32000R1760

Uredba (ES) št. 1760/2000 Evropskega Parlamenta in Sveta

z dne 17. julija 2000

o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 37 in 152 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij [3],

ob upoštevanju postopka iz člena 251 Pogodbe [4],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Člen19 UredbeSveta (ES) št. 820/97 z dne 21.aprila 1997 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa [5] navaja, da je treba uvesti obvezni sistem označevanja govejega mesa, ki bo s 1.januarjem 2000 obvezen v vseh državah članicah. Ta člen tudi določa, da je treba na podlagi predloga Komisije še pred tem datumom sprejeti splošna pravila za ta obvezni sistem.

(2) Uredba Sveta (ES) št. 2772/1999 z dne 21.decembra 1999 o splošnih pravilih za obvezni sistem označevanja govejega mesa [6] določa, da se ta splošna pravila uporabljajo le začasno za najdlje osem mesecev, torej od 1. februarja do 31.avgusta 2000.

(3) Zaradi jasnosti se razveljavi Uredba (ES) št. 820/97 in nadomesti s to uredbo.

(4) Zaradi nestabilnosti trga z govejim mesom in proizvodi iz govejega mesa, ki jo je povzročila kriza zaradi bovine spongiformne encefalopatije, je izpopolnjena preglednost nad pogoji za proizvodnjo in trženje teh proizvodov, zlasti v zvezi s sledljivostjo, ugodno vplivala na porabo govejega mesa. Da bi ohranili in okrepili zaupanje potrošnikov v goveje meso in preprečili njihovo zavajanje, je treba razviti okvir za dostop potrošnikov do informacij z zadovoljivim in jasnim označevanjem proizvodov.

(5) V ta namen je treba na eni strani vzpostaviti učinkovit sistem za identifikacijo in registracijo govedi na stopnji proizvodnje ter na drugi strani ustvariti za Skupnost poseben sistem označevanja govejega mesa, ki na stopnji trženja temelji na objektivnih merilih.

(6) Na podlagi garancij, pridobljenih s tako izpopolnitvijo, bodo dosežene tudi nekatere zahteve v javnem interesu, zlasti v zvezi z varstvom zdravja ljudi in živali.

(7) Zato se bo izboljšalo zaupanje potrošnikov v kakovost govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa, ohranila se bo visoka raven javnega zdravja, okrepila pa se bo tudi trajna stabilnost trga z govejim mesom.

(8) Člen 3(1)(c) Direktive Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih in zootehničnih pregledih v trgovini med državami članicami Skupnosti za nekatere žive živali in proizvode za dokončno vzpostavitev notranjega trga [7] navaja, da je treba živali za trgovino med državami članicami Skupnosti označevati v skladu z zahtevami pravil, ki veljajo v Skupnosti, in jih registrirati tako, da je možna sledljivost do izvornega ali tranzitnega gospodarstva, središča ali organizacije, do 1. januarja 1993 pa je treba te sisteme za identifikacijo in registracijo razširiti na premike živali po ozemlju vsake od držav članic.

(9) Člen 14 Direktive Sveta 91/496/EGS z dne 15. julija 1991 o načelih za organizacijo veterinarskih pregledov živali, pri vstopu v Skupnost iz tretjih držav, in o spremembi direktiv 89/662/EGS, 90/425/EGS in 90/675/EGS [8] navaja, da je treba identifikacijo in registracijo, kakršna je za take živali predvidena v členu 3(1)(c) Direktive 90/425/EGS, razen pri živalih za zakol in registriranih kopitarjih izvajati po tem, ko so opravljeni navedeni pregledi.

(10) Za vodenje nekaterih programov pomoči Skupnosti na kmetijskem področju je treba ločeno identificirati nekatere vrste rejnih živali. Sistemi za identifikacijo in registracijo morajo biti zato primerni za uporabo in nadzor takih posamičnih identifikacijskih ukrepov.

(11) Treba je zagotoviti hitro in učinkovito izmenjavo informacij med državami članicami za pravilno uporabo te uredbe. Zadevne določbe Skupnosti vzpostavlja Uredba Sveta (EGS) št. 1468/81 z dne 19. maja 1981 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic ter o sodelovanju med slednjimi in Komisijo za zagotavljanje pravilne uporabe prava o carinskih ali kmetijskih zadevah [9] ter Direktiva Sveta 89/608/EGS z dne 21. novembra 1989 o medsebojni pomoči med upravnimi organi oblasti držav članic in sodelovanju med slednjimi in Komisijo za zagotavljanje pravilne uporabe zakonodaje v veterinarskih in zootehničnih zadevah [10].

(12) Veljavna pravila o identifikaciji in registraciji govedi so predpisana v Direktivi Sveta 92/102/EGS z dne 27. novembra 1992 o identifikaciji in registraciji živali [11] in v Uredbi (ES) št. 820/97. Izkušnje so pokazale, da izvajanje Direktive 92/102/EGS za govedo ni bilo povsem zadovoljivo in da ga je treba še izboljšati. Zato je za okrepitev določb navedene direktive treba sprejeti posebna pravila za govedo.

(13) Ob uvajanju izboljšanega identifikacijskega sistema je za njegovo sprejetje bistvenega pomena, da se proizvajalcu ne naložijo prekomerne zahteve glede upravno-tehničnih formalnosti. Za njegovo izvedbo je treba določiti izvedljive roke.

(14) Za hitro in natančno sledenje živali v zvezi z nadzorom programov pomoči Skupnosti mora vsaka od držav članic ustvariti nacionalno računalniško bazo podatkov, v kateri evidentira identiteto živali, vsa gospodarstva na svojem ozemlju in premike živali v skladu z določbami Direktive Sveta 97/12/ES z dne 17. marca 1997 o spremembi in dopolnitvi Direktive 64/432/EGS o zdravstvenih problemih, ki škodljivo vplivajo na trgovino med državami članicami Skupnosti z govedom in prašiči [12], ki pojasnjuje zdravstvene zahteve v zvezi z navedeno bazo podatkov.

(15) Pomembno je, da vsaka od držav članic izvede vse ukrepe, ki so morda še potrebni za zagotovitev, da začne nacionalna računalniška baza podatkov kar najhitreje v popolnosti delovati.

(16) Treba je izvesti ukrepe za vzpostavitev tehničnih danosti, ki zagotavljajo najboljšo možno komunikacijo proizvajalca z bazo podatkov in izčrpno uporabo te baze.

(17) Za omogočanje sledenja premikov govedi je treba živali identificirati z ušesno znamko, ki se namesti na vsakem ušesu, načelno pa jih mora pri vsakršnih premikih spremljati potni list. Značilnosti ušesne znamke in potnega lista je treba določati na ravni Skupnosti. Načeloma se potni list izda za vsako žival, označeno z ušesno znamko.

(18) Za živali, uvožene iz tretjih držav skladno z Direktivo 91/496/EGS, veljajo iste identifikacijske zahteve.

(19) Vsaka žival mora ohraniti svojo ušesno znamko za vse življenje.

(20) Komisija na podlagi dela, ki ga opravlja Skupno raziskovalno središče, proučuje izvedljivost uporabe elektronskih sredstev za identifikacijo živali.

(21) Imetniki živali, razen prevoznikov, morajo voditi tekoči register živali na svojih gospodarstvih. Značilnosti registra se določi na ravni Skupnosti. Pristojni organi morajo na zahtevo imeti dostop do teh registrov.

(22) Države članice lahko porazdelijo stroške, ki nastanejo z uporabe teh ukrepov, na celotni sektor govejega mesa.

(23) Imenovati je treba organ ali organe, pristojne za uporabo vsakega posameznega naslova te uredbe.

(24) Uvesti je treba sistem za označevanje govejega mesa, ki je obvezen v vseh državah članicah. Skladno s tem obveznim sistemom morajo nosilci dejavnosti in organizacije, ki tržijo goveje meso, na etiketi navesti podatke o govejem mesu in kraju zakola ene ali več živali, iz katerih izhaja goveje meso.

(25) Obvezni sistem označevanja govejega mesa je treba okrepiti s 1. januarjem 2002. Skladno s tem obveznim sistemom morajo nosilci dejavnosti in organizacije, ki tržijo goveje meso, na etiketi dodatno navesti podatke o poreklu, zlasti kje se je žival ali so se živali, iz katerih izhaja goveje meso, rodile, pitale in zaklale.

(26) Dodatne informacije k podatkom o tem, kje se je žival ali so se živali, iz katerih izhaja goveje meso, rodile, pitale in zaklale, je mogoče dati v okviru prostovoljnega sistema za označevanje govejega mesa.

(27) Sistem obveznega označevanja, ki temelji na poreklu, mora začeti veljati s 1. januarjem 2002, pri čemer se razume, da se popolni podatki o premikih govedi v Skupnosti zahtevajo le v zvezi z živalmi, rojenimi po 31. decembru 1997.

(28) Obvezni sistem označevanja govejega mesa se uporabi tudi za goveje meso, uvoženo v Skupnost. Upoštevati pa je treba še dejstvo, da nosilci dejavnosti ali organizacije iz tretjih držav morda nimajo na voljo vseh podatkov, ki se zahtevajo za označevanje v Skupnosti proizvedenega govejega mesa. Zato je treba predpisati minimalne podatke, ki jih morajo tretje države navesti na etiketi.

(29) Za nosilce dejavnosti ali organizacije, ki proizvajajo in tržijo mleto goveje meso in ki morda ne morejo priskrbeti vseh podatkov, potrebnih skladno z obveznim sistemom označevanja govejega mesa, je treba predpisati izjeme, s katerimi se zagotovi neko minimalno število navedb.

(30) Namen označevanja je napraviti trženje govejega mesa kar najbolj pregledno.

(31) Določbe te uredbe ne vplivajo na Uredbo Sveta (EGS) št. 2081/92 z dne 14. julija 1992 o zaščiti geografskih označb in označb geografskega porekla za kmetijske proizvode in živila [13].

(32) Tudi za vse druge navedbe, ki ne spadajo v obvezni sistem označevanja govejega mesa, je treba predvideti okvir Skupnosti za označevanje govejega mesa in glede na različnost opisov govejega mesa, ki se trži v Skupnosti, je vzpostavitev prostovoljnega sistema označevanja govejega mesa najprimernejša rešitev. Učinkovitost takega prostovoljnega sistema je odvisna od možnosti sledenja kateremu koli označenemu govejemu mesu nazaj do ene ali več izvornih živali. Ureditve v zvezi z označevanjem, ki jih izvaja nosilec dejavnosti ali organizacija, morajo temeljiti na specifikaciji, ki se predloži v potrditev pristojnim organom. Nosilci dejavnosti in organizacije so upravičeni do označevanja govejega mesa le, če je na etiketi njihovo ime ali njihov identifikacijski logotip. Pristojni organi držav članic morajo imeti pooblastila, da ob nepravilnostih umaknejo odobritev katere koli specifikacije. Da se zagotovi priznavanje specifikacije za označevanje po vsej Skupnosti, je treba poskrbeti za izmenjavo podatkov med državami članicami.

(33) Nosilci dejavnosti in organizacije, ki uvažajo goveje meso iz tretjih držav v Skupnost, morda želijo označiti svoje proizvode tudi v skladu s prostovoljnim sistemom označevanja. Treba je predvideti predpise, kolikor je mogoče, da so ureditve za označevanje v zvezi z uvoženim govejim mesom enako zanesljive kakor tiste, ki so za goveje meso vzpostavljene v Skupnosti.

(34) Prehod z ureditev iz naslova II Uredbe (ES) št. 820/97 na ureditve v tej uredbi lahko povzroči težave, ki jih ta uredba ne obravnava. Za upoštevanje te možnosti je treba pripraviti vse, da Komisija lahko sprejme potrebne prehodne ukrepe. Komisijo je treba pooblastiti tudi za reševanje posebnih praktičnih problemov, kadar je to upravičeno.

(35) Da bi zagotovili zanesljivost ureditev, ki jih predvideva ta uredba, je treba obvezati države članice, da bodo izvajale primerne in učinkovite nadzorne ukrepe. Ta nadzor ne posega v druge vrste nadzora, ki ga lahko izvaja Komisija po analogiji s členom 9 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti [14].

(36) Predpisati je treba ustrezne kazni za primere kršitev določb te uredbe.

(37) Ukrepe za izvajanje te uredbe je treba sprejeti skladno s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil [15]

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

Identifikacija in registracija govedi

Člen 1

1. Vsaka od držav članic mora vzpostaviti sistem za identifikacijo in registracijo govedi v skladu s tem naslovom.

2. Določbe v tem naslovu se uporabljajo brez poseganja v pravila Skupnosti, vzpostavljena za izkoreninjenje bolezni ali nadzor nad njimi, in brez poseganja v Direktivo 91/496/EGS in Uredbo (EGS) št. 3508/92 [16]. Določbe Direktive 92/102/EGS, ki se posebej navezujejo na govedo, pa se prenehajo uporabljati z dnem, ko bodo omenjene živali morale biti identificirane v skladu s tem naslovom.

Člen 2

V tem naslovu je:

- "žival" govedo v smislu člena 2(2)(b) in (c) Direktive 64/432/EGS [17],

- "gospodarstvo" pomeni obrat, objekt ali, če gre za kmetijo na prostem, katerikoli kraj na ozemlju iste države članice, kjer živali, na katere se nanaša ta uredba, bivajo, se gojijo ali oskrbujejo,

- "imetnik" fizična ali pravna oseba, ki je odgovorna za živali bodisi stalno ali začasno, pa tudi med prevozom ali na trgu,

- "pristojni organ" osrednji organ ali organi v državi članici, ki so odgovorni za veterinarske preglede ali jih izvajajo in ki izvajajo ta naslov, ali v primeru spremljanja premij, organi pooblaščeni za izvajanje Uredbe (ES) št. 3508/92.

Člen 3

Sistem za identifikacijo in registracijo govedi mora zajemati naslednje elemente:

(a) ušesne znamke za identifikacijo posamezne živali;

(b) računalniške baze podatkov;

(c) potne liste za živali;

(d) posamezne registre, ki se vodijo na vsakem gospodarstvu.

Komisija in pristojni organ zadevne države članice morajo imeti dostop do vseh informacij, ki jih zajema ta naslov. Države članice in Komisija izvedejo ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev dostopa do teh podatkov za vse zadevne strani, tudi zainteresirane organizacije potrošnikov, ki jih priznava država članica, pod pogojem, da sta zagotovljeni tajnost in zaščita podatkov po nacionalni zakonodaji.

Člen 4

1. Vse živali na gospodarstvu, ki se rodijo po 31. decembru 1997 ali so namenjene za trgovino med državami članicami Skupnosti po 1. januarju 1998, je treba označiti z ušesno znamko, ki jo odobrijo pristojni organi in se namesti na vsako od ušes. Obe ušesni znamki morata imeti isto, neponovljivo identifikacijsko številko, ki omogoča identifikacijo vsake živali, skupaj z gospodarstvom, na katerem se je rodila. Z odstopanjem od prej omenjene zahteve je mogoče živali, ki so bile rojene pred 1. januarjem 1998 in so namenjene za trgovino med državami članicami Skupnosti po tem datumu, identificirati v skladu z Direktivo 92/102/EGS do 1. septembra 1998.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se živali, ki so bile rojene pred 1. januarjem 1998 in so namenjene za trgovino med državami članicami Skupnosti po tem datumu, in sicer za takojšnji zakol, smejo identificirati v skladu z Direktivo 92/102/EGS do 1. septembra 1999.

Govedo, namenjeno za kulturne in športne prireditve (razen sejmov in razstav), se sme namesto z ušesnimi znamkami označiti po identifikacijskem sistemu, ki zagotavlja enakovredna jamstva in ga odobri Komisija.

2. Živali je potrebno označiti z ušesno znamko v določenem roku po rojstvu živali, v vsakem primeru pa preden žival zapusti gospodarstvo, na katerem je bila rojena. Rok določi država članica, ne sme pa biti daljši od 30 dni do vključno 31. decembra 1999 in ne daljši od 20 dni po tem datumu.

Na zahtevo države članice in v skladu s postopkom iz člena 23(2) lahko Komisija določi okoliščine, v katerih lahko države članice razširijo ta najdaljši rok.

Živali, rojene po 31. decembru 1997, je prepovedano premikati z gospodarstev, če niso identificirane v skladu z določbami tega člena.

3. Vsako žival, uvoženo iz tretje države, ki je bila pregledana v skladu z Direktivo 91/496/EGS, in ki ostane na ozemlju Skupnosti, je treba identificirati na namembnem gospodarstvu z ušesno znamko skladno z zahtevami tega člena v roku, ki ga določi država članica, vendar to ne sme presegati 20 dni od datuma zgoraj navedenih pregledov; vsekakor pa, preden žival zapusti gospodarstvo.

Živali ni treba identificirati, če je namembno gospodarstvo klavnica v državi članici, v kateri se taki pregledi izvajajo, in se žival zakolje v 20 dneh po izvedenih pregledih.

Prvotna identifikacija, ki jo je vzpostavila tretja država, se vnese v računalniško bazo podatkov iz člena 5, ali če ta v celoti še ne deluje, v registre iz člena 3, skupaj z identifikacijsko številko, ki jo žival prejme v namembni državi članici.

4. Vsaka žival iz druge države članice ohrani svojo prvotno ušesno znamko.

5. Ušesnih znamk ni dovoljeno odstraniti ali zamenjati brez dovoljenja pristojnih organov.

6. Ušesne znamke se dodeljujejo gospodarstvom, razpošiljajo in nameščajo na živali tako, kakor določijo pristojni organi.

7. Najpozneje do 31. decembra 2001 se Evropski parlament in Svet, na podlagi poročila Komisije, ki ga spremljajo morebitni predlogi in v skladu s postopkom iz člena 95 Pogodbe, odločita o možnosti uvedbe ureditve elektronske identifikacije glede na napredek, dosežen na tem področju.

Člen 5

Pristojni organ držav članic vzpostavi računalniško bazo podatkov v skladu s členoma 14 in 18 Direktive 64/432/ES.

Računalniške baze podatkov morajo v popolnosti začeti delovati najpozneje do 31. decembra 1999, nakar bodo shranjevale vse podatke, ki jih zahteva navedena direktiva.

Člen 6

1. S 1. januarjem 1998 pristojni organ za vsako žival, ki jo je treba identificirati v skladu s členom 4, izda potni list v roku 14 dni od obvestila o njenem rojstvu ali pri živali, uvoženi iz tretjih držav, v roku 14 dni od obvestila o njeni ponovni identifikaciji v zadevni državi članici v skladu s členom 4(3). Pristojni organ lahko izda potni list za živali iz druge države članice pod enakimi pogoji. V takih primerih je treba potni list, ki žival spremlja, ob njenem prispetju predložiti pristojnemu organu, ta pa ga vrne državi članici izdajateljici.

Na zahtevo države članice in v skladu s postopkom iz člena 23(2) lahko Komisija določi okoliščine, v katerih se sme podaljšati najdaljši rok.

2. Žival mora ob vsakršnem premiku spremljati njen potni list.

3. Z odstopanjem od prvega stavka odstavka 1 in od odstavka 2 lahko države članice:

- ki imajo računalniško bazo podatkov, za katero Komisija potrdi, da skladno s členom 5 v celoti deluje, določijo, da se potni listi izdajajo le za živali, namenjene trgovini med državami članicami Skupnosti, in da morajo te živali spremljati njihovi potni listi le, če se premikajo z ozemlja zadevne države članice na ozemlje druge države članice, pri čemer mora potni list vsebovati podatke, ki temeljijo na računalniški bazi podatkov.

V teh državah članicah je treba potni list, ki spremlja žival, ki se uvaža iz druge države članice, ob prispetju predložiti pristojnemu organu;

- do 1. januarja 2000 odobrijo izdajo skupnih živalskih potnih listov za črede, ki se premikajo znotraj zadevne države članice, pod pogojem, da imajo take črede isto poreklo in namembni kraj ter da jih spremlja veterinarsko potrdilo.

4. Če žival pogine, mora imetnik vrniti potni list pristojnemu organu v sedmih dneh od datuma pogina. Če se žival pošlje v klavnico, je nosilec dejavnosti klavnice odgovoren za vračilo potnega lista pristojnemu organu.

5. Pri živalih, ki se izvažajo v tretje države, zadnji imetnik predloži potni list pristojnemu organu kraja izvoza.

Člen 7

1. Razen prevoznikov mora vsak imetnik živali:

- voditi ažuren register,

- ko računalniška baza podatkov v celoti deluje, poročati pristojnemu organu o vseh premikih na gospodarstvo in z njega ter o vsakem rojstvu in poginu živali na gospodarstvu, skupaj z datumi teh dogodkov, v roku, ki ga določi država članica in ki zajema tri do sedem dni od začetka dogodka. Na zahtevo države članice in v skladu s postopkom iz člena 23(2) lahko Komisija določiti okoliščine, v katerih države članice lahko razširijo najdaljši rok in predvidijo posebna pravila za premike govedi, kadar se odpravlja na poletno pašo na razna gorska območja.

2. Če je primerno in z upoštevanjem člena 6, mora vsak imetnik živali izpolniti potni list takoj po prispetju in pred odpremo vsake živali z gospodarstva ter zagotoviti, da jo spremlja potni list.

3. Vsak imetnik živali mora pristojnemu organu na njegovo zahtevo predložiti vse podatke v zvezi s poreklom, identifikacijo in, če je primerno, z namembnim krajem živali, ki jih je imel v lasti, za katere je skrbel, ki jih je prevažal, tržil ali zaklal.

4. Register mora imeti obliko, ki jo odobri pristojni organ, voditi ga je treba ročno ali računalniško in ob vsakem času mora biti na voljo pristojnemu organu na njegovo zahtevo in sicer za najkrajše obdobje, ki ga določijo pristojni organi oblasti, ki ne sme biti krajše od treh let.

Člen 8

Države članice imenujejo organ, pristojen za zagotavljanje skladnosti s tem naslovom. O tem obvestijo druge države članice in Komisijo.

Člen 9

Države članice lahko imetnikom zaračunajo stroške sistemov iz člena 3, in nadzora iz tega naslova.

Člen 10

Ukrepi, potrebni za izvajanje tega naslova, se sprejmejo v skladu s postopkom upravljanja iz člena 23(2). Zadevajo zlasti:

(a) določbe v zvezi z ušesnimi znamkami;

(b) določbe v zvezi s potnimi listi;

(c) določbe v zvezi z registrom;

(d) najmanjšo raven nadzora, ki ga je treba izvajati;

(e) uporabo upravnih sankcij;

(f) prehodne ukrepe, ki so potrebni za omogočanje uporabe tega naslova.

NASLOV II

Označevanje govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa

Člen 11

Nosilec dejavnosti ali organizacija, opredeljena v členu 12, ki:

- mora na podlagi oddelka I tega naslova označevati goveje meso na vseh stopnjah trženja,

- želi na podlagi oddelka II tega naslova označevati goveje meso pri prodaji tako, da zagotovi druge podatke od tistih iz člena 13, v zvezi z nekaterimi značilnostmi pogojev proizvodnje označenega mesa ali živali, iz katere to izvira,

mora to storiti v skladu s tem naslovom.

Ta naslov se uporabi brez poseganja v ustrezno zakonodajo Skupnosti, zlasti v zvezi z govejim mesom.

Člen 12

V tem naslovu se uporabijo naslednje opredelitve:

- "goveje meso" pomeni vse proizvode iz oznak KN 0201, 0202, 02061095 in 02062991,

- "označevanje" pomeni nameščanje etikete na posamezni kos ali kose mesa ali na njihovo embalažo oziroma pri neembaliranih proizvodih pisno navedbo ustreznih in za potrošnika na prodajnem mestu dobro vidnih podatkov,

- "organizacija" pomeni skupino nosilcev dejavnosti v istem ali v različnih delih trgovine z govejim mesom.

ODDELEK I

Obvezni sistem Skupnosti za označevanje govejega mesa

Člen 13

Splošna pravila

1. Nosilci dejavnosti in organizacije, ki tržijo goveje meso v Skupnosti, morajo tega označevati v skladu s tem členom.

Obvezni sistem označevanja mora zagotavljati povezavo med identifikacijo trupov, četrtin ali kosov mesa na eni strani in posameznih živali na drugi ali, kadar to zadostuje za natančnost podatkov na etiketi za kontrolo, zadevne skupine živali.

2. Etiketa mora zajemati naslednje navedbe:

(a) referenčno številko ali referenčno kodo, ki zagotavlja povezavo med mesom in živaljo ali živalmi. Ta številka je lahko identifikacijska številka posamezne živali, iz katere je bilo goveje meso pridobljeno, ali pa identifikacijska številka, ki se nanaša na skupino živali;

(b) številko odobritve klavnice, v kateri je bila žival ali skupina živali zaklana, in državo članico ali tretjo državo, v kateri je klavnica. Navedba mora imeti naslednjo vsebino: "Zaklano v (ime države članice ali tretje države) (številka odobritve)";

(c) številko odobritve razsekovalnice, ki je trupe ali skupine trupov razsekala, in državo članico ali tretjo državo, v kateri je razsekovalnica. Navedba mora imeti naslednjo vsebino: "Razsekano v: (ime države članice ali tretje države) (številka odobritve)".

3. Do 31. decembra 2001 pa lahko države članice, če je na voljo dovolj podrobnih podatkov v sistemu za identifikacijo in registracijo govedi, predvidenih v naslovu I, določijo, da je treba pri govejem mesu živali, ki so se rodile, gojile in zaklale v isti državi članici, na označbah navesti dodatne podatke.

4. Obvezni sistem iz odstavka 3, ne sme povzročati nikakršnih motenj v trgovini med državami članicami.

Izvedbene določbe tistih držav članic, ki nameravajo uporabiti odstavek 3, mora predhodno odobriti Komisija.

5. (a) S 1. januarjem 2002 bodo morali nosilci dejavnosti in organizacije na etiketah navesti tudi:

(i) državo članico ali tretjo državo rojstva živali;

(ii) vse države članice ali tretje države, v katerih so se živali pitale;

(iii) državo članico ali tretjo državo, v kateri je bila žival zaklana.

(b) Če je goveje meso iz živali, rojenih, gojenih in zaklanih:

(i) v isti državi članici, je navedba lahko dana kot "Poreklo: (ime države članice)";

(ii) v isti tretji državi, je navedba lahko dana kot "Poreklo: (ime tretje države)".

Člen 14

Odstopanje od obveznega sistema označevanja

Z odstopanjem od člena 13(2)(b) in (c) ter člena 13(5)(a)(i) in (ii) mora nosilec dejavnosti ali organizacija, ki pripravlja mleto goveje meso, na etiketi navesti besedilo "pripravljeno v (ime države članice ali tretje države)", odvisno od tega, kje je bilo meso pripravljeno, in "poreklo", če zadevna država ali države niso tiste, v katerih se je meso pripravilo.

Obveznost iz člena 13(5)(a)(iii), se uporabi za tako meso z dnem uporabe te uredbe.

Tak nosilec dejavnosti ali organizacija lahko na etiketi za mleto meso doda:

- eno ali več navedb, predvidenih v členu 13, in/ali

- datum priprave mesa.

Na podlagi izkušenj in glede na zahteve je mogoče sprejeti podobne določbe za razsekano meso in za odrezke govejega mesa v skladu s postopkom iz člena 23(2).

Člen 15

Obvezno označevanje govejega mesa iz tretjih držav

Z odstopanjem od člena 13 je treba goveje meso, uvoženo v Skupnost in za katero niso na voljo vsi podatki, predvideni v členu 13, skladno s postopkom iz člena 17 označiti z navedbo: "Poreklo: ni iz ES" in "Zaklano v: (ime tretje države)".

ODDELEK II

Prostovoljni sistem označevanja

Člen 16

Splošna pravila

1. Za etikete, ki vsebujejo druge navedbe od predvidenih v oddelku I tega naslova, mora vsak nosilec dejavnosti ali organizacija poslati specifikacijo v odobritev pristojnim organom oblasti države članice, v kateri se proizvaja oziroma prodaja zadevno goveje meso. Pristojni organ lahko vpeljejo tudi specifikacije za uporabo v zadevni državi članici pod pogojem, da njihova uporaba ni obvezna.

Specifikacije za prostovoljno označevanje morajo zajemati:

- podatke, ki jih je treba navesti na etiketi,

- ukrepe, ki jih je treba izvesti, da se zagotovi točnost podatkov,

- sistem nadzora, ki se izvaja na vseh stopnjah proizvodnje in prodaje, skupaj z nadzorom neodvisnega telesa, ki ga prizna pristojni organ in ga imenuje nosilec dejavnosti ali organizacija. Ta telesa morajo biti skladni z merili, podrobno opredeljenimi v Evropskem standardu EN/45011,

- če gre za organizacije, ukrepe, ki jih je treba izvesti v zvezi s katerim koli članom, neizpolnjujočim specifikacije.

Države članice lahko določijo, da se nadzor neodvisnega telesa nadomesti z nadzorom pristojnega organa. V tem primeru mora imeti pristojni organ na voljo usposobljeno osebje in vire, potrebne za izvajanje predpisanega nadzora.

Stroške raznih vrst nadzora, predvidenega v tem oddelku, nosi nosilec dejavnosti ali organizacija, ki uporablja sistem označevanja.

2. Za odobritev katere koli specifikacije je potrebno zagotovilo pristojnega organa, pridobljenega na podlagi temeljitega pregleda njenih elementov iz odstavka 1, primernega in zanesljivega delovanja predvidenega sistema označevanja, in zlasti specifikacije, ki ne bi zagotavljala povezave med identifikacijo trupov, četrtin ali kosov mesa na eni in posamezne živali na drugi strani ali, kadar to zadostuje za natančnost podatkov na etiketi za kontrolo, zadevne skupine živali.

Zavrnejo se tudi specifikacije, ki predvidevajo etikete z zavajajočimi ali ne dovolj jasnimi podatki.

3. Če proizvodnja in/ali prodaja govejega mesa poteka v dveh ali več državah članicah, pristojni organi zadevnih držav članic pregledajo in potrdijo predložene specifikacije, kolikor se elementi le-teh nanašajo na postopke, ki se izvajajo na njihovem ozemlju. V tem primeru vsaka zadevna država članica prizna odobritev, dano v drugi zadevni državi članici.

Če v obdobju, ki se določi v skladu s postopkom iz člena 23(2), šteto od dne vložitve vloge, odobritev ni zavrnjena ali dana ali če se dodatni podatki ne zahtevajo, se šteje, da je pristojni organi specifikacijo odobril.

4. Če pristojni organ vseh zadevnih držav članic odobri predloženo specifikacijo, ima zadevni nosilec dejavnosti ali organizacija pravico do označevanja govejega mesa pod pogojem, da je na etiketi navedeno njegovo/njeno ime ali logotip.

5. Z odstopanjem od odstavkov 1 do 4 lahko Komisija v skladu s postopkom iz člena 23(2) določi skrajšan ali poenostavljen postopek odobritve v posebnih primerih, zlasti za goveje meso v majhnih maloprodajnih paketih ali kose govejega mesa izbrane kakovosti v posameznih pakiranjih, ki so označeni v državi članici skladno z odobreno specifikacijo in uvoženi na ozemlje druge države članice, pod pogojem, da se prvotni etiketi ne dodajajo podatki.

6. Država članica lahko določi, da se ime ene ali več njenih regij ne sme uporabljati, zlasti če je ime regije:

- lahko vzrok za zmedo ali težave pri nadzoru,

- rezervirano za goveje meso skladno z besedilom Uredbe (EGS) št. 2081/92.

Če je odobritev dana, se ime države članice pojavlja skupaj z imenom regije.

7. Države članice obvestijo Komisijo o izvajanju tega člena in zlasti o navedbah, podrobno opredeljenih na etiketah. Komisija obvesti druge države članice v Upravljalnem odboru za goveje in telečje meso iz člena 23(1)(b) in sme po potrebi skladno s postopkom iz člena 23 predpisati pravila v zvezi s temi navedbami in zlasti uvesti omejitve.

Člen 17

Sistem prostovoljnega označevanja govejega mesa iz tretjih držav

1. Če proizvodnja govejega mesa v celoti ali delno poteka v tretji državi, imajo nosilci dejavnosti in organizacije pravico, da goveje meso označujejo v skladu s tem oddelkom, če so poleg skladnosti s členom 16 pridobili odobritev svojih specifikacij pri pristojnem organu, ki jih v ta namen imenuje vsaka od zadevnih tretjih držav.

2. Veljavnosti odobritve v Skupnosti, ki jo da tretja država, je odvisna od poprejšnje obvestitve Komisije o:

- pristojnem organu, ki jih je določila,

- postopkih in merilih, ki jih mora pristojni organ upoštevati pri pregledovanju specifikacije,

- vsakem nosilcu dejavnosti in organizaciji, katere(-ga) specifikacijo je sprejel pristojni organ.

Komisija posreduje ta obvestila državam članicam.

Če Komisija na podlagi prej navedenih obvestil ugotovi, da postopki in/ali merila, ki se uporabljajo v tretji državi, niso enakovredni standardom iz te uredbe, po posvetovanju z zadevno tretjo državo odloči, da odobritve, ki jih je dala ta tretja država, niso veljavne v Skupnosti.

Člen 18

Sankcije

Brez poseganja v ukrepe, ki jih izvede sama organizacija ali neodvisno nadzorno telo iz člena 16, če se izkaže, da nosilec dejavnosti ali organizacija ne deluje v skladu s specifikacijo iz člena 16(1), lahko država članica umakne odobritev, predvideno v členu 16(2), ali naloži dodatne pogoje, ki jih mora nosilec dejavnosti ali organizacija upoštevati, če želi ohraniti odobritev.

ODDELEK III

Splošne določbe

Člen 19

Podrobna pravila

Ukrepi, potrebni za izvajanje tega naslova, se sprejmejo v skladu s postopkom upravljanja iz člena 23(2). Ti ukrepi zlasti zadevajo:

(a) opredelitev velikosti skupine živali iz člena 13(2)(a),

(b) opredelitev mletega govejega mesa, odrezkov govejega mesa ali kosov govejega mesa iz člena 14;

(c) opredelitev posebnih navedb, ki so lahko na etiketah;

(d) ukrepe, potrebne za omogočanje prehoda z uporabe Uredbe (ES) št. 820/97 na uporabo tega naslova;

(e) ukrepe, potrebne za odpravo posebnih praktičnih problemov. Taki ukrepi, če so ustrezno utemeljeni, lahko odstopajo od nekaterih delov tega naslova.

Člen 20

Imenovanje pristojnih organov

Države članice imenujejo pristojni organ ali organe oblasti, ki so odgovorni za izvajanje tega naslova, najpozneje do 14. oktobra 2000.

Člen 21

Najpozneje do 14. avgusta 2003 Komisija predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, če je potrebno, skupaj s primernimi predlogi v zvezi z razširitvijo področja uporabe te uredbe na predelane proizvode, ki vsebujejo goveje meso, in proizvode na osnovi govejega mesa.

NASLOV III

Skupne določbe

Člen 22

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti z določbami te uredbe. Predvideni pregledi ne posegajo v katerega od pregledov, ki jih lahko izvaja Komisija skladno s členom 9 Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95.

Katere koli sankcije, ki jih država članica naloži imetniku živali, morajo biti sorazmerne resnosti kršitve. Sankcije lahko zajemajo, če je upravičeno, omejitev premikov živali na gospodarstvo zadevnega imetnika ali z njega.

2. Strokovnjaki Komisije skupaj s pristojnimi organi:

(a) preverijo, ali države članice izpolnjujejo zahteve te uredbe;

(b) izvedejo preglede na kraju samem, da zagotovijo izvajanje pregledov v skladu s to uredbo.

3. Država članica, na ozemlju katere se izvaja pregled na kraju samem, strokovnjakom Komisije priskrbi vsakršno pomoč, ki jo potrebujejo pri opravljanju svojih nalog.

Preden se o pregledu sestavi in posreduje naprej zaključno poročilo, se je potrebno o rezultatih pregledov pogovoriti s pristojnim organom zadevne države članice.

4. Če Komisija meni, da je na podlagi rezultatov pregledov to upravičeno, pregleda razmere v okviru Stalnega veterinarskega odbora iz člena 23(1)(c). Sprejme lahko potrebne odločitve v skladu s postopkom iz člena 23(3).

5. Komisija spremlja razvoj dogodkov v danih razmerah: glede na tak razvoj dogodkov in v skladu s postopkom, predpisanim v členu 23(3), lahko spremeni ali prekliče odločitve iz odstavka 4.

6. Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo, če je potrebno, v skladu s postopkom iz člena 23(3).

Člen 23

1. Komisiji zagotovi pomoč:

(a) pri izvajanju člena 10 Odbor Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada iz člena 11 Uredbe Sveta (ES) št. 1258/1999 [18];

(b) pri izvajanju člena 19 Upravljalni odbor za goveje in telečje meso, ustanovljen s členom 42 Uredbe Sveta (ES) št. 1254/1999 [19];

(c) pri izvajanju člena 22 Stalni veterinarski odbor, ustanovljen s Sklepom Sveta 68/361/EGS [20].

2. Ob sklicevanju na ta odstavek se uporabita člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES z upoštevanjem določb člena 8 Sklepa.

Obdobje iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je en mesec.

3. Ob sklicevanju na ta odstavek se uporabita člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES z upoštevanjem določb člena 8 Sklepa.

Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

4. Odbori sprejmejo svoj poslovnik.

Člen 24

1. Uredba (ES) št. 820/97 se razveljavi.

2. Sklicevanja na Uredbo (ES) št. 820/97 se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s tabelo ujemanja iz Priloge.

Člen 25

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Uporablja se za goveje meso živali, zaklanih 1. septembra 2000 ali pozneje.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. julija 2000

Za Evropski parlament

Predsednik

N. Fontaine

Za Svet

Predsednik

J. Glavany

[1] UL C 376 E, 28.12.1999, str. 42.

[2] UL C 117, 26.4.2000, str. 47.

[3] UL C 226, 8.8.2000, str. 9.

[4] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 12. aprila 2000 (ki še ni bilo objavljeno v Uradnem listu Evropskih skupnosti), Skupno stališče Sveta z dne 6. junija 2000 (ki še ni bilo objavljeno v Uradnem listu Evropskih skupnosti) in Sklep Evropskega parlamenta z dne 6. julija 2000 (ki še ni bil objavljen v Uradnem listu Evropskih skupnosti).

[5] UL L 117, 7.5.1997, str. 1.

[6] UL 334, 28.12.1999, str. 1.

[7] UL L 224, 18.8.1990, str. 29. Direktiva, nazadnje spremenjena z Direktivo 92/118/EGS (UL L 62, 15.3.1993, str. 49).

[8] UL L 268, 24.9.1991, str. 56. Direktiva, nazadnje spremenjena z Direktivo 96/43/ES (UL L 162, 1.7.1996, str. 1).

[9] UL L 144, 2.6.1981, str. 1. Uredba, razveljavljena z Uredbo (ES) št. 515/97 (UL L 82, 22.3.1997, str. 1.

[10] UL L 351, 2.12.1989. str. 34.

[11] UL L 355, 5.12.1992, str. 32. Direktiva, nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994.

[12] UL L 109, 25. 4. 1997, str. 1.

[13] UL L 208, 24. 7. 1992, str. 1.

[14] UL L 312, 23.12.1995, str. 1. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1036/1999 (UL L 127, 21.5.1999, str. 4).

[15] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[16] UL L 355, 5.12.1992, str. 1. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1036/1999 (UL L 127, 21.5.1999, str. 4).

[17] UL L 121, 29.7.1964, str. 1977/64. Direktiva, posodobljena z Direktivo 97/12/ES (UL L 109, 25.4.1997, str. 1.) ter nazadnje spremenjena z Direktivo 98/99/ES (UL L 358, 31.12.1998, str. 107).

[18] UL L 160, 26.6.1999, str. 103.

[19] UL L 160, 26.6.1999, str. 21.

[20] UL L 255, 18.10.1968, str. 23.

--------------------------------------------------

PRILOGA

Tabela ujemanja

Uredba (ES) št. 820/97 | Ta uredba |

Člen 1 | Člen 1 |

Člen 2 | Člen 2 |

Člen 3 | Člen 3 |

Člen 4 | Člen 4 |

Člen 5 | Člen 5 |

Člen 6 | Člen 6 |

Člen 7 | Člen 7 |

Člen 8 | Člen 8 |

Člen 9 | Člen 9 |

Člen 10 | Člen 10 |

Člen 11 | — |

Člen 12 | Člen 11 |

Člen 13 | Člen 12 |

Člen 14(1) | Člen 16(1) |

Člen 14(2) | Člen 16(2) |

Člen 14(3) | Člen 16(5) |

Člen 14(4) | Člen 16(4) |

Člen 15 | Člen 17 |

Člen 16(1) | Člen 16(3) |

Člen 16(2) | Člen 16(3) |

Člen 16(3) | Člen 13(2) (a) |

Člen 17 | Člen 18 |

Člen 18 | Člen 19 |

Člen 19 | — |

Člen 20 | Člen 20 |

Člen 21 | Člen 22 |

Člen 22 | Člen 25 |

--------------------------------------------------