Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32000D0821

Odločba Sveta z dne 20. decembra 2000 o izvajanju programa za spodbujanje razvoja, distribucije in promocije evropskih avdiovizualnih del (MEDIA Plus — razvoj, distribucija in promocija) (2001-2005)

OJ L 336, 30.12.2000, p. 82–91 (ES, DA, DE, EL, EN, FR, IT, NL, PT, FI, SV)
Special edition in Czech: Chapter 13 Volume 026 P. 88 - 97
Special edition in Estonian: Chapter 13 Volume 026 P. 88 - 97
Special edition in Latvian: Chapter 13 Volume 026 P. 88 - 97
Special edition in Lithuanian: Chapter 13 Volume 026 P. 88 - 97
Special edition in Hungarian Chapter 13 Volume 026 P. 88 - 97
Special edition in Maltese: Chapter 13 Volume 026 P. 88 - 97
Special edition in Polish: Chapter 13 Volume 026 P. 88 - 97
Special edition in Slovak: Chapter 13 Volume 026 P. 88 - 97
Special edition in Slovene: Chapter 13 Volume 026 P. 88 - 97

No longer in force, Date of end of validity: 31/12/2006: This act has been changed. Latest consolidated version: 01/05/2004

ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2000/821/oj

32000D0821



Uradni list L 336 , 30/12/2000 str. 0082 - 0091


Odločba Sveta

z dne 20. decembra 2000

o izvajanju programa za spodbujanje razvoja, distribucije in promocije evropskih avdiovizualnih del (MEDIA Plus – razvoj, distribucija in promocija)

(2001–2005)

(2000/821/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 157(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Od 6. do 8. aprila 1998 je Komisija v sodelovanju s tedanjim Predsedstvom organizirala evropsko avdiovizualno konferenco o "Izzivih in priložnostih digitalne dobe" v Birminghamu. V okviru posvetovanj se je pokazalo, da je treba okrepiti program podpore za evropsko avdiovizualno panogo še zlasti na področju razvoja, distribucije in promocije evropskih avdiovizualnih del. Poleg tega v digitalni dobi dejavnosti na avdiovizualnem področju prispevajo k ustvarjanju novih delovnih mest, še zlasti v produkciji in razširjanju avdiovizualnih vsebin.

(2) 28. maja 1998 je Svet pozdravil rezultate Evropske avdiovizualne konference v Birminghamu in izpostavil, kako je zaželeno, da se spodbuja razvoj močne in konkurenčne evropske avdiovizualne programske panoge, zlasti upoštevajoč evropsko kulturno raznolikost ter posebne pogoje na manjših jezikovnih območjih.

(3) Poročilo Skupine za avdiovizualno politiko na visoki ravni z dne 26. oktobra 1998 z naslovom "Digitalna doba: evropska avdiovizualna politika" priznava, da je ukrepe za podporo kinematografski in avdiovizualni panogi potrebno okrepiti, in sicer zlasti z dodelitvijo sredstev, ustreznih obsegu in strateškemu pomenu panoge, programu MEDIA.

(4) Izzivi pri produkciji, distribuciji in razpoložljivosti evropskih avdiovizualnih vsebin so bili glavna tema razprave Foruma o avdiovizualni politiki z naslovom "Evropska vsebina za digitalno tisočletje", ki ga je 10. in 11. septembra 1999 v Helsinkih organiziralo tedanje Predsedstvo v sodelovanju s Komisijo.

(5) V sporočilu Komisije za Evropski parlament in Svet ministrov z naslovom "Avdiovizualna politika: naslednji koraki" Komisija priznava, da krepitev konkurenčnosti evropske avdiovizualne panoge potrebuje več javne podpore, še zlasti na ravni Skupnosti.

(6) Zelena knjiga o "Konvergenci sektorjev telekomunikacij, medijev in informacijske tehnologije ter posledicah za njihovo pravno ureditev" opozarja na nevarnost pomanjkanja kakovostnih vsebin na digitalnem in analognem televizijskem trgu.

(7) V okviru javnih posvetovanj Komisije o Zeleni knjigi je bila izpostavljena potreba po vzpostavitvi okvirja za podporo distribuciji in promociji evropskih avdiovizualnih vsebin v tradicionalnih in novih medijih v digitalnem okolju.

(8) V svojih sklepih z dne 27. septembra 1999, ki se nanašajo na rezultate javnih posvetovanj o Zeleni knjigi o konvergenci [1], je Svet pozval Komisijo, naj pri oblikovanju predlogov ukrepov za krepitev evropske avdiovizualne panoge, vključno z multimedijsko panogo, upošteva te rezultate.

(9) V svojem sporočilu o "Načelih in smernicah avdiovizualne politike Skupnosti v digitalni dobi" z dne 14. decembra 1999 je Komisija opredelila svoje prednostne naloge na avdiovizualnem področju za obdobje 2000 do 2005.

(10) Komisija je izvedla "Akcijski program za promocijo razvoja evropske avdiovizualne panoge (MEDIA) (1991-1995)", ki je bil sprejet z Odločbo Sveta 90/685/EGS [2], ki je še zlasti vsebovala ukrepe, oblikovane za podporo razvoju in distribuciji evropskih avdiovizualnih del.

(11) Ob Zeleno knjigo "Strateške možnosti krepitve evropske programske panoge v kontekstu avdiovizualne politike Evropske unije" je Komisija novembra 1995 predložila predlog za odločbo Sveta o ustanovitvi Evropskega garancijskega sklada za promocijo kinematografske in televizijske produkcije [3], o katerem je Evropski parlament podal pozitivno mnenje 22. oktobra 1996 [4].

(12) Strategija Skupnosti za razvoj in krepitev evropske avdiovizualne panoge je bila potrjena v okviru Programa MEDIA II (1996-2000), ki je bila sprejet z Odločbo Sveta 95/563/ES [5] in z Odločbo Sveta 95/564/ES [6]. Na podlagi izkušenj iz tega programa in ob upoštevanju doseženih rezultatov ga je treba podaljšati.

(13) V poročilu Komisije o rezultatih, doseženih v okviru programa MEDIA II (1996-2000), od 1. januarja 1996 do 30. junija 1998, je zastopano mnenje, da program izpolnjuje načelo subsidiarnosti pomoči Skupnosti v odnosu do nacionalne pomoči, saj področja, na katera se usmerja MEDIA II dopolnjujejo področja, na katerih že po tradiciji delujejo mehanizmi nacionalne podpore.

(14) V skladu s členom 151(4) Pogodbe je nujno upoštevati kulturne vidike avdiovizualnega sektorja.

(15) V skladu s pogajalskimi pooblastili, ki jih je Komisiji podelil Svet, naj Unija med prihodnjimi pogajanji Svetovne trgovinske organizacije (WTO), podobno kot v okviru Urugvajskega kroga, poskrbi, da bodo Skupnost in njene države članice še naprej lahko ohranjale in razvijale svoje zmogljivosti za opredeljevanje in izvajanje svojih kulturnih in avdiovizualnih politik zaradi ohranjanja svoje kulturne raznolikosti.

(16) Z enakim pristopom je Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 18. novembra 1999 Evropskemu avdiovizualnemu sektorju priznal posebno vlogo pri vzdrževanju kulturnega pluralizma, zdravega gospodarstva ter svobode izražanja ter ponovno potrdil svojo privrženost svobodi delovanja na področju avdiovizualne politike, ki je bila dosežena na Urugvajskem krogu, ter se zavzel za to, da pravila Splošnega sporazuma o trgovanju s storitvami (General Agreement on Trade in Services — GATS), ki se nanašajo na kulturne storitve, še zlasti na avdiovizualnem področju, ne bi ogrozila kulturne raznolikosti in avtonomije pogodbenic WTO.

(17) Da bi povečali dodano vrednost ukrepov Skupnosti je nujno zagotoviti komplementarnost ukrepov, ki se sprejemajo na ravni Skupnosti, in nacionalnih oblik podpore.

(18) Nujno je uskladiti to Odločbo in postopanja Komisije glede nacionalnih ukrepov za podporo avdiovizualnemu področju, še zlasti tistih za ohranjanje kulturne raznolikosti v Evropi, s tem da se nacionalnim politikam omogoči, da ustrezno razvijajo možnosti za produkcijo v državah članicah. Poleg tega se lahko podpora Skupnosti kombinira z vsemi oblikami državne podpore.

(19) Nastajanje evropskega avdiovizualnega trga zahteva razvoj in produkcijo evropskih del, del, ki izvirajo iz držav članic, pa tudi del, ki izvirajo iz tretjih evropskih držav, ki sodelujejo v programu MEDIA Plus ali tistih, ki s svojim okvirjem sodelovanja izpolnjujejo pogoje, določene v Direktivi Sveta 89/552/EGS z dne 3. oktobra 1989 o usklajevanju določenih določb zakonov in drugih predpisov v državah članicah, ki se nanašajo na izvajanje dejavnosti izdajanja televizijskega programa [7].

(20) V naslednjih nekaj letih bo digitalna revolucija napravila evropska avdiovizualna dela dostopnejša zaradi novih načinov prenašanja avdiovizualnih vsebin in bodo s tem postala širše razpoložljiva izven države porekla.

(21) Konkurenčnost avdiovizualne programske panoge je odvisna od uporabe novih tehnologij na različnih stopnjah razvoja programa, produkcije in distribucije. Zaradi tega naj se zagotovi ustrezno in učinkovito usklajevanje z ukrepi, ki se izvajajo na področju novih tehnologij, še zlasti Petega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (1998-2002), ki je bil sprejet z Odločbo št. 182/1999/ES Evropskega parlamenta in Sveta [8], prihodnjega Šestega okvirnega programa in novih priložnosti za večjezično produkcijo, zaradi zagotavljanja skladnosti z ukrepi, ki se bodo izvajali v okviru teh programov, še posebej z osredotočanjem na potrebe in možnosti malih in srednjih podjetij (MSP), ki delujejo na avdiovizualnem trgu.

(22) Zaradi podpore evropskim avdiovizualnim projektom bo Komisija proučila možnosti dodatnega financiranja v okviru drugih instrumentov Skupnosti, zlasti v okviru "e-Europe" in pobud, ki izhajajo iz sklepov Lizbonskega Evropskega sveta, kot so Evropska investicijska banka (EIB), Evropski investicijski sklad (European Investment Fund – EIF) in okvirni raziskovalni programi. Profesionalci v avdiovizualnem sektorju morajo biti obveščeni o različnih načinih podpore, ki so jim na razpolago v okviru Evropske unije.

(23) V skladu s sklepi Lizbonskega evropskega sveta morata Svet in Komisija do konca leta 2000 poročati o tekočem pregledu EIB in EIF finančnih instrumentov, z namenom da preusmerita financiranje k zagonu poslovanja, visokotehnološkim podjetjem ter mikro-podjetjem ter drugim tveganim kapitalskim pobudam in garancijskim ureditvam, ki jih predlagata EIB in EIF. V tej zvezi je treba posebno pozornost posvetiti avdiovizualni panogi zaradi izboljšanja njenega dostopa do trgov kapitala in povečanja njene konkurenčnosti.

(24) V poročilu Evropskemu svetu z naslovom "Možnosti zaposlovanja v informacijski družbi" je Komisija navajala poglavitne možnosti ustvarjanja novih delovnih mest, ki bi jih zagotavljale nove avdiovizualne storitve.

(25) V svojem uradnem sporočilu o Politiki Skupnosti za podporo zaposlovanja je Komisija priznala pozitivni učinek programa MEDIA II na zaposlovanje na avdiovizualnem področju.

(26) Zaradi tega bi bilo potrebno olajšati razvoj naložb v evropsko avdiovizualno panogo in pozvati države članice, naj z različnimi sredstvi spodbujajo ustvarjanje novih delovnih mest v tej panogi.

(27) S programom MEDIA Plus naj se omogoči vzpostaviti okolje, ki bo v prid podjetniškim sposobnostim in naložbam, tako da bi evropskemu avdiovizualnemu področju zagotovili mesto v svetovnem gospodarstvu in učinkovito uveljavljali kulturno raznolikost.

(28) Pri tem je treba pozitivno ovrednotiti prispevek, s katerim lahko MSP sodelujejo pri razvoju avdiovizualnega področja.

(29) Pogoje distribucije in promocije del evropske kinematografije na evropskih in mednarodnih trgih je treba izboljšati. Spodbujati je treba sodelovanje med mednarodnimi in nacionalnimi distributerji, lastniki kinematografov in producenti; prav tako je treba spodbujati mrežno povezovanje distributerjev, še posebej MSP ter podpreti skupne ukrepe za podporo oblikovanja programov na evropski ravni.

(30) Treba je ukrepati, da bodo izgledi za televizijsko predvajanje evropskih del na evropskih in mednarodnih trgih boljši. Glede na vodilno vlogo, ki jo lahko imajo televizijski kanali pri razširjanju evropskih del in neustrezen čas, ki ga v svojih urnikih predvajanja trenutno posvečajo takim delom, je pomembno, da evropski izdajatelji radiotelevizijskega programa (kot so opredeljeni v členu 2 Direktive 89/552/EGS) z odkupom del, ki se producirajo v drugih državah članicah, spodbujajo evropsko predvajanje programov.

(31) Neodvisni evropski distribuciji in distribucijskim podjetjem je treba olajšati dostop do trga ter pospeševati tako evropska dela kot evropska podjetja, ki delujejo na avdiovizualnem področju.

(32) Izboljšati je treba dostop javnosti do evropske avdiovizualne dediščine, še zlasti s pomočjo digitalizacije in mrežnega povezovanja na evropski ravni.

(33) Imetnike evropskih vsebin je treba spodbujati k digitalizaciji in mrežni predstavitvi njihovih katalogov, vključno z arhivi in kinematografsko dediščino.

(34) Podpora razvoju, distribuciji in promociji mora upoštevati strukturne cilje, kot so razvoj možnosti v državah ali regijah z nizkimi zmogljivostmi avdiovizualne produkcije in/ali z omejenimi jezikovnimi ali geografskimi območji in/ali razvoj neodvisnega evropskega produkcijskega področja, še zlasti MSP.

(35) Pridružene države srednje in vzhodne Evrope pa tudi Ciper, Malta, Turčija in tiste države Efte, ki so podpisnice sporazuma EGP se priznavajo kot potencialni udeleženci v programih Skupnosti na podlagi dodatno dodeljenih proračunskih sredstev ter v skladu s postopki, o katerih se je treba dogovoriti s temi državami.

(36) Druge evropske države, ki so podpisnice Evropske konvencije o čezmejni televiziji so neločljiv del evropskega avdiovizualnega območja in jim je zaradi tega treba omogočiti sodelovanje v tem programu na podlagi dodatno dodeljenih proračunskih sredstev v skladu s postopki, ki se dogovorijo s sporazumi med zainteresiranimi stranmi. Te države morajo biti sposobne, če to želijo in ob upoštevanju proračunskih načrtov ali prednostnih nalog njihovih avdiovizualnih panog, sodelovati v programu ter izkoristiti njegove prednosti v okviru bolj omejene formule sodelovanja, na podlagi dodatno dodeljenih proračunskih sredstev in posebnih ureditev, o katerih se dogovorijo zainteresirane strani.

(37) Odpiranje programa evropskim tretjim državam je predmet predhodnega pregleda skladnosti njihovih nacionalnih zakonodaj s pravnim redom Skupnosti, še zlasti z Direktivo Sveta 89/552/EGS.

(38) Sodelovanje z neevropskimi tretjimi državami, ki poteka na podlagi vzajemnih in uravnovešenih interesov lahko evropski avdiovizualni panogi omogoči doseganje dodatne vrednosti v smislu promocije, dostopa do trga, distribucije, razširjanja in uporabe evropskih del v teh državah. Vključevanje tretjih držav bo povečalo osveščenost o kulturni raznolikosti v Evropi in pospeševalo razširjanje skupnih demokratičnih vrednot. Tako sodelovanje je treba razvijati na podlagi dodatno dodeljenih proračunskih sredstev in posebnih ureditev, ki se določijo v sporazumih med zainteresiranimi stranmi.

(39) Okvirni finančni znesek v smislu 34. točke Medinstitucionalnega sporazuma, ki so ga 6. maja 1999 sklenili Evropski parlament, Svet in Komisija, o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka [9] je vključen v tej odločbi za ves čas trajanja programa, brez poseganja v pristojnosti proračunskega organa, kot jih določa Pogodba.

(40) Ukrepe, ki so potrebni za izvajanje te odločbe je treba sprejeti v skladu z Odločbo sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999, ki določa postopke izvrševanja pristojnosti za izvajanje, ki so dodeljene Komisiji [10],

SKLENIL:

Člen 1

Uvedba in cilji programa

1. Uvede se program (v nadaljevanju "Program") za spodbujanje razvoja, distribucije in promocije evropskih avdiovizualnih del v Skupnosti in izven nje, ki naj se začne izvajati s 1. januarjem 2001 do 31. decembra 2005, z namenom krepitve evropske avdiovizualne panoge.

2. Cilji programa so naslednji:

(a) izboljšanje konkurenčnosti evropskega avdiovizualnega področja – vključno z majhnimi in srednje velikimi podjetji – na evropskih in mednarodnih trgih s podporo razvoju, distribuciji in promociji evropskih avdiovizualnih del, ob upoštevanju razvoja novih tehnologij;

(b) krepitev področij, ki pomagajo izboljševati nadnacionalno gibanje evropskih del;

(c) spoštovanje in podpiranje jezikovne in kulturne raznolikosti v Evropi;

(d) širjenje evropske avdiovizualne dediščine še zlasti z digitalizacijo in mrežnim povezovanjem;

(e) razvoj avdiovizualnega področja v državah ali regijah z majhnimi zmogljivostmi avdiovizualne produkcije in/ali omejenim jezikovnim ali geografskim območjem ter krepitev mrežnega povezovanja in nadnacionalnega sodelovanja med malimi in srednjimi podjetji;

(f) razširjanje novih vrst avdiovizualnih vsebin z uporabo novih tehnologij.

Ti cilji bodo uresničeni v skladu s podrobnimi ureditvami, ki so navedene v Prilogi.

Člen 2

Posebni cilji Programa na področju razvoja

Na področju razvoja so posebni cilji Programa naslednji:

(a) z nudenjem finančne podpore pospeševati razvoj produkcijskih projektov (dram za kinematografe ali televizijo, kreativnih dokumentarnih filmov, animiranih filmov za televizijo ali kinematografe, dela, ki črpajo iz avdiovizualne in kinematografske dediščine), ki jih predložijo neodvisna podjetja, še zlasti majhna in srednje velika podjetja, in so namenjeni evropskim in mednarodnim trgom;

(b) z nudenjem finančne podpore pospeševati razvoj produkcijskih projektov, ki uporabljajo nove stvaritve, produkcije in tehnologije za njihovo razširjanje.

Člen 3

Posebni cilji Programa na področju distribucije in razširjanja

Na področju distribucije in razširjanja so posebni cilji Programa naslednji:

(a) krepiti evropsko distribucijsko področje na področju kinematografije s spodbujanjem distributerjev k naložbam v produkcijo, pridobivanje, trženje in promocijo distribucijskih pravic ter pospeševanje tujih evropskih kinematografskih filmov;

(b) pospeševati širše nadnacionalno razširjanje tujih evropskih filmov na evropskih in mednarodnih trgih, s pobudami za spodbujanje njihove distribucije in njihovega prikazovanja v kinematografih, med drugim s spodbujanjem usklajenih trženjskih strategij;

(c) krepiti distribucijski sektor za evropska dela na medijih, namenjenih zasebni rabi, s spodbujanjem distributerjev k naložbam v digitalno tehnologijo in pospeševanju tujih evropskih del;

(d) pospeševati gibanje evropskih televizijskih programov, ki jih producirajo neodvisna podjetja, v Skupnosti in izven nje, s spodbujanjem sodelovanja med izdajatelji radiotelevizijskih programov na eni strani ter neodvisnimi evropskimi distributerji in producenti na drugi strani;

(e) spodbujati ustvarjanje katalogov evropskih del v digitalnem formatu za potrebe uporabe v novih medijih;

(f) podpirati jezikovno raznolikost evropskih avdiovizualnih in kinematografskih del.

Člen 4

Posebni cilji Programa na področju promocije in dostopa do trga

Na področju promocije in dostopa do trga so cilji Programa:

(a) olajšati in spodbujati promocijo in gibanje evropskih avdiovizualnih in kinematografskih del na sejmih, razstavah in avdiovizualnih festivalih v Evropi in po vsem svetu, kadar lahko taki dogodki odigrajo pomembno vlogo v promociji evropskih del in pri mrežnem povezovanju stroke;

(b) spodbujati mrežno povezovanje evropskih operaterjev s podpiranjem skupnih dejavnosti na evropskih in mednarodnih trgih z nacionalnimi javnimi ali zasebnimi promocijskimi ustanovami/organi.

Člen 5

Finančne določbe

1. Prejemniki podpore Skupnosti morajo zagotoviti bistven delež finančnih sredstev, ki lahko vključujejo katero koli drugo obliko javnega financiranja. Sredstva skupnosti ne bodo presegala 50 % stroškov dejavnosti. Vendar lahko ta delež v primerih, ki so opredeljeni v Prilogi, doseže tudi 60 % stroškov dejavnosti.

2. Okvirni znesek finančnih sredstev za izvajanja Programa v obdobju, ki ga navaja člen 1(1) je 350 milijonov evrov. Prikaz razporeditve tega zneska po področjih je podan v oddelku 1.5 Priloge. Proračunski organ bo vsako leto odobril dodeljena proračunska sredstva v okviru omejitev finančnih predvidevanj.

3. Brez poseganja v sporazume in konvencije, katerih podpisnica je Skupnost, morajo podjetja, ki prejmejo sredstva iz Programa biti in ostati, bodisi v neposredni ali večinski lasti držav članic in/ali državljanov držav članic.

Člen 6

Finančna podpora

Finančna podpora v okviru Programa se lahko dodeli v obliki pogojno vračljivih akontacij ali subvencij, kot so opredeljene v Prilogi. Odplačila iz naslova Programa, skupno z odplačili za dejavnosti, izvedene v okviru programa MEDIA (1991-1995) in programa MEDIA II (1996-2000), se razporedijo za potrebe programa MEDIA Plus.

Člen 7

Izvajanje

1. Ukrepi, ki so potrebni za izvajanje te odločbe v zvezi z v nadaljevanju navedenimi zadevami, se sprejmejo v skladu s postopki upravljanja iz člena 8 (2):

(a) glavne smernice za vse ukrepe, opisane v Prilogi;

(b) vsebina razpisov za predloge, opredelitev meril in postopkov za izbiro projektov;

(c) vprašanja v zvezi z letno notranjo porazdelitvijo sredstev Programa, vključno z razporeditvijo med ukrepi na področju razvoja promocije in distribucije;

(d) ureditev spremljanja in ocenjevanja dejavnosti;

(e) vsi predlogi za dodelitev sredstev Skupnosti nad 200000 evrov, kadar gre za razvoj, ali 300000 evrov, kadar gre za distribucijo in 200000 evrov na prejemnika na leto v primeru promocije. Na podlagi izkušenj lahko Odbor spremeni te mejne vrednosti;

(f) izbira pilotnih projektov, ki jih opredeljuje člen 10.

2. Ukrepi, ki so potrebni za izvajanje te odločbe v zvezi z vsemi drugimi zadevami, se sprejmejo v skladu s postopkom posvetovanja iz člena 8(3). Ta postopek se prav tako uporablja za dokončno izbiro uradov za tehnično pomoč.

3. Tehnično pomoč urejajo določbe, ki se sprejmejo v skladu s Finančno ureditvijo.

4. Komisija mora redno in pravočasno obveščati Evropski parlament in Svet o izvajanju te odločbe, še zlasti glede porabe razpoložljivih sredstev.

Člen 8

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga odbor.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Odločbe 1999/468/ES.

Obdobje, ki je navedeno v členu 4(3) Odločbe 1999/468/ES se določi v trajanju dveh mesecev.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Odločbe 1999/468/ES.

4. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 9

Doslednost in skladnost

1. Pri izvajanju tega Programa mora Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami zagotoviti splošno doslednost in skladnost z drugimi politikami, programi in dejanji Skupnosti, ki se nanašajo na avdiovizualno področje.

2. Komisija mora zagotoviti učinkovito povezavo med tem Programom in programi in dejanji na avdiovizualnem področju, ki se izvajajo v okviru sodelovanja Skupnosti z državami, ki niso članice, in ustreznimi mednarodnimi organizacijami.

Člen 10

Pilotni projekti

1. Ves čas trajanja Programa se izvajajo pilotni projekti, katerih cilj je izboljšanje dostopa do evropskih avdiovizualnih vsebin in izkoriščanje priložnosti, ki izhajajo iz razvoja in uvajanja novih in inovativnih tehnologij, vključno z digitalizacijo in novimi metodami razširjanja.

2. Komisiji pri izbiri pilotnih projektov, ki se izvajajo, svetujejo skupine za tehnično svetovanje, sestavljene iz strokovnjakov, ki jih določijo države članice. Seznam potencialnih projektov se redno predlaga Odboru v skladu s postopkom, ki je opredeljen v členu 8(2).

Člen 11

Odpiranje Programa državam, ki niso članice

1. Program je odprt za sodelovanje pridruženih držav iz srednje in vzhodne Evrope v skladu s pogoji, določenimi v pridružitvenih sporazumih ali njihovih dodatnih protokolih, ki so sklenjeni ali se bodo sklenili v zvezi s sodelovanjem v programih Skupnosti.

2. Program je odprt za sodelovanje Cipra, Malte, Turčije in tistih držav EFTA, ki so članice Sporazuma EGP na podlagi dodatno dodeljenih proračunskih sredstev v skladu s postopki, ki se dogovorijo s temi državami.

3. Program je odprt za sodelovanje držav, ki so podpisnice Konvencije Sveta Evrope o čezmejni televiziji, razen tistih iz odstavkov 1 in 2, na podlagi dodatno dodeljenih proračunskih sredstev v skladu s pogoji, ki se določijo s sporazumi med zainteresiranimi stranmi.

4. Odpiranje Programa evropskim tretjim državam iz odstavkov 1, 2 in 3 je predmet predhodnega pregleda skladnosti njihovih nacionalnih zakonodaj s pravnim redom Skupnosti, vključno z drugim pododstavkom člena 6 (1) Direktive 89/552/EGS.

5. Program je prav tako odprt za sodelovanje z drugimi tretjimi državami na podlagi dodatno dodeljenih proračunskih sredstev in posebnih dogovorov, vključno z delitvijo stroškov v skladu z dogovorjenimi postopki, ki se določijo s sporazumi med zainteresiranimi stranmi. Evropske tretje države iz odstavka 3, ki ne želijo v celoti sodelovati v Programu, so lahko upravičene do sodelovanja s Programom pod pogoji, ki so določeni v tem odstavku.

Člen 12

Spremljanje in vrednotenje

1. Komisija jamči, da so ukrepi, ki se izvajajo v skladu s to Odločbo, predmet predhodne ocene ter naknadnega spremljanja in ovrednotenja. Zagotavlja dostopnost programa in transparentnost njegovega izvajanja.

2. Komisija po zaključku projektov ovrednoti način njihove izvedbe ter učinek njihovega izvajanja zaradi ocene ali so bili izhodiščni cilji doseženi.

3. Po dveletnem izvajanju mora Komisija, po predstavitvi zadeve Odboru za medije, predložiti poročilo o ovrednotenju projekta na podlagi doseženih rezultatov glede vpliva in učinkovitosti Programa Evropskemu parlamentu, Svetu ter Ekonomsko-socialnemu odboru. Temu poročilu po potrebi priloži morebitne predloge za prilagoditve.

4. Ob zaključku Programa bo Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu ter Ekonomsko-socialnemu odboru predložila podrobno poročilo o izvajanju in rezultatih Programa.

Člen 13

Veljavnost

Ta odločba začne veljati 1. januarja 2001.

V Bruslju, 20. decembra 2000

Za Svet

Predsednik

É. Guigou

[1] UL C 283, 6.10.1999, str. 1.

[2] UL L 380, 31.12.1990, str. 37.

[3] UL C 41, 13.2.1996, str. 8.

[4] UL C 347, 18.11.1996, str. 33.

[5] UL L 321, 30.12.1995, str. 25.

[6] UL L 321, 30.12.1995, str. 33.

[7] UL L 298, 17.10.1989, str. 23. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 97/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 202, 30.7.1997, str. 60).

[8] UL L 26, 1.2.1999, str. 1.

[9] UL C 172, 18.6.1999, str. 1.

[10] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

--------------------------------------------------

PRILOGA

1. IZVAJAJOČI SE UKREPI

1.1 Na področju razvoja avdiovizualnih del

Zaradi odzivanja na poslovne strategije, ki odražajo raznolikost produkcijskih struktur in projektov, so programski ukrepi namenjeni zagotavljanju finančne pomoči podjetjem na avdiovizualnem področju, ki predložijo:

(a) predloge za razvoj projektnih paketov za podjetja z večjo naložbeno zmogljivostjo, ali

(b) predloge za razvoj projektnih podjetij za podjetja z manjšo naložbeno zmogljivostjo, ali

(c) predloge za razvoj avdiovizualnih del, ki se predstavijo kot posamezni projekti.

Merila za izbiro bodo upoštevala predvsem evropsko in mednarodno naravo projektov, še zlasti njihove:

- produkcijske možnosti;

- možnosti za nadnacionalno izkoriščanje ter predvidene trženjske in distribucijske strategije;

- kakovost in izvirnost.

Podpora za razvoj se bo podeljevala v skladu s pogoji, ki po začetku produkcije v okviru določenega projekta, zahtevajo, da se podpora projektu reinvestira v razvoj novih produkcijskih projektov.

Prispevek bo v splošnem omejen na 50 % stroškov projekta, vendar se lahko ta delež zviša na 60 % za projekte, ki prispevajo k povečanju evropske jezikovne in kulturne raznolikosti.

V poročilu, ki ga določa člen 12 bo Komisija ovrednotila primerljive rezultate sistemov, na katere se sklicuje ta Priloga, ob upoštevanju ciljev programa. V skladu s postopkom, ki ga opredeljuje člen 8(2) bo Odboru predložila primerne predloge pravil izvajanja za preostali Program.

1.2 Na področju distribucije in razširjanja

1.2.1 Kinematografska distribucija:

Za doseganje ciljev opredeljenih v členu 3 bodo dejavnosti potekale v naslednjih smereh:

(a) program podpore v obliki pogojno vračljive akontacije distributerjem evropskih kinematografskih del zunaj ozemlja njihove produkcije. Namen tega programa je:

- spodbujati mrežno povezovanje evropskih distributerjev v povezavi z mednarodnimi producenti in distributerji zaradi pospeševanja skupnih strategij za evropski trg;

- spodbujanje distributerjev zlasti za naložbe v pospeševanje in ustrezno distribucijo evropskih filmov;

- podpora večjezičnim vidikom snemanja evropskih filmov (sinhronizacija, podnaslavljanje, večjezična produkcija in mednarodni tonski posnetki). Ta del podpore, ki je namenjen financiranju jezikovne raznolikosti del, bo podeljen v obliki subvencije.

Merila za izbiro prejemnikov lahko vključujejo določbe za razlikovanje projektov glede na različne proračunske kategorije. Posebna pozornost se bo posvečala filmom, ki poudarjajo evropsko jezikovno in kulturno raznolikost.

(b) sistem "samodejne" podpore evropskim distributerjem, ki bo sorazmeren s številom prodanih sedežev za tuje evropske filme v državah, ki sodelujejo v programu, do določene zgornje meje proračunskih sredstev za film ter prilagojen vsaki državi posebej. Tako oblikovano podporo bodo distributerji lahko uporabljali le za naložbe v:

- koprodukcijo tujih evropskih filmov;

- pridobitev pravic za predvajanje tujih evropskih filmov, na primer z minimalnimi garancijami;

- stroške montaže (razmnoževanje, sinhronizacija in podnaslavljanje), stroški promocije in oglaševanja za tuje evropske filme.

Dogovori o ponovnem vlaganju bodo načeloma omejeni na 50 % stroškov projekta, vendar se lahko zvišajo na 60 %, še posebej v primeru naložb v fazi produkcije ter za filme, ki so pomembni zaradi poudarjanja evropske jezikovne in kulturne raznolikosti.

(c) sistem pomoči evropskim družbam, ki so specializirane za mednarodno distribucijo kinematografskih filmov (prodajni zastopniki) glede na njihovo uspešnost na trgu v priporočljivem obdobju vsaj enega leta. To vrsto pomoči bodo prodajni zastopniki lahko uporabljali za naložbe v pridobitev (minimalne garancije) ter v stroške promocije novih evropskih del na evropskih in mednarodnih trgih.

(d) ustrezna pomoč pri spodbujanju operaterjev k predvajanju bistvenega deleža tujih evropskih filmov v prvorazrednih kinematografih za najkrajše določeno obdobje predvajanja. Podpora bo pogojena s predvajanjem najmanjšega določenega števila evropskih filmov. Raven podpore bo lahko določena ob upoštevanju števila prodanih vstopnic za tuje evropske filme v priporočljivem obdobju do določene zgornje meje proračunskih sredstev.

Podpora bo lahko odobrena tudi za oblikovanje in združevanje mrež evropskih operaterjev, ki bodo izvajali skupne programe spodbujanja takega razporeda predvajanja.

Podpora se bo lahko uporabljala za razvoj izobraževalnih dejavnosti ter za ozaveščanje mladih obiskovalcev kinematografov.

Podpora kinematografom in mrežam bo v največji možni meri spodbujala geografsko uravnovešeno distribucijo.

1.2.2 Nemrežna ("off-line") distribucija evropskih del

To pomeni distribucijo evropskih del na nosilcih, namenjenih zasebni rabi.

Samodejna podpora: sistem samodejne podpore založnikom in distributerjem evropskih kinematografskih in avdiovizualnih del, razen iger, na nosilcih, ki so namenjeni zasebni rabi (npr. video kasete in DVD) glede na tržno uspešnost v referenčnem obdobju vsaj enega leta. Pri vrednotenju take uspešnosti se bodo na podlagi ustreznega ponderiranja lahko upoštevale tudi posebne značilnosti različnih nacionalnih trgov. Dodeljeno podporo bodo distributerji lahko uporabljali le za naložbe v:

(a) stroške montaže in distribucije novih tujih evropskih del v digitalni obliki; ali

(b) stroške promocije novih tujih evropskih del v nedigitalnem formatu.

Ta sistem je oblikovan za:

(a) spodbujanje uporabe novih tehnologij pri produkciji evropskih del, ki so namenjena zasebni rabi (produkcija digitalnega izvirnika (masterja), ki ga bodo uporabljali vsi evropski distributerji);

(b) spodbujanje distributerjev zlasti za naložbe v promocijo in ustrezno distribucijo tujih evropskih filmov in avdiovizualnih del;

(c) podporo jezikovni raznolikosti evropske produkcije (sinhronizacija, podnaslavljanje in večjezična produkcija).

1.2.3 Televizijsko predvajanje:

Spodbujanje neodvisnih producentov k produciranju del (igranih, dokumentarnih in animiranih filmov), v katere morata biti vključena najmanj dve, vendar raje več televizijskih postaj iz različnih držav, ki so udeležene in sodelujejo v programu ter pripadajo različnim jezikovnim območjem.

Merila za izbiro prejemnikov lahko vključujejo določbe za razlikovanje projektov glede na vrsto in različne proračunske kategorije. Posebna pozornost se bo posvečala avdiovizualnim delom, ki poudarjajo evropsko jezikovno in kulturno raznolikost.

Ta del podpore, ki je namenjen financiranju jezikovne raznolikosti del (vključno s produkcijo zvočnega zapisa — glasbe in posebnih efektov) bo dodeljen v obliki subvencije.

1.2.4 Distribucija evropskih del preko medmrežja (on-line)

To pomeni distribucijo evropskih del preko medmrežja (on-line) s pomočjo naprednih distribucijskih storitev in novih medijev (npr. Interneta, videa po želji). Namen je spodbuditi evropsko avdiovizualno panogo k prilagajanju razvoju digitalne tehnologije, še zlasti v zvezi z naprednejšimi oblikami medmrežnih (on-line) distribucijskih storitev.

Uvajanje spodbud za digitalizacijo del ter ustvarjanje promocijskih in oglaševalskih materialov v digitalni obliki, s čimer se spodbujajo evropske družbe (dobavitelji dostopa do medmrežja, kanali za posebna interesna področja itd.) k oblikovanju katalogov evropskih del v digitalnem formatu za uporabo preko novih medijev.

1.3 Promocija

1.3.1 Na področju promocije in dostopa do profesionalnih trgov:

Programski ukrepi so namenjeni:

(a) izboljšanju pogojev, ki urejajo dostop profesionalcev do sejmov in profesionalnih avdiovizualnih trgov v Evropi s pomočjo posebnih programov tehnične in finančne pomoči, kot del:

- glavnih evropskih in mednarodnih kinematografskih trgov;

- glavnih evropskih in mednarodnih televizijskih trgov;

- trgov posebnih interesnih področij, še zlasti animiranih filmov, dokumentarnih filmov, multimedijskih del in novih tehnologij;

(b) spodbujanju ustvarjanja podatkovnih baz in/ali mrež podatkovnih baz o katalogih evropskih programov, ki so namenjeni profesionalcem;

(c) spodbujanju podpore promociji kinematografskih del že od produkcijske faze dela, kadarkoli je to možno.

S tem namenom Komisija spodbuja mrežno povezovanje operaterjev na evropski ravni, še zlasti s podporo skupnih pobud, ki vključujejo državne ali zasebne nacionalne organe za promocijo.

Podpora bo na splošno omejena na 50 % stroškov projekta, vendar se bo lahko zvišala na 60 % za projekte, ki krepijo evropsko jezikovno in kulturno raznolikost.

1.3.2 Na področju festivalov:

Programski ukrepi so namenjeni:

(a) podpori partnersko organiziranih avdiovizualnih festivalov, ki predvajajo bistveni delež evropskih del;

(b) spodbujajo projekte sodelovanja z evropsko dimenzijo, ki vključujejo avdiovizualne dogodke iz vsaj osmih držav, ki so udeležene oziroma sodelujejo v programu, s skupnim akcijskim načrtom za promocijo evropskih avdiovizualnih del in njihovega pretoka.

Posebna pozornost se bo posvečala festivalom, ki prispevajo k promociji del držav članic ali regij z nizkimi proizvodnimi zmogljivostmi avdiovizualnih del ter del mladih evropskih režiserjev, in oblikujejo aktivno politiko promocije ter spodbujanja distribucije predvajanih evropskih del.

Prednost bodo imeli projekti mrež, ki spodbujajo trajno sodelovanje med takimi dogodki.

Prispevek bo v splošnem omejen na 50 % stroškov projekta, vendar se lahko ta delež zviša na 60 % za projekte, ki prispevajo k povečanju evropske jezikovne in kulturne raznolikosti.

1.3.3 Dejavnosti za promocijo evropskih filmov in avdiovizualnih programov:

Za spodbujanje profesionalcev k organiziranju dejavnosti za promocijo evropske filmske in avdiovizualne produkcije, namenjene najširši javnosti, v tesni povezavi z državami članicami.

1.4 Pilotni projekti

Pilotni projekti, katerih cilji so opredeljeni v členu 10, se lahko z namenom razširjanja, mrežnega povezovanja in promocije, med drugim osredotočajo na naslednja področja:

(a) kinematografsko dediščino;

(b) arhive evropskih avdiovizualnih programov;

(c) kataloge evropskih avdiovizualnih del;

(d) digitalno razširjanje evropskih vsebin, na primer, s pomočjo naprednih distribucijskih storitev.

Pilotni projekti bodo pospešili izmenjavo izkušenj; njihovi rezultati bodo predstavljeni najširši javnosti z namenom spodbujanja in širjenja najboljše prakse.

Po dveh letih izvajanja programa bo Komisija preverila rezultate pilotnih projektov in predlagala prilagoditve programa.

1.5 Razdelitev sredstev

Razpoložljiva sredstva se bodo razdelila v skladu z naslednjimi smernicami:

Razvoj: | vsaj 20 % |

Distribucija: | vsaj 57,5 % |

Promocija: | približno 8,5 % |

Pilotni projekti: | približno 5 % |

Stroški horizontalnega povezovanja: | vsaj 9 % |

Vse vrednosti v odstotkih so zgolj okvirne in jih Odbor lahko spreminja v skladu s členom 8 ter po postopku, ki ga opredeljuje člen 8(2).

2. POSTOPEK IZVAJANJA

2.1 Pristop

Pri izvajanju programa bo Komisija zagotovila skladnost s cilji, ki so zastavljeni v členu 1(2).

Pri izvajanju programa bo Komisija s pomočjo Odbora, opredeljenega v členu 8, tesno sodelovala z državami članicami. Prav tako se bo posvetovala z zainteresiranimi partnerji ter poskrbela, da bo sodelovanje profesionalcev v programu odražalo evropsko kulturno raznolikost.

2.2 Financiranje

2.2.1 Prispevek Skupnosti

Financiranje s strani skupnosti ne bo presegalo 50 % končnih stroškov ukrepov (razen v primerih, ki so izrecno določeni v tej prilogi, kjer velja zgornja omejitev 60 %) in bo dodeljeno v obliki pogojno vračljivih akontacij ali subvencij. Do financiranja bodo upravičeni le stroški, ki so neposredno povezani z izvajanjem ukrepa, ki prejme podporo, tudi v primeru, da prejemnik delno poravna stroške še pred postopkom izbire. Skupnost bo k podpori večjezičnosti prispevala v obliki subvencij.

2.2.2 Predhodna presoja, spremljanje in naknadno vrednotenje

Pred odobritvijo prošnje za podporo Skupnosti jih bo Komisija pozorno ovrednotila in preverila ali so skladne z Odločbo in s pogoji, opredeljenimi v pododdelkih 2 in 3 tega oddelka Priloge.

Zaprosila za podporo Skupnosti morajo vključevati naslednje:

(a) finančni načrt z navedbo vseh finančnih elementov projekta vključno s finančno podporo, za katero se prosi Komisijo;

(b) okvirni urnik del;

(c) kakršno koli drugo informacijo, ki jo zahteva Komisija.

2.2.3 Finančne določbe in nadzor

Komisija bo določila pravila obveznosti in plačila za ukrepe, ki se bodo izvajali v skladu s to Odločbo, in sicer v skladu z ustreznimi določbami o finančni ureditvi.

Še zlasti bo zagotovila, da bodo uporabljeni administrativni in finančni postopki usklajeni z zastavljenimi cilji ter s prakso in interesi avdiovizualne panoge.

2.3 Izvajanje

2.3.1 Komisija bo izvajala program. V zvezi s tem lahko povabi k sodelovanju neodvisne svetovalce in poišče tehnično pomoč, ki jih izbere na podlagi zbiranja ponudb glede na njihova strokovna znanja na tem področju, izkušnje iz programa MEDIA II ali druge izkušnje, pridobljene na tem področju. Tehnična pomoč se bo financirala iz proračunskih sredstev programa. Komisija lahko v skladu s postopkom, ki ga opredeljuje člen 8 (2), stopa v partnerska razmerja s strokovnimi organi, vključno s tistimi, ki so bili ustanovljeni v skladu z drugimi evropskimi pobudami, kot so: Avdiovizualna Eureka, EURIMAGES in Evropski avdiovizualni observatorij, z namenom izvajanja skupnih ukrepov za izpolnjevanje ciljev programa na področju promocije.

Komisija bo opravila končni izbor prejemnikov iz programa in se odločila o finančnih podporah, ki jih bo dodelila, v skladu s členom 8 in na podlagi pripravljalnih del, ki jih bodo opravili uradi za tehnično pomoč. Prosilcem za podporo Skupnosti bo utemeljila svoje odločitve in zagotovila transparentnost izvajanja programa.

Zaradi izvajanja programa in še zlasti ovrednotenja projektov, ki bodo prejeli sredstva programa, ter dejavnosti mrežnega povezovanja, bo Komisija uporabila priznane, neodvisne avdiovizualne izvedence na področju razvoja, produkcije, distribucije in promocije, ki so, po potrebi, poznavalci področja urejanja pravic, še zlasti v novem digitalnem okolju.

2.3.2 Komisija bo ukrenila vse, kar je potrebno, za zagotavljanje informacij o možnostih, ki jih ponuja program ter bo zagotovila njegovo promocijo. Komisija bo prav tako preko Interneta zagotovila obsežne informacije v zvezi z možnostmi podpore, ki je na razpolago v skladu s politiko Evropske unije in je povezana z avdiovizualnim področjem.

Komisija in države članice bodo še zlasti z nadaljevanjem dejavnosti na področju mreže MEDIA Desks in Antennae ter z zagotavljanjem napredovanja njihove strokovne usposobljenosti, ukrenila vse, kar je potrebno, za:

(a) obveščanje profesionalcev na avdiovizualnem področju o različnih oblikah podpore, ki so na razpolago v skladu s politiko Evropske unije;

(b) objavljanje in promocijo programa;

(c) spodbujanje največje možne udeležbe profesionalcev v dejavnostih programa;

(d) pomoč profesionalcem pri predstavitvi projektov za potrebe prijave na zbiranje predlogov;

(e) podporo čezmejnega sodelovanja med profesionalci;

(f) povezavo med različnimi organi za podporo v državah članicah z namenom zagotavljanja, da se dejavnosti programa dopolnjujejo z ukrepi nacionalne podpore.

--------------------------------------------------

Top