22002A0731(01)

PRILOGA A

Kartagenski protokol o biološki varnosti

h Konvenciji o biološki raznovrstnosti

Pogodbenice tega protokola, ki

so pogodbenice Konvencije o biološki raznovrstnosti, v nadaljevanju "Konvencija",

se sklicujejo na odstavka 3 in 4 člena 19, člen 8(g) in člen 17 Konvencije,

se sklicujejo tudi na sklep II/5 konference pogodbenic konvencije z dne 17. novembra 1995, da se pripravi Protokol o biološki varnosti, ki bo osredotočen predvsem na čezmejno gibanje živih spremenjenih organizmov, ki so nastali s sodobno biotehnologijo in bi lahko škodljivo vplivali na ohranjanje in trajnostno uporabo biološke raznovrstnosti, in bodo dale v premislek zlasti ustrezne postopke za soglasje po vnaprejšnjem obveščanju,

ponovno potrjujejo previdnostni pristop iz načela 15 Deklaracije o okolju in razvoju iz Ria,

se zavedajo hitre širitve sodobne biotehnologije in vedno večje zaskrbljenosti javnosti zaradi možnih škodljivih vplivov na biološko raznovrstnost ob upoštevanju tveganj za zdravje ljudi,

priznavajo, da sodobna biotehnologija daje velike možnosti za blaginjo človeka, če se razvija in uporablja ob ustreznih varnostnih ukrepih za okolje in zdravje ljudi,

priznavajo tudi, da so središča izvora in središča genske raznovrstnosti bistvenega pomena za človeštvo,

upoštevajo omejene zmožnosti mnogih držav, zlasti držav v razvoju, da se uspešno spopadejo z naravo in obsegom znanih in možnih tveganj, povezanih z živimi spremenjenimi organizmi,

priznavajo, da bi se morali sporazumi o trgovini in okolju medsebojno dopolnjevati, da se zagotavlja trajnosten razvoj,

poudarjajo, da se ta protokol ne sme razlagati tako, kot da predvideva spremembe pravic in obveznosti pogodbenice po katerem koli veljavnem mednarodnem sporazumu,

razumejo, da namen zgornje navedbe ni podrediti ta protokol drugim mednarodnim sporazumom,

so se sporazumele o naslednjem:

Člen 1

Cilj

V skladu s previdnostnim pristopom iz načela 15 Deklaracije o okolju in razvoju iz Ria je cilj tega protokola prispevati k zagotavljanju primerne ravni varstva pri varnem prenosu in uporabi živih spremenjenih organizmov, ki so nastali s sodobno biotehnologijo in bi lahko škodljivo vplivali na ohranjanje in trajnostno uporabo biološke raznovrstnosti, ter pri ravnanju s takimi organizmi, pri čemer je treba upoštevati tudi tveganje za zdravje ljudi in se še zlasti osredotočiti na čezmejno gibanje.

Člen 2

Splošne določbe

1. Vsaka pogodbenica sprejme potrebne in ustrezne zakonske, upravne in druge ukrepe za izvajanje obveznosti po tem protokolu.

2. Pogodbenice zagotovijo, da se kakršni koli živi spremenjeni organizmi razvijajo, prevažajo, uporabljajo in sproščajo ter da se z njimi ravna tako, da se preprečuje ali zmanjšuje tveganje za biološko raznovrstnost, pri čemer je treba upoštevati tudi tveganje za zdravje ljudi,

3. Nič v tem protokolu na noben način ne vpliva na suverenost držav nad njihovim teritorialnim morjem, določenem po mednarodnem pravu, niti na suverene pravice in pristojnosti, ki jih imajo države v svojih izključnih gospodarskih conah in svojih epikontinentalnih pasovih skladno z mednarodnim pravom, in na uveljavljanje plovnih pravic in svoboščin ladij in zrakoplovov vseh držav, kot je predvideno v mednarodnem pravu in se kaže v ustreznih mednarodnih instrumentih.

4. Nič v tem protokolu se ne razlaga kot omejevanje pravice pogodbenice, da sprejme strožje ukrepe za zaščito ohranjanja in trajnostne uporabe biološke raznovrstnosti, kot so ukrepi, ki jih zahteva ta protokol, če so ti skladni s ciljem in določbami tega protokola ter z drugimi obveznostmi pogodbenice po mednarodnem pravu.

5. Pogodbenice naj po potrebi upoštevajo razpoložljivo strokovno znanje, instrumente in delo mednarodnih forumov, pristojnih za tveganje za zdravje ljudi.

Člen 3

Uporabljeni izrazi

V tem protokolu:

(a) "Konferenca pogodbenic" pomeni Konferenco pogodbenic Konvencije;

(b) "uporaba v zaprtih sistemih" pomeni kakršno koli delo v objektu, napravi ali drugi zgradbi z živimi spremenjenimi organizmi, nadzorovanimi s posebnimi ukrepi, ki učinkovito omejujejo njihov stik z zunanjim okoljem in njihov vpliv nanj;

(c) "izvoz" pomeni namerno čezmejno gibanje iz ene pogodbenice v drugo;

(d) "izvoznik" pomeni katero koli pravno ali fizično osebo, ki je v pristojnosti pogodbenice izvoznice in ureja izvoz živih spremenjenih organizmov;

(e) "uvoz" pomeni namerno čezmejno gibanje v pogodbenico iz druge pogodbenice;

(f) "uvoznik" pomeni katero koli pravno ali fizično osebo, ki je v pristojnosti pogodbenice uvoznice in ureja uvoz živih spremenjenih organizmov;

(g) "živ spremenjen organizem" pomeni kateri koli živ organizem z novo kombinacijo genskega materiala, dobljeno z uporabo sodobne biotehnologije;

(h) "živ organizem" pomeni kakršno koli biološko enoto, sposobno prenosa ali podvajanja genskega materiala, vključno s sterilnimi organizmi, virusi in viroidi;

(i) "sodobna biotehnologija" pomeni uporabo:

- tehnik in vitro nukleinske kisline, vključno z rekombinantnodeoksiribonukleinsko kislino (DNK) in neposrednim injiciranjem nukleinske kisline v celice in organele, ali

- fuzije celic nad sistematsko enoto družine,

ki presegajo naravne fiziološke reprodukcijske ali rekombinacijske ovire in niso tehnike, uporabljane pri tradicionalnem gojenju in izboru;

(j) "regionalna organizacija za gospodarsko povezovanje" pomeni organizacijo, ki jo ustanovijo suverene države neke regije in na katero so države članice prenesle pristojnosti glede zadev, ki jih ureja ta protokol, ter je bila v skladu s svojimi notranjimi postopki pravilno pooblaščena za podpis, ratifikacijo, sprejetje, odobritev ali pristop k temu protokolu;

(k) "čezmejno gibanje" pomeni gibanje živih spremenjenih organizmov iz ene pogodbenice v drugo, za namene členov 17 in 24 pa čezmejno gibanje pomeni tudi gibanje med pogodbenicami in nepogodbenicami.

Člen 4

Področje

Ta protokol se uporablja za čezmejno gibanje, tranzit in uporabo živih spremenjenih organizmov, ki lahko škodljivo vplivajo na ohranjanje in trajnostno uporabo biološke raznovrstnosti, ter za ravnanje z njimi, pri čemer je treba upoštevati tveganje za zdravje ljudi.

Člen 5

Farmacevtski izdelki

Ne glede na člen 4 in brez poseganja v kakršno koli pravico pogodbenice, da za vsak živ spremenjen organizem oceni tveganje, preden se odloči o uvozu, se ta protokol ne uporablja za čezmejno gibanje živih spremenjenih organizmov, ki so farmacevtski izdelki za ljudi in jih obravnavajo drugi ustrezni mednarodni sporazumi ali organizacije.

Člen 6

Tranzit in uporaba v zaprtih sistemih

1. Ne glede na člen 4 in brez poseganja v kakršno koli pravico pogodbenice tranzita, da uredi prenos živih spremenjenih organizmov čez svoje ozemlje in da omogoči Uradu za izmenjavo informacij o biološki varnosti vpogled v svojo odločitev o tranzitu določenih živih spremenjenih organizmov čez njeno ozemlje, pri čemer mora upoštevati odstavek 3 člena 2, se določbe tega protokola v zvezi s postopkom soglasja o vnaprejšnjem obveščanju ne uporabljajo za žive spremenjene organizme v tranzitu.

2. Ne glede na člen 4 in brez poseganja v kakršno koli pravico pogodbenice, da za vsak živ spremenjen organizem oceni tveganje, preden se odloči o uvozu, in da določi standarde za uporabo v zaprtih sistemih, ki so v njeni pristojnosti, se določbe tega protokola v zvezi s postopkom soglasja po vnaprejšnjem obveščanju ne uporabljajo za čezmejno gibanje živih spremenjenih organizmov, namenjenih za uporabo v zaprtih sistemih, ki je v skladu s standardi pogodbenice uvoznice.

Člen 7

Uporaba postopka soglasja po vnaprejšnjem obveščanju

1. Ob upoštevanju členov 5 in 6 se postopek soglasja po vnaprejšnjem obveščanju uporabi pred prvim namernim čezmejnim gibanjem živih spremenjenih organizmov za nameren vnos teh organizmov v okolje pogodbenice uvoznice.

2. "Nameren vnos v okolje" v odstavku 1 zgoraj se ne nanaša na žive spremenjene organizme, ki so namenjeni za neposredno uporabo kot hrana ali krma ali za predelavo.

3. Člen 11 se uporablja pred prvim čezmejnim gibanjem živih spremenjenih organizmov, ki so namenjeni za neposredno uporabo kot hrana ali krma ali za predelavo.

4. Postopek soglasja po vnaprejšnjem obveščanju se ne uporablja za nameren čezmejni prehod živih spremenjenih organizmov, ki so po sklepu konference pogodbenic kot zasedanje pogodbenic določeni kot organizmi, za katere ni verjetno, da škodljivo vplivajo na ohranjanje in trajnostno uporabo biološke raznovrstnosti, pri čemer je treba upoštevati tudi tveganje za zdravje ljudi.

Člen 8

Obvestilo

1. Pred namernim čezmejnim gibanjem živega spremenjenega organizma v skladu z odstavkom 1 člena 7 pogodbenica izvoznica pisno obvesti pristojni državni organ pogodbenice uvoznice ali zahteva od izvoznika, da zagotovi pisno obvestilo temu organu. Obvestilo vsebuje vsaj informacije, navedene v Prilogi I.

2. Pogodbenica izvoznica zagotovi, da je zahteva za točnost podatkov, ki jih navede izvoznik, pravno predpisana.

Člen 9

Potrditev prejema obvestila

1. Pogodbenica uvoznica obvestitelju pisno potrdi prejem obvestila v 90-ih dneh od njegovega prejema.

2. V potrdilu se navede:

(a) datum prejema obvestila;

(b) ali prvotno obvestilo vsebuje podatke, navedene v členu 8;

(c) ali nadaljevati skladno z notranjepravno ureditvijo pogodbenice uvoznice ali v skladu s postopkom, določenim v členu 10.

3. Notranjepravna ureditev, navedena v odstavku 2(c) zgoraj, je v skladu s tem protokolom.

4. Če pogodbenica uvoznica ne potrdi prejema obvestila, to ne pomeni, da soglaša z namernim čezmejnim gibanjem.

Člen 10

Postopek odločanja

1. Odločitve pogodbenice uvoznice so v skladu s členom 15.

2. Pogodbenica uvoznica v času, navedenem v členu 9, pisno obvesti obvestitelja, ali se namerno čezmejno gibanje lahko nadaljuje:

(a) šele po tem, ko je pogodbenica uvoznica izdala pisno soglasje; ali

(b) po preteku najmanj 90 dni brez naknadnega pisnega soglasja.

3. Pogodbenica uvoznica v 270-ih dneh od prejema obvestila pisno sporoči obvestitelju in Uradu za izmenjavo informacij o biološki varnosti svojo odločitev, navedeno v odstavku 2(a) zgoraj, s katero:

(a) odobri uvoz s pogoji ali brez njih, vključno s tem, kako se bo odločitev uporabljala za kasnejši uvoz istega živega spremenjenega organizma;

(b) prepove uvoz;

(c) zaprosi za ustrezne dodatne informacije v skladu s svojo notranjepravno ureditvijo ali Prilogo I; pri računanju časa, v katerem mora pogodbenica uvoznica odgovoriti, se ne upoštevajo dnevi, ko pogodbenica čaka na ustrezne dodatne informacije; ali

(d) obvesti obvestitelja, da se obdobje, navedeno v tem odstavku, podaljša za določen čas.

4. V odločitvi po odstavku 3 zgoraj se navedejo razlogi za takšno odločitev, razen če je soglasje brezpogojno.

5. Če pogodbenica uvoznica v 270-ih dneh po prejemu obvestila ne sporoči svoje odločitve, to ne pomeni, da soglaša z namernim čezmejnim gibanjem,

6. Pomanjkanje znanstvene zanesljivosti zaradi pomanjkljivih znanstvenih informacij in znanja glede obsega možnih škodljivih učinkov živega spremenjenega organizma na ohranjanje in trajnostno uporabo biološke raznovrstnosti v pogodbenici uvoznici, pri čemer se upošteva tudi tveganje za zdravje ljudi, ne preprečuje tej pogodbenici, da se ustrezno odloči o uvozu zadevnega živega spremenjenega organizma, kot je navedeno v odstavku 3 zgoraj, da bi se izognila takim možnim škodljivim učinkom ali jih čim bolj zmanjša.

7. Konferenca pogodbenic kot zasedanje pogodbenic na svojem prvem zasedanju odloči o ustreznih postopkih in mehanizmih za pomoč pogodbenicam uvoznicam pri odločanju.

Člen 11

Postopek za žive spremenjene organizme, namenjene za neposredno uporabo kot hrana, krma ali za predelavo

1. Pogodbenica, ki se dokončno odloči o domači uporabi, vključno z dajanjem v promet, živih spremenjenih organizmov, ki je lahko predmet čezmejnega gibanja in se neposredno uporabijo kot hrana ali krma ali za predelavo, v 15-ih dneh od te odločitve obvesti pogodbenice prek Urada za izmenjavo informacij o biološki varnosti. Obvestilo vsebuje vsaj informacije, določene v Prilogi II. Pogodbenica pošlje kopijo obvestila v pisni obliki osebi za stike vsake pogodbenice, ki je sekretariat vnaprej obvestila, da nima dostopa do Urada za izmenjavo informacij o biološki varnosti. Ta določba se ne uporablja za odločitve o poljskih poskusih.

2. Pogodbenica, ki se odloči v skladu z odstavkom 1 zgoraj, zagotovi, da je zahteva za točnost podatkov, ki jih navede prosilec, pravno predpisana.

3. Vsaka pogodbenica lahko od organa, opredeljenega v odstavku (b) Priloge II, zahteva dodatne informacije.

4. Pogodbenica se lahko odloči o uvozu živih spremenjenih organizmov, ki so namenjeni za neposredno uporabo kot hrana, krma ali za predelavo, v skladu s svojo notranjepravno ureditvijo, ki se ujema s ciljem tega protokola.

5. Vsaka pogodbenica da Uradu za izmenjavo informacij o biološki varnosti na voljo kopije svojih zakonov, predpisov in smernic, ki se uporabljajo za uvoz živih spremenjenih organizmov, namenjenih za neposredno uporabo kot hrana, krma ali za predelavo, če obstajajo.

6. Če pogodbenica, ki je država v razvoju ali katere gospodarstvo je v prehodu, nima notranjepravne ureditve iz odstavka 4 zgoraj in izvaja svoje pristojnosti, lahko prek Urada za izmenjavo informacij o biološki varnosti razglasi, da bo svojo odločitev pred prvim uvozom živega spremenjenega organizma, namenjenega za neposredno uporabo kot hrana, krma ali za predelavo in o katerem je dobila informacije v skladu z odstavkom 1 zgoraj, sprejela glede na:

(a) oceno tveganja, opravljeno v skladu s členom 15; in

(b) odločitev, sprejeto v predvidljivem časovnem obdobju, ki ne presega 270 dni.

7. Če pogodbenica ne sporoči svoje odločitve po odstavku 6 zgoraj, to ne pomeni, da soglaša z uvozom živega spremenjenega organizma, namenjenega za neposredno uporabo kot hrana, krma ali za predelavo, ali da ta uvoz zavrača, razen če pogodbenica določi drugače.

8. Pomanjkanje znanstvene zanesljivosti zaradi pomanjkljivih znanstvenih informacij in znanja o obsegu možnih škodljivih vplivov živega spremenjenega organizma na ohranjanje in trajnostno uporabo biološke raznovrstnosti v pogodbenici uvoznici, pri čemer je treba upoštevati tudi tveganje za zdravje ljudi, ne preprečuje tej pogodbenici, da se ustrezno odloči o uvozu tega živega spremenjenega organizma, ki je namenjen za neposredno uporabo kot hrana, krma ali za predelavo, da se izogne takim možnim škodljivim vplivom ali jih čim bolj zmanjšala.

9. Pogodbenica lahko izrazi svoje potrebe po denarni ali strokovni pomoči ter institucionalni in kadrovski krepitvi v zvezi z živimi spremenjenimi organizmi, ki so namenjeni za neposredno uporabo kot hrana, krma ali za predelavo. Pogodbenice sodelujejo, da zadovoljijo potrebe v skladu s členoma 22 in 28.

Člen 12

Pregled odločitev

1. Pogodbenica uvoznica lahko glede na nova znanstvena spoznanja o možnih škodljivih vplivih na ohranjanje in trajnostno uporabo biološke raznovrstnosti, pri čemer je treba upoštevati tudi tveganje za zdravje ljudi, kadar koli pregleda in spremeni svojo odločitev o namernem čezmejnem gibanju. V takem primeru pogodbenica o tem v 30-ih dneh obvesti vse obvestitelje, ki so predhodno prijavili gibanje živega spremenjenega organizma, o taki odločitvi in tudi Urad za izmenjavo informacij o biološki varnosti ter navede razloge za svojo odločitev.

2. Pogodbenica izvoznica ali obvestitelj lahko zaprosi pogodbenico uvoznico, da pregleda svojo odločitev, sprejeto skladno s členom 10, če pogodbenica izvoznica ali obvestitelj meni:

(a) da so se okoliščine tako spremenile, da to lahko vpliva na izid ocene tveganja, na kateri je temeljila odločitev; ali

(b) da so na voljo ustrezne dodatne znanstvene ali strokovne informacije.

3. Pogodbenica uvoznica v 90-ih dneh pisno odgovori na tako prošnjo in navede razloge za svojo odločitev.

4. Pogodbenica uvoznica lahko po lastni presoji zaprosi za oceno tveganja za nadaljnji uvoz.

Člen 13

Poenostavljeni postopek

1. Če se izvajajo primerni ukrepi za zagotavljanje varnega namernega čezmejnega gibanja živih spremenjenih organizmov v skladu s ciljem tega protokola, lahko pogodbenica uvoznica Uradu za izmenjavo informacij o biološki varnosti vnaprej navede:

(a) v katerih primerih se lahko namerno čezmejno gibanje izvede v to državo uvoznico hkrati, ko je o tem obveščena; in

(b) vsakokratni uvoz živih spremenjenih organizmov v to državo uvoznico, ki ga je treba izvzeti iz postopka soglasja po vnaprejšnjem obveščanju.

Obvestila iz pododstavka (a) zgoraj se lahko uporabljajo za nadaljnja podobna gibanja v isto pogodbenico.

2. Informacije, ki se nanašajo na namerno čezmejno gibanje in jih je treba navesti v obvestilih, navedenih v odstavku 1(a) zgoraj, so informacije, določene v Prilogi I.

Člen 14

Dvostranski, regionalni in večstranski sporazumi in dogovori

1. Pogodbenice lahko sklenejo dvostranske, regionalne in večstranske sporazume in dogovore o namernem čezmejnem gibanjem živih spremenjenih organizmov, ki so v skladu s ciljem tega protokola, če taki sporazumi in dogovori ne znižajo ravni varstva, ki jo zagotavlja ta protokol.

2. Pogodbenice prek Urada za izmenjavo informacij o biološki varnosti druga drugo obvestijo o vsakem takem dvostranskem, regionalnem in večstranskem sporazumu in dogovoru, ki so ga sklenile pred uveljavitvijo tega protokola ali po njej.

3. Določbe tega protokola ne vplivajo na namerno čezmejno gibanje, ki se izvede na podlagi takih sporazumov in dogovorov med pogodbenicami teh sporazumov ali dogovorov.

4. Vsaka pogodbenica lahko določi, da za posamezen uvoz veljajo njeni predpisi, in o svoji odločitvi obvesti Urad za izmenjavo informacij o biološki varnosti.

Člen 15

Ocena tveganja

1. Ocena tveganja se na podlagi tega protokola izvede na znanstveno dobro premišljen način, v skladu s Prilogo III in ob upoštevanju priznanih postopkov ocene tveganja. Taka ocena tveganja temelji vsaj na informacijah, pridobljenih v skladu s členom 8, in drugih razpoložljivih znanstvenih dokazih, zato da se določijo in ovrednotijo možni škodljivi vplivi živih spremenjenih organizmov na ohranjanje in trajnostno uporabo biološke raznovrstnosti, pri čemer je treba upoštevati tudi tveganje za zdravje ljudi.

2. Pogodbenica uvoznica zagotovi, da se za vsako odločitev, sprejeto v skladu s členom 10, izvede ocena tveganja. Od izvoznika lahko zahteva, da izvede oceno tveganja.

3. Stroške izvedbe ocene tveganja krije obvestitelj, če tako zahteva pogodbenica uvoznica.

Člen 16

Obvladovanje tveganja

1. Pogodbenice ob upoštevanju člena 8(g) konvencije uvedejo in vzdržujejo primerne mehanizme, ukrepe in strategije za uravnavanje, obvladovanje in nadzor nad tveganjem, določene v določbah o oceni tveganja iz tega protokola, povezane z uporabo in čezmejnim gibanjem živih spremenjenih organizmov in z ravnanjem z njimi.

2. Ukrepi, ki temeljijo na oceni tveganja, se uvedejo v obsegu, ki je potreben za preprečevanje škodljivih vplivov živih spremenjenih organizmov na ohranjanje in trajnostno uporabo biološke raznovrstnosti, pri čemer je treba upoštevati tudi tveganje za zdravje ljudi na ozemlju pogodbenice uvoznice.

3. Vsaka pogodbenica sprejme primerne ukrepe za preprečevanje nenamernega čezmejnega gibanja živih spremenjenih organizmov, vključno s takimi ukrepi, kot je zahteva, da se pred prvo sprostitvijo živega spremenjenega organizma izvede ocena tveganja.

4. Brez poseganja v odstavek 2 zgoraj si vsaka pogodbenica prizadeva zagotoviti, da se vsak živ spremenjen organizem, uvožen ali razvit doma, opazuje, preden se uporabi za svoj namen in sicer v obdobju, ki je sorazmerno z njegovim življenjskim ciklusom ali generacijsko dobo.

5. Pogodbenice sodelujejo z namenom:

(a) da določijo žive spremenjene organizme ali posebne gensko pogojene lastnosti živih spremenjenih organizmov, ki bi lahko škodljivo vplivali na ohranjanje in trajnostno uporabo biološke raznovrstnosti, pri čemer je treba upoštevati tudi tveganje za zdravje ljudi; in

(b) da sprejmejo primerne ukrepe glede obravnavanja takih živih spremenjenih organizmov ali njihovih posebnih gensko pogojenih lastnosti.

Člen 17

Nenamerno čezmejno gibanje in izredni ukrepi

1. Vsaka pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe za obveščanje držav, ki so ali bi lahko bile prizadete, Urada za izmenjavo informacij o biološki varnosti in, če je primerno, ustreznih mednarodnih organizacij, kadar ve za dogodek, ki je v njeni pristojnosti in katerega posledica je bila sprostitev, ki vodi ali bi lahko vodila k nenamernemu čezmejnemu gibanju živih spremenjenih organizmov, za katere je verjetno, da bodo občutno škodljivo vplivali na ohranjanje in trajnostno uporabo biološke raznovrstnosti, pri čemer je treba upoštevati tudi tveganje za zdravje ljudi v teh državah. Pogodbenice pošljejo obvestilo takoj, ko izvejo za tak dogodek.

2. Vsaka pogodbenica najkasneje na dan, ko zanjo začne veljati ta protokol, Uradu za izmenjavo informacij o biološki varnosti omogoči dostop do ustreznih podatkov o osebi za stike za sprejemanje obvestil iz tega člena.

3. Vsako obvestilo iz odstavka 1 zgoraj mora vsebovati:

(a) ustrezne razpoložljive informacije o ocenjeni količini in ustreznih značilnostih in/ali gensko pogojenih lastnostih živih spremenjenih organizmov;

(b) informacije o okoliščinah in predvidenem datumu sprostitve živih spremenjenih organizmov ter o uporabi teh organizmov v pogodbenici izvora;

(c) vse razpoložljive informacije o možnih škodljivih vplivih na ohranjanje in trajnostno uporabo biološke raznovrstnosti, pri čemer je treba upoštevati tudi tveganje za zdravje ljudi, in razpoložljive informacije o možnih ukrepih obvladovanja tveganja.

(d) druge ustrezne informacije; in

(e) naslov osebe za stike za nadaljnje informacije.

4. Vsaka pogodbenica, v pristojnosti katere je prišlo do sprostitve živih spremenjenih organizmov in je omenjena v odstavku 1 zgoraj, se takoj posvetuje z državami, ki so ali bi lahko bile prizadete, da jim omogoči, da se ustrezno odzovejo in začnejo izvajati potrebne ukrepe, vključno z izrednimi ukrepi, da na najmanjšo možno raven zmanjšajo vse občutno škodljive vplive na ohranjanje in trajnostno uporabo biološke raznovrstnosti, pri čemer je treba upoštevati tudi tveganje za zdravje ljudi.

Člen 18

Prevoz, pakiranje in označevanje živih spremenjenih organizmov ter ravnanje z njimi

1. Vsaka pogodbenica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zahteva, da se živi spremenjeni organizmi, ki so predmet namernega čezmejnega gibanja po tem protokolu, pakirajo in prevažajo ter da se z njimi ravna skladno s pogoji, ki zagotavljajo varnost, ob upoštevanju ustreznih mednarodnih pravil in standardov, da bi se izognili škodljivim vplivom na ohranjanje in trajnostno uporabo biološke raznovrstnosti, pri čemer je treba upoštevati tudi tveganje za zdravje ljudi.

2. Vsaka pogodbenica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zahteva, da spremljajoči dokumenti jasno opredeljujejo:

(a) da živi spremenjeni organizmi, ki so namenjeni za neposredno uporabo kot hrana, krma ali za predelavo, "lahko vsebujejo" žive spremenjene organizme in niso namenjeni namernemu vnosu v okolje, pa tudi naslov osebe za stike za nadaljnje informacije. Konferenca pogodbenic kot zasedanje pogodbenic tega protokola odloči o podrobnih zahtevah za ta namen, vključno z natančno določitvijo njihove istovetnosti in oznake, najkasneje dve leti po uveljavitvi tega protokola;

(b) žive spremenjene organizme, ki so namenjeni za uporabo v zaprtih sistemih, kot žive spremenjene organizme in določajo zahteve za varno ravnanje z njimi in njihovo varno shranjevanje, prevažanje in uporabo ter naslov osebe za stike za nadaljnje informacije in ime in naslov posameznika in ustanove, katerima so bili organizmi izročeni; in

(c) žive spremenjene organizme, ki so namenjeni namernemu vnosu v okolje pogodbenice uvoznice, in vse druge žive spremenjene organizme po tem protokolu kot žive spremenjene organizme; določajo istovetnost in ustrezne lastnosti in/ali značilnosti, zahteve za varno ravnanje z njimi in njihovo varno shranjevanje, prevažanje in uporabo, naslov osebe za stike za nadaljnje informacije in, če je potrebno, ime in naslov uvoznika in izvoznika; vsebujejo tudi izjavo, da je gibanje v skladu z zahtevami tega protokola, ki veljajo za izvoznika.

3. Konferenca pogodbenic kot zasedanje pogodbenic tega protokola preuči potrebnost po pripravi standardov in načine priprave standardov v zvezi s postopki za označevanje, pakiranje, prevoz in ravnanje z živimi spremenjenimi organizmi, o čemer se posvetuje z drugimi ustreznimi mednarodnimi organi.

Člen 19

Pristojni državni organi in osebe za stike v državi

1. Vsaka pogodbenica imenuje eno osebo za stike, ki je v njenem imenu odgovorna za stike s sekretariatom. Vsaka pogodbenica imenuje tudi enega ali več pristojnih državnih organov, odgovornih za izvajanje upravnih nalog, ki jih zahteva ta protokol, in pooblaščenih, da v zvezi s temi nalogami delujejo v imenu pogodbenice. Pogodbenica lahko imenuje organ, ki deluje hkrati kot točka za stike in pristojni državni organ.

2. Vsaka pogodbenica najkasneje na dan, ko zanjo začne veljati ta protokol, sekretariat obvesti o imenih in naslovih svojih oseb za stike in pristojnega državnega organa ali organov. Če pogodbenica imenuje več kot en pristojni državni organ, v obvestilu o tem sporoči sekretariatu ustrezne informacije o odgovornostih posameznega organa. Če je primerno, je v takih informacijah navedeno vsaj to, kateri pristojni organ je odgovoren za posamezno vrsto živih spremenjenih organizmov. Vsaka pogodbenica nemudoma obvesti sekretariat o spremembah pri imenovanju svojih oseb za stike ali spremembah imen in naslovov ali odgovornosti njenega pristojnega državnega organa ali pristojnih državnih organov.

3. Sekretariat nemudoma obvesti pogodbenice o obvestilih, ki jih je prejel v skladu z odstavkom 2 zgoraj, in prek Urada za izmenjavo informacij o biološki varnosti tudi omogoči dostop do teh informacij.

Člen 20

Izmenjava informacij in Urad za izmenjavo informacij o biološki varnosti

1. Ustanovi se Urad za izmenjavo informacij kot del mehanizma za izmenjavo informacij iz odstavka 3 člena 18 Konvencije, da:

(a) olajša izmenjavo znanstvenih, strokovnih, okoljskih in pravnih informacij o živih spremenjenih organizmih ter o izkušnjah z njimi; in

(b) pomaga pogodbenicam izvajati protokol, ob upoštevanju posebnih potreb pogodbenic držav v razvoju, zlasti najmanj razvitih držav in majhnih otoških držav v razvoju, ter držav, katerih gospodarstvo je v prehodu ali so središča izvora in genske raznovrstnosti.

2. Urad za izmenjavo informacij o biološki varnosti je organ, prek katerega je za namene odstavka 1 zgoraj omogočen dostop do informacij. Urad omogoči dostop do informacij, ki so jih pogodbenice dale na razpolago in so pomembne za izvajanje tega protokola. Če je to mogoče , olajša tudi dostop do drugih mednarodnih mehanizmov za izmenjavo informacij o biološki varnosti.

3. Brez poseganja v varovanje zaupnih informacij vsaka pogodbenica Uradu za izmenjavo informacij o biološki varnosti omogoči dostop do vsake informacije, ki mora biti v skladu s tem protokolom dostopna Uradu, in do:

(a) vseh veljavnih zakonov, predpisov in smernic za izvajanje protokola ter informacij, ki jih pogodbenice zahtevajo za postopke soglasja po vnaprejšnjem obveščanju;

(b) vseh dvostranskih, regionalnih in večstranskih sporazumov in dogovorov;

(c) povzetkov izdelanih ocen tveganja ali okoljskih pregledov živih spremenjenih organizmov na podlagi pravne ureditve, ki so bili izvedeni v skladu s členom 15, če je primerno, pa tudi z ustreznimi informacijami, ki se nanašajo na izdelke iz teh organizmov (predelan material, ki izvira iz živih spremenjenih organizmov), ki vsebujejo zaznavne nove kombinacije genskega materiala, ki se lahko podvaja in je bil pridobljen z uporabo sodobne biotehnologije;

(d) svojih končnih odločitev v zvezi z uvažanjem ali sproščanjem živih spremenjenih organizmov; in

(e) poročil, ki jih predloži v skladu s členom 33, vključno s poročili o izvajanju postopka soglasja po vnaprejšnjem obveščanju.

4. Način in pogoje delovanja Urada za izmenjavo informacij o biološki varnosti skupaj s poročili o njegovih dejavnostih preuči in se o njih odloči Konferenca pogodbenic kot zasedanje pogodbenic tega protokola na svojem prvem zasedanju ter jih nato redno pregleduje.

Člen 21

Zaupne informacije

1. Pogodbenica uvoznica dovoli obvestitelju določiti, katere informacije, ki so bile predložene v skladu s postopki tega protokola ali jih je pogodbenica uvoznica zahtevala kot del postopka soglasja po vnaprejšnjem obveščanju iz tega protokola, se obravnavajo kot zaupne. V takih primerih obvestitelj na zahtevo utemelji svojo odločitev.

2. Pogodbenica uvoznica se posvetuje z obvestiteljem, če odloči, da informacije, ki jih je obvestitelj določil za zaupne, ne izpolnjujejo pogojev za tako obravnavo in pred razkritjem takih informacij obvesti obvestitelja o svoji odločitvi; na zahtevo navede razloge ter pred razkritjem informacij omogoči posvetovanje in notranje preverjanje odločitve.

3. Vsaka pogodbenica varuje zaupne informacije, ki jih prejme po tem protokolu, vključno s katero koli zaupno informacijo, ki jo prejme v zvezi s postopkom soglasja po vnaprejšnjem obveščanju iz tega protokola. Vsaka pogodbenica zagotovi postopke za varovanje teh informacij in varuje zaupnost takih informacij na način, ki ni nič manj ugoden kot način obravnavanja zaupnih informacij v zvezi z živimi spremenjenimi organizmi, proizvedenimi v tej pogodbenici.

4. Pogodbenica uvoznica ne uporabi takih informacij v tržne namene, razen s pisnim soglasjem obvestitelja.

5. Če obvestitelj umakne ali je že umaknil obvestilo, pogodbenica uvoznica spoštuje zaupnost tržnih in industrijskih informacij, vključno z informacijami o raziskavah in razvoju ter informacijami, o katerih zaupnosti se pogodbenica in obvestitelj ne strinjata.

6. Brez poseganja v odstavek 5 zgoraj se ne štejejo kot zaupni:

(a) ime in naslov obvestitelja;

(b) splošen opis živega spremenjenega organizma ali organizmov;

(c) povzetek ocene tveganja na ohranjanje in trajnostno uporabo biološke raznovrstnosti, pri čemer je treba upoštevati tudi tveganje za zdravje ljudi; in

(d) postopke in načrte ukrepov ob nevarnosti.

Člen 22

Institucionalna in kadrovska krepitev

1. Pogodbenice sodelujejo pri razvoju in/ali krepitvi institucij in kadrov na področju biološke varnosti, vključno z biotehnologijo do mere, ki je potrebna za biološko varnost zaradi učinkovitega izvajanja tega protokola v pogodbenicah državah v razvoju, zlasti v najmanj razvitih državah in majhnih otoških državah v razvoju ter državah, katerih gospodarstvo je v prehodu, tudi prek obstoječih globalnih, regionalnih, subregionalnih in nacionalnih institucij in organizacij in, če je primerno, s spodbujanjem vključevanja zasebnega sektorja.

2. Za izvajanje odstavka 1 zgoraj se za institucionalno in kadrovsko krepitev na področju biološke varnosti pri sodelovanju v popolnosti upoštevajo potrebe pogodbenic držav v razvoju, zlasti najmanj razvitih držav in majhnih otoških držav v razvoju, po finančnih virih in dostopu do tehnologije in strokovnega znanja in po njunem prenosu v skladu z ustreznimi določbami konvencije. Sodelovanje pri institucionalni in kadrovski krepitvi glede na različne razmere, zmogljivosti in zahteve vsake pogodbenice vključuje znanstveno in tehnično usposabljanje o pravilnem in varnem obvladovanju biotehnologije in o uporabi ocenjevanja in obvladovanja tveganja za zagotavljanje biološke varnosti ter povečevanje tehnoloških in institucionalnih zmogljivosti na področju biološke varnosti. Pri taki institucionalni in kadrovski krepitvi se v celoti upoštevajo potrebe pogodbenic z gospodarstvom v prehodu.

Člen 23

Ozaveščenost in sodelovanje javnosti

1. Pogodbenice:

(a) spodbujajo in pomagajo pri ozaveščanju, izobraževanju in sodelovanju javnosti v zvezi z varnostjo pri prenosu in uporabi živih spremenjenih organizmov ter ravnanju z njimi, ki se nanaša na ohranjanje in trajnostno uporabo biološke raznovrstnosti, pri čemer je treba upoštevati tudi tveganje za zdravje ljudi. Pri tem pogodbenice sodelujejo, če je potrebno, z drugimi državami in mednarodnimi organi;

(b) si prizadevajo zagotoviti, da ozaveščanje in izobraževanje javnosti vključujeta dostop do informacij o živih spremenjenih organizmih, za katere se v skladu s tem protokolom določi, da se lahko uvozijo.

2. Pogodbenice se pri odločanju o živih spremenjenih organizmih v skladu s svojimi ustreznimi zakoni in predpisi posvetujejo z javnostjo in zagotovijo, da so izidi takih odločitev dostopni javnosti ob upoštevanju tajnosti informacij v skladu s členom 21.

3. Vsaka pogodbenica si prizadeva obveščati javnost o načinih dostopa do informacij Urada za izmenjavo informacij o biološki varnosti.

Člen 24

Nepogodbenice

1. Čezmejno gibanje živih spremenjenih organizmov med pogodbenicami in nepogodbenicami mora biti v skladu s ciljem tega protokola. Pogodbenice lahko z nepogodbenicami sklenejo dvostranske, regionalne in večstranske sporazume in dogovore o takih čezmejnih gibanjih.

2. Pogodbenice spodbujajo nepogodbenice, da upoštevajo ta protokol in Uradu za izmenjavo informacij o biološki varnosti pošljejo ustrezne informacije o živih spremenjenih organizmih, ki so bili sproščeni na območjih v njeni pristojnosti, so prešli na taka območja ali z njih odšli.

Člen 25

Nezakonito čezmejno gibanje

1. Vsaka pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe, namenjene preprečevanju, in če je primerno, kaznovanju čezmejnega gibanja živih spremenjenih organizmov, ki je v nasprotju z njenimi ukrepi za izvajanje tega protokola. Takšno čezmejno gibanje se šteje za nezakonito.

2. Pri nezakonitem čezmejnem gibanju živih spremenjenih organizmov lahko prizadeta pogodbenica zahteva od pogodbenice izvora, da na lastne stroške odstrani take organizme z vrnitvijo ali uničenjem, kot je primerno.

3. Vsaka pogodbenica da Uradu za izmenjavo informacij o biološki varnosti na razpolago informacije o primerih nezakonitega čezmejnega gibanja, ki se nanašajo nanjo.

Člen 26

Socialno-ekonomski vidiki

1. Pri odločanju o uvozu po tem protokolu ali skladno s svojimi ukrepi za izvajanje tega protokola lahko pogodbenice skladno s svojimi mednarodnimi obveznostmi upoštevajo socialno-ekonomske vidike vpliva živih spremenjenih organizmov na ohranjanje in trajnostno uporabo biološke raznovrstnosti, zlasti v zvezi z vrednostjo biološke raznovrstnosti za domorodne in lokalne skupnosti.

2. Pogodbenice naj sodelujejo pri raziskavah in izmenjavi informacij o kakršnih koli socialno-ekonomskih vplivih živih spremenjenih organizmov, zlasti na domorodne in lokalne skupnosti.

Člen 27

Odgovornost in nadomestila

Konferenca pogodbenic kot zasedanje pogodbenic tega protokola na svojem prvem zasedanju sprejme postopek za ustrezno pripravo mednarodnih pravil in postopkov na področju odgovornosti in nadomestila za škodo, ki je nastala zaradi čezmejnega gibanja živih spremenjenih organizmov, pri čemer analizira in v zadostni meri upošteva vse postopke v mednarodnem pravu o teh zadevah in si jih prizadeva končati v štirih letih.

Člen 28

Finančni mehanizem in viri

1. Pri obravnavanju finančnih virov za izvajanje tega protokola pogodbenice upoštevajo določbe člena 20 konvencije.

2. Finančni mehanizem, vzpostavljen v členu 21 konvencije s pomočjo institucionalne strukture, ki ji je bilo zaupano njegovo delovanje, postane finančni mehanizem za ta protokol.

3. V zvezi z institucionalno in kadrovsko krepitvijo iz člena 22 tega protokola konferenca pogodbenic kot zasedanje pogodbenic tega protokola pri zagotavljanju smernic v zvezi s finančnim mehanizmom iz odstavka 2 zgoraj za obravnavo na konferenci pogodbenic upošteva potrebo pogodbenic držav v razvoju, zlasti najmanj razvitih držav in majhnih otoških držav, po finančnih sredstvih.

4. V smislu odstavka 1 zgoraj pogodbenice upoštevajo tudi potrebe držav pogodbenic v razvoju, zlasti najmanj razvitih držav in majhnih otoških držav ter pogodbenic, katerih gospodarstvo je v prehodu, pri njihovem prizadevanju opredeliti in zadovoljiti svoje potrebe, povezane z institucionalno in kadrovsko krepitvijo za izvajanje tega protokola.

5. Navodila za finančni mehanizem konvencije v ustreznih sklepih konference pogodbenic, tudi tistih, sprejetih pred sprejetjem tega protokola, se smiselno uporabljajo za določbe tega člena.

6. Razvite države pogodbenice lahko zagotovijo finančna in tehnološka sredstva za izvajanje določb tega protokola; pogodbenice države v razvoju in pogodbenice, katerih gospodarstvo je v prehodu, lahko taka sredstva uporabijo po dvostranskih, regionalnih in večstranskih poteh.

Člen 29

Konferenca pogodbenic, namenjena zasedanju pogodbenic tega protokola

1. Konferenca pogodbenic je namenjena zasedanju pogodbenic tega protokola.

2. Pogodbenice konvencije, ki niso pogodbenice tega protokola, lahko sodelujejo kot opazovalke na katerem koli zasedanju konference pogodbenic kot zasedanju pogodbenic tega protokola. Če je konferenca pogodbenic namenjena zasedanju pogodbenic tega protokola, sklepe na podlagi tega protokola lahko sprejmejo le tiste države, ki so njegove pogodbenice.

3. Če je konferenca pogodbenic namenjena zasedanju pogodbenic tega protokola, se vsak član urada Konference pogodbenic, ki predstavlja pogodbenico konvencije, ki pa takrat ni pogodbenica protokola, zamenja s članom, ki ga pogodbenice tega protokola izvolijo med svojimi člani.

4. Konferenca pogodbenic kot zasedanje pogodbenic tega protokola redno preverja izvajanje tega protokola in v okviru svoje pristojnosti sprejme sklepe, potrebne za spodbujanje učinkovitega izvajanja. Opravlja naloge, ki ji jih določa protokol, in:

(a) izdaja priporočila, potrebna za izvajanje tega protokola;

(b) ustanovi take pomožne organe, ki so potrebni za izvajanje tega protokola;

(c) išče in, če je potrebno, izkoristi storitve, sodelovanje pristojnih mednarodnih, medvladnih in nevladnih organizacij ter uporabi njihove informacije;

(d) določi obliko in časovni razmik pošiljanja informacij, ki jih je treba poslati v skladu s členom 33 protokola, ter preuči take informacije ter poročila, ki jih pošlje kateri koli pomožni organ;

(e) obravnava in po potrebi sprejema spremembe tega protokola in njegovih prilog ter vseh dodatnih prilog k protokolu, ki so potrebne za izvajanje tega protokola; in

(f) opravlja druge naloge, ki so potrebne za izvajanje tega protokola.

5. Poslovnik konference pogodbenic in finančna pravila konvencije se smiselno uporabljata v skladu s tem protokolom, razen če konferenca pogodbenic kot zasedanje pogodbenic tega protokola soglasno odloči drugače.

6. Prvo zasedanje konference pogodbenic kot zasedanje pogodbenic tega protokola skliče sekretariat skupaj s prvim zasedanjem konference pogodbenic, ki je načrtovano po dnevu uveljavitve tega protokola. Naslednja redna zasedanja konference pogodbenic kot zasedanje pogodbenic tega protokola potekajo skupaj z rednimi zasedanji konference pogodbenic, razen če konferenca pogodbenic kot zasedanje pogodbenic tega protokola odloči drugače.

7. Izredna zasedanja konference pogodbenic kot zasedanje pogodbenic tega protokola potekajo, kadar konferenca pogodbenic kot zasedanje pogodbenic tega protokola meni, da je to potrebno, ali na pisno zahtevo katere koli pogodbenice, če to zahtevo v šestih mesecih od dneva, ko sekretariat pogodbenice obvesti o taki zahtevi, podpre vsaj ena tretjina pogodbenic.

8. Združeni narodi, njihove posebne agencije in Mednarodna agencija za atomsko energijo ter katera koli njihova država članica ali opazovalka, ki ni pogodbenica konvencije, so lahko opazovalci na zasedanjih konference pogodbenic kot zasedanja pogodbenic tega protokola. Agencija ali organ, državen ali mednaroden, vladen ali nevladen, je lahko opazovalec na zasedanju konference pogodbenic kot zasedanje pogodbenic tega protokola, če ima izkušnje na področju, ki ga pokriva ta protokol, in če je o tej želji obvestil sekretariat, razen če temu nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih pogodbenic. Če v tem členu ni drugače določeno, za sprejem in sodelovanje opazovalcev velja poslovnik, kot je navedeno v odstavku 5 zgoraj.

Člen 30

Pomožni organi

1. Pomožni organ, ustanovljen s konvencijo ali v njenem okviru, lahko na podlagi sklepa konference pogodbenic kot zasedanje pogodbenic tega protokola pomaga pri izvajanju protokola, pri čemer se na zasedanju pogodbenic določi, katere naloge bo opravljal.

2. Pogodbenice konvencije, ki niso pogodbenice tega protokola, lahko na zasedanju pomožnih organov sodelujejo kot opazovalke. Če pomožni organ konvencije pomaga pri izvajanju tega protokola, sklepe protokola sprejemajo le pogodbenice protokola.

3. Če pomožen organ konvencije pomaga pri izvajanju tega protokola, se vsak član urada tega pomožnega organa, ki zastopa pogodbenico konvencije, ki takrat ni pogodbenica protokola, zamenja s članom, ki ga pogodbenice tega protokola izvolijo med svojimi člani.

Člen 31

Sekretariat

1. Sekretariat, ustanovljen po členu 24 konvencije, je tudi sekretariat tega protokola.

2. Odstavek 1 člena 24 konvencije o nalogah sekretariata se uporablja smiselno za ta protokol.

3. Stroški, ki se dajo določiti kot stroški sekretariata za ta protokol, krijejo njegove pogodbenice. Konferenca pogodbenic kot zasedanje pogodbenic na svojem prvem zasedanju odloči o ureditvi proračuna, potrebni za ta namen.

Člen 32

Povezava s konvencijo

Če ni v protokolu drugače predvideno, določbe konvencije, ki se nanašajo na njene protokole, veljajo za ta protokol.

Člen 33

Spremljanje in poročanje

Vsaka pogodbenica spremlja in nadzira izpolnjevanje svojih obveznosti iz tega protokola in v časovnih presledkih, ki jih določi konferenca pogodbenic kot zasedanje pogodbenic tega protokola, poroča konferenci pogodbenic kot zasedanje pogodbenic tega protokola o ukrepih, ki jih je sprejela za izvajanje protokola.

Člen 34

Skladnost

Konferenca pogodbenic kot zasedanje pogodbenic tega protokola na svojem prvem zasedanju obravnava in sprejme postopke sodelovanja in institucionalne mehanizme za spodbujanje skladnosti z določbami tega protokola in reševanje primerov neskladnosti. Ti postopki in mehanizmi vključujejo določbe o svetovanju in pomoči, če je to primerno, in so ločeni od postopkov in mehanizmov za reševanje sporov, določenih s členom 27 konvencije, ter ne vplivajo nanje.

Člen 35

Ocena in pregled

Konferenca pogodbenic kot zasedanje pogodbenic tega protokola pet let po uveljavitvi tega protokola in vsaj vsakih pet let po tem oceni učinkovitost protokola, vključno z njegovimi postopki in prilogami.

Člen 36

Podpis

Države in regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje lahko podpišejo ta protokol od 15. do 26. maja 2000 na Uradu Združenih narodov v Nairobiju in od 5. junija 2000 do 4. junija 2001 na sedežu Združenih narodov v New Yorku.

Člen 37

Uveljavitev

1. Ta protokol začne veljati devetdeseti dan po deponiranju petdesete listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu države ali regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje, ki je pogodbenica konvencije.

2. Ta protokol začne veljati za državo ali regionalno organizacijo za gospodarsko povezovanje, ki ratificira, sprejme ali odobri protokol ali pristopi k njemu, po uveljavitvi na podlagi odstavka 1 zgoraj devetdeseti dan po dnevu, ko ta država ali regionalna organizacija za gospodarsko sodelovanje deponira svojo listino o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu, ali na dan uveljavitve konvencije za to državo ali regionalno organizacijo za gospodarsko povezovanje, kar je kasneje.

3. Za namene odstavkov 1 in 2 zgoraj se nobena listina, ki jo deponira regionalna organizacija za gospodarsko povezovanje, ne šteje kot dodatna k tistim, ki jih deponirajo države članice take organizacije.

Člen 38

Pridržki

Pridržki k temu protokolu niso mogoči.

Člen 39

Odstop

1. Kadar koli dve leti po dnevu, ko za pogodbenico začne veljati ta protokol, lahko pogodbenica odstopi od protokola, tako da o tem pisno obvesti depozitarja.

2. Vsak tak odstop začne veljati eno leto po tem, ko je depozitar prejel obvestilo o tem, ali kasneje, in sicer na dan, ki se lahko določi v obvestilu o odpovedi.

Člen 40

Verodostojnost besedil

Izvirnik tega protokola, katerega besedila v arabskem, kitajskem, angleškem, francoskem, ruskem in španskem jeziku so enako verodostojna, se deponira pri generalnem sekretarju Združenih narodov.

DA BI TO POTRDILI, so spodaj podpisani, ki so bili za to pravilno pooblaščeni, podpisali ta protokol.

SESTAVLJENO V Montrealu, devetindvajsetega januarja leta dva tisoč.

Priloga I k Prilogi A

INFORMACIJE, KI MORAJO BITI V OBVESTILIH V SKLADU S ČLENI 8, 10 IN 13

(a) Ime in naslov izvoznika in drugi podatki, potrebni za navezavo stika z njim.

(b) Ime in naslov uvoznika in drugi podatki, potrebni za navezavo stika z njim.

(c) Ime in identiteta živega spremenjenega organizma ter razvrstitev, če obstaja, ravni biološke varnosti živega spremenjenega organizma v državi izvoznici.

(d) Načrtovani datum ali datumi čezmejnega prehoda, če so znani.

(e) Sistemska uvrstitev in domače ime prejemnega ali starševskih organizmov, kraj, kjer so bili nabrani ali pridobljeni in njihove značilnosti, povezane z biološko varnostjo.

(f) Središča izvora in genske raznovrstnosti, če so znana, prejemnega organizma in/ali starševskih organizmov in opis habitatov, v katerih bi organizmi lahko obstali ali se razmnoževali.

(g) Sistematska uvrstitev in domače ime organizma ali organizmov dajalcev, kraj, kjer so bili nabrani ali pridobljeni in njihove značilnosti, povezane z biološko varnostjo.

(h) Opis nukleinske kisline ali vnesene spremembe, uporabljene tehnike in tako nastale značilnosti živega spremenjenega organizma.

(i) Namen uporabe živega spremenjenega organizma ali izdelkov iz njega (predelani material, ki izvira iz živega spremenjenega organizma), ki vsebuje zaznavne nove kombinacije genskega materiala, ki se lahko podvaja in je bil pridobljen z uporabo sodobne biotehnologije.

(j) Količina ali obseg živega spremenjenega organizma, ki se bo prenesel.

(k) Prejšnje in zadnje poročilo o opravljeni oceni tveganja v skladu s Prilogo III.

(l) Predlagane metode za varno shranjevanje, prevoz in uporabo živih spremenjenih organizmov ter ravnanje z njimi, vključno s pakiranjem, označevanjem, dokumentiranjem, odstranjevanjem in postopki za ravnanje v posebnih primerih, če je primerno.

(m) S predpisi urejen status živega spremenjenega organizma v državi izvoznici (na primer ali je v državi izvoznici prepovedan, ali obstajajo zanj druge omejitve, ali je bil odobren za sprostitev) in, če je v državi izvoznici prepovedan, razlog ali razloge za prepoved.

(n) Izid in namen obvestil izvoznika drugim državam o živem spremenjenem organizmu, ki se bo prenesel.

(o) Izjava, da so zgoraj navedene informacije točne.

Priloga II k Prilogi A

INFORMACIJE O ŽIVIH SPREMENJENEIH ORGANIZMIH, KI SO NAMENJENI ZA NEPOSREDNO UPORABO KOT HRANA, KRMA ALI ZA PREDELAVO, KI SO POTREBNE V SKLADU S ČLENOM 11

(a) Ime in drugi podatki, potrebni za navezavo stikov, o prosilcu za odločitev o domači uporabi.

(b) Ime in drugi podatki, potrebni za navezavo stikov, o oblasti, ki je pristojna za odločitev.

(c) Ime in identiteta živega spremenjenega organizma.

(d) Opis genske spremembe, uporabljene tehnike in tako nastalih značilnosti živega spremenjenega organizma.

(e) Identifikacijska oznaka živega spremenjenega organizma.

(f) Sistematska uvrstitev in domače ime prejemnega ali starševskih organizmov, kraj, kjer so bili nabrani ali pridobljeni in njihove značilnosti, povezane z biološko varnostjo.

(g) Središča izvora ali genske raznovrstnosti, če so znana, prejemnega organizma in/ali starševskih organizmov ter opis habitatov, kjer lahko ti organizmi obstanejo ali se razmnožujejo.

(h) Sistematska uvrstitev in domače ime organizma ali organizmov dajalcev, kraj, kjer so bili nabrani ali pridobljeni in njihove značilnosti, povezane z biološko varnostjo.

(i) Odobreni načini uporabe živega spremenjenega organizma.

(j) Poročilo o opravljeni oceni tveganja v skladu s Prilogo III.

(k) Predlagane metode za varno skladiščenje, prevoz in uporabo živih spremenjenih organizmov ter ravnanje z njimi, vključno s pakiranjem, označevanjem, dokumentiranjem, odstranjevanjem in postopki za ravnanje v posebnih primerih, če je primerno.

Priloga III k Prilogi A

OCENA TVEGANJA

Cilj

1. Po tem protokolu je cilj ocene tveganja opredeliti in oceniti možne škodljive učinke živih spremenjenih organizmov na ohranjanje in trajnostno uporabo biotske raznovrstnosti v okolju, ki bo verjetno sprejelo te organizme, pri čemer je treba upoštevati tudi tveganje za zdravje ljudi.

Uporaba ocene tveganja

2. Oceno tveganja med drugim uporabljajo pristojne oblasti za odločanje o živih spremenjenih organizmih na podlagi prejetih informacij.

Splošna načela

3. Ocena tveganja se opravi na znanstveno dobro premišljen in pregleden način in ob upoštevanju strokovnih nasvetov ustreznih mednarodnih organizacij in smernic, ki so jih te organizacije pripravile.

4. Pomanjkanje znanstvenega znanja ali nesoglasje med znanstveniki ne kaže nujno določene ravni tveganja, odsotnosti tveganja ali sprejemljivega tveganja.

5. Tveganja, povezana z živimi spremenjenimi organizmi ali izdelki iz njih (predelani material, ki izvira iz živega spremenjenega organizma), ki vsebujejo zaznavne nove kombinacije genskega materiala, ki se lahko podvaja in je bil pridobljen z uporabo sodobne biotehnologije, je treba obravnavati z vidika tveganj, ki jih pomenijo nespremenjeni prejemni ali starševski organizmi v okolju, ki bo verjetno sprejelo te spremenjene organizme.

6. Ocena tveganja se izdela za vsak primer posebej. Zahtevane informacije se lahko od primera do primera razlikujejo v naravi in podrobnostih, odvisno od zadevnega živega spremenjenega organizma, namena njegove uporabe in okolja, ki bo verjetno sprejelo ta organizem.

Metodologija

7. Na eni strani lahko ocena tveganja vzbudi potrebo po dodatnih informacijah o posebnih temah, ki se lahko opredelijo in zahtevajo v postopku ocenjevanja, lahko pa se izkaže, da v nekaterih primerih te informacije niso pomembne.

8. Da bi izdelana ocena tveganja izpolnila svoj cilj, po potrebi vključuje naslednje stopnje:

(a) določitev kakršnih koli novih genotipskih in fenotipskih značilnosti v zvezi z živim spremenjenim organizmom, ki imajo lahko škodljive učinke na biotsko raznovrstnost v okolju, ki bo verjetno sprejelo te organizme, pri čemer je treba upoštevati tudi tveganje za zdravje ljudi;

(b) ocenitev verjetnosti nastanka takih škodljivih učinkov, ob upoštevanju ravni in vrste izpostavljenosti okolja, ki bo verjetno sprejelo živ spremenjen organizem, temu organizmu;

(c) ocenitev posledic, če taki škodljivi učinki res nastanejo;

(d) ocenitev celotnega tveganja, ki ga pomeni živ spremenjen organizem, na podlagi presoje verjetnosti in posledic nastanka opredeljenih škodljivih učinkov;

(e) priporočilo o tem, ali so tveganja sprejemljiva ali obvladljiva, vključno z opredelitvijo strategij za obvladovanje teh tveganj, če je to potrebno, in;

(f) če ni mogoče zanesljivo določiti ravni tveganja, se lahko zahtevajo dodatne informacije o posebnih vprašanjih v zvezi z zadevo ali se izvedejo primerne strategije za obvladovanje tveganja in/ali se spremlja živ spremenjen organizem v okolju, ki ga bo verjetno sprejelo.

Dejstva, ki jih je treba upoštevati

9. Pri oceni tveganja se, odvisno od primera, upoštevajo ustrezni tehnični in znanstveni podatki o značilnostih naslednjih dejavnikov:

(a) Prejemni organizem ali starševski organizmi. Biološke značilnosti prejemnega organizma ali starševskih organizmov, vključno z informacijami o sistematski uvrstitvi, domačem imenu, središčih izvora in genske raznovrstnosti, če so znana, ter opis habitatov, kjer lahko ti organizmi obstanejo ali se razmnožujejo;

(b) Organizem ali organizmi dajalci. Sistematska uvrstitev, domače ime, vir in ustrezne biološke značilnosti organizmov dajalcev;

(c) Vektor. Značilnosti vektorja, vključno z njegovo identiteto, če je znana, in njegov vir ali izvor ter spekter gostiteljev;

(d) Vnesen material in/ali značilnosti spremembe. Genske značilnosti vnesene nukleinske kisline in naloga, ki jo določa, in/ali značilnosti vnesene spremembe;

(e) Živ spremenjen organizem. Identiteta živega spremenjenega organizma ter razlike med biološkimi značilnostmi živega spremenjenega organizma in značilnostmi prejemnega organizma ali starševskih organizmov;

(f) Odkrivanje in prepoznavanje živega spremenjenega organizma. Predlagane metode odkrivanja in prepoznavanja in njihova posebnost, občutljivost in zanesljivost;

(g) Informacije v zvezi z namenom uporabe. Informacije v zvezi z namenom uporabe živega spremenjenega organizma, vključno z novo ali spremenjeno uporabo, v primerjavi s prejemnim ali starševskimi organizmi; in

(h) Prejemno okolje. Informacije o lokacijskih, geografskih, podnebnih in ekoloških značilnostih, vključno z ustreznimi informacijami o biotski raznovrstnosti in središči izvora okolja, ki bo verjetno prejelo spremenjen organizem.

--------------------------------------------------

PRILOGA B

IZJAVA EVROPSKE SKUPNOSTI V SKLADU S ČLENOM 34(3) KONVENCIJE O BIOLOŠKI RAZNOVRSTNOSTI

Evropska skupnost izjavlja, da je v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti njenega člena 175(1), pristojna za sklepanje mednarodnih sporazumov in za izvrševanje svojih obveznosti v skladu s temi sporazumi, ki prispevajo k naslednjim ciljem:

- ohranjanje, varovanje in izboljševanje okolja,

- varovanje zdravja ljudi,

- preudarno in racionalno izkoriščanje naravnih virov,

- spodbujanje ukrepov na mednarodni ravni za reševanje regionalnih ali svetovnih okoljskih vprašanj.

Nadalje Evropska skupnost izjavlja, da je že sprejela pravne instrumente, zavezujoče za njene države članice, ki urejajo zadeve, urejene s tem protokolom, in bo Uradu za izmenjavo informacij o biološki varnosti predložila seznam teh pravnih instrumentov in jih posodobila, če je to potrebno, v skladu s členom 20(3)(a) Kartagenskega protokola o biološki varnosti.

Evropska skupnost je odgovorna za izvrševanje obveznosti, ki izhajajo iz Kartagenskega protokola o biološki varnosti in jih ureja veljavna zakonodaja Skupnosti.

Skupnost mora pri uveljavljanju svoje pristojnosti upoštevati neprestan razvoj.

--------------------------------------------------