Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 02023R1115-20251226

Consolidated text: Uredba (EU) 2023/1115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2023 o omogočanju dostopnosti nekaterih primarnih in drugih proizvodov, povezanih s krčenjem in degradacijo gozdov, na trgu Unije in njihovem izvozu iz Unije ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 995/2010 (Besedilo velja za EGP)

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/1115/2025-12-26

02023R1115 — SL — 26.12.2025 — 002.002


To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B

UREDBA (EU) 2023/1115 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 31. maja 2023

o omogočanju dostopnosti nekaterih primarnih in drugih proizvodov, povezanih s krčenjem in degradacijo gozdov, na trgu Unije in njihovem izvozu iz Unije ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 995/2010

(Besedilo velja za EGP)

(UL L 150 9.6.2023, str. 206)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  št.

stran

datum

►M1

UREDBA (EU) 2024/3234 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA  z dne 19. decembra 2024

  L 3234

1

23.12.2024

►M2

UREDBA (EU) 2025/2650 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA  z dne 19. decembra 2025

  L 2650

1

23.12.2025


popravljena z:

►C1

Popravek, UL L 90111, 12.2.2026, str.  1 (2025/2650)




▼B

UREDBA (EU) 2023/1115 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 31. maja 2023

o omogočanju dostopnosti nekaterih primarnih in drugih proizvodov, povezanih s krčenjem in degradacijo gozdov, na trgu Unije in njihovem izvozu iz Unije ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 995/2010

(Besedilo velja za EGP)



POGLAVJE 1

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.  

Ta uredba določa pravila o dajanju zadevnih proizvodov, kot so navedeni v Prilogi I, ki vsebujejo zadevne primarne proizvode, in sicer govedo, kakav, kavo, oljno palmo, gumo, sojo in les, so bili z njimi krmljeni ali so bili proizvedeni iz njih, na trg Unije in omogočanju njihove dostopnosti na trgu Unije ter njihovega izvoza iz Unije, da bi:

(a) 

čim bolj zmanjšali prispevek Unije h krčenju in degradaciji gozdov po vsem svetu ter s tem prispevali k zmanjšanju krčenja gozdov po svetu;

(b) 

zmanjšali prispevek Unije k emisijam toplogrednih plinov in izgubi biotske raznovrstnosti na svetovni ravni.

2.  
Razen v primerih iz člena 37(3) se ta uredba ne uporablja za zadevne proizvode iz Priloge I, ki so bili proizvedeni pred datumom, navedenim v členu 38(1).

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1) 

„zadevni primarni proizvodi“ pomeni govedo, kakav, kavo, oljno palmo, sojo, les in gumo;

(2) 

„drugi zadevni proizvodi“ pomeni proizvode iz Priloge I, ki vsebujejo zadevne primarne proizvode, so bili z njimi krmljeni ali so bili proizvedeni iz njih;

(3) 

„krčenje gozdov“ pomeni spreminjanje gozdov v zemljišča za kmetijsko rabo, ne glede na to, ali ga povzroči človek ali ne;

(4) 

„gozd“ pomeni zemljišče, ki obsega več kot 0,5 hektarja, z drevesi, višjimi od 5 metrov, in zastornostjo, večjo od 10 %, ali drevesi, ki lahko dosežejo ta pragova in situ, razen zemljišč, ki so pretežno v kmetijski ali urbani rabi;

(5) 

„kmetijska raba“ pomeni rabo zemljišč za namene kmetijstva, tudi za kmetijske nasade, kmetijske površine za praho in za živinorejo;

(6) 

„kmetijski nasad“ pomeni zemljišče z drevesnimi sestoji v kmetijskih proizvodnih sistemih, kot so nasadi sadnega drevja, nasadi oljnih palm, oljčni nasadi in kmetijsko-gozdarski sistemi, pri katerih se pridelki gojijo pod zastorom dreves; to vključuje vse nasade zadevnih primarnih proizvodov razen lesa; kmetijski nasadi so izključeni iz opredelitve pojma „gozd“;

(7) 

„degradacija gozdov“ pomeni strukturne spremembe gozdnih površin v obliki spreminjanja:

(a) 

primarnih gozdov ali gozdov, ki se naravno obnavljajo, v gozdne nasade ali druga gozdna zemljišča ali

(b) 

primarnih gozdov v zasajene gozdove;

(8) 

„primarni gozd“ pomeni naravno obnovljen gozd z avtohtonimi drevesnimi vrstami, kjer ni opaznih znakov človeškega delovanja in večjih posegov v ekološke procese;

(9) 

„gozd, ki se naravno obnavlja“ pomeni gozd, sestavljen pretežno iz dreves, nastal z naravnim obnavljanjem; to vključuje kar koli od naslednjega:

(a) 

gozdove, za katere ni mogoče razlikovati, ali so zasajeni ali naravno obnovljeni;

(b) 

gozdove z mešanico naravno obnovljenih avtohtonih drevesnih vrst in posajenih ali posejanih dreves, in kadar se pričakuje, da bodo naravno obnovljena drevesa predstavljala večji del lesne zaloge ob zrelosti sestoja;

(c) 

panjevce iz dreves, ki so najprej zrasla z naravnim obnavljanjem;

(d) 

naravno obnovljena drevesa vnesenih vrst;

(10) 

„zasajeni gozd“ pomeni gozd, sestavljen pretežno iz dreves, zasajene in/ali namerno zasejane, če se pričakuje, da bodo posajena ali posejana drevesa predstavljala več kot 50 % lesne zaloge ob zrelosti; to vključuje panjevce iz dreves, ki so bila prvotno posajena ali posejana;

(11) 

„gozdni nasad“ pomeni zasajeni gozd, s katerim se intenzivno gospodari in pri sajenju in zrelosti sestoja izpolnjuje vsa naslednja merila: ena ali dve drevesni vrsti, enak starostni razred in enakomeren razmik; to vključuje hitro rastoče nasade za les, vlakna in energijo ter izključuje gozdove, zasajene za zaščito ali obnovo ekosistemov in gozdove, zasajene ali zasejane, ki so glede zrelosti sestoja podobni ali bodo podobni gozdovom, ki se naravno obnavljajo;

(12) 

„druga gozdna zemljišča“ pomeni zemljišča, ki niso razvrščena kot „gozd“ in obsegajo več kot 0,5 hektarja, z drevesi, višjimi od 5 metrov, in zastornostjo od 5 do 10 %, ali drevesi, ki lahko dosežejo ta pragova in situ, ali kombinirano zastornostjo iz grmičevja, grmovja in dreves, ki presega 10 %, razen zemljišč, ki so pretežno v kmetijski ali urbani rabi;

(13) 

„ne povzroča krčenja gozdov“ pomeni:

(a) 

da so drugi zadevni proizvodi, ki vsebujejo zadevne primarne proizvode, so bili z njimi krmljeni ali so bili proizvedeni iz njih, proizvedeni na zemljišču, ki ni bilo podvrženo krčenju gozdov po 31. decembru 2020, in

(b) 

v primeru drugih zadevnih proizvodov, ki vsebujejo les ali so bili proizvedeni iz lesa, da je bil les pridobljen iz gozda, ne da bi to povzročilo degradacijo gozdov po 31. decembru 2020;

(14) 

„proizvedeno“ pomeni gojeno, spravljeno, pridobljeno ali vzrejeno na zadevnih zemljiščih ali na obratih, če gre za govedo;

▼M2

(15) 

„gospodarski subjekt“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki v okviru gospodarske dejavnosti da zadevne proizvode na trg ali jih izvaža, razen gospodarskih subjektov nižje v dobavni verigi;

▼M2

(15a) 

„mikro ali mali primarni gospodarski subjekt“ pomeni gospodarski subjekt, ki je fizična oseba ali mikro podjetje ali malo podjetje, v smislu člena 3(1) oziroma člena 3(2), prvi pododstavek, Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ), ne glede na njegovo pravno obliko, s sedežem v državi, ki je v skladu s členom 29 te uredbe razvrščena kot država z nizkim tveganjem, in ki v okviru gospodarske dejavnosti da na trg ali izvaža zadevne proizvode, ki jih je ta gospodarski subjekt sam gojil, spravil, pridobil ali vzredil na zadevnih zemljiščih ali, če gre za govedo, na obratih, ki se nahajajo v tej državi; to vključuje gospodarske subjekte, ki presegajo meje vsaj dveh od treh meril iz člena 3(1) in (2), prvi pododstavek, Direktive 2013/34/EU, a lahko dokažejo, da deli njihove bilančne vsote, čistega prihodka in povprečnega števila zaposlenih v poslovnem letu, ki se nanašajo na zadevne primarne proizvode in zadevne proizvode, ne presegajo meje vsaj dveh od treh navedenih meril;

(15b) 

„gospodarski subjekt nižje v prodajni verigi“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki v okviru gospodarske dejavnosti da na trg ali izvaža zadevne proizvode, proizvedene iz zadevnih proizvodov, ki so vsi zajeti v izjavi o potrebni skrbnosti ali poenostavljeni izjavi;

▼B

(16) 

„dajanje na trg“ pomeni, da je zadevni primarni ali drug zadevni proizvod prvič dostopen na trgu Unije;

▼M2

(17) 

„trgovec“ pomeni vsako osebo v dobavni verigi, razen gospodarskega subjekta ali gospodarskega subjekta nižje v dobavni verigi, ki v okviru gospodarske dejavnosti omogoči dostopnost zadevnih proizvodov na trgu;

▼B

(18) 

„omogočanje dostopnosti na trgu“ pomeni vsako dobavo zadevnega proizvoda za distribucijo, potrošnjo ali uporabo na trgu Unije v okviru gospodarske dejavnosti v zameno za plačilo ali brezplačno;

▼M2

(19) 

„v okviru gospodarske dejavnosti“ pomeni za namene obdelave, za distribucijo komercialnim ali nekomercialnim potrošnikom ali za uporabo pri poslovanju samega gospodarskega subjekta, gospodarskega subjekta nižje v dobavni verigi ali trgovca;

▼B

(20) 

„oseba“ pomeni fizično ali pravno osebo ali katero koli združenje oseb, ki ni pravna oseba, vendar mu je na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava priznana sposobnost opravljanja pravnih dejanj;

(21) 

„oseba s sedežem v Uniji“ pomeni:

(a) 

vsako osebo, ki ima prebivališče v Uniji, v primeru da gre za fizično osebo;

(b) 

vsako osebo, ki ima registrirani sedež, glavno upravo ali stalno poslovno enoto v Uniji, v primeru da gre za pravno osebo ali združenje oseb;

▼M2

(22) 

„pooblaščeni zastopnik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki jo je gospodarski subjekt v skladu s členom 6 pisno pooblastil, da v njegovem imenu izvaja določene naloge v zvezi z obveznostmi gospodarskega subjekta na podlagi te uredbe;

▼B

(23) 

„država porekla“ pomeni državo ali ozemlje, kot je navedeno v členu 60 Uredbe (EU) št. 952/2013;

(24) 

„država proizvodnje“ pomeni državo ali ozemlje, kjer je bil proizveden zadevni primarni proizvod ali zadevni primarni proizvod, ki se uporablja pri proizvajanju drugega proizvoda ali ga drug zadevni proizvod vsebuje;

(25) 

„neskladni proizvodi“ pomeni zadevne proizvode, ki niso skladni s členom 3;

(26) 

„zanemarljivo tveganje“ pomeni stopnjo tveganja, ki se uporablja za zadevne primarne in druge zadevne proizvode, kadar na podlagi popolne ocene za vsak proizvod posebnih in splošnih informacij ter, kadar je potrebno, uporabe ustreznih blažilnih ukrepov ti primarni ali drugi proizvodi ne vzbujajo razlogov za zaskrbljenost, da niso skladni s členom 3, točka (a) ali (b);

(27) 

„zemljišče“ pomeni zemljišče znotraj ene nepremičnine, kot je priznano s pravom države proizvodnje, z dovolj homogenimi pogoji, da je mogoče oceniti skupno tveganje krčenja in degradacije gozdov, povezano z zadevnimi primarnimi proizvodi, proizvedenimi na tem zemljišču;

(28) 

„geolokacija“ pomeni geografsko lokacijo zemljišča, opisano s koordinatami zemljepisne širine in dolžine, ki ustrezajo vsaj eni točki zemljepisne širine in dolžine, ter z najmanj šestimi decimalnimi mesti; za zemljišča, večja od štirih hektarov za proizvodnjo zadevnih primarnih proizvodov, razen goveda, se geografska lokacija zagotovi z uporabo poligonov z zadostnimi točkami zemljepisne širine in dolžine, da se opiše obseg vsakega zemljišča;

(29) 

„obrat“ pomeni vsak prostor, objekt ali, v primeru kmetovanja na prostem, vsako okolje ali kraj, kjer je začasno ali stalno nastanjena živina;

▼M2

(30) 

„mikro, mala in srednja podjetja“ ali „MSP“ pomeni mikro, mala in srednja podjetja, ne glede na njihovo pravno obliko, v smislu člena 3(1), člena 3(2), prvi pododstavek, oziroma člena 3(3) Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta;

▼B

(31) 

„utemeljen pomislek“ pomeni ustrezno utemeljeno navedbo, ki temelji na objektivnih in preverljivih informacijah o neskladnosti s to uredbo in na podlagi katere se lahko zahteva posredovanje pristojnih organov;

(32) 

„pristojni organi“ pomeni organe, imenovane na podlagi člena 14(1);

(33) 

„carinski organi“ pomeni carinske organe, kot so opredeljeni v členu 5, točka 1, Uredbe (EU) št. 952/2013;

(34) 

„carinsko območje“ pomeni območje, kot je opredeljeno v členu 4 Uredbe (EU) št. 952/2013;

(35) 

„tretja država“ pomeni državo ali ozemlje zunaj carinskega območja Unije;

(36) 

„sprostitev v prosti promet“ pomeni postopek, določen v členu 201 Uredbe (EU) št. 952/2013;

(37) 

„izvoz“ pomeni postopek, določen v členu 269 Uredbe (EU) št. 952/2013;

(38) 

„zadevni proizvodi, ki vstopajo na trg“ pomeni zadevne proizvode iz tretjih držav, ki so dani v carinski postopek sprostitve v prosti promet ter so namenjeni dajanju na trg Unije in niso namenjeni zasebni uporabi ali potrošnji na carinskem območju Unije;

(39) 

„zadevni proizvodi, ki zapuščajo trg“ pomeni zadevne proizvode, dane v carinski postopek izvoza;

(40) 

„zadevna zakonodaja države proizvodnje“ pomeni veljavno pravo države proizvodnje v zvezi s pravnim statusom območja proizvodnje v smislu:

(a) 

pravic do rabe zemljišč;

(b) 

varstva okolja;

(c) 

pravil, povezanih z gozdovi, vključno z gospodarjenjem z gozdovi in ohranjanjem biotske raznovrstnosti, kadar so neposredno povezani s sečnjo lesa;

(d) 

pravic tretjih oseb;

(e) 

pravic delavcev;

(f) 

človekovih pravic, zaščitenih na podlagi mednarodnega prava;

(g) 

načela prostovoljnega soglasja po predhodnem obveščanju, tudi kot je določeno v Deklaraciji ZN o pravicah domorodnih ljudstev;

(h) 

davčnih, protikorupcijskih, trgovinskih in carinskih predpisov.

Člen 3

Prepoved

Zadevni primarni in drugi zadevni proizvodi se dajo na trg ali se omogoči njihova dostopnost na trgu ali se izvozijo le, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a) 

ne povzročajo krčenja gozdov;

(b) 

proizvedeni so bili v skladu z zadevno zakonodajo države proizvodnje ter

▼M2

(c) 

so zajeti v izjavi o potrebni skrbnosti ali poenostavljeni izjavi, kot se zahteva z ustreznimi določbami te uredbe.

POGLAVJE 2

OBVEZNOSTI GOSPODARSKIH SUBJEKTOV, GOSPODARSKIH SUBJEKTOV NIŽJE V DOBAVNI VERIGI IN TRGOVCEV

▼B

Člen 4

Obveznosti gospodarskih subjektov

1.  
Gospodarski subjekti pred dajanjem zadevnih proizvodov na trg ali pred njihovim izvozom ravnajo s potrebno skrbnostjo v skladu s členom 8, da dokažejo skladnost zadevnih proizvodov s členom 3.
2.  
Gospodarski subjekti ne smejo dajati zadevnih proizvodov na trg ali jih izvažati brez predhodne predložitve izjave o potrebni skrbnosti. Gospodarski subjekti, ki so na podlagi ravnanja s potrebno skrbnostjo v skladu s členom 8 ugotovili, da so zadevni proizvodi skladni s členom 3, dajo pristojnim organom prek informacijskega sistema iz člena 33 na voljo izjavo o potrebni skrbnosti, preden dajo zadevne proizvode na trg ali jih izvozijo. Ta elektronsko dostopna in prenosljiva izjava o potrebni skrbnosti vsebuje informacije iz Priloge II za zadevne proizvode in izjavo gospodarskega subjekta, da je ravnal s potrebno skrbnostjo in da tveganje ni bilo ugotovljeno oziroma je bilo ugotovljeno zanemarljivo tveganje.

▼M2

3.  
Ko gospodarski subjekt da na voljo izjavo o potrebni skrbnosti pristojnim organom ali v primeru mikro ali malih primarnih gospodarskih subjektov predloži poenostavljeno izjavo iz člena 4a, prevzame odgovornost za skladnost zadevnega proizvoda s členom 3. Gospodarski subjekti vodijo evidenco izjav o potrebni skrbnosti za obdobje petih let od datuma, ko je bila izjava predložena prek informacijskega sistema iz člena 33.

▼B

4.  

Gospodarski subjekti zadevnih proizvodov ne smejo dati na trg ali jih izvažati v enem ali več od naslednjih primerov:

(a) 

zadevni proizvodi so neskladni;

(b) 

pri ravnanju s potrebno skrbnostjo je bilo ugotovljeno nezanemarljivo tveganje, da so zadevni proizvodi neskladni;

(c) 

gospodarski subjekt ni mogel izpolniti obveznosti iz odstavkov 1 in 2.

▼M2

5.  
Gospodarski subjekti, ki pridobijo ustrezne nove informacije ali so seznanjeni s takimi informacijami, vključno z utemeljenimi pomisleki, ki kažejo na to, da zadevni proizvod, ki so ga dali na trg, predstavlja tveganje, da ni v skladu s to uredbo, morajo o tem nemudoma obvestiti pristojne organe držav članic, v katerih so dali zadevni proizvod na trg, ter gospodarske subjekte nižje v dobavni verigi in trgovce, katerim so dobavili zadevni proizvod. V primeru izvoza morajo gospodarski subjekti o tem obvestiti pristojni organ države članice, ki je država proizvodnje.

▼B

6.  
Gospodarski subjekti morajo pristojnim organom nuditi vso potrebno pomoč za lažje izvajanje pregledov iz člena 18, vključno z dostopom do poslovnih prostorov in dajanjem na voljo dokumentacije in evidenc.

▼M2

7.  
Gospodarski subjekti sporočijo gospodarskim subjektom nižje v dobavni verigi in trgovcem nižje v dobavni verigi zadevnih proizvodov, ki so jih dali na trg ali izvozili, referenčne številke izjav o potrebni skrbnosti ali, če je ustrezno, identifikacijske oznake izjave, povezane s temi proizvodi.

▼M2 —————

▼M2

Člen 4a

Poenostavljena ureditev za mikro ali male primarne gospodarske subjekte

1.  
Obveznosti iz člena 4(2), člena 4(3), drugi stavek, in člena 4(4), točka (c), se ne uporabljajo za mikro ali male primarne gospodarske subjekte.
2.  
Mikro ali mali primarni gospodarski subjekti predložijo enkratno poenostavljeno izjavo v informacijskem sistemu iz člena 33, preden dajo zadevne proizvode na trg ali jih izvozijo. Po predložitvi enkratne poenostavljene izjave se tem gospodarskim subjektom dodeli identifikacijska oznaka izjave.
3.  
Mikro ali mali primarni gospodarski subjekti pri predložitvi poenostavljene izjave v informacijskem sistemu iz člena 33 zagotovijo informacije iz Priloge III. Ti gospodarski subjekti lahko informacije iz poenostavljene izjave posodobijo po vsaki večji spremembi informacij, ki so jih predložili.
4.  
Kadar so vse informacije iz Priloge III na voljo v sistemu ali podatkovni zbirki, ki obstaja na podlagi prava Unije ali držav članic, razen informacijskega sistema iz člena 33, mikro ali malim primarnim gospodarskim subjektom ni treba predložiti enkratne poenostavljene izjave v skladu z odstavkom 2 tega člena. Države članice dajo te informacije za vsak gospodarski subjekt na voljo v informacijskem sistemu iz člena 33. Mikro ali mali primarni gospodarski subjekt da zadevne proizvode na trg Unije ali jih izvozi šele po tem, ko jim je bila dodeljena identifikacijska oznaka izjave.
5.  
Za mikro ali male primarne gospodarske subjekte se lahko geolokacija iz člena 9(1), točka (d), nadomesti s poštnim naslovom vseh zemljišč ali poštnim naslovom obrata, kjer so bili proizvedeni zadevni primarni proizvodi, ki jih zadevni proizvod vsebuje ali je bil izdelan iz njih.

▼M2

Člen 5

Obveznosti gospodarskih subjektov nižje v dobavni verigi in trgovcev

1.  
Gospodarski subjekti nižje v dobavni verigi in trgovci dajo na trg ali omogočijo dostopnost zadevnih proizvodov na trgu ali zadevne proizvode izvažajo le, če imajo informacije, zahtevane na podlagi odstavka 3.
2.  
Gospodarski subjekti nižje v dobavni verigi, ki niso MSP, in trgovci, ki niso MSP, se registrirajo v informacijskem sistemu iz člena 33, preden dajo zadevne proizvode na trg ali omogočijo njihovo dostopnost na trgu ali jih izvozijo.
3.  

Gospodarski subjekti nižje v dobavni verigi in trgovci zbirajo in hranijo naslednje informacije v zvezi z zadevnimi proizvodi, ki jih nameravajo dati na trg ali nameravajo omogočiti njihovo dostopnost na trgu ali jih izvoziti:

(a) 

ime, registrirano trgovsko ime ali registrirano znamko, poštni naslov, elektronski naslov in, če je na voljo, spletni naslov gospodarskih subjektov, gospodarskih subjektov nižje v dobavni verigi ali trgovcev, ki so jim dobavili zadevne proizvode, ter, samo če je njihov dobavitelj gospodarski subjekt, referenčne številke izjav o potrebni skrbnosti ali identifikacijske oznake izjave, povezane s temi proizvodi;

(b) 

ime, registrirano trgovsko ime ali registrirano znamko, poštni naslov, elektronski naslov in, če je na voljo, spletni naslov gospodarskih subjektov nižje v dobavni verigi ali trgovcev, katerim so dobavili zadevne proizvode.

4.  
Gospodarski subjekti nižje v dobavni verigi in trgovci hranijo informacije iz odstavka 3 vsaj pet let od datuma, ko so bili dani na trg ali ko je bila omogočena dostopnost na trgu ali so bili izvoženi, in jih na zahtevo predložijo pristojnim organom.
5.  
Gospodarski subjekti nižje v dobavni verigi in trgovci, ki pridobijo ustrezne nove informacije ali so seznanjeni s takimi informacijami, vključno z utemeljenimi pomisleki, ki kažejo na obstoj tveganja, da zadevni proizvod, ki so ga dali na trg ali omogočili njegovo dostopnost na trgu, ni v skladu s to uredbo, morajo o tem nemudoma obvestiti pristojne organe držav članic, v katerih so dali zadevni proizvod na trg ali omogočili njegovo dostopnost na trgu, ter gospodarske subjekte nižje v dobavni verigi in trgovce, katerim so dobavili zadevni proizvod. V primeru izvoza morajo gospodarski subjekti nižje v dobavni verigi o tem obvestiti pristojni organ države članice, ki je država proizvodnje.
6.  
Če gospodarski subjekti nižje v dobavni verigi, ki niso MSP, in trgovci, ki niso MSP, pred dajanjem na trg ali omogočanjem dostopnosti na trgu ali izvozom zadevnih proizvodov pridobijo ustrezne informacije ali so seznanjeni s takimi informacijami, ki kažejo, da zadevni proizvod ni skladen z zahtevami iz te uredbe, o tem nemudoma obvestijo pristojne organe držav članic, v katerih nameravajo te zadevne proizvode dati na trg ali omogočiti njegovo dostopnost na trgu ali iz katerih ga nameravajo izvažati. V primeru utemeljenih pomislekov preverijo, ali se je ravnalo s potrebno skrbnostjo in da tveganje ni bilo ugotovljeno oziroma je bilo ugotovljeno le zanemarljivo tveganje. Zadevnih proizvodov ne dajejo na trg ali omogočajo njihove dostopnosti na trgu ali jih izvažajo, razen če se pri preverjanju izkaže, da tveganja neskladnosti ni ali je le zanemarljivo.
7.  
Gospodarski subjekti nižje v dobavni verigi in trgovci morajo pristojnim organom nuditi vso potrebno pomoč za lažje izvajanje pregledov na podlagi člena 19, vključno z dostopom do poslovnih prostorov in dajanjem na voljo dokumentacije in evidenc.

Člen 6

Pooblaščeni zastopniki

1.  
Gospodarski subjekti lahko pooblastijo pooblaščenega zastopnika, da v njihovem imenu predloži izjavo o potrebni skrbnosti na podlagi člena 4(2) ali predloži poenostavljeno izjavo na podlagi člena 4a(2). Gospodarski subjekt v takih primerih ohrani odgovornost za skladnost zadevnega proizvoda s členom 3.
2.  
Pooblaščeni zastopnik pristojnim organom na zahtevo predloži kopijo pooblastila v enem od uradnih jezikov Unije in kopijo v uradnem jeziku države članice, v kateri se obravnava izjava o potrebni skrbnosti ali poenostavljena izjava ali, kadar to ni mogoče, v angleščini.
3.  
Gospodarski subjekt, ki je fizična oseba ali mikropodjetje, lahko naslednji gospodarski subjekt nižje v dobavni verigi ali trgovca nižje v dobavni verigi, ki ni fizična oseba ali mikropodjetje, pooblasti, da deluje kot pooblaščeni zastopnik. Tak naslednji gospodarski subjekt nižje v dobavni verigi ali trgovec nižje v dobavni verigi zadevnih proizvodov ne daje na trg ali omogoča dostopnosti zadevnih proizvodov na trgu ali jih ne izvaža, ne da bi predložil izjavo o potrebni skrbnosti na podlagi člena 4(2) v imenu navedenega gospodarskega subjekta, ali, v primeru mikro ali malega primarnega gospodarskega subjekta, ne da bi predložil poenostavljeno izjavo v imenu mikro ali malega primarnega gospodarskega subjekta v informacijskem sistemu iz člena 33. V takih primerih gospodarski subjekt, ki je fizična oseba ali mikropodjetje, ohrani odgovornost za skladnost zadevnega proizvoda s členom 3.

▼B

Člen 7

Dajanje na trg s strani gospodarskih subjektov s sedežem v tretjih državah

Kadar fizična ali pravna oseba s sedežem zunaj Unije da na trg zadevne proizvode, se za gospodarski subjekt v smislu te uredbe šteje prva fizična ali pravna oseba s sedežem v Uniji, ki omogoči dostopnost na trgu teh zadevnih proizvodov.

Člen 8

Potrebna skrbnost

▼M2

1.  
Gospodarski subjekti pred dajanjem zadevnih proizvodov na trg ali pred njihovim izvozom ravnajo s potrebno skrbnostjo v zvezi z vsemi zadevnimi proizvodi.

▼B

2.  

Potrebna skrbnost vključuje:

(a) 

zbiranje informacij, podatkov in dokumentov, potrebnih za izpolnitev zahtev iz člena 9;

(b) 

ukrepe za oceno tveganja, kot je določeno v členu 10;

(c) 

ukrepe za zmanjšanje tveganja, kot je določeno v členu 11.

Člen 9

Zahteve glede informacij

1.  

Gospodarski subjekti zbirajo informacije, dokumente in podatke, ki izkazujejo, da so zadevni proizvodi skladni s členom 3. V te namene gospodarski subjekt zbira, organizira in hrani za obdobje petih let od dneva, ko so bili zadevni proizvodi dani na trg ali izvoženi, naslednje informacije, podprte z dokazi, v zvezi s posameznim zadevnim proizvodom:

(a) 

opis, vključno s trgovskim imenom in vrsto zadevnih proizvodov ter, če gre za zadevne proizvode, ki vsebujejo les ali so bili proizvedeni iz lesa, splošnim imenom vrste in njihovim polnim znanstvenim imenom; opis proizvoda vključuje seznam zadevnih primarnih ali drugih zadevnih proizvodov, ki jih vsebuje ali ki se uporabljajo za njegovo izdelavo;

▼M2

(b) 

količino zadevnih proizvodov; količina mora biti za zadevne proizvode, ki vstopajo na trg ali ga zapuščajo, izražena v kilogramih neto mase in, kadar je ustrezno, v dodatni enoti iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 ( 2 ) ob navedeni oznaki harmoniziranega sistema ali, v vseh drugih primerih, mora biti količina izražena v neto masi, ali, kadar je ustrezno, neto prostornini ali številu enot; dodatna enota se uporablja, kadar je dosledno opredeljena za vse možne podštevilke v okviru oznake harmoniziranega sistema, navedene v izjavi o potrebni skrbnosti, ali kadar je predložena kot del poenostavljene izjave;

▼B

(c) 

država proizvodnje in, kadar je ustrezno, njenih delov;

(d) 

geolokacijo vseh zemljišč, na katerih so bili proizvedeni zadevni primarni proizvodi, ki jih zadevni proizvod vsebuje ali je bil iz njih proizveden, ter datum ali časovni razpon proizvodnje; kadar zadevni proizvod vsebuje zadevne primarne proizvode, proizvedene na različnih zemljiščih, ali je bil proizveden iz takih zadevnih primarnih proizvodov, se vključi geolokacija vseh različnih zemljišč; vsem zadevnim primarnim in drugim zadevnim proizvodom z zemljišč, na katerih je prišlo do kakršnega koli krčenja ali degradacije gozdov, se samodejno onemogoči, da bi bili dani na trg, bili dostopni na njem oziroma izvoženi; za zadevne proizvode, ki vsebujejo govedo ali so bili proizvedeni iz goveda, in za take zadevne proizvode, ki so bili krmljeni z zadevnimi proizvodi, se geolokacija nanaša na vse obrate, kjer je bilo govedo vzrejeno; za vse druge zadevne proizvode iz Priloge I se geolokacija nanaša na zemljišča;

(e) 

ime, poštni naslov in elektronski naslov vsakega podjetja ali osebe, ki jim je dobavila zadevne proizvode;

▼M2

(f) 

ime, poštni naslov in elektronski naslov vsakega podjetja, gospodarskega subjekta nižje v dobavni verigi ali trgovca, ki so mu bili zadevni proizvodi dobavljeni;

▼B

(g) 

dovolj prepričljive in preverljive informacije, da zadevni proizvodi ne povzročajo krčenja gozdov;

(h) 

dovolj prepričljive in preverljive informacije, da so bili zadevni primarni proizvodi proizvedeni v skladu z zadevno zakonodajo države proizvodnje, vključno z vsemi dogovori, ki dajejo pravico do uporabe zadevnega območja za namene proizvodnje zadevnega primarnega proizvoda.

2.  
Gospodarski subjekt da na zahtevo pristojnim organom na voljo informacije, dokumente in podatke, zbrane na podlagi tega člena.

Člen 10

Ocena tveganja

1.  
Gospodarski subjekti preverijo in analizirajo informacije, zbrane v skladu s členom 9, in vso drugo zadevno dokumentacijo. Na podlagi teh informacij in dokumentacije gospodarski subjekti izvedejo oceno tveganja, da ugotovijo, ali obstaja tveganje, da so zadevni proizvodi, namenjeni dajanju na trg ali izvozu, neskladni. Gospodarski subjekti zadevnih proizvodov ne dajo na trg ali jih izvozijo, razen kadar se z oceno tveganja izkaže, da tveganje ni bilo ugotovljeno oziroma je bilo ugotovljeno le zanemarljivo tveganje, da so zadevni proizvodi neskladni.
2.  

Pri oceni tveganja se zlasti upoštevajo naslednja merila:

(a) 

dodelitev tveganja zadevni državi proizvodnje ali delom te države v skladu s členom 29;

(b) 

prisotnost gozdov v državi proizvodnje ali delih te države;

(c) 

prisotnost domorodnih ljudstev v državi proizvodnje ali delih te države;

(d) 

posvetovanje in sodelovanje v dobri veri z domorodnimi ljudstvi v državi proizvodnje ali delih te države;

(e) 

obstoj ustrezno utemeljenih trditev domorodnih ljudstev, na podlagi objektivnih in preverljivih informacij, o uporabi ali lastništvu območja, ki se uporablja za proizvodnjo zadevnega primarnega proizvoda;

(f) 

pojavnost krčenja ali degradacije gozdov v državi proizvodnje ali delih te države;

(g) 

vir, zanesljivost, veljavnost in povezave do druge razpoložljive dokumentacije za informacije iz člena 9(1);

(h) 

pomisleki v zvezi z državo proizvodnje in izvora ali delih teh držav kot so stopnja korupcije, pojavnost ponarejanja dokumentov in podatkov, neizvrševanje zakonodaje, kršitve mednarodnega prava o človekovih pravicah, oboroženi spopadi ali sankcije, ki jih naloži Varnostni svet ZN ali Svet Evropske unije;

(i) 

kompleksnost zadevne dobavne verige in faza predelave zadevnih proizvodov, zlasti težave pri povezovanju zadevnih proizvodov z zemljiščem, na katerem so bili proizvedeni zadevni primarni proizvodi;

(j) 

tveganje izogibanja tej uredbi ali mešanja z zadevnimi proizvodi neznanega izvora ali proizvodi, proizvedenimi na območjih, kjer je prišlo ali prihaja do krčenja ali degradacije gozdov;

(k) 

sklepi sestankov strokovnih skupin Komisije, ki podpirajo izvajanje te uredbe, objavljeni v registru strokovnih skupin Komisije;

(l) 

utemeljeni pomisleki, predloženi na podlagi člena 31, in informacije o preteklih neskladnostih gospodarskih subjektov ali trgovcev vzdolž zadevne dobavne verige s to uredbo;

(m) 

vse informacije, ki bi kazale na tveganje, da so zadevni proizvodi neskladni;

(n) 

dodatne informacije o skladnosti s to uredbo, ki lahko vključujejo informacije, pridobljene v okviru sistemov certificiranja ali drugih neodvisno preverjenih sistemov, vključno s prostovoljnimi shemami, ki jih Komisija priznava na podlagi člena 30(5) Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 ), pod pogojem, da informacije izpolnjujejo zahteve iz člena 9 te uredbe;

3.  
Za lesne proizvode, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (ES) št. 2173/2005 in za katere velja veljavno dovoljenje FLEGT iz delujoče sheme izdajanja dovoljenj, se šteje, da so skladni s členom 3, točka (b), te uredbe.
4.  
Gospodarski subjekti dokumentirajo in pregledajo ocene tveganja vsaj enkrat letno in jih na zahtevo dajo na voljo pristojnim organom. Gospodarski subjekti morajo biti sposobni izkazati, kako so bile zbrane informacije preverjene na podlagi meril za oceno tveganja iz odstavka 2 in kako so določili stopnjo tveganja.

Člen 11

Zmanjševanje tveganja

1.  

Razen kadar ocena tveganja, izvedena v skladu s členom 10, pokaže, da tveganje ni bilo ugotovljeno oziroma je bilo ugotovljeno zanemarljivo tveganje, da so zadevni proizvodi neskladni, gospodarski subjekt pred dajanjem zadevnih proizvodov na trg ali njihovim izvozom sprejme postopke in ukrepe za zmanjšanje tveganja, ustrezne za dosego stanja, ko tveganja ni ali je le zanemarljivo. Ti postopki in ukrepi lahko vključujejo karkoli od naslednjega:

(a) 

zahtevo po dodatnih informacijah, podatkih ali dokumentih;

(b) 

izvedbo neodvisnih raziskav ali revizij;

(c) 

druge ukrepe v zvezi z zahtevami glede informacij iz člena 9.

Ti postopki in ukrepi lahko vključujejo tudi podporo pri zagotavljanju skladnosti s to uredbo s strani dobaviteljev navedenega gospodarskega subjekta, zlasti malih kmetov, in sicer s krepitvijo zmogljivosti in naložbami.

2.  

Gospodarski subjekti imajo vzpostavljene ustrezne in sorazmerne politike, kontrole in postopke za zmanjševanje in učinkovito obvladovanje ugotovljenih tveganj za neskladnost zadevnih proizvodov. Te politike, kontrole in postopki zajemajo:

(a) 

vzorčne prakse obvladovanja tveganja, poročanje, vodenje evidenc, notranjo kontrolo in upravljanje skladnosti, vključno z imenovanjem pooblaščenca za skladnost na vodstveni ravni za gospodarske subjekte, ki niso MSP;

(b) 

neodvisno revizijsko funkcijo za preverjanje notranjih politik, kontrol in postopkov iz točke (a) za vse gospodarske subjekte, ki niso MSP.

3.  
Gospodarski subjekti odločitve o postopkih in ukrepih za zmanjšanje tveganja dokumentirajo, pregledajo vsaj enkrat letno in na zahtevo dajo na voljo pristojnim organom. Gospodarski subjekti morajo biti sposobni izkazati, kako so bile sprejete odločitve o postopkih in ukrepih za zmanjšanje tveganja.

Člen 12

Vzpostavitev in vzdrževanje sistemov potrebne skrbnosti, poročanje in vodenje evidenc

1.  
Gospodarski subjekti za ravnanje s potrebno skrbnostjo v skladu s členom 8 vzpostavijo in posodabljajo okvir postopkov in ukrepov za zagotovitev, da so zadevni proizvodi, ki jih dajo na trg ali izvozijo, skladni s členom 3 (v nadaljnjem besedilu: sistem potrebne skrbnosti).
2.  
Gospodarski subjekti pregledajo sistem potrebne skrbnosti vsaj enkrat letno. Kadar se gospodarski subjekti seznanijo z novim razvojem dogodkov, ki lahko vpliva na izvajanje sistema potrebne skrbnosti, posodobijo sistem potrebne skrbnosti, da upošteva ta razvoj dogodkov. Gospodarski subjekti morajo evidenco teh posodobitev v svojih sistemih potrebne skrbnosti hraniti pet let.
3.  
Gospodarski subjekti, ki ne spadajo v kategorije MSP, tudi mikropodjetij, ali fizičnih oseb, vsako leto na čim širši ravni, tudi na spletu, javno poročajo o svojem sistemu potrebne skrbnosti, vključno z ukrepi, ki so jih sprejeli za izpolnjevanje svojih obveznosti iz člena 8. Gospodarski subjekti, ki spadajo tudi na področje uporabe drugih pravnih aktov Unije, ki določajo zahteve glede potrebne skrbnosti v vrednostni verigi, lahko izpolnijo svoje obveznosti poročanja iz tega odstavka tako, da pri poročanju v okviru drugih pravnih aktov Unije vključijo zahtevane informacije.
4.  

Brez poseganja v zakonodajo Unije o varstvu podatkov poročanje iz odstavka 3 vključuje naslednje informacije o zadevnih primarnih in drugih zadevnih proizvodih:

(a) 

povzetek informacij iz člena 9(1), točke (a), (b) in (c);

(b) 

ugotovitve ocene tveganja, izvedene na podlagi člena 10, in ukrepov, sprejetih na podlagi člena 11, ter opis informacij in dokazov, ki so bili pridobljeni in uporabljeni za oceno tveganja;

(c) 

kadar je to ustrezno, opis procesa posvetovanja z domorodnimi ljudstvi, lokalnimi skupnostmi in drugimi imetniki običajnih pravic do zemljiške posesti ali organizacijami civilne družbe, ki so prisotni na območju, kjer se proizvajajo zadevni primarni in drugi zadevni proizvodi.

5.  
Gospodarski subjekti vsaj pet let hranijo vso dokumentacijo v zvezi s potrebno skrbnostjo, kot so vse evidence, ukrepi in postopki na podlagi člena 8. To dokumentacijo na zahtevo dajo na voljo pristojnim organom.

Člen 13

Poenostavljena potrebna skrbnost

1.  
Pri dajanju zadevnih proizvodov na trg ali njihovem izvozu gospodarskim subjektom ni treba izpolnjevati obveznosti iz členov 10 in 11, kadar lahko na podlagi ocene kompleksnosti zadevne dobavne verige in tveganja izogibanja ali tveganja mešanja s proizvodi neznanega porekla ali porekla iz držav ali delov držav z visokim ali standardnim tveganjem zagotovijo, da so bili vsi zadevni primarni in drugi zadevni proizvodi proizvedeni v državah ali delih držav, ki so bile v skladu s členom 29 razvrščene kot države z nizkim tveganjem. V teh primerih gospodarski subjekt pristojnemu organu na zahtevo da na voljo ustrezno dokumentacijo o zanemarljivem tveganju izogibanja ali mešanja s proizvodi neznanega porekla ali porekla iz držav ali delov držav z visokim ali standardnim tveganjem.
2.  
Ne glede na odstavek 1 tega člena, če gospodarski subjekt pridobi kakršne koli relevantne informacije, vključno s tistimi, pridobljenimi na podlagi ocene, izvedene na podlagi odstavka 1 tega člena, in vključno z utemeljenimi pomisleki, predloženimi na podlagi člena 31, ali je seznanjen s takimi informacijami, ki kažejo na tveganje, da zadevni proizvodi niso skladni s to uredbo ali da gre za izogibanje tej uredbi, gospodarski subjekt izpolni vse obveznosti iz členov 10 in 11 in pristojnemu organu nemudoma sporoči vse relevantne informacije.
3.  
Kadar je pristojni organ seznanjen s kakršnimi koli informacijami, ki bi kazale na tveganje izogibanja tej uredbi, vključno v primerih, ko se zadevni primarni ali drugi zadevni proizvodi proizvajajo v državi s standardnim ali visokim tveganjem ali delu te države in se nato predelajo v državi z nizkim tveganjem ali delu te države, iz katere so dani na trg ali ga zapustijo, pristojni organ nemudoma postopa v skladu s členom 17(1) in po potrebi sprejme začasne ukrepe v skladu s členom 23.

POGLAVJE 3

OBVEZNOSTI DRŽAV ČLANIC IN NJIHOVIH PRISTOJNIH ORGANOV

Člen 14

Pristojni organi

1.  
Države članice imenujejo enega ali več pristojnih organov, odgovornih za izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz te uredbe.
2.  
Države članice najpozneje 30. decembra 2023 Komisiji sporočijo nazive, naslove in kontaktne podatke pristojnih organov iz odstavka 1. Države članice brez nepotrebnega odlašanja obvestijo Komisijo o kakršnih koli spremembah teh podatkov.
3.  
Komisija brez nepotrebnega odlašanja na svojem spletnem mestu javno objavi seznam pristojnih organov. Komisija seznam redno posodablja na podlagi posodobitev, ki jih prejme od držav članic.
4.  
Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi ustrezna pooblastila, funkcionalno neodvisnost in sredstva za izpolnjevanje obveznosti iz tega poglavja.

Člen 15

Tehnična pomoč, navodila in izmenjava informacij

1.  
Brez poseganja v obveznost gospodarskih subjektov, da ravnajo s potrebno skrbnostjo, kot je določeno v členu 8, lahko države članice gospodarskim subjektom zagotovijo tehnično in drugo pomoč ter navodila. Komisija lahko v sodelovanju z državami članicami po potrebi zagotovi tudi navodila za gospodarske subjekte in pristojne organe. Pri tehnični in drugi pomoči ter v navodilih se upošteva položaj MSP, vključno z mikropodjetji, in fizičnih oseb, da se olajša skladnost s to uredbo, tudi kar zadeva pretvorbo podatkov iz zadevnih sistemov za določitev geolokacije v informacijskem sistemu iz člena 33. Upošteva tudi ustrezne veljavne in prihodnje pravne akte Unije, v katerih so določene obveznosti potrebne skrbnosti.
2.  
Države članice olajšajo izmenjavo in širjenje zadevnih informacij – zlasti za to, da gospodarskim subjektom pomagajo pri oceni tveganja, kot je določeno v členu 10 – in informacij o dobrih praksah v zvezi z izvajanjem te uredbe.
3.  
Pristojni organi in Komisija stalno spremljajo informacije o vseh pomembnih spremembah v vzorcu trgovanja z zadevnimi izdelki, ki lahko privedejo do izogibanja tej uredbi, in jih izmenjujejo.
4.  
Pomoč se zagotovi na način, ki ne ogroža neodvisnosti, pravnih obveznosti ali odgovornosti pristojnih organov pri izvrševanju te uredbe.

▼M2

5.  
Komisija lahko olajša usklajeno izvajanje te uredbe z izdajanjem ustreznih smernic, zagotavljanjem stalne izmenjave s strokovnjaki, deležniki in vsemi zadevnimi gospodarskimi subjekti, vključno z mikro ali malimi primarnimi gospodarskimi subjekti, gospodarskimi subjekti nižje v prodajni verigi in trgovci, z razvojem najboljših praks in zbiranjem tehničnih povratnih informacij od obstoječe večdeležniške platforme strokovne skupine Komisije za zaščito in obnovo svetovnih gozdov ter s spodbujanjem ustrezne izmenjave informacij, usklajevanja in sodelovanja med pristojnimi organi, med pristojnimi organi in carinskimi organi ter med pristojnimi organi in Komisijo.

▼B

Člen 16

Obveznost izvajanja pregledov

▼M2

1.  
Pristojni organi izvajajo preglede na svojem ozemlju, da ugotovijo, ali so gospodarski subjekti ter gospodarski subjekti nižje v dobavni verigi in trgovci s sedežem v Uniji skladni s to uredbo. Pristojni organi izvajajo preglede na svojem ozemlju, da ugotovijo, ali so zadevni proizvodi, ki jih gospodarski subjekt, gospodarski subjekt nižje v dobavni verigi ali trgovec daje na trg ali namerava dati na trg, omogoča njihovo dostopnost ali namerava omogočati njihovo dostopnost na trgu ali izvaža ali namerava izvažati, skladni s to uredbo.

▼B

2.  
Pregledi iz odstavka 1 tega člena se izvajajo v skladu s členoma 18 in 19.

▼M2

3.  
Pristojni organi uporabijo pristop, ki temelji na oceni tveganja, da ugotovijo, katere preglede je treba izvesti. Merila tveganja se določijo na podlagi analize tveganja neskladnosti s to uredbo, pri čemer se upoštevajo zlasti zadevni primarni proizvodi, kompleksnost in dolžina dobavnih verig, tudi kadar je vključeno mešanje zadevnih proizvodov, ter faza obdelave zadevnega proizvoda, vprašanje, ali zadevna zemljišča mejijo na gozdove, določitev stopnje tveganja za države ali dele držav v skladu s členom 29, pri čemer se posebna pozornost nameni razmeram v državah ali delih držav, ki so razvrščene kot države z visokim tveganjem, pretekla neskladnost gospodarskih subjektov, gospodarskih subjektov nižje v dobavni verigi ali trgovcev s to uredbo, tveganje izogibanja in vse druge ustrezne informacije. Analiza tveganja temelji na informacijah iz členov 9 in 10 ter lahko temelji na informacijah iz informacijskega sistema iz člena 33 in je lahko podprta z drugimi ustreznimi viri, kot so podatki o spremljanju, profili tveganja, ki jih oblikujejo mednarodne organizacije, utemeljeni pomisleki, predloženi na podlagi člena 31, ali sklepi s sestankov skupine strokovnjakov Komisije.

▼B

4.  
Kadar je ustrezno, Komisija pripravi ter redno pregleduje in posodablja okvirna merila tveganja na ravni Unije v skladu z odstavkom 3 ter jih sporoča pristojnim organom.
5.  

Za izvajanje pregledov iz odstavka 1 pristojni organi pripravijo letne načrte, ki vključujejo vsaj naslednje:

(a) 

nacionalna merila tveganja, pripravljena v skladu z odstavkom 3, na podlagi katerih se ugotavlja katere preglede je treba izvesti in ki temeljijo na okvirnih merilih tveganja na ravni Unije, ki jih določi Komisija v skladu z odstavkom 4 in sistematično vključujejo merila tveganja v zvezi z državami ali deli držav, ki so razvrščene kot države z visokim tveganjem;

▼M2

(b) 

izbiro gospodarskih subjektov, gospodarskih subjektov nižje v dobavni verigi in trgovcev, ki jih je treba pregledati; ta izbor temelji na podlagi nacionalnih meril tveganja iz točke (a), med drugim z uporabo informacij iz informacijskega sistema iz člena 33 in tehnik elektronske obdelave podatkov; pristojni organi lahko za vsak gospodarski subjekt, gospodarski subjekt nižje v dobavni verigi ali vsakega trgovca, ki ga je treba pregledati, določijo posebne izjave o potrebni skrbnosti, ki jih je treba pregledati.

▼B

6.  
Pristojni organi letni pregled načrtov sistematično pripravljajo na podlagi rezultatov pregledov in izkušenj pri izvajanju načrtov iz odstavka 5, da se izboljša njihova učinkovitost.
7.  
Pristojni organi o svojih načrtih pregledov in njihovih posodobitvah obvestijo druge pristojne organe in Komisijo. Pristojni organi izmenjujejo informacije o oblikovanju in uporabi meril tveganja iz odstavka 5 ter jih usklajujejo s pristojnimi organi drugih držav članic in Komisijo, da bi izboljšali učinkovitost izvrševanja te uredbe.

▼C1

8.  
Vsaka država članica zagotovi, da letni pregledi, ki jih izvajajo njeni pristojni organi na podlagi odstavka 1 tega člena, zajemajo vsaj 3 % gospodarskih subjektov, gospodarskih subjektov nižje v dobavni verigi, ki niso MSP, ter trgovcev, ki niso MSP, ki dajejo na trg, omogočajo dostopnost na trgu ali izvažajo zadevne proizvode, ki vsebujejo zadevne primarne proizvode ali so bili izdelani iz zadevnih primarnih proizvodov, proizvedenih v državi proizvodnje ali delih te države, ki je v skladu s členom 29 razvrščena kot država s standardnim tveganjem.
9.  
Vsaka država članica zagotovi, da letni pregledi, ki jih izvajajo njeni pristojni organi na podlagi odstavka 1 tega člena, zajemajo vsaj 9 % gospodarskih subjektov, gospodarskih subjektov nižje v dobavni verigi, ki niso MSP, ter trgovcev, ki niso MSP, ki dajejo na trg, omogočajo dostopnost na trgu ali izvažajo zadevne proizvode, ki vsebujejo zadevne primarne proizvode ali so bili izdelani iz njih, ter 9 % količine vsakega od zadevnih proizvodov, ki vsebujejo zadevne primarne proizvode ali so bili izdelani iz zadevnih primarnih proizvodov, proizvedenih v državi ali delih države, ki je v skladu s členom 29 razvrščena kot država z visokim tveganjem.
10.  
Vsaka država članica zagotovi, da letni pregledi, ki jih izvajajo njeni pristojni organi na podlagi odstavka 1 tega člena, zajemajo vsaj 1 % gospodarskih subjektov, gospodarskih subjektov nižje v dobavni verigi, ki niso MSP, ter trgovcev, ki niso MSP, ki dajejo na trg, omogočajo dostopnost na trgu ali izvažajo zadevne proizvode, ki vsebujejo zadevne primarne proizvode ali so bili izdelani iz zadevnih primarnih proizvodov, proizvedenih v državi ali delih države, ki je v skladu s členom 29 razvrščena kot država z nizkim tveganjem.
11.  
Količinsko opredeljeni cilji pregledov, ki jih morajo izvajati pristojni organi, se dosežejo ločeno za vsak zadevni primarni proizvod. Količinsko opredeljeni cilji se izračunajo glede na skupno število gospodarskih subjektov, gospodarskih subjektov nižje v dobavni verigi, ki niso MSP, ter trgovcev, ki niso MSP, ki so v predhodnem letu dali na trg, omogočili njihovo dostopnost na trgu ali izvozili zadevne proizvode, in glede na količino, kadar je ustrezno. Za gospodarske subjekte se šteje, da so bili pregledani, kadar je pristojni organ preveril ustrezne elemente iz člena 18(1), točki (a) in (b). Za gospodarske subjekte nižje v dobavni verigi in trgovce se šteje, da so bili pregledani, kadar je pristojni organ preveril ustrezne elemente iz člena 19(1).

▼B

12.  
Brez poseganja v preglede, načrtovane vnaprej na podlagi odstavka 5 tega člena, pristojni organi izvajajo preglede iz odstavka 1 tega člena, kadar pridobijo zadevne informacije o morebitnem primeru neskladnosti s to uredbo ali so z njimi seznanjeni, tudi na podlagi utemeljenih pomislekov tretjih oseb iz člena 31.

▼M2

13.  
Pregledi se izvedejo brez predhodnega opozorila gospodarskega subjekta, gospodarskega subjekta nižje v dobavni verigi ali trgovca, razen kadar je predhodno obvestilo gospodarskega subjekta, gospodarskega subjekta nižje v dobavni verigi ali trgovca potrebno za zagotovitev učinkovitosti pregledov.

▼B

14.  
Pristojni organi vodijo evidence o pregledih, v katerih so navedeni zlasti njihova narava in rezultati, ter o ukrepih, sprejetih v primeru neskladnosti. Evidenca vseh pregledov se hrani najmanj deset let.
15.  
Evidence o pregledih, izvedenih na podlagi te uredbe, ter poročila o njihovih rezultatih so informacije o okolju za namene Direktive 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 ) in se dajo na voljo na zahtevo.

Člen 17

Zadevni proizvodi, pri katerih je potrebno takojšnje ukrepanje

1.  
Pristojni organi opredelijo primere, ko zadevni proizvodi predstavljajo tako veliko tveganje neskladnosti s členom 3, da je potrebno takojšnje ukrepanje, preden se ti zadevni proizvodi dajo na trg ali se omogoči njihova dostopnost na trgu ali se izvozijo. Pristojni organi tovrstne opredeljene primere evidentirajo v informacijskem sistemu iz člena 33.
2.  

Kadar pristojni organi opredelijo primere iz odstavka 1 tega člena, tudi tiste, v katerih predloži gospodarski subjekt izjavo o potrebni skrbnosti v zvezi s temi zadevnimi proizvodi, informacijski sistem iz člena 33 ugotovi visoko tveganje neskladnosti s členom 3 in obvesti pristojne organe, ki:

(a) 

sprejmejo takojšnje začasne ukrepe na podlagi člena 23 za zadržanje dajanja teh zadevnih proizvodov na trg ali omogočanja njihove dostopnosti na trgu ali

(b) 

v primeru zadevnih proizvodov, ki vstopajo na trg Unije ali ga zapuščajo, po vzpostavitvi elektronskega vmesnika iz člena 28(1), od carinskih organov zahtevajo, da na podlagi člena 26(7) zadržijo sprostitev v prosti promet ali izvoz.

3.  
Zadržanja iz odstavka 2 tega člena se končajo v treh delovnih dneh ali, kadar gre za pokvarljive zadevne proizvode, v 72 urah od trenutka, ko je bilo v informacijskem sistemu iz člena 33 ugotovljeno visoko tveganje neskladnosti. Kadar pristojni organi na podlagi rezultatov pregledov, izvedenih v navedenem obdobju, ugotovijo, da potrebujejo dodaten čas za ugotovitev, ali je zadevni proizvodi skladen s členom 3, podaljšajo obdobje zadržanja za dodatne tri delovne dni, in sicer z dodatnimi začasnimi ukrepi, sprejetimi na podlagi člena 23, ali v primeru zadevnih proizvodov, ki vstopajo na trg ali ga zapuščajo, z uradnim obvestilom carinskim organom o potrebi po ohranitvi zadržanja na podlagi člena 26(7).

▼M2

Člen 18

Pregledi gospodarskih subjektov

1.  

Pregledi gospodarskih subjektov vključujejo:

(a) 

pregled njihovega sistema potrebne skrbnosti, vključno s postopki za ocenjevanje in zmanjševanje tveganja, ter dokumentacije in evidenc, ki izkazujejo pravilno delovanje sistema potrebne skrbnosti;

(b) 

pregled dokumentacije in evidenc, ki izkazujejo skladnost posameznega zadevnega proizvoda, ki ga gospodarski subjekt daje na trg, ga namerava dati na trg ali ga namerava izvažati, s to uredbo, po potrebi vključno z ukrepi za zmanjšanje tveganja, ter pregled ustreznih izjav o potrebni skrbnosti ali, v primeru mikro ali malih primarnih gospodarskih subjektov, pregled ustrezne poenostavljene izjave ali informacij, ki jih države članice dajo na voljo za vsak gospodarski subjekt v informacijskem sistemu iz člena 33.

2.  

Pregledi gospodarskih subjektov lahko, kadar je ustrezno – zlasti kadar se pri pregledih iz odstavka 1 pojavijo vprašanja – vključujejo tudi:

(a) 

pregled zadevnih primarnih ali drugih zadevnih proizvodov na kraju samem, da se ugotovi njihova usklajenost z dokumentacijo, uporabljeno za izvajanje potrebne skrbnosti;

(b) 

pregled popravnih ukrepov, sprejetih na podlagi člena 24;

(c) 

vsa tehnična in znanstvena sredstva, ustrezna za določitev vrst ali natančnega kraja proizvodnje zadevnega primarnega ali drugega zadevnega proizvoda, vključno z anatomsko ali kemijsko analizo ali analizo DNK;

(d) 

vsa tehnična in znanstvena sredstva, ustrezna za ugotovitev, ali zadevni proizvodi ne povzročajo krčenja gozdov, vključno s podatki, pridobljenimi z opazovanjem Zemlje, kot so podatki, ki izhajajo iz programa in orodij Copernicus, ali podatki iz drugih javno ali zasebno dostopnih zadevnih virov, ter

(e) 

nenapovedane preglede, vključno z revizijami na terenu, kadar je ustrezno, tudi v tretjih državah, pod pogojem, da se te tretje države strinjajo, s sodelovanjem z upravnimi organi teh tretjih držav.

Člen 19

Pregledi gospodarskih subjektov nižje v dobavni verigi in trgovcev

1.  
Pregledi gospodarskih subjektov nižje v dobavni verigi in trgovcev vključujejo pregled dokumentacije in evidenc, ki izkazujejo skladnost s členom 5(1), (2), (3) in (4).
2.  
Pregledi gospodarskih subjektov nižje v dobavni verigi in trgovcev lahko, kadar je ustrezno – zlasti kadar se pri pregledih iz odstavka 1 pojavijo vprašanja – vključujejo tudi nenapovedane preglede, vključno z revizijami na terenu.

▼B

Člen 20

Kritje stroškov pristojnih organov

▼M2

1.  
Države članice lahko svoje pristojne organe pooblastijo, da pri gospodarskih subjektih, gospodarskih subjektih nižje v dobavni verigi ali trgovcih izterjajo skupne stroške svojih dejavnosti v zvezi s primeri neskladnosti.

▼B

2.  
Stroški iz odstavka 1 lahko vključujejo stroške izvedbe preizkusov, shranjevanja in dejavnosti v zvezi z zadevnimi proizvodi, za katere je bilo ugotovljeno, da so neskladni proizvodi, in v zvezi s katerimi je treba sprejeti popravne ukrepe, preden se ti zadevni proizvodi sprostijo v prosti promet, dajo na trg ali izvozijo.

Člen 21

Sodelovanje in izmenjava informacij

1.  
Pristojni organi sodelujejo med seboj in s carinskimi organi svoje države članice, s pristojnimi organi in carinskimi organi drugih držav članic, s Komisijo in po potrebi z upravnimi organi tretjih držav, da se zagotovi skladnost s to uredbo, tudi kar zadeva izvajanje revizij na terenu.

▼M2

2.  
Pristojni organi s Komisijo sklenejo upravne dogovore o posredovanju informacij o preiskavah in izvajanju preiskav. Pristojni organi Komisiji sporočijo tudi vse večje dokumentirane tehnične napake ali večje motnje, ki izhajajo iz informacijskega sistema iz člena 33.
3.  
Pristojni organi izmenjujejo informacije, potrebne za izvrševanje te uredbe, tudi prek informacijskega sistema iz člena 33. To vključuje zagotavljanje dostopa do informacij o gospodarskih subjektih, gospodarskih subjektih nižje v dobavni verigi in trgovcih, vključno z izjavami o potrebni skrbnosti in poenostavljeno izjavo za mikro ali male primarne gospodarske subjekte, ter naravi in rezultatih izvedenih pregledov, ter izmenjavo informacij s pristojnimi organi drugih držav članic, da se olajša izvrševanje te uredbe.

▼B

4.  
Pristojni organi nemudoma opozorijo pristojne organe drugih držav članic in Komisijo, kadar odkrijejo kakršne koli morebitne neskladnosti s to uredbo in resne pomanjkljivosti, ki bi lahko prizadele več kot eno državo članico. Pristojni organi zlasti obvestijo pristojne organe drugih držav članic, kadar odkrijejo zadevni proizvod na trgu, za katerega menijo, da ni skladen proizvod, da se omogoči umik ali odpoklic takega proizvoda iz prodaje v vseh državah članicah.
5.  
Države članice pristojnemu organu na njegovo zahtevo zagotovijo informacije, potrebne za zagotovitev skladnosti s to uredbo.

Člen 22

Poročanje

1.  

Države članice najpozneje do 30. aprila vsako leto javnosti in Komisiji dajo na voljo informacije o uporabi te uredbe v predhodnem koledarskem letu. Te informacije vključujejo:

(a) 

načrte pregledov in merila tveganja, na katerih ti načrti temeljijo;

▼M2

(b) 

število in rezultate pregledov, izvedenih pri gospodarskih subjektih, gospodarskih subjektih nižje v dobavni verigi in trgovcih, ter skupno število gospodarskih subjektov, gospodarskih subjektov nižje v dobavni verigi, ki niso MSP, ter trgovcev, ki niso MSP, vključno z vrstami ugotovljenih neskladnosti;

(c) 

količino pregledanih zadevnih proizvodov glede na skupno količino zadevnih proizvodov, danih na trg ali izvoženih, zajetih v izjavi o potrebni skrbnosti v informacijskem sistemu iz člena 33 te uredbe; države proizvodnje; količina mora biti za zadevne proizvode, ki vstopajo na trg ali ga zapuščajo, izražena v kilogramih neto mase in, kadar je ustrezno, v dodatni enoti iz Priloge I k Uredbi (EGS) št. 2658/87* ob navedeni oznaki harmoniziranega sistema ali, v vseh drugih primerih, mora biti količina izražena v neto masi, ali, kadar je ustrezno, neto prostornini ali številu enot; dodatna enota se uporablja, kadar je dosledno opredeljena za vse možne podštevilke v okviru oznake harmoniziranega sistema, navedene v izjavi o potrebni skrbnosti;

▼B

(d) 

v primerih neskladnosti popravni ukrep, sprejet v skladu s členom 24, in kazni, naložene v skladu s členom 25;

(e) 

odstotek pregledov, izvedenih s predhodnimi opozorili na podlagi člena 16(13), katerih uporabo pristojni organi utemeljijo v svojih poročilih o pregledu.

2.  
Vsako leto do 30. oktobra službe Komisije na podlagi podatkov, ki jih predložijo države članice na podlagi odstavka 1 javno objavijo pregled uporabe te uredbe na ravni Unije.

Člen 23

Začasni ukrepi

Države članice svojim pristojnim organom omogočijo, da sprejmejo takojšnje začasne ukrepe, vključno z zasegom zadevnih primarnih ali drugih zadevnih proizvodov ali zadržanjem dajanja zadevnih primarnih in drugih zadevnih proizvodov na trg ali omogočanja njihove dostopnosti na trgu ali njihovega izvoza, kadar se odkrijejo morebitne neskladnosti s to uredbo na podlagi katere koli od naslednjih možnosti:

(a) 

preučitve dokazov ali drugih ustreznih informacij, vključno z informacijami, izmenjanimi na podlagi člena 21, ali utemeljenih pomislekov, predloženih na podlagi člena 31;

(b) 

pregledov iz členov 18 in 19;

(c) 

ugotovitev tveganja v informacijskem sistemu iz člena 33.

Države članice, kadar je potrebno, o teh ukrepih nemudoma obvestijo Komisijo in pristojne organe drugih držav članic.

▼M2

Člen 24

Popravni ukrepi v primeru neskladnosti

1.  
Kadar pristojni organi ugotovijo, da gospodarski subjekt, gospodarski subjekt nižje v dobavni verigi ali trgovec ne ravna skladno s to uredbo ali da je zadevni proizvod, ki se da na trg ali se omogoči njegova dostopnost na trgu ali se izvozi, neskladen, brez poseganja v člen 25 od zadevnega gospodarskega subjekta, gospodarskega subjekta nižje v dobavni verigi ali trgovca brez odlašanja zahtevajo, da sprejme ustrezne in sorazmerne popravne ukrepe za odpravo neskladnosti v določenem in razumnem roku.
2.  

Popravni ukrepi, ki jih mora gospodarski subjekt, gospodarski subjekt nižje v dobavni verigi ali trgovec sprejeti, za namene odstavka 1 po potrebi vključujejo vsaj enega od naslednjih ukrepov:

(a) 

odpravo vseh formalnih neskladnosti, zlasti z zahtevami iz poglavja 2;

(b) 

preprečitev dajanja zadevnega proizvoda na trg, omogočanja njegove dostopnosti na trgu ali njegovega izvoza;

(c) 

takojšen umik ali odpoklic zadevnega proizvoda;

(d) 

doniranje zadevnega proizvoda v dobrodelne namene ali namene v javnem interesu ali, če to ni mogoče, njegovo odstranitev v skladu s pravom Unije o ravnanju z odpadki.

3.  
Ne glede na popravne ukrepe, sprejete na podlagi odstavka 2, gospodarski subjekt, gospodarski subjekt nižje v dobavni verigi ali trgovec odpravi vse pomanjkljivosti v sistemu potrebne skrbnosti, da bi preprečil tveganje nadaljnje neskladnosti s to uredbo.
4.  
Če gospodarski subjekt, gospodarski subjekt nižje v dobavni verigi ali trgovec ne sprejme popravnih ukrepov iz odstavka 2 v roku, ki ga določi pristojni organ na podlagi odstavka 1, ali kadar se neskladnost iz odstavka 1 nadaljuje, pristojni organi po izteku tega roka zagotovijo uporabo zahtevanega popravnega ukrepa iz odstavka 2 z vsemi sredstvi, ki so jim na voljo na podlagi prava zadevne države članice.

▼B

Člen 25

Kazni

▼M2

1.  
Brez poseganja v obveznosti držav članic iz Direktive 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 5 ) države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe s strani gospodarskih subjektov, gospodarskih subjektov nižje v dobavni verigi in trgovcev, ter sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihovega izvajanja. Države članice o navedenih pravilih in ukrepih uradno obvestijo Komisijo in jo brez odlašanja uradno obvestijo o vsakršni naknadni spremembi, ki nanje vpliva.

▼B

2.  

Kazni iz odstavka 1 morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Navedene kazni vključujejo:

▼M2

(a) 

denarne kazni v sorazmerju z okoljsko škodo in vrednostjo zadevnih primarnih ali drugih proizvodov, pri čemer se višina teh kazni izračuna tako, da se zagotovi, da se odgovornim osebam s temi kaznimi učinkovito odvzamejo gospodarske koristi, pridobljene s kršitvami, višina teh kazni pa se postopoma zvišuje za ponavljajoče se kršitve; za pravne osebe je najvišji znesek take denarne kazni najmanj 4 % skupnega letnega prometa gospodarskega subjekta, gospodarskega subjekta nižje v dobavni verigi ali trgovca v Uniji v poslovnem letu pred odločitvijo o naložitvi denarne kazni, izračunanega v skladu z izračunom skupnega prometa podjetij iz člena 5(1) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 ( 6 ), in se, kadar je potrebno, poveča, da preseže morebitno pridobljeno gospodarsko korist;

(b) 

zaseg zadevnih proizvodov gospodarskemu subjektu, gospodarskemu subjektu nižje v dobavni verigi in/ali trgovcu;

(c) 

zaseg prihodkov, ki jih je gospodarski subjekt, gospodarski subjekt nižje v dobavni verigi in/ali trgovec pridobil s poslom z zadevnimi proizvodi;

▼B

(d) 

začasno izključitev za največ 12 mesecev iz postopkov javnega naročanja in začasno onemogočanje dostopa do javnih sredstev, tudi postopkov javnega naročanja, nepovratnih sredstev in koncesij;

(e) 

v primeru resne kršitve ali ponavljajočih se kršitev začasno prepoved dajanja zadevnih primarnih in drugih zadevnih proizvodov na trg, omogočanja njihove dostopnosti na trgu ali njihovega izvoza;

(f) 

v primeru resne kršitve ali ponavljajočih se kršitev prepoved uporabe poenostavljene potrebne skrbnosti iz člena 13.

3.  

Države članice uradno obvestijo Komisijo o pravnomočnih sodbah zaradi kršitev te uredbe zoper pravne osebe in o kaznih, ki so jim bile naložene, v 30 dneh od datuma pravnomočnosti sodbe, pri čemer ustrezno upoštevajo zadevna pravila o varstvu podatkov. Komisija na svoji spletni strani objavi seznam teh sodb, ki vsebuje naslednje elemente:

(a) 

ime pravne osebe;

(b) 

datum pravnomočne sodbe;

(c) 

povzetek dejavnosti, v zvezi s katerimi je bilo ugotovljeno, da je pravna oseba kršila to uredbo, ter

(d) 

naravo naložene kazni in njen znesek, kadar je kazen finančna.

POGLAVJE 4

POSTOPKI ZA ZADEVNE PROIZVODE, KI VSTOPAJO NA TRG ALI GA ZAPUŠČAJO

Člen 26

Kontrole

1.  
Za zadevne proizvode, dane v carinski postopek sprostitve v prosti promet ali izvoza, veljajo kontrole in ukrepi, določeni v tem poglavju. Uporaba tega poglavja ne posega v druge določbe te uredbe in druge pravne akte Unije, ki ureja sprostitev blaga v prosti promet ali izvoz blaga, zlasti Uredbo (EU) št. 952/2013 ter njene člene 46, 47, 134 in 267. Vendar se Poglavje VII Uredbe (EU) 2019/1020 ne uporablja za nadzor zadevnih proizvodov, ki vstopajo na trg, kolikor to zadeva uporabo in izvrševanje te uredbe.
2.  
Pristojni organi so odgovorni za splošno izvrševanje te uredbe v zvezi z zadevnim proizvodom, ki vstopa na trg ali ga zapušča. Pristojni organi so zlasti odgovorni, da v skladu s členom 16 na podlagi pristopa, ki temelji na oceni tveganja, opredelijo preglede, ki se bodo izvajali, ter s pregledi iz člena 16 ugotovijo, ali je vsak zadevni proizvod skladen s členom 3. Pristojni organi izvajajo te naloge v skladu z zadevnimi določbami poglavja 3.
3.  
Brez poseganja v odstavek 2 tega člena carinski organi izvajajo kontrole carinskih deklaracij, vloženih v zvezi z zadevnimi proizvodi, ki vstopajo na trg ali ga zapuščajo, v skladu s členoma 46 in 48 Uredbe (EU) št. 952/2013. Take kontrole temeljijo predvsem na analizi tveganja, kot je določeno v členu 46(2) Uredbe (EU) št. 952/2013.

▼M2

4.  
Referenčna številka izjave o potrebni skrbnosti ali identifikacijska oznaka izjave za mikro ali male primarne gospodarske subjekte se da na voljo carinskim organom, preden se zadevni proizvod, ki vstopa na trg ali ga zapušča, sprosti v prosti promet ali izvozi. V ta namen oseba, ki vloži carinsko deklaracijo za sprostitev v prosti promet ali izvoz zadevnega proizvoda, carinskim organom da na voljo referenčno številko izjave o potrebni skrbnosti ali identifikacijsko oznako izjave za mikro ali male primarne gospodarske subjekte v zvezi z navedenim zadevnim proizvodom, razen kadar je izjava o potrebni skrbnosti na voljo prek elektronskega vmesnika iz člena 28(2). Ta odstavek se ne uporablja za izvoz zadevnega proizvoda, ki ga izvede gospodarski subjekt nižje v dobavni verigi.

▼B

5.  

Za namene upoštevanja skladnosti s to uredbo pri omogočanju sprostitve zadevnega proizvoda v prosti promet ali izvoz velja naslednje:

(a) 

dokler elektronski vmesnik iz člena 28(1) ni vzpostavljen, se odstavki 6 do 9 tega člena ne uporabljajo, carinski organi pa si izmenjujejo informacije in sodelujejo s pristojnimi organi v skladu s členom 27 ter, kadar je potrebno, upoštevajo to izmenjavo informacij in sodelovanje pri omogočanju sprostitve zadevnih proizvodov v prosti promet ali izvoza;

(b) 

po vzpostavitvi elektronskega vmesnika iz člena 28(1) se uporabljajo odstavki 6 do 9 tega člena, uradna obvestila in zahtevki iz odstavkov 6 do 9 tega člena pa se izvedejo prek tega elektronskega vmesnika.

6.  
Pri izvajanju kontrol carinskih deklaracij za sprostitev v prosti promet ali izvoz zadevnega proizvoda, ki vstopa na trg ali ga zapušča, carinski organi z uporabo elektronskega vmesnika iz člena 28(1) pregledajo status, ki so ga pristojni organi v informacijskem sistemu iz člena 33 dodelili ustrezni izjavi o potrebni skrbnosti.

▼M2

7.  
Kadar status iz odstavka 6 tega člena kaže, da je bilo za zadevni proizvod, ki vstopa na trg ali ga zapušča, na podlagi člena 17(2) ugotovljeno, da ga je treba pregledati, preden se da na trg ali se izvozi, carinski organi zadržijo sprostitev tega zadevnega proizvoda v prosti promet ali izvoz.

▼B

8.  

Kadar so izpolnjene vse druge zahteve in formalnosti na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava v zvezi s sprostitvijo v prosti promet ali izvozom, carinski organi dovolijo sprostitev zadevnega proizvoda, ki vstopa na trg ali ga zapušča, v prosti promet ali izvoz v kateri koli od naslednjih okoliščin:

(a) 

status iz odstavka 6 tega člena ne kaže, da je bilo za tak zadevni proizvod na podlagi člena 17(2) ugotovljeno, da ga je treba pregledati, preden se da na trg ali se omogoči njegova dostopnost na trgu ali se izvozi;

(b) 

sprostitev v prosti promet ali izvoz sta bila zadržana v skladu z odstavkom 7 tega člena, pristojni organi pa niso zahtevali, da se zadržanje ohrani v skladu s členom 17(3);

(c) 

sprostitev v prosti promet ali izvoz sta bila zadržana v skladu z odstavkom 7, pristojni organi pa so uradno obvestili carinske organe, da se lahko odpravi zadržanje sprostitve zadevnega proizvoda v prosti promet ali izvoz.

9.  
Kadar pristojni organi sklenejo, da je zadevni proizvod, ki vstopa na trg ali ga zapušča, neskladen, o tem carinske organe ustrezno uradno obvestijo, carinski organi pa ne dovolijo sprostitve tega zadevnega proizvoda v prosti promet ali njegovega izvoza.
10.  
Sprostitev v prosti promet ali izvoz se ne šteje kot dokazilo o skladnosti s pravom Unije in zlasti s to uredbo.

Člen 27

Sodelovanje in izmenjava informacij med organi

1.  
Da se omogoči pristop, ki temelji na oceni tveganja, iz člena 16(5) za zadevne proizvode, ki vstopajo na trg ali ga zapuščajo, ter da se zagotovi učinkovitost pregledov in njihovo izvajanje v skladu s to uredbo, Komisija, pristojni organi in carinski organi tesno sodelujejo in si izmenjujejo informacije.
2.  
Carinski organi in pristojni organi sodelujejo v skladu s členom 47(2) Uredbe (EU) št. 952/2013 in si izmenjujejo informacije, potrebne za izpolnjevanje njihovih nalog na podlagi te uredbe, tudi prek elektronskih sredstev.

▼M2

3.  
Carinski organi lahko v skladu s členom 12(1) Uredbe (EU) št. 952/2013 pristojnemu organu države članice, v kateri ima gospodarski subjekt, gospodarski subjekt nižje v dobavni verigi, trgovec ali pooblaščeni zastopnik sedež, sporočijo informacije, ki jih carinski organi pridobijo med izvajanjem svojih nalog in so zaupne ali so carinskim organom zaupno posredovane.

▼B

4.  
Kadar pristojni organi prejmejo informacije v skladu s tem členom, lahko ti pristojni organi te informacije sporočijo pristojnim organom drugih držav članic v skladu s členom 21(3).
5.  

Informacije, povezane s tveganji, se izmenjujejo:

(a) 

med carinskimi organi v skladu s členom 46(5) Uredbe (EU) št. 952/2013;

(b) 

med carinskimi organi in Komisijo v skladu s členom 47(2) Uredbe (EU) št. 952/2013;

(c) 

med carinskimi organi in pristojnimi organi, vključno s pristojnimi organi drugih držav članic, v skladu s členom 47(2) Uredbe (EU) št. 952/2013.

Člen 28

Elektronski vmesnik

▼M2

1.  
Komisija razvije elektronski vmesnik, ki temelji na okolju enotnega okenca Evropske unije za carino, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2022/2399 Evropskega parlamenta in Sveta ( 7 ), s katerim se omogoči prenos podatkov, zlasti uradnih obvestil in zahtevkov, navedenih v členu 26(6) do (9) te uredbe, med nacionalnimi carinskimi sistemi in informacijskim sistemom iz člena 33 te uredbe. Ta elektronski vmesnik se vzpostavi do 1. decembra 2029.

▼B

2.  

Komisija razvije elektronski vmesnik v skladu s členom 12 Uredbe (EU) 2022/2399, da se omogoči:

▼M2

(a) 

gospodarskim subjektom, da izpolnijo obveznost predložitve izjave o potrebni skrbnosti za zadevni primarni ali drug zadevni proizvod na podlagi člena 4 te uredbe, tako da jo dajo na voljo prek nacionalnega okolja enotnega okenca za carino iz člena 8 Uredbe (EU) 2022/2399 in prek njega prejemajo povratne informacije pristojnih organov, ter

▼B

(b) 

prenos navedene izjave o potrebni skrbnosti v informacijski sistem iz člena 33.

3.  
Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi podrobnosti izvedbenih ureditev za odstavka 1 in 2 tega člena ter zlasti opredeli podatke, vključno z njihovo obliko, ki se prenesejo v skladu z odstavkoma 1 in 2 tega člena. V izvedbenih aktih se tudi pojasni, kako se vse spremembe statusa, ki ga pristojni organi v informacijskem sistemu iz člena 33 dodelijo izjavam o potrebni skrbnosti, prek elektronskega vmesnika iz odstavka 1 tega člena nemudoma in samodejno uradno sporočijo zadevnim carinskim organom. Z izvedbenimi akti se lahko določi tudi, da se nekateri specifični podatki, ki so na voljo v izjavi o potrebni skrbnosti in so potrebni za dejavnosti carinskih organov, vključno z nadzorom in bojem proti goljufijam, posredujejo in evidentirajo v carinskem sistemu Unije in nacionalnih carinskih sistemih. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 36(2).

POGLAVJE 5

SISTEM PRIMERJALNE ANALIZE DRŽAV IN SODELOVANJE S TRETJIMI DRŽAVAMI

Člen 29

Ocena držav

1.  

Ta uredba vzpostavlja tristopenjski sistem za ocenjevanje držav ali njihovih delov. V ta namen so države članice in tretje države ali njihovi deli, razvrščeni v eno od naslednjih kategorij tveganja:

(a) 

„z visokim tveganjem“, ki se nanaša na države ali dele držav, za katere je bilo v oceni iz odstavka 3 ugotovljeno, da v teh državah ali v njihovih delih obstaja visoko tveganje za proizvodnjo zadevnih primarnih proizvodov, za katere zadevni proizvodi niso skladni s členom 3, točka (a);

(b) 

„z nizkim tveganjem“, ki se nanaša na države ali njihove dele, za katere je bilo v oceni iz odstavka 3 sklenjeno, da obstaja zadostno zagotovilo, da se primeri proizvodnje zadevnih primarnih proizvodov, za katere zadevni proizvodi niso skladni s členom 3, točka (a), v teh državah ali delih držav pojavljajo izjemoma;

(c) 

„s standardnim tveganjem“, ki se nanaša na države ali njihove dele, ki ne spadajo v kategorijo „z visokim tveganjem“ niti v kategorijo „z nizkim tveganjem“.

▼M1

2.  
Vsem državam se 29. junija 2023 dodeli standardne stopnje tveganja. Komisija razvrsti države ali dele držav, ki predstavljajo nizko ali visoko tveganje v skladu z odstavkom 1 tega člena. Seznam držav ali njihovih delov, ki predstavljajo nizko ali visoko tveganje, se objavi z izvedbenimi akti, ki se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 36(2), najpozneje 30. junija 2025. Ta seznam se pregleda in po potrebi posodobi tako pogosto, kot je potrebno glede na nove dokaze.

▼B

3.  

Razvrstitev držav ali delov držav z nizkim in visokim tveganjem na podlagi odstavka 1 temelji na objektivni in pregledni oceni Komisije, ob upoštevanju najnovejših znanstvenih dokazov in mednarodno priznanih virov. Razvrstitev temelji predvsem na naslednjih merilih ocenjevanja:

(a) 

stopnji krčenja in degradacije gozdov;

(b) 

stopnji širjenja kmetijskih zemljišč za zadevne primarne proizvode;

(c) 

trendih proizvodnje zadevnih primarnih in drugih zadevnih proizvodov.

4.  

Pri oceni iz odstavka 3 se lahko upoštevajo tudi:

(a) 

informacije, ki jih predložijo zadevna država, zadevni regionalni organi, gospodarski subjekti, nevladne organizacije in tretje osebe, vključno z domorodnimi ljudstvi, lokalnimi skupnostmi in organizacijami civilne družbe, v zvezi z učinkovitim zajemanjem emisij in odvzemov iz kmetijstva, gozdarstva in rabe zemljišč v nacionalno določenem prispevku k UNFCCC;

(b) 

sporazumi in drugi instrumenti med zadevno državo in Unijo in/ali njenimi državami članicami, ki obravnavajo krčenje in degradacijo gozdov ter olajšujejo skladnost zadevnih primarnih in drugih zadevnih proizvodov s členom 3 in njihovo učinkovito izvajanje;

(c) 

podatek, ali ima zadevna država sprejeto nacionalno ali podnacionalno zakonodajo, tudi v skladu s členom 5 Pariškega sporazuma, in ali sprejema učinkovite izvršilne ukrepe za reševanje problema krčenja in degradacije gozdov ter za preprečevanje in kaznovanje dejavnosti, ki povzročajo krčenje in degradacijo gozdov, ter zlasti ali uporablja dovolj stroge kazni, da se prepreči okoriščanje, ki izhaja iz krčenja ali degradacije gozdov;

(d) 

informacija, ali zadevna država pregledno daje na voljo ustrezne podatke; in, če je ustrezno, o obstoju zakonodaje za zaščito človekovih pravic domorodnih ljudstev, lokalnih skupnosti in drugih imetnikov običajnih pravic do zemljiške posesti, skladnosti z njimi ali njihovem učinkovitem izvrševanju;

(e) 

sankcije, ki jih Varnostni svet ZN ali Svet Evropske unije naloži za uvoz ali izvoz zadevnih primarnih in drugih zadevnih proizvodov.

5.  
Komisija vzpostavi poseben dialog z vsemi državami, ki so razvrščene ali bi lahko bile razvrščene kot z visokim tveganjem, da bi zmanjšali stopnjo tveganja.
6.  
Brez poseganja v odstavek 5 Komisija zadevno državo uradno obvesti, da namerava razvrstiti to državo ali njen del v drugo kategorijo tveganja, in jo pozove, naj predloži vse informacije, ki se ji zdijo koristne v zvezi s tem. Komisija o tem namenu obvesti tudi pristojne organe.

Komisija v uradno obvestilo vključi naslednje informacije:

(a) 

razlog ali razlogi za namero, da se spremeni razvrstitev tveganja države ali njenih delov;

(b) 

poziv k pisnemu odzivu Komisiji v zvezi z namero, da se spremeni razvrstitev tveganja države ali njenih delov;

(c) 

posledice razvrstitve države kot države z visokim ali nizkim tveganjem.

7.  
Komisija zadevnim državam omogoči dovolj časa za predložitev odziva na uradno obvestilo. Kadar se uradno obvestilo nanaša na namero Komisije o razvrstitvi države ali njenega dela v višjo kategorijo tveganja, lahko zadevna država v svojem odzivu Komisiji posreduje informacije o ukrepih, ki jih je država sprejela za izboljšanje stanja.
8.  
Komisija brez odlašanja uradno obvesti zadevno državo in pristojne organe o vključitvi ali odstranitvi države ali njenih delov s seznama iz odstavka 2.

Člen 30

Sodelovanje s tretjimi državami

1.  
Komisija v imenu Unije in zainteresirane države članice v okviru svojih pristojnosti uporabljajo usklajen pristop z državami proizvajalkami in njihovimi deli, ki jih zadeva ta uredba, zlasti s tistimi, ki so v skladu s členom 29 razvrščene kot države z visokim tveganjem, in sicer z uporabo obstoječih in prihodnjih partnerstev ter drugih ustreznih mehanizmov sodelovanja, da bi skupaj obravnavali temeljne vzroke krčenja in degradacije gozdov. Komisija razvije celovit strateški okvir Unije za to sodelovanje in razmisli o možnostih za uporabo vseh ustreznih instrumentov Unije. Ta partnerstva in mehanizmi sodelovanja so osredotočeni na ohranjanje, obnovo in trajnostno rabo gozdov, krčenje in degradacijo gozdov ter prehod na trajnostno proizvodnjo, potrošnjo in obdelavo primarnih proizvodov ter načine trgovanja z njimi. Partnerstva in mehanizmi sodelovanja lahko vključujejo strukturirane dialoge, upravne dogovore in obstoječe sporazume ali njihove določbe ter skupne časovne načrte, ki omogočajo prehod na kmetijsko proizvodnjo, ki omogoča skladnost s to uredbo, pri čemer se posebna pozornost nameni potrebam domorodnih ljudstev, lokalnih skupnosti in malih kmetov ter zagotovi sodelovanje vseh zainteresiranih akterjev.
2.  
Partnerstva in sodelovanje omogočajo polno udejstvovanje vseh deležnikov, vključno s civilno družbo, domorodnimi ljudstvi, lokalnimi skupnostmi, ženskami, zasebnim sektorjem, tudi z mikropodjetji in drugimi MSP ter malimi kmeti. Partnerstva in sodelovanje poleg tega podpirajo ali začenjajo vključujoč in participativen dialog o postopkih nacionalnih pravnih reform in reform upravljanja, da bi izboljšali upravljanje na področju gozdov in obravnavali domače dejavnike, ki prispevajo h krčenju gozdov.
3.  
Partnerstva in sodelovanje spodbujajo oblikovanje postopkov celostnega načrtovanja rabe zemljišč, ustrezne zakonodaje držav proizvodnje, procesov z več deležniki, davčnih ali trgovinskih spodbud in drugih ustreznih orodij za izboljšanje ohranjanja gozdov in biotske raznovrstnosti, trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in obnove gozdov, odpravo spreminjanja gozdov in občutljivih ekosistemov v zemljišča druge rabe, optimizacijo koristi za krajino, varnost zemljiških pravic, kmetijsko produktivnost in konkurenčnost, preglednost dobavnih verig, krepitev pravic od gozdov odvisnih skupnosti, vključno z malimi kmeti, lokalnimi skupnostmi in domorodnimi ljudstvi, katerih pravice so določene v Deklaraciji ZN o pravicah domorodnih ljudstev, ter zagotavljanje dostopa javnosti do dokumentov o gospodarjenju z gozdovi in drugih ustreznih informacij.
4.  
Komisija v imenu Unije ali države članice ali oboji v skladu s svojimi pristojnostmi sodelujejo v mednarodnih dvostranskih in večstranskih razpravah o politikah in ukrepih za zaustavitev krčenja in degradacije gozdov, tudi v večstranskih forumih, kot so Konvencija o biološki raznovrstnosti, FAO, Konvencija ZN o boju proti dezertifikaciji, Skupščina ZN za okolje, Forum ZN za gozdove, UNFCCC, STO ter skupini G7 in G20. Tako sodelovanje vključuje spodbujanje prehoda na trajnostno kmetijsko proizvodnjo in trajnostno gospodarjenje z gozdovi ter razvoj preglednih in trajnostnih dobavnih verig, ter nadaljnja prizadevanja za opredelitev in dogovor o trdnih standardih in opredelitvah, ki zagotavljajo visoko raven varstva gozdov in drugih naravnih ekosistemov ter povezanih človekovih pravic.
5.  
Komisija v imenu Unije in zainteresirane države članice v okviru svojih pristojnosti vzpostavijo dialog in sodelovanje z drugimi večjimi državami porabnicami, da bi spodbujali sprejetje ambicioznih zahtev za čim večje zmanjšanje prispevka teh držav h krčenju in degradaciji gozdov ter enake konkurenčne pogoje na svetovni ravni.

POGLAVJE 6

UTEMELJENI POMISLEKI

Člen 31

Utemeljeni pomisleki fizičnih ali pravnih oseb

▼M2

1.  
Fizične ali pravne osebe lahko pristojnim organom posredujejo utemeljene pomisleke, kadar menijo, da eden ali več gospodarskih subjektov, gospodarskih subjektov nižje v dobavni verigi ali trgovcev ni skladen s to uredbo.
2.  
Pristojni organi brez nepotrebnega odlašanja skrbno in nepristransko ocenijo utemeljene pomisleke, vključno s tem, ali so navedbe dobro utemeljene, ter sprejmejo potrebne ukrepe, vključno z izvedbo pregledov in zaslišanj gospodarskih subjektov, gospodarskih subjektov nižje v dobavni verigi in trgovcev, da bi odkrili morebitne neskladnosti s to uredbo, in, kadar je primerno, sprejmejo začasne ukrepe na podlagi člena 23 za preprečitev dajanja zadevnih proizvodov, ki so predmet preiskave, na trg, omogočanja njihove dostopnosti na trgu in njihovega izvoza.

▼B

3.  
Pristojni organ v 30 dneh po prejetju utemeljenega pomisleka, če ni drugače določeno v nacionalnem pravu, obvesti osebe iz odstavka 1, ki so predložile utemeljene pomisleke, o nadaljnjem ukrepanju po predložitvi in navede razloge zanj.

▼M2

4.  
Brez poseganja v obveznosti na podlagi Direktive (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta ( 8 ) države članice določijo ukrepe za zaščito identitete fizičnih ali pravnih oseb, ki predložijo utemeljene pomisleke ali izvajajo preiskave, da bi preverile, ali gospodarski subjekti, gospodarski subjekti nižje v dobavni verigi ali trgovci spoštujejo to uredbo.

▼B

Člen 32

Dostop do pravnega varstva

1.  
Vse fizične ali pravne osebe, ki imajo zadosten interes, kot je določeno v skladu z obstoječimi nacionalnimi sistemi pravnih sredstev, vključno kadar te osebe izpolnjujejo morebitna merila, določena v nacionalnem pravu, in vključno z osebami, ki so predložile utemeljen pomislek v skladu s členom 31, imajo dostop do upravnih ali sodnih postopkov za pregled zakonitosti odločitev, dejanj ali opustitev ukrepanja pristojnih organov v skladu s to uredbo.
2.  
Ta uredba ne posega v katere koli določbe nacionalnega prava, ki urejajo dostop do pravnega varstva, in v tiste, v skladu s katerimi je treba pred uvedbo sodnega postopka najprej izčrpati vsa upravna pravna sredstva.

POGLAVJE 7

INFORMACIJSKI SISTEM

Člen 33

Informacijski sistem

1.  
Komisija do 30. decembra 2024, vzpostavi in nato vzdržuje informacijski sistem, ki vsebuje izjave o potrebni skrbnosti, dane na voljo na podlagi člena 4(2).
2.  

Brez poseganja v izpolnjevanje obveznosti iz poglavij 2 in 3 informacijski sistem zagotavlja vsaj naslednje funkcionalnosti:

(a) 

registracijo gospodarskih subjektov in trgovcev ter njihovih pooblaščenih zastopnikov v Uniji; za gospodarske subjekte, ki dajo zadevne proizvode v carinski postopek „sprostitve v prosti promet“ ali „izvoza“, se v njihov registracijski profil vpiše registracijska in identifikacijska številka gospodarskega subjekta (EORI), določena na podlagi člena 9 Uredbe (EU) št. 952/2013;

▼M2

(aa) 

registracijo gospodarskih subjektov nižje v dobavni verigi, ki niso MSP, in trgovcev, ki niso MSP, v skladu s členom 5(2);

▼M2

(b) 

registracijo izjav o potrebni skrbnosti, vključno s posredovanjem referenčne številke za vsako izjavo o potrebni skrbnosti, predloženo prek informacijskega sistema, zadevnemu gospodarskemu subjektu;

(c) 

registracijo poenostavljenih izjav, ki jih predložijo mikro ali mali primarni gospodarski subjekti, ter dodelitev identifikacijske oznake izjave zadevnemu gospodarskemu subjektu;

▼B

(d) 

kadar je mogoče, pretvorbo podatkov iz ustreznih sistemov za opredelitev geolokacije;

(e) 

registracijo rezultatov nadzora izjav o potrebni skrbnosti;

(f) 

medsebojno povezovanje s carino prek okolja enotnega okenca Evropske unije za carino v skladu s členom 28, vključno z omogočanjem uradnih obvestil in zahtevkov iz člena 26(6) do (9);

▼M2

(g) 

zagotavljanje ustreznih informacij v podporo oblikovanju profilov tveganja za načrt pregledov iz člena 16(5), vključno z rezultati pregledov, profili tveganja gospodarskih subjektov, gospodarskih subjektov nižje v dobavni verigi, trgovcev ter zadevnih primarnih in drugih zadevnih proizvodov, da se na podlagi tehnik elektronske obdelave podatkov identificirajo gospodarski subjekti, gospodarski subjekti nižje v dobavni verigi in trgovci, ki jih je treba pregledati v skladu s členom 16(5), ter zadevni proizvodi, ki jih morajo pregledati pristojni organi;

▼B

(h) 

olajševanje upravne pomoči in sodelovanja med pristojnimi organi ter pristojnimi organi in Komisijo za izmenjavo informacij in podatkov;

▼M2

(i) 

podporo komunikaciji med pristojnimi organi ter gospodarskimi subjekti, gospodarskimi subjekti nižje v dobavni verigi in trgovci za namene izvajanja te uredbe, kadar je potrebno, tudi z uporabo digitalnih orodij za upravljanje dobave.

3.  

Komisija z izvedbenimi akti določi pravila za delovanje informacijskega sistema iz tega člena, vključno s/z:

(a) 

pravili za varstvo osebnih podatkov in izmenjavo podatkov z drugimi informacijskimi sistemi;

(b) 

izrednimi ukrepi v primeru nerazpoložljivosti funkcij informacijskega sistema.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 36(2).

4.  
Komisija carinskim organom, pristojnim organom, gospodarskim subjektom, gospodarskim subjektom nižje v dobavni verigi in trgovcem ter, če je ustrezno, njihovim pooblaščenim zastopnikom zagotovi dostop do navedenega informacijskega sistema v skladu z njihovimi obveznostmi na podlagi te uredbe.

▼B

5.  
Komisija v skladu s politiko odprtih podatkov Unije širši javnosti zagotovi dostop do celotnega anonimiziranega nabora podatkov informacijskega sistema v odprti obliki, ki je strojno berljiva ter zagotavlja interoperabilnost, ponovno uporabo in dostopnost.

POGLAVJE 8

PREGLED

▼M2

Člen 34

Pregled

1.  
Komisija lahko v skladu s členom 35 sprejme delegirane akte za spremembo Priloge I v zvezi z ustreznimi oznakami KN zadevnih proizvodov, ki vsebujejo zadevne primarne proizvode, so bili z njimi krmljeni ali so bili proizvedeni iz njih.
1a.  
Komisija do 30. aprila 2026 opravi pregled poenostavitve te uredbe ter na tej podlagi Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi poročilo, ki mu po potrebi priloži zakonodajni predlog.
2.  

Komisija do 30. junija 2030 in nato vsaj vsakih pet let opravi splošni pregled te uredbe ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, ki mu po potrebi priloži zakonodajni predlog. Prvo poročilo na podlagi posebnih študij vključuje zlasti oceno:

(a) 

potrebe po dodatnih orodjih za olajševanje trgovine in njihove izvedljivosti – zlasti za najmanj razvite države, za katere bodo posledice te uredbe zelo velike, in države ali dele teh držav, razvrščenih kot države s standardnim ali visokim tveganjem –, da bi podprli uresničitev ciljev te uredbe;

(b) 

vpliva uredbe na kmete, zlasti male kmete, domorodna ljudstva in lokalne skupnosti, ter morebitne potrebe po dodatni podpori za prehod na trajnostne dobavne verige in za male kmete, da bi lahko izpolnili zahteve iz te uredbe;

(c) 

nadaljnje razširitve opredelitve degradacije gozdov na podlagi poglobljene analize in ob upoštevanju napredka, doseženega v mednarodnih razpravah o tej zadevi;

(d) 

praga za obvezno uporabo poligonov iz člena 2, točka 28, ob upoštevanju njegovega vpliva na boj proti krčenju in degradaciji gozdov;

(e) 

sprememb v trgovinskih tokovih zadevnih primarnih in drugih zadevnih proizvodov, vključenih v področje uporabe te uredbe, kadar bi te spremembe lahko bile znak izogibanja;

(f) 

ocene, ali so bili izvedeni pregledi učinkoviti pri zagotavljanju, da so zadevni primarni in drugi zadevni proizvodi, ki so dostopni na trgu ali izvoženi, skladni s členom 3;

(g) 

morebitne širitve področja uporabe te uredbe na druga gozdna zemljišča in preložitve presečnega datuma iz člena 2, točka 13, da bi čim bolj zmanjšali prispevek Unije k spreminjanju rabe in degradaciji naravnih ekosistemov.

(h) 

morebitne razširitve področja uporabe te uredbe na druge naravne ekosisteme, vključno z drugimi zemljišči z visoko zalogo ogljika in zemljišči velikega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti, kot so travišča, šotišča in mokrišča;

(i) 

vpliva zadevnih primarnih proizvodov na krčenje in degradacijo gozdov, kot je razvidno iz znanstvenih dokazov, in ob upoštevanju sprememb v porabi, vključno s potrebo in izvedljivostjo razširitve področja uporabe te uredbe na nadaljnje primarne proizvode, vključno s koruzo, ter spremembe ali razširitve seznama zadevnih proizvodov, vključno z morebitno vključitvijo biogoriv (oznaka HS 382600) v Prilogo I;

(j) 

vloge finančnih institucij pri preprečevanju finančnih tokov, ki neposredno ali posredno prispevajo h krčenju in degradaciji gozdov, ter potrebe po določitvi morebitnih posebnih obveznosti za finančne institucije v pravnih aktih Unije;

(k) 

vloge gospodarskih subjektov nižje v dobavni verigi in trgovcev pri zagotavljanju, da dobavne verige ne povzročajo krčenja gozdov in da ta uredba dosega svoje cilje;

(l) 

vloge mikro ali malih primarnih gospodarskih subjektov pri zagotavljanju, da proizvodnja ne povzroča krčenja gozdov in da ta uredba dosega svoje cilje, ter morebitnega tveganja izogibanja.

▼B

POGLAVJE 9

KONČNE DOLOČBE

▼M2

Člen 35

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  
Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2.  
Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 34(1) se prenese na Komisijo za obdobje pet let od 29. junija 2023. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje šest mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
3.  
Prenos pooblastila iz člena 34(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4.  
Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.
5.  
Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
6.  
Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 34(1), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

▼B

Člen 36

Postopek v odboru

1.  
Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta ( 9 ).
2.  
Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011 ob upoštevanju določb člena 11 navedene uredbe.

▼M2

Člen 37

Razveljavitev

1.  
Uredba (EU) št. 995/2010 se razveljavi z učinkom od 30. decembra 2026.
2.  
Kljub temu se Uredba (EU) št. 995/2010 do 31. decembra 2029 še naprej uporablja za les in lesne proizvode, kakor so opredeljeni v členu 2, točka (a), Uredbe (EU) št. 995/2010, ki so bili proizvedeni pred 29. junijem 2023 in dani na trg od 30. decembra 2026.
3.  
Z odstopanjem od člena 1(2) te uredbe morajo biti les in lesni proizvodi, kakor so opredeljeni v členu 2, točka (a), Uredbe (EU) št. 995/2010, ki so bili proizvedeni pred 29. junijem 2023 in dani na trg od 31. decembra 2029, skladni s členom 3 te uredbe.

Člen 38

Začetek veljavnosti in datum začetka uporabe

1.  
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
2.  
Ob upoštevanju odstavka 3 tega člena se členi 3 do 13, členi 16 do 24 ter členi 26, 31 in 32 uporabljajo od 30. decembra 2026.
3.  
Razen za proizvode, zajete v Prilogi k Uredbi (EU) št. 995/2010, se za gospodarske subjekte, bodisi fizične osebe bodisi mikropodjetja ali mala podjetja v smislu člena 3(1) oziroma člena 3(2), prvi pododstavek, Direktive 2013/34/EU, ne glede na njihovo pravno obliko, ki so bili kot taki ustanovljeni do 31. decembra 2024, členi iz odstavka 2 tega člena uporabljajo od 30. junija 2027.

▼B

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.




PRILOGA I

Zadevni primarni in drugi zadevni proizvodi iz člena 1

V tabeli je seznam blaga, kot je razvrščeno v kombinirani nomenklaturi iz Priloge I k Uredbi (EGS) št. 2658/87, ki je navedeno v členu 1 te uredbe.

Z izjemo stranskih proizvodov, nastalih v proizvodnem procesu, kadar je ta proces vključeval material, ki ni bil odpadek, kot je opredeljen v členu 3, točka 1, Direktive 2008/98/ES, se ta uredba ne uporablja za blago, ki je v celoti proizvedeno iz materiala, ki je že zaključil svoj življenjski cikel in bi bil v nasprotnem primeru zavržen kot odpadek, kot je opredeljen v členu 3, točka 1, navedene direktive.



Zadevni primarni proizvod

Zadevni proizvodi

Govedo

0102 21 , 0102 29 Živo govedo

ex 0201 Meso, goveje, sveže ali ohlajeno

ex 0202 Meso, goveje, zamrznjeno

ex 0206 10 Užitni klavnični proizvodi goved, sveži ali ohlajeni

ex 0206 22 Užitni klavnični proizvodi goved, jetra, zamrznjena

ex 0206 29 Užitni klavnični proizvodi goved (razen jezikov in jeter), zamrznjeni

ex 1602 50 Drugi pripravljeni ali konzervirani izdelki iz mesa, klavnični proizvodi, kri, goved

ex 4101 Surove kože, kože govedi (sveže ali nasoljene, sušene, lužene, piklane ali drugače konzervirane, toda nestrojene niti pergamentno obdelane niti nadalje obdelane), z dlako ali brez dlake, cepljene ali necepljene

ex 4104 Strojene ali „crust“ kože goved, brez dlake, cepljene ali necepljene, toda nadalje neobdelane

ex 4107 Usnje, nadalje obdelano po strojenju ali „crust“ obdelavi, vključno pergamentno obdelano, goved, brez dlak, cepljeno ali necepljeno, razen usnja iz tarifne številke 4114

Kakav

1801 Kakavova zrna, cela ali zdrobljena, surova ali pražena

1802 Kakavove lupine, luščine, kožice in drugi odpadki kakava

1803 Kakavova masa, razmaščena ali nerazmaščena

1804 Kakavovo maslo, mast in olje

1805 Kakavov prah, ki ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih sladil

1806 Čokolada in drugi prehrambni proizvodi, ki vsebujejo kakav

Kava

0901 Kava, pražena ali nepražena, s kofeinom ali brez kofeina; lupine in kožice kave; kavni nadomestki, nadomestki, ki vsebujejo kakršen koli delež kave

Oljna palma

1207 10 Palmovi orehi in jedrca

1511 Palmovo olje in njegove frakcije, rafinirano ali ne, toda kemično nemodificirano

1513 21 Surovo olje palmovih jedrc ali orehov palme babassu in njegove frakcije, rafinirani ali ne, toda kemično nemodificirani

1513 29 Olje palmovih jedrc ali orehov palme babassu in njegove frakcije, rafinirano ali ne, toda kemično nemodificirano (razen surovega olja)

2306 60 Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji maščob ali olj iz palmovih orehov ali palminih koščic, nezmleti ali zmleti ali v obliki peletov

ex 2905 45 Glicerol, s čistostjo 95 % ali več (računano v suhi snovi izdelka)

2915 70 Palmitinska kislina, stearinska kislina, njune soli in estri

2915 90 Nasičene aciklične monokarboksilne kisline, njihovi anhidridi, halogenidi, peroksidi in peroksikisline; njihovi halogenski, sulfo-, nitro- ali nitrozo derivati (razen mravljične kisline, ocetne kisline, mono-, di- ali trikloroocetne kisline, propionske kisline, butanojske kisline, pentanojske kisline, palmitinske kisline, stearinske kisline, njihovih soli in estrov ter anhidrida ocetne kisline)

3823 11 Stearinska kislina, industrijska

3823 12 Oleinska kislina, industrijska

3823 19 Industrijske maščobne monokarboksilne kisline; kislinska olja iz rafinacije (razen stearinske kisline, oleinske kisline in maščobnih kislin talovega olja)

3823 70 Industrijski maščobni alkoholi

Guma

4001 Naravni kavčuk, balata, gutaperča, gvajala, čikl in podobne naravne gume v primarnih oblikah ali ploščah, listih ali trakovih

ex 4005 Mešanice kavčuka, nevulkanizirane, v primarnih oblikah ali ploščah, v listih ali trakovih

ex 4006 Nevulkanizirani kavčuk v drugih oblikah (npr. palice, cevi in profilne oblike) in izdelki (npr. koluti in obroči)

ex 4007 Niti in kord iz vulkaniziranega kavčuka (gume)

ex 4008 Plošče, listi, trakovi, palice in profili iz vulkaniziranega kavčuka (gume), razen iz trde gume

ex 4010 Trakovi ali jermeni iz vulkaniziranega kavčuka (gume) za transport ali transmisijo

ex 4011 Nove pnevmatike iz gume

ex 4012 Protektirane ali rabljene pnevmatike, iz gume; polne pnevmatike ali pnevmatike z zračnimi komorami, tekalne plasti in obodni trakovi platišč iz gume

ex 4013 Zračnice iz gume

ex 4015 Oblačilni predmeti in oblačilni dodatki (vključno rokavice, palčniki in rokavice brez prstov) za vse namene, iz vulkaniziranega kavčuka (gume), razen trde gume

ex 4016 Drugi izdelki iz vulkaniziranega kavčuka (gume), razen trde gume, ki niso navedeni na drugem mestu v poglavju 40

ex 4017 Trda guma (npr. ebonit) v vseh oblikah, vključno z odpadki in ostanki; izdelki iz trde gume

Soja

1201 Soja, cela ali lomljena

1208 10 Moka in zdrob iz soje

1507 Sojino olje in njegove frakcije, rafinirano ali ne, toda kemično nemodificirano

2304 Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji olja iz soje, nezmleti ali zmleti ali v obliki peletov

Les

4401 Les za ogrevanje v hlodih, polenih, vejah, butarah ali podobnih oblikah; iver in podobni drobci; žagovina, lesni odpadki in ostanki, aglomerirani ali neaglomerirani v hlode, brikete, pelete ali podobne oblike
4402 Lesno oglje (vključno oglje iz lupin ali luščin), aglomerirano ali neaglomerirano
4403 Les, neobdelan, z lubjem ali brez lubja ali beljavine, ali grobo obdelan (obtesan)
4404 Les za obroče; cepljeni koli; koli, planke in drogovi, zašiljeni, toda ne žagani po dolžini; lesene palice, grobo okleščene, toda ne zvite, upognjene ali drugače obdelane, primerne za izdelavo sprehajalnih palic, dežnikov, ročajev za orodje ali podobnih proizvodov; trakovi in podobno iz lesa
4405 Lesna volna; lesna moka
4406 Leseni železniški ali tramvajski pragovi
4407 Les, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali na koncih spojen ali ne, debeline nad 6 mm
4408 Listi za furniranje (vključno s tistimi, ki so pridobljeni z rezanjem laminiranega lesa) za vezan les ali podoben laminiran les in drug les, vzdolžno žagan, rezan ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali ne, prstasto spojen ali ne, na koncih spojen ali ne, debeline do vključno 6 mm
4409 Les (vključno lamele in frize za parket, nesestavljene), profiliran (pero in utor, utorjen ali podobno obdelan) vzdolž katerega koli roba, konca ali strani, skobljan ali ne, brušen ali ne ali na koncih spojen ali ne
4410 Iverne plošče, usmerjene pramenske plošče (OSB) in podobne plošče (na primer oblatne plošče) iz lesa in drugih lesnih materialov, neaglomerirane ali aglomerirane s smolami ali drugimi organskimi vezivi
4411 Vlaknene plošče iz lesa ali drugih lesnih materialov, aglomerirane ali neaglomerirane s smolami ali drugimi organskimi vezivi
4412 Vezane lesene plošče, furnirane plošče in podoben lameliran les
4413 Zgoščen (zbit) les v blokih, ploščah, trakovih ali profilih
4414 Leseni okvirji za slike, fotografije, ogledala in podobne predmete
4415 Zaboji za pakiranje, škatle, gajbe, sodi in podobna embalaža za pakiranje, iz lesa; koluti (tulci) za kable iz lesa; palete, zabojaste palete in druge nakladalne plošče iz lesa;
paletne prirobnice iz lesa
(razen materiala za pakiranje, ki se ga uporablja izključno za pakiranje, da bi podprl, zaščitil ali nosil drug izdelek, ki je dan na trg)
4416 Sodi, kadi, vedra in drugi kletarski proizvodi in njihovi deli, iz lesa, vključno doge
4417 Orodja, jedra za orodje, držaji za orodje in lesene osnove in držala za metle in ščetke; lesena kopita za obutev
4418 Stavbno pohištvo in drugi leseni proizvodi za gradbeništvo, vključno celičaste lesene plošče, sestavljene plošče za oblaganje tal, žagane in klane skodle
4419 Lesena namizna in kuhinjska posoda in pribor.
4420 Lesena marketerija in intarziran les skrinjice in škatle za nakit, za jedilni pribor in podobni leseni izdelki, leseni kipci in drugi leseni okraski; izdelki za notranjo opremo, ki se ne uvrščajo v poglavje 94, iz lesa
4421 Drugi leseni izdelki
Celuloza in papir iz poglavij 47 in 48 kombinirane nomenklature, razen proizvodov na osnovi bambusa ter proizvodov iz predelanih odpadkov in ostankov ►M2   ◄
ex 9401 Sedeži (razen tistih iz tarifne številke 9402 ), vključno s tistimi, ki se lahko spremenijo v ležišča, in njihovi deli, iz lesa
9403 30 , 9403 40 , 9403 50 , 9403 60 in 9403 91 Leseno pohištvo, in njihovi deli
9406 10 Montažne zgradbe iz lesa




PRILOGA II

Izjava o potrebni skrbnosti

Informacije, ki jih mora vsebovati izjava o potrebni skrbnosti v skladu s členom 4(2):

1. 

Naziv in naslov gospodarskega subjekta ter v primeru zadevnih primarnih in drugih zadevnih proizvodov, ki vstopajo na trg ali ga zapuščajo, registracijsko in identifikacijsko številko gospodarskega subjekta (EORI) v skladu s členom 9 Uredbe (EU) št. 952/2013.

2. 

Oznaka harmoniziranega sistema, prost opis, vključno s trgovskim imenom, kadar je ustrezno, tudi njegovim polnim znanstvenim imenom, in količina zadevnega proizvoda, ki ga namerava gospodarski subjekt dati na trg ali izvoziti. Količina mora biti za zadevne proizvode, ki vstopajo na trg ali za zapuščajo, izražena v kilogramih neto mase in, kadar je ustrezno, v dodatni enoti iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 ob navedeni oznaki harmoniziranega sistema ali, v vseh drugih primerih, mora biti količina izražena v neto masi, z navedbo odstotne ocene ali odstopanja, ali, kadar je ustrezno, neto prostornini ali številu enot. Dodatna enota se uporablja, kadar je dosledno opredeljena za vse možne podštevilke v okviru oznake harmoniziranega sistema, navedene v izjavi o potrebni skrbnosti.

3. 

Država proizvodnje in geolokacija vseh zemljišč, na katerih so bili proizvedeni zadevni primarni proizvodi. Za zadevne proizvode, ki vsebujejo govedo ali so bili proizvedeni iz goveda, in za take zadevne proizvode, ki so bili krmljeni z zadevnimi proizvodi, se geolokacija nanaša na vse obrate, kjer je bilo govedo vzrejeno. Kadar zadevni primarni ali drug proizvod vsebuje primarne proizvode, proizvedene na različnih zemljiščih, ali je bil proizveden iz takih primarnih proizvodov, se vključi geolokacija vseh različnih zemljišč v skladu s členom 9(1), točka (d).

▼M2 —————

▼B

5. 

Besedilo: „Gospodarski subjekt s predložitvijo te izjave o potrebni skrbnosti potrjuje, da je bila izvedena potrebna skrbnost v skladu z Uredbo (EU) 2023/1115 in da tveganje ni bilo ugotovljeno oziroma je bilo ugotovljeno le zanemarljivo tveganje v zvezi s tem, da zadevni proizvodi niso skladni s členom 3, točka (a) ali (b), navedene uredbe.“.

6. 

Podpis v naslednji obliki:

„Podpisano za in v imenu:

Datum:

Ime in funkcija: Podpis:“.

▼M2




PRILOGA III

Poenostavljena izjava za mikro ali male primarne gospodarske subjekte

Informacije, ki jih mora vsebovati poenostavljena enkratna izjava za mikro ali male primarne gospodarske subjekte v skladu s členom 4a(3):

1. 

Naziv in naslov mikro ali malega primarnega gospodarskega subjekta ter v primeru zadevnih primarnih in drugih zadevnih proizvodov, ki vstopajo na trg ali ga zapuščajo, registracijsko in identifikacijsko številko gospodarskega subjekta (EORI) v skladu s členom 9 Uredbe (EU) št. 952/2013.

2. 

Oznaka harmoniziranega sistema in prost opis zadevnih proizvodov, vključno s trgovskim imenom, ter enkratna ocenjena letna količina zadevnih proizvodov, namenjenih dajanju na trg ali izvozu, izražena v neto masi, z navedbo odstotne ocene ali odstopanja, ali, kadar je ustrezno, neto prostornini ali številu enot. Ocenjena količina mora biti za zadevne proizvode, ki vstopajo na trg ali za zapuščajo, izražena v kilogramih neto mase in, kadar je ustrezno, v dodatni enoti iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 ob navedeni oznaki harmoniziranega sistema ali, v vseh drugih primerih, mora biti količina izražena v neto masi, z navedbo odstotne ocene ali odstopanja, ali, kadar je ustrezno, neto prostornini ali številu enot. Dodatna enota se uporablja, kadar je dosledno opredeljena za vse možne podštevilke v okviru oznake harmoniziranega sistema, navedene v izjavi o potrebni skrbnosti.

3. 

Država proizvodnje in geolokacija vseh zemljišč ali poštni naslov obrata ali vseh zemljišč, na katerih mikro ali mali primarni gospodarski subjekt proizvaja zadevne primarne proizvode. Za zadevne proizvode, ki vsebujejo govedo ali so bili proizvedeni iz goveda, in za take zadevne proizvode, ki so bili krmljeni z zadevnimi proizvodi, se poštni naslov ali geolokacija nanaša na vse obrate, kjer je govedo vzrejeno. Kadar so zadevni proizvodi proizvedeni na zemljiščih, se vključi poštni naslov ali geolokacija vseh različnih zemljišč v skladu s členom 9(1), točka (d).

4. 

Besedilo: „Mikro ali mali primarni gospodarski subjekt s to izjavo potrdi, da bo ravnal s potrebno skrbnostjo v skladu z Uredbo (EU) 2023/1115 za zadevne proizvode, ki jih daje na trg ali izvaža, in da jih bo dal na trg ali izvozil le, če tveganje ni bilo ugotovljeno oziroma je bilo ugotovljeno le zanemarljivo tveganje v zvezi s tem, da zadevni proizvodi niso skladni s členom 3, točka (a) ali (b), navedene uredbe.“.



( 1 ) Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2013/34/oj).

( 2 ) Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/1987/2658/oj).

( 3 ) Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).

( 4 ) Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS (UL L 41, 14.2.2003, str. 26).

( 5 ) Direktiva 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o kazenskopravnem varstvu okolja (UL L 328, 6.12.2008, str. 28, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2008/99/oj).

( 6 ) Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) (UL L 24, 29.1.2004, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2004/139/oj).

( 7 ) Uredba (EU) 2022/2399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. novembra 2022 o vzpostavitvi okolja enotnega okenca Evropske unije za carino in spremembi Uredbe (EU) št. 952/2013 (UL L 317, 9.12.2022, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2022/2399/oj).

( 8 ) Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (UL L 305, 26.11.2019, str. 17, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2019/1937/oj).

( 9 ) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

Top