reorganizacijskih ukrepov ali postopkov prenehanja na pravdni postopek v teku glede sredstva ali pravice, ki je bila zavarovalnici odvzeta, urejajo samo predpisi države članice, v kateri je pravdni postopek v teku.

Člen 27

Upravitelji in upravitelji prenehanja

1. Imenovanje upravitelja ali upravitelja prenehanja dokazuje overjena kopija originalnega sklepa o imenovanju ali drugo potrdilo, ki ga izdajo pristojni organi matične države članice.

Lahko se zahteva prevod v uradni jezik ali enega od uradnih jezikov države članice, na ozemlju katere upravitelj ali upravitelj prenehanja želi delovati. Druga overitev ali podoben postopek se ne sme zahtevati.

2. Upravitelji in upravitelji prenehanja imajo pravico, da na ozemlju države članice izvajajo vsa pooblastila, ki jih imajo pravico izvajati na ozemlju matične države članice. V toku reorganizacijskega ukrepa ali postopka prenehanja so lahko imenovane osebe, ki pomagajo ali, če je ustrezno, predstavljajo upravitelje in upravitelje prenehanja, v skladu s predpisi matične države članice, zlasti v državi članici gostiteljici in posebej zaradi pomoči pri premagovanju težav, na katere naletijo upniki v državi članici gostiteljici.

3. Upravitelj ali upravitelj prenehanja mora pri izvajanju svojih pooblastil v skladu s predpisi matične države članice ravnati v skladu s predpisi držav članic, na ozemlju katerih želi ukrepati, zlasti glede postopkov za vnovčenje sredstev in informiranju zaposlenih. Ta pooblastila lahko ne vključujejo uporabe sile ali pravice do odločanja v sodnih postopkih ali sporih.

Člen 28

Vpis v javni register

1. Upravitelj, upravitelj prenehanja ali drug organ ali oseba, ki je pravilno pooblaščena v matični državi članici, lahko zahteva, da se reorganizacijski ukrep ali sklep o postopku prenehanja vpiše v zemljiško knjigo, trgovski register in drugi javni register, ki se vodi v drugih državah članicah.

Če država članica predpiše obvezni vpis, organ ali oseba iz pododstavka 1 sprejme vse potrebne ukrepe, da zagotovi tak vpis.

2. Stroški vpisa se štejejo kot stroški, ki so nastali v postopku.

Člen 29

Poslovna skrivnost

Vse osebe, ki morajo prejeti ali objavljati informacije v zvezi s postopki poročanja, ki so predpisani v členih 5, 8 in 30, so zavezane k varovanju poslovne skrivnosti, na enak način kot je ta obveznost predpisana v členu 16 Direktive 92/49/EGS in členu 15 Direktive 92/96/EGS, z izjemo sodnih organov, za katere se uporabljajo veljavni nacionalni predpisi.

Člen 30

Podružnice zavarovalnic tretjih držav

1. Ne glede na opredelitve predpisane v členu 2(e), (f) in (g) in za namene uporabe določb te direktive za reorganizacijske ukrepe in postopke prenehanja glede podružnice zavarovalnice s sedežem izven Skupnosti, ki se nahaja v državi članici:

(a) "matična država članica" pomeni državo članico, v kateri je bilo podružnici dodeljeno uradno dovoljenje v skladu s členom 23 Direktive 73/239/EGS ali členom 27 Direktive 79/267/EGS; in

(b) "nadzorni organi" in "pristojni organi" pomeni take organe države članice, v kateri je podružnica pridobila dovoljenje.

2. Ko ima zavarovalnica, katere sedež je izven Skupnosti, podružnice ustanovljene v več kot eni državi članici, se vsaka podružnica obravnava neodvisno glede na veljavnost te direktive. Pristojni organi in nadzorni organi teh držav članic si prizadevajo za usklajevanje svojih dejanj. Podobno si upravitelji ali upravitelji prenehanja prizadevajo za usklajevanje svojih dejanj.

Člen 31

Izvajanje direktive

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo najpozneje do 20. aprila 2003. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Države članice določijo način sklicevanja.

2. Nacionalni predpisi sprejeti pri uporabi te direktive se uporabljajo samo za reorganizacijske ukrepe ali postopke prenehanja sprejete ali začete po datumu iz odstavka 1. Reorganizacijske ukrepe sprejete ali postopke prenehanja začete pred tem datumom še naprej urejajo predpisi zanje veljavni takrat, ko so bili sprejeti ali začeti.

3. Države članice Komisiji sporočijo besedilo glavnih določb nacionalnih predpisov, sprejetih na področju urejenem s to direktivo.

Člen 32

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 33

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 19. marca 2001

Za Evropski parlament

Predsednik

N. Fontaine

Za Svet

Predsednik

A. Lindh

[1] UL C 71, 19.3.1987, str. 5, in UL C 253, 6.10.1989, str. 3.

[2] UL C 319, 30.11.1987, str. 10.

[3] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 15. marca 1989 (UL C 96, 17.4.1989, str. 99), potrjeno 27. oktobra 1999, Skupno stališče Sveta z dne 9. oktobra 2000 (UL C 344, 1.12.2000, str. 23) in Sklep Evropskega parlamenta z dne 15. februarja 2001.

[4] UL L 228, 16.8.1973, str. 3. Direktiva, nazadnje spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 95/26/ES (UL L 168, 18.7.1995, str. 7).

[5] Direktiva Sveta 92/49/EGS z dne 18. junija 1992 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o neposrednem zavarovanju razen življenjskega zavarovanja in direktivi 73/239/EGS in 88/357/EGS, ki jo spreminjata (tretja direktiva o neživljenjskem zavarovanju) (UL L 228, 11.8.1992, str. 1).

[6] UL L 63, 13.3.1979, str. 1. Direktiva, nazadnje spremenjena z Direktivo 95/26/ES.

[7] Direktiva Sveta 92/96/EGS z dne 10. novembra 1992 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o neposrednem življenjskem zavarovanju in direktivi 79/267/EGS in 90/619/EGS, ki jo spreminjata (tretja direktiva o življenjskem zavarovanju) (UL L 360, 9.2.1992, str. 1).

[8] UL L 160, 30.6.2000, str. 1.

--------------------------------------------------

PRILOGA

POSEBNI REGISTER IZ ČLENA 10(3)

1. Vsaka zavarovalnica mora na svojem sedežu voditi poseben register sredstev, uporabljenih za kritje zavarovalno-tehničnih rezervacij, izračunanih in naloženih v skladu s predpisi matične države članice.

2. Kjer zavarovalnica opravlja posle neživljenjskega in življenjskega zavarovanja, mora za vsako vrsto posla na svojem sedežu voditi poseben register. Kjer pa država članica pooblasti zavarovalnico za kritje življenjskih nevarnosti in nevarnosti naštetih v točkah 1 in 2 Priloge A Direktive 73/239/EGS, lahko določi, da morajo te zavarovalnice voditi en sam register za vse svoje dejavnosti.

3. Celotna vrednost vpisanih sredstev, ki so vrednotena v skladu s predpisi, uporabljenih v matični državi članici, ne sme biti v nobenem trenutku nižja od vrednosti zavarovalno-tehničnih rezervacij.

4. Kjer za sredstvo, vpisano v register, velja stvarna pravica v dobro upnika ali tretje osebe, s posledico, da del vrednosti sredstva ni na razpolago za namen kritja obveznosti, se to dejstvo vpiše v register in znesek, ki ni na razpolago, ni vključen v celotno vrednost iz točke 3.

5. Kjer za sredstvo, ki se uporablja za kritje zavarovalno-tehničnih rezervacij, velja stvarna pravica v dobro upnika ali tretje osebe, brez izpolnjevanja pogojev točke 4, ali kjer za tako sredstvo velja pridržek pravice v dobro upnika ali tretje osebe ali kjer ima upnik pravico zahtevati pobotanje njegovega zahtevka z zahtevkom zavarovalnice, obravnavanje takega sredstva v primeru prenehanja zavarovalnice glede metode predvidene v členu 10(1)(a) določajo predpisi matične države članice, razen kjer za to sredstvo veljajo členi 20, 21 ali 22.

6. Zato se sestava sredstev vpisanih v register v skladu s točkami 1 do 5 po začetku postopka prenehanja ne sme spreminjati in v registru niso dovoljene nobene spremembe razen popravljanja napak pri pisanju, razen z dovoljenjem pristojnega organa.

7. Ne glede na točko 6 morajo upravitelji prenehanja navedenim sredstvom dodati njihov donos in vrednost čistih premij prejetih glede zadevne vrste posla med začetkom postopka prenehanja in časom plačila zavarovalnih zahtevkov ali dokler se ne izvede prenos portfelja.

8. Če je produkt vnovčenja sredstev nižji od ocenjene vrednosti v registrih, morajo upravitelji prenehanja to upravičiti pristojnim organom matičnih držav članic.

9. Nadzorni organi držav članic morajo sprejeti ustrezne ukrepe, da zagotovijo, da zavarovalnice v celoti uporabljajo določbe te priloge.

--------------------------------------------------