31966L0402

Direktiva Sveta

z dne 14. junija 1966

o trženju semena žit

(66/402/EGS)

SVET EVROPSKE GOSPODARSKE SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti členov 43 in 100 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora,

ker proizvodnja žit zavzema pomembno mesto v kmetijstvu Evropske gospodarske skupnosti;

ker so zadovoljivi rezultati pri proizvodnji žit v veliki meri odvisni od uporabe ustreznega semena; ker nekatere države članice v ta namen že nekaj časa omejujejo trženje semena žit na seme visoke kakovosti; ker so lahko izkoristile sistematično selekcijo rastlin, ki se izvaja že več desetletij in je pripeljala do razvoja dovolj nespremenljivih in izenačenih sort žit, ki s svojimi lastnostmi obetajo, da bodo zelo koristne za predvidene namene;

ker bo pri proizvodnji žit v Skupnosti mogoče doseči večjo produktivnost, če bodo države članice pri izbiri sort za trženje uporabljale enotna pravila, ki so kar najbolj stroga;

ker pa je upravičeno omejiti trženje na določene sorte, le če je pridelovalcu dejansko zagotovljen dostop do semena teh sort;

ker nekatere države članice v ta namen uporabljajo sheme potrjevanja semena, ki so namenjene temu, da se z uradnim nadzorom zagotovita pristnost in sortna čistost;

ker take sheme že obstajajo na mednarodni ravni; ker je Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo priporočila minimalne standarde za potrjevanje semena koruze v evropskih in sredozemskih državah; ker je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj vpeljala shemo za potrjevanje semena krmnih rastlin, s katerimi se trguje na mednarodni ravni;

ker je zaželeno uvesti enotno shemo potrjevanja v Skupnosti, ki bi temeljila na izkušnjah, pridobljenih pri uporabi navedenih shem;

ker bi se shema morala uporabljati tako v drugih državah članicah kot na domačih trgih;

ker bi moralo biti praviloma določeno, da se dovoli trženje semena žit le, če je bilo skladno s pravili za potrjevanje uradno pregledano in potrjeno kot osnovno seme ali certificirano seme; ker izbira strokovnih izrazov "osnovno seme" in "certificirano seme" temelji na že obstoječi mednarodni terminologiji;

ker za seme žit, ki se ne daje na trg, ne bi bilo treba upoštevati pravil Skupnosti, saj ima tako seme manjši gospodarski pomen; ker morajo države članice ohraniti pravico, da za tako seme uporabljajo posebne določbe;

ker ne bi bilo treba uporabljati pravil Skupnosti za seme, za katero je dokazano, da je namenjeno za izvoz v tretje države;

ker je za izboljšanje ne le genske kakovosti semena žit v Skupnosti, ampak tudi njegovih zunanjih lastnosti, treba določiti nekatere pogoje v zvezi s tehnično čistoto, kalivostjo in zdravstvenim stanjem semena;

ker je za zagotovitev pristnosti semena treba oblikovati pravila Skupnosti za pakiranje, vzorčenje, pečatenje in označevanje; ker morajo zato biti na etiketah navedeni podatki, potrebni za uradni nadzor in podatki v vednost pridelovalca, ki morajo jasno navajati, da je bilo seme potrjeno z veljavnostjo v celi Skupnosti;

ker nekatere države članice potrebujejo mešanice žit raznih vrst za posebne namene; ker je za upoštevanje takih potreb treba državam članicam dovoliti, da pod določenimi pogoji odobrijo take mešanice;

ker morajo države članice za zagotovitev tega, da se pri trženju spoštujejo zahteve glede kakovosti semena in ukrepi za zagotovitev pristnosti, sprejeti ukrepe za ustrezno ureditev nadzora;

ker za seme, ki izpolnjuje te zahteve, ne smejo veljati druge tržne omejitve, kot so predvidene s pravili Skupnosti, razen v primerih, če pravila Skupnosti predpisujejo dovoljena odstopanja glede škodljivih organizmov;

ker bi morale omejitve v prvi fazi, do oblikovanja skupnega kataloga sort, vključevati zlasti pravico držav članic, da omejijo trženje certificiranega semena na tiste sorte, ki imajo določeno vrednost za proizvodnjo in uporabo na njihovem ozemlju;

ker bi pod določenimi pogoji seme, razmnoženo v drugi državi iz osnovnega semena, potrjenega v državi članici, morali priznati kot enakovredno semenu, razmnoženemu v tej državi članici;

ker je po drugi strani treba v Skupnosti poskrbeti za odobritev trženja semena žita, požetega v tretjih državah, le če ima tako seme enaka zagotovila kot seme, ki je potrjeno v Skupnosti in je skladno s pravili Skupnosti;

ker bi v obdobjih, ko obstajajo težave pri oskrbi s certificiranim semenom različnih kategorij, morali začasno dovoliti trženje semena, ki izpolnjuje manj stroge zahteve;

ker bi za uskladitev tehničnih metod potrjevanja, ki se uporabljajo v različnih državah članicah, in za lažje prihodnje primerjanje semena, potrjenega v Skupnosti, ter semena iz tretjih držav v državah članicah morali uvesti poskusna polja Skupnosti, kar bi omogočalo vsakoletno naknadno kontrolo različnih kategorij "certificiranega semena";

ker bi Komisiji morali zaupati sprejem določenih ukrepov za izvajanje te direktive; ker bi za lažje izvajanje predlaganih ukrepov morali določiti postopek za vzpostavitev tesnega sodelovanja med državami članicami in Komisijo v okviru Stalnega odbora za seme in razmnoževalni material za poljedelstvo, vrtnarstvo in gozdarstvo,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Ta direktiva se uporablja za seme žit, ki se trži v Skupnosti.

Člen 2

1. A. Žita: rastline teh vrst:

Avena sativa L. | Navadni oves |

Hordeum distichum L. | Dvovrstni navadni ječmen |

Hordeum polystichum L. | Večvrstni navadni ječmen |

Oryza sativa L. | Riž |

Secale cereale L. | Rž |

Triticum aestivum L. | Navadna pšenica |

Triticum durum L. | Trda pšenica |

Triticum spelta L. | Sevka (pira) |

Zea mays L. | Koruza |

B. Sorte, hibridi in samooplodne linije koruze:

(a) tujeprašna sorta: dovolj izenačena in nespremenljiva sorta;

(b) samooplodna linija: dovolj izenačena in nespremenljiva linija, pridobljena z umetno samooplodnjo, združeno s selekcijo v več zaporednih generacijah ali z enakovrednimi metodami;

(c) dvolinijski hibrid: prva generacija križanja dveh samooplodnih linij, kakor ga je opredelil žlahtnitelj;

(d) štirilinijski hibrid: prva generacija križanja, kakor ga je opredelil žlahtnitelj, dveh dvolinijskih hibridov;

(e) trilinijski hibrid: prva generacija križanja, kakor ga je opredelil žlahtnitelj, med somooplodno linijo in dvolinijskim hibridom;

(f) "top cross" hibrid: prva generacija križanja, kakor ga je opredelil žlahtnitelj, med samooplodno linijo ali dvolinijskim hibridom in med tujeprašno sorto;

(g) znotrajsortni hibrid je prva generacija križanja, kakor ga je opredelil žlahtnitelj, med rastlinami, proizvedenimi iz osnovnega semena dveh tujeprašnih sort.

C. Osnovno seme (oves, ječmen, riž, pšenica, sevka, rž): seme

(a) ki je bilo proizvedeno pod nadzorom žlahtnitelja skladno s priznanimi postopki za vzdrževanje sorte;

(b) ki je namenjeno proizvodnji semena kategorije "certificirano seme" ali kategorij "certificirano seme prve množitve" ali "certificirano seme druge množitve";

(c) ki skladno z določbami člena 4(1)(a) izpolnjuje pogoje, predpisane v Prilogah I in II za osnovno seme; in

(d) za katerega je bilo z uradnim pregledom ugotovljeno, da izpolnjuje zgoraj navedene pogoje.

D. Osnovno seme (koruza):

1. Osnovno seme tujeprašnih sort: seme

(a) ki je bilo proizvedeno pod nadzorom žlahtnitelja skladno s priznanimi postopki za vzdrževanje sorte;

(b) ki je namenjeno proizvodnji semena te sorte kategorije "certificirano seme" ali "top cross" hibridov ali večsortnih hibridov;

(c) ki skladno z določbami člena 4 izpolnjuje pogoje, predpisane v Prilogah I in II za osnovno seme; in

(d) za katerega je bilo z uradnim pregledom ugotovljeno, da izpolnjuje zgoraj navedene pogoje.

2. Osnovno seme samooplodnih linij: seme

(a) ki skladno z določbami člena 4 izpolnjuje pogoje, predpisane v Prilogah I in II za osnovno seme; in

(b) za katerega je bilo z uradnim pregledom ugotovljeno, da izpolnjuje zgoraj navedene pogoje.

3. Osnovno seme dvolinijskih hibridov: seme

(a) ki je namenjeno proizvodnji štirilinijskih hibridov, trilinijskih hibridov ali "top cross" hibridov;

(b) ki skladno z določbami člena 4 izpolnjuje pogoje, predpisane v Prilogah I in II za osnovno seme; in

(c) za katerega je bilo z uradnim pregledom ugotovljeno, da izpolnjuje zgoraj navedene pogoje.

E. Certificirano seme (rž, koruza): seme

(a) ki je neposredni potomec osnovnega semena;

(b) ki je namenjeno za druge namene kot za proizvodnjo semena žit;

(c) ki skladno z določbami člena 4(1)(b) in (2) izpolnjuje pogoje, predpisane v Prilogah I in II za certificirano seme; in

(d) za katerega je bilo z uradnim pregledom ugotovljeno, da izpolnjuje zgoraj navedene pogoje.

F. Certificirano seme prve množitve (oves, ječmen, riž, pšenica, sevka): seme

(a) ki je neposredni potomec osnovnega semena določene sorte;

(b) ki je namenjeno za proizvodnjo semena kategorije "certificirano seme druge množitve" ali za druge namene kot za proizvodnjo semena žit;

(c) ki izpolnjuje pogoje, predpisane v prilogah I in II za certificirano seme prve množitve; in

(d) za katerega je bilo z uradnim pregledom ugotovljeno, da izpolnjuje zgoraj navedene pogoje.

G. Certificirano seme druge množitve (oves, ječmen, riž, pšenica, sevka): seme

(a) ki je neposredni potomec osnovnega semena ali certificiranega semena prve množitve določene sorte;

(b) ki je namenjeno za druge namene kot za proizvodnjo semena žit;

(c) ki izpolnjuje pogoje, predpisane v prilogah I in II za certificirano seme druge množitve; in

(d) za katerega je bilo z uradnim pregledom ugotovljeno, da izpolnjuje zgoraj navedene pogoje.

H. Uradni ukrepi: ukrepi, ki jih sprejmejo:

(a) državni organi ali

(b) pravna oseba javnega ali zasebnega prava, ki deluje pod odgovornostjo države; ali

(c) zaprisežena fizična oseba v primeru pomožnih dejavnosti, ki so tudi pod nadzorom države, pod pogojem, da osebe iz (b) in (c) iz teh ukrepov ne pridobijo osebne koristi.

2. Države članice lahko:

(a) vključijo več generacij v kategorijo osnovnega semena in to kategorijo razdelijo po množitvah;

(b) določijo, da se uradni preglede kalivosti in tehnične čistote pri potrjevanju semena ne opravljajo na vseh partijah, razen če obstaja sum, da v zvezi s tem niso bili izpolnjeni pogoji, predpisani v Prilogi II.

Člen 3

1. Države članice določijo, da se seme žit ne sme tržiti, če ni bilo uradno potrjeno kot "osnovno seme", "certificirano seme", "certificirano seme prve množitve" ali "certificirano seme druge množitve" in če ne izpolnjuje pogojev, predpisanih v Prilogi II.

2. Države članice za namen potrjevanja in trženja določijo največjo vsebnost vlage v osnovnem semenu in certificiranem semenu vseh vrst.

3. Države članice zagotovijo, da se uradni pregledi semena opravljajo skladno z veljavnimi mednarodnimi metodami, če take metode obstajajo.

4. Države članice lahko predvidijo odstopanja od določb odstavkov 1 in 2:

(a) za žlahtniteljevo seme generacij pred osnovnim semenom;

(b) za teste ali v znanstvene namene;

(c) pri selekciji;

(d) za nedodelano seme, ki se trži za dodelavo, če je zagotovljena pristnost semena.

Člen 4

1. Države članice lahko z odstopanjem od določb člena 3:

(a) odobrijo uradno potrditev in trženje osnovnega semena, ki ne izpolnjuje pogojev iz Priloge II glede kalivosti; za to se sprejmejo vsi potrebni ukrepi, ki zagotovijo, da dobavitelj zagotovi določeno kalivost, ki jo za tržne namene navede na posebni etiketi, na kateri so njegovo ime, naslov in referenčna številka partije semena;

(b) da bi bilo seme koruze hitro na voljo, ne glede na to, da uradni pregledi za preverjanje skladnosti s pogoji iz Priloge II glede kalivosti še niso dokončani, odobrijo uradno potrditev in trženje za prvega kupca semena kategorij "osnovno seme" ali "certificirano seme". Potrditev se odobri samo ob predložitvi poročila o predhodni analizi semena in pod pogojem, da sta navedena ime in naslov prvega prejemnika; sprejmejo se vsi potrebni ukrepi za zagotovitev, da dobavitelj jamči za kalivost, ugotovljeno v predhodni analizi; ta kalivost se pri trženju navede na posebni etiketi, na kateri sta ime in naslov dobavitelja ter referenčna številka partije semena.

Te določbe se ne uporabljajo za seme, uvoženo iz tretjih držav, razen če ni v členu 15 drugače določeno glede razmnoževanja semena izven Skupnosti.

2. Države članice lahko pri koruzi znižajo kalivost na 85 % najmanjše kalivosti, ki se zahteva po Prilogi II.

Člen 5

Države članice lahko pri pogojih, predpisanih v prilogah I in II, uvedejo dodatne ali strožje zahteve za potrjevanje semena, ki se proizvaja na njihovem ozemlju.

Člen 6

1. Vsaka država članica določi sortno listo žit, ki so na njenem ozemlju uradno sprejete v postopek potrjevanja.

2. Sorta se sprejme v potrjevanje le, če je bilo pri uradnih pregledih ali pregledih pod uradnim nadzorom in zlasti pri pridelovalnih poskusih, ki se izvajajo dve leti zapored, pri rži in tujeprašni koruzi pa tri leta zapored, ugotovljeno:

(a) pri ovsu, ječmenu, rižu, pšenici in sevki - da je sorta dovolj izenačena in nespremenljiva; na listi morajo biti navedene glavne morfološke ali fiziološke lastnosti, po katerih je mogoče identificirati sorto;

(b) pri rži in tujeprašni koruzi - da je sorta dovolj izenačena in nespremenljiva; na listi morajo biti navedene glavne morfološke ali fiziološke lastnosti, po katerih je mogoče sorte rastlin, vzgojene neposredno iz semena kategorije "certificirano seme", ločiti eno od druge;

(c) pri hibridnih sortah koruze - da so samooplodne linije dovolj izenačene in nespremenljive in da je sorta rezultat križanj, ki jih je opredelil žlahtnitelj; na listi morajo biti navedene glavne morfološke ali fiziološke lastnosti, po katerih je mogoče sorte rastlin, vzgojene neposredno iz semena kategorije "certificirano seme", ločiti eno od druge. Če se za starševske komponente hibridov ali sintetičnih in podobnih vrst zahteva potrditev kot osnovno seme, morajo biti navedene glavne morfološke ali fiziološke lastnosti teh komponent.

3. Pri hibridih in sintetičnih sortah morajo biti organi, pristojni za sprejem in potrjevanje, obveščeni o starševskih komponentah. Države članice zagotovijo, da se rezultati pregledov in opis starševskih komponent na željo žlahtnitelja obravnavajo kot zaupni.

4. Sorte se uradno kontrolirajo v rednih časovnih presledkih. Če kateri od pogojev za sprejem za potrjevanje ni več izpolnjen, se sprejetje prekliče, sorta pa se izbriše iz liste. Če se ena ali več sekundarnih lastnosti tujeprašne sorte rži ali koruze spremeni, je treba spremeniti opis na listi.

5. Te liste in vse njihove spremembe se takoj pošljejo Komisiji, ki jih posreduje drugim državam članicam.

Člen 7

1. Države članice zahtevajo, da se vzorci za pregled sort in samooplodnih linij koruze in za pregled semena za potrjevanje uradno odvzamejo v skladu z ustreznimi metodami.

2. Vzorci za pregled semena za potrjevanje se odvzamejo iz homogenih partij; največja masa partije in najmanjša masa vzorca sta navedeni v Prilogi III.

Člen 8

1. Države članice zahtevajo, da se osnovno seme in certificirano seme vseh vrst trži le v dovolj homogenih pošiljkah in v zapečatenih pakiranjih, ki so skladno s členoma 9 in 10 opremljeni s plombo in oznakami.

2. Države članice lahko za prodajo majhnih količin končnemu porabniku dovolijo odstopanja od določb odstavka 1 glede pakiranja, pečatenja in označevanja.

Člen 9

1. Države članice zahtevajo, da morajo biti vsa pakiranja osnovnega semena in certificiranega semena vseh vrst uradno zapečatena tako, da se pri odpiranju pakiranja plomba poškoduje in je ni mogoče ponovno pritrditi.

2. Pakiranja se ne smejo ponovno zapečatiti, razen uradno. Če se pakiranja ponovno zapečatijo, morajo biti na etiketi, ki se zahteva po členu 10(1), navedeni podatki o ponovnem zapečatenju, datum le-tega in organ, odgovoren za ponovno zapečatenje.

Člen 10

1. Države članice zahtevajo, da se vsa pakiranja osnovnega semena in certificiranega semena vseh vrst:

(a) označijo na zunanji strani z uradno etiketo v enem od uradnih jezikov Skupnosti skladno s specifikacijo iz Priloge IV; etiketa se pritrdi z uradno plombo; etikete so naslednjih barv: bela za osnovno seme, modra za certificirano seme in za certificirano seme prve množitve ter rdeča za certificirano seme druge množitve; če se seme trži v drugih državah članicah, mora biti na etiketi naveden datum, ko je bila pritrjena uradna plomba; če osnovno seme ali seme koruze po členih 4(1)(a) in (2) ne izpolnjuje pogojev glede kalivosti iz Priloge II, se to dejstvo navede na etiketi;

(b) opremijo z uradnim dokumentom iste barve, kot je etiketa, na katerem so navedeni enaki podatki, kot se zahtevajo na etiketi po Prilogi IV; ta dokument ni potreben, če so podatki neizbrisno natisnjeni na pakiranju.

2. Države članice lahko:

(a) zahtevajo, da se vsi primeri pritrditve uradne plombe navedejo na etiketi;

(b) za majhna pakiranja predvidijo odstopanja od določb odstavka 1.

Člen 11

Ta direktiva ne vpliva na pravico držav članic, da v primerih razen tistih, predvidenih v členu 4 zahtevajo, da morajo pakiranja osnovnega semena ali certificiranega semena vseh vrst, ne glede na to, ali je seme proizvedeno na njihovem ozemlju ali uvoženo, imeti etiketo dobavitelja.

Člen 12

Države članice zahtevajo, da se vsako kemično obdelavo osnovnega semena ali certificiranega semena vseh vrst s kemičnimi sredstvi navede na uradni etiketi ali na etiketi dobavitelja in na pakiranju ali v njem.

Člen 13

1. Države članice lahko dovolijo trženje semena žit v obliki mešanic različnih vrst, če so sestavine mešanic pred mešanjem izpolnjevale pravila za trženje, ki se zanje uporabljajo.

2. Uporabljajo se določbe členov 8, 9 in 11 ter tudi določbe člena 10, razen da je etiketa za mešanico semena zelene barve.

Člen 14

1. Države članice zagotovijo, da se za osnovno seme in certificirano seme vseh vrst, ki je bilo uradno potrjeno in zapečateno, kot je predpisano v tej direktivi, ne uporabljajo nobene tržne omejitve glede lastnosti semena, ureditve pregledov, označevanja in pečatenja, razen omejitev, določenih v tej direktivi.

2. Države članice lahko:

(a) omejijo trženje certificiranega semena ovsa, ječmena, riža, pšenice ali sevke na seme prve množitve;

(b) do uvedbe skupnega kataloga sort, kar ne sme biti pozneje kot 1. januarja 1970, omejijo trženje semena žit na tiste sorte, ki so na nacionalni sortni listi in imajo določeno vrednost za proizvodnjo in uporabo na njihovem ozemlju; pogoji za vključitev na listo so enaki za domače sorte in za sorte, ki izvirajo iz drugih držav članic.

Člen 15

Države članice zagotovijo, da se seme žit, proizvedenih neposredno iz osnovnega semena ali iz certificiranega semena prve množitve, ki je bilo potrjeno v eni državi članici in požeto v drugi državi članici ali v tretji državi, šteje kot enakovredno certificiranemu semenu ali certificiranemu semenu prve ali druge množitve, če je bilo seme požeto v isti državi, ki je proizvedla osnovno seme ali certificirano seme prve množitve, če je seme v poljskem pregledu izpolnilo pogoje iz Priloge I in če je bilo pri uradnem pregledu ugotovljeno, da so izpolnjeni pogoji iz Priloge II za certificirano seme ali za certificirano seme prve ali druge množitve.

Člen 16

1. Svet, ki odloča s kvalificirano večino na predlog Komisije, ugotovi:

(a) ali v primeru iz člena 15 poljski pregledi v tretji državi izpolnjujejo pogoje, določene v Prilogi I;

(b) ali je seme žit, ki je bilo požeto v tretji državi in ima enaka zagotovila glede svojih lastnosti in glede ukrepov pri pregledih, zagotavljanju pristnosti, označevanju in nadzoru, v teh pogledih enakovredno osnovnemu semenu, certificiranemu semenu ali certificiranemu semenu prve ali druge množitve, ki je bilo požeto v Skupnosti in je skladno z določbami te direktive.

2. Do takrat, ko Svet sprejme odločitev iz odstavka 1, lahko države članice same sprejemajo take odločitve. Ta pravica se izteče 1. julija 1969.

Člen 17

1. Da bi se odpravile začasne težave pri splošni oskrbi z osnovnim semenom ali certificiranim semenom vseh vrst, do katerih lahko pride v eni ali več držav članic in ki jih ni mogoče rešiti v okviru Skupnosti, lahko Komisija po postopku iz člena 21 pooblasti države članice, da za obdobje, ki ga določi Komisija, dovolijo trženje semena kategorije, ki izpolnjuje manj stroge zahteve.

2. Uradna etiketa za kategorijo semena neke določene sorte ali samooplodne linije je taka, kot je predpisana za to kategorijo; v vseh drugih primerih je temno rumena. Na etiketi mora biti zmeraj navedeno, da gre za kategorijo semena, ki izpolnjuje manj stroge zahteve.

Člen 18

Ta direktiva se ne uporablja za seme žit, za katera se dokaže, da je namenjeno izvozu v tretje države.

Člen 19

Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za uradni nadzor semena žit med trženjem, vsaj s kontrolnim vzorčenjem, da se preveri skladnost semena z zahtevami te direktive.

Člen 20

1. Uvedejo se poljski preskusi Skupnosti za vsakoletno naknadno kontrolo osnovnega semena in vseh vrst certificiranega semena, odvzetega med kontrolnim vzorčenjem; taka polja nadzira Odbor iz člena 21.

2. Ti primerjalni poskusi se v prvi fazi uporabljajo za uskladitev tehničnih metod potrjevanja, tako da se dobijo enakovredni rezultati. Takoj, ko je ta cilj dosežen, se pripravijo letna poročila o poteku primerjalnih poskusov, ki se kot zaupna pošljejo državam članicam in Komisiji. Komisija, ki odloča po postopku iz člena 21, določi datum prvega poročila.

3. Komisija po postopku iz člena 21 sprejme ustrezne predpise za izvajanje primerjalnih poskusov. Seme žit, požeto v tretjih državah, se lahko vključi v primerjalne poskuse.

Člen 21

1. Če je treba ravnati po postopku iz tega člena, predsednik na lastno pobudo ali pa na zahtevo predstavnika države članice predloži zadevo Stalnemu odboru za seme in razmnoževalni material za poljedelstvo, vrtnarstvo in gozdarstvo (v nadaljevanju "Odbor"), vzpostavljenem s Sklepom Sveta z dne 14. junija 1966 [2].

2. V Odboru se glasovi držav članic ponderirajo, kakor je predpisano v členu 148(2) Pogodbe. Predsednik ne glasuje.

3. Predstavnik Komisije predloži osnutek ukrepov, ki naj se sprejmejo. Odbor pripravi svoje mnenje o takih ukrepih v roku, ki ga določi predsednik glede na nujnost zadeve. Mnenje se sprejme z večino dvanajstih glasov.

4. Komisija sprejme ukrepe, ki se začnejo takoj uporabljati. Če pa ti ukrepi niso skladni z mnenjem Odbora, Komisija o njih takoj obvesti Svet. V takem primeru lahko Komisija odloži izvajanje ukrepov, ki jih je sprejela, za največ en mesec od dneva, ko je obvestila Svet.

Svet, ki odloča s kvalificirano večino, lahko v enem mesecu sprejme drugačno odločitev.

Člen 22

Če v Prilogi II(2) ni drugače določeno v zvezi z dovoljenimi odstopanji glede škodljivih organizmov, ta direktiva ne posega v določbe nacionalnih zakonodaj, utemeljene na varovanju zdravja in življenja ljudi, živali ali rastlin ali zaščiti industrijske in poslovne lastnine.

Člen 23

Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev z določbami člena 14(1), najpozneje do 1. julija 1968 in tiste, potrebne za uskladitev z drugimi določbami te direktive in njenih prilog, najpozneje do 1. julija 1969. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Člen 24

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 14. junija 1966

Za Svet

Predsednik

P. Werner

[1] UL 109, 9.7.1964, str. 1760/64.

[2] UL 125, 11.7.1966, str. 2289/66.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

Pogoji za potrjevanje semenskega posevka

1. Posevek mora imeti zadovoljivo pristnost in sortno čistost. Ta pogoj se ustrezno uporablja za samooplodne linije koruze.

2. Opravi se vsaj naslednje število uradnih poljskih pregledov:

A.Za oves, ječmen, riž, pšenico, sevko in rž | 1 |

B.Za koruzo, med cvetenjem

(a)Tujeprašne sorte | 1 |

(b)Za proizvodnjo certificiranega semena hibridnih sort | 3 |

(c)Za proizvodnjo osnovnega semena dvolinijskih hibridov | 4 |

(d)Samooplodne linije | 4 |

3. Polje mora biti tako obdelano in posevek na taki stopnji razvoja, da to omogoča ustrezno kontrolo pristnosti in sortne čistosti, zdravstvenega stanja in, pri koruzi, pristnosti in čistosti samooplodnih linij in preverjanje odstranjevanja metlic pri proizvodnji semena hibridnih sort.

4. Pri rži in koruzi mora biti najmanjša razdalja do sosednjih posevkov drugih sort ali samooplodnih linij iste vrste in od posevkov iste sorte ali samooplodnih linij, ki glede čistosti ne izpolnjujejo pogojev za proizvodnjo semena iste kategorije:

| Osnovno seme | Certificirano seme |

(a)Koruza | 200 m | 200 m |

(b)Rž | 300 m | 250 m |

Teh razdalj ni treba upoštevati, če obstaja zadostna zaščita pred nezaželeno tujo oprašitvijo.

5. Bolezni, ki zmanjšujejo uporabnost semena, predvsem Ustilagineae, morajo biti na najnižji možni ravni.

6. Posebni pogoji za koruzo:

A. Odstotni delež rastlin s tipičnimi napakami ne sme presegati:

(a)za osnovno seme | 0.1 |

(b)za proizvodnjo certificiranega semena hibridnih sort | 0.2 |

(c)za proizvodnjo semena tujeprašnih sort | 0.5 |

B. Glede odstranjevanja metlic pri proizvodnji semena hibridnih sort odstotek rastlin ženske starševske komponente, za katere je ugotovljeno, da prašijo cvetni prah, ne sme presegati 1 pri katerem koli uradnem poljskem pregledu in ne sme presegati 2 pri vseh opravljenih uradnih poljskih pregledih;

C. Pri proizvodnji semena hibridnih sort morajo vse starševske rastline cveteti dovolj sočasno.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

Pogoji, ki jih mora izpolnjevati seme

1. Seme je dovolj pristno in sortno čisto. Ta pogoj se ustrezno uporablja za samooplodne linije koruze.

2. Bolezni, ki zmanjšujejo uporabnost semena, so na najnižji možni ravni. Pri certificiranem semenu sta dovoljena dva sklerocija ali dela Claviceps purpurea na 500 gramov.

3. A. Seme ustreza naslednjim standardom:

| Tehnična čistota |

Vrsta | Kategorija | Sortna čistost najmanj (%) | Kalivost najmanj | Tehnična čistota semena | Največje dovoljeno število semen drugih vrst rastlin (število semen na 500 gramov) |

sku-paj | druge vrste žita | druge vrste rastlin |

(a)oves,ječmen,pšenica,sevka | (aa)osnovno seme | 99,9 | 85 | 98 | 4 | 1 | 3, vključno: Raphanus raphanistrum ali Agrostemma githago,Avena fatua, Avena sterilis, Avena ludoviciana ali Lolium temulentum |

(bb)certificirano seme prve množitve | 99,7 | 85 | 98 | 10 | 5 | 7, vključno: Raphanus raphanistrum ali Agrostemma githago,Avena fatua, Avena sterilis, Avena ludoviciana ali Lolium temulentum |

(cc)certificirano seme druge množitve | 99 | 85 | 98 | 10 | 5 | 7, vključno: Raphanus raphanistrum ali Agrostemma githago,Avena fatua, Avena sterilis, Avena ludoviciana ali Lolium temulentum |

(b)riž | (aa)osnovno seme | 99,9 | 80 | 98 | 4 | 1 seme rdeče barve | 1 Panicum |

(bb)certificirano seme prve množitve | 99,7 | 80 | 98 | 10 | 2 semeni rdeče barve | 3 Panicum |

(cc)certificirano seme druge množitve | 99 | 80 | 98 | 10 | 3 semena rdeče barve | 3 Panicum |

(c)rž | (aa)osnovno seme | | 85 | 98 | 4 | 1 | 3, vključno: Raphanus raphanistrum ali Agrostemma githago,Avena fatua, Avena sterilis, Avena ludoviciana ali Lolium temulentum |

(bb)certificirano seme | | 85 | 98 | 10 | 5 | 7, vključno: Raphanus raphanistrum ali Agrostemma githago,Avena fatua, Avena sterilis, Avena ludoviciana ali Lolium temulentum |

(d)koruza | (aa)osnovno seme | | 90 | 98 | 0 | | |

(bb)certificirano seme hibridnih sort | | 90 | 98 | 0 | | |

(cc)certificirano seme tujeprašnih sort | | 90 | 98 | 0 | | |

B. Izpolnjevanje pogojev glede najmanjše sortne čistosti se preverja predvsem na polju.

--------------------------------------------------

PRILOGA III

Največja masa partije semena: | 20 ton |

Najmanjša masa vzorca: | 1000 gramov |

250 gramov za samooplodne linije koruze |

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------