This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 02022XC0324(10)-20220720
Communication from the Commission Temporary Crisis Framework for State Aid measures to support the economy following the aggression against Ukraine by Russia
Consolidated text: Sporočilo Komisije Začasni okvir za krizne ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji Rusije proti Ukrajini
Sporočilo Komisije Začasni okvir za krizne ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji Rusije proti Ukrajini
20/07/2022
02022XC0324(10) — SL — 20.07.2022 — 001.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
|
SPOROČILO KOMISIJE (UL C 131I 24.3.2022, str. 1) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
št. |
stran |
datum |
||
|
C 280 |
1 |
21.7.2022 |
||
popravljena z:
SPOROČILO KOMISIJE
Začasni okvir za krizne ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji Rusije proti Ukrajini
2022/C 131 I/01
1. AGRESIJA RUSIJE PROTI UKRAJINI, NJEN VPLIV NA GOSPODARSTVO EU IN POTREBA PO ZAČASNIH PODPORNIH UKREPIH DRŽAVNE POMOČI
1. Rusija je 22. februarja 2022 ukrajinski regiji Doneck in Lugansk, ki nista pod vladnim nadzorom, nezakonito priznala kot neodvisna subjekta. 24. februarja 2022 je začela neizzvano in neupravičeno vojaško agresijo proti Ukrajini. Evropska unija (EU) in mednarodni partnerji so se na hudo kršitev ozemeljske nedotakljivosti, suverenosti in neodvisnosti Ukrajine takoj odzvali z naložitvijo omejevalnih ukrepov (sankcij). Sankcije so bile naložene tudi proti Belorusiji zaradi njene vloge pri omogočanju ruske vojaške agresije. V naslednjih tednih so bili sprejeti nadaljnji ukrepi, drugi pa bi se lahko sprejeli glede na razvoj razmer. Rusija se je odločila za nekatere lastne omejitvene gospodarske protiukrepe ( 1 ).
2. Ruska vojaška agresija proti Ukrajini, naložene sankcije in sprejeti omejevalni gospodarski protiukrepi, na primer s strani Rusije, bodo imeli gospodarske posledice za celoten notranji trg. Podjetja v EU so lahko prizadeta na več načinov, tako neposredno kot posredno, in sicer v obliki zmanjševanja povpraševanja, prekinitev obstoječih pogodb in projektov in posledično izgube prometa, motenj v dobavnih verigah, zlasti surovin in predproizvodov, ali drugih vložkov, ki niso več na voljo ali so postali predragi.
3. Ruska vojaška agresija proti Ukrajini je povzročila tudi motnje v dobavnih verigah za uvoz EU iz Ukrajine za nekatere izdelke, zlasti žita in rastlinska olja, ter za izvoz EU v Ukrajino. Na energetski trg je močno vplivalo zvišanje cen električne energije in plina v EU. Verjetnost vojaške agresije Rusije proti Ukrajini je že vplivala na energetski trg v tednih pred dejansko agresijo. Visoke cene energije vplivajo na več gospodarskih sektorjev, vključno z nekaterimi od sektorjev, ki jih je izbruh COVID-19 še posebej prizadel, kot sta prevoz in turizem. Posledice so vidne tudi na finančnih trgih, zlasti kar zadeva likvidnost in nestanovitnost trga v trgovini z blagom. Vojaška agresija Rusije proti Ukrajini je privedla tudi do obsežnih migracij ukrajinskih državljanov tako znotraj države kot v sosednje države, pri čemer je pritok beguncev v EU brez primere, kar ima velike humanitarne in gospodarske posledice.
4. Geopolitična kriza, ki jo je povzročila ruska agresija proti Ukrajini, ima tudi posebej hude posledice za sektorje kmetijstva, predelave hrane, ribištva in akvakulture. Visoke cene energije prispevajo k visokim cenam gnojil. Te omejitve uvoza gnojil iz Rusije in Belorusije vplivajo tudi na dobavo gnojil. Kriza bo verjetno imela resne posledice za dobavo žita (zlasti koruze in žita) in oljnic (sončnica, ogrščica) oziroma derivatov škroba iz Ukrajine in Rusije v EU, kar bo privedlo do močnega zvišanja cen krme za živino. Skupni učinek teh povišanj stroškov energije, gnojil, žita in olj najbolj občuti živinoreja ( 2 ). Ukrajina je tudi pomembna proizvajalka in izvoznica rastlinskih olj (zlasti sončničnega olja), zato povišanje cen teh proizvodov vpliva na gospodarske subjekte v živilskopredelovalnem sektorju in jih sili v iskanje alternativ.
5. Drugi pomislek je, da je zaradi vojnih razmer ali sankcij prekinjena dobava izdelkov EU v Ukrajino ter morda tudi v Rusijo in Belorusijo. To bi vplivalo predvsem na sektorje vin in žganih pijač, predelane hrane (vključno s predelanim sadjem in zelenjavo), čokolade, slaščic in začetnih formul za dojenčke ter hrane za hišne živali v primeru Rusije, sadja in zelenjave v primeru Belorusije in večine kmetijskih proizvodov v primeru Ukrajine.
6. Razmere se še poslabšujejo zaradi močnega povečanja proizvodnih stroškov, delno zaradi povečanja stroškov dušikovih gnojil zaradi strmega povišanja cen naravnega plina, pa tudi zaradi neposredne uporabe energije v kmetijskih proizvodnih procesih. Ker sta Rusija in Belorusija pomembni proizvajalki in izvoznici vseh treh ključnih gnojil (dušika, fosforja, kalija), bodo sankcije povzročile še višje cene gnojil.
7. Glede na navedeno se je Komisija odločila sprejeti to sporočilo, da bi opredelila pogoje za oceno združljivosti z notranjim trgom za ukrepe državne pomoči, ki jih države članice lahko sprejmejo za odpravo gospodarskih učinkov po agresiji Rusije proti Ukrajini in po sankcijah, ki so jih naložile EU in mednarodni partnerji, ter sprejetih protiukrepih, na primer s strani Rusije ( 3 ). Usklajen gospodarski odziv držav članic in institucij EU je ključnega pomena za ublažitev takojšnjih negativnih socialnih in gospodarskih posledic v EU, za ohranitev gospodarskih dejavnosti in delovnih mest in za olajšanje strukturnih prilagoditev, potrebnih v odziv na nove gospodarske razmere, ki jih je povzročila ruska vojaška agresija proti Ukrajini.
1.1. Sankcije, ki so jih naložile Evropska unija in mednarodni partnerji
8. Po neizzvani in neupravičeni agresiji Rusije proti Ukrajini se je Svet Evropske unije dogovoril o več sklopih omejevalnih ukrepov.
9. Svet se je 23. februarja 2022 dogovoril o svežnju, ki vključuje (i) ciljno usmerjene sankcije proti 351 članom ruske državne dume in dodatnim 27 posameznikom, (ii) omejitve gospodarskih odnosov z ukrajinskima regijama Doneck in Lugansk, ki niso pod vladnim nadzorom, ter (iii) omejitve dostopa Rusije do kapitalskih ter finančnih trgov in storitev EU ( 4 ).
10. Svet se je 25. februarja 2022 dogovoril o nadaljnjih sankcijah proti Rusiji, ki so usmerjene v: (i) finančni sektor, (ii) energetski, vesoljski in prometni sektor (letalstvo), (iii) blago z dvojno rabo, (iv) nadzor izvoza in financiranje izvoza, (v) vizumsko politiko in (vi) dodatne sankcije proti ruskim in drugim (vključno beloruskim) posameznikom ( 5 ).
11. Svet je 28. februarja 2022 sklenil zapreti evropski zračni prostor za ruske zrakoplove in sprejel preventivne ukrepe za zagotovitev, da ruska centralna banka ne bo mogla uporabiti svojih mednarodnih rezerv na način, ki bi spodkopaval učinek sprejetih ukrepov ( 6 ). Svet je sprejel tudi dodatne sankcije proti ruskim posameznikom ( 7 ).
12. Svet je 1. marca 2022 sprejel nadaljnje ukrepe: (i) odstranitev določenih ruskih bank iz sistema sporočanja SWIFT ( 8 ), (ii) ukrepi proti dezinformacijam, ki jih širijo ruski mediji v državni lasti Russia Today in Sputnik ( 9 ).
13. Svet je 2. marca 2022 zaradi vloge Belorusije pri omogočanju vojaške agresije sklenil uvesti dodatne sankcije proti Belorusiji v zvezi s trgovino z blagom, ki se uporablja za proizvodnjo ali izdelavo tobačnih izdelkov, mineralnih izdelkov, izdelkov iz kalijevega klorida, izdelkov iz lesa, cementa, železa in jekla ter izdelkov iz gume. Prav tako je prepovedal izvoz blaga in tehnologije z dvojno rabo v Belorusijo ali za uporabo v Belorusiji, izvoz blaga in tehnologije, ki bi lahko prispevala k vojaškemu, tehnološkemu, obrambnemu in varnostnemu razvoju Belorusije, ter izvoz strojev, skupaj z omejitvami zagotavljanja s tem povezanih storitev ( 10 ). Svet je sprejel tudi posamezne ukrepe proti 22 beloruskim posameznikom ( 11 ).
14. Svet je 9. marca 2022 sprejel dodatne ukrepe proti beloruskemu finančnemu sektorju, vključno z izključitvijo treh beloruskih bank iz sistema SWIFT, prepovedjo transakcij s centralno banko Belorusije, omejitvijo finančnih prilivov iz Belorusije v EU in prepovedjo zagotavljanja bankovcev, denominiranih v eurih, Belorusiji ( 12 ). Svet je uvedel tudi nadaljnje omejevalne ukrepe v zvezi z izvozom blaga za pomorsko plovbo in radiokomunikacijske tehnologije v Rusijo. Poleg tega je Svet uvedel omejevalne ukrepe za dodatnih 160 posameznikov ( 13 ). Svet se je 15. marca 2022 ( 14 ) dogovoril o nadaljnjih sektorskih in posameznih ukrepih proti Rusiji. Svet je zlasti sklenil: (i) prepovedati vse transakcije z nekaterimi podjetji v državni lasti, (ii) prepovedati opravljanje kakršnih koli storitev bonitetnega ocenjevanja ter dostop do kakršnih koli naročniških storitev v zvezi z dejavnostmi bonitetnega ocenjevanja za katero koli rusko osebo ali subjekt, (iii) razširiti seznam oseb, povezanih z obrambno in industrijsko bazo Rusije, za katere veljajo strožje izvozne omejitve v zvezi z blagom in tehnologijo z dvojno rabo, ki bi lahko prispevali k tehnološkemu izboljšanju ruskega obrambnega in varnostnega sektorja, (iv) prepovedati nove naložbe v ruski energetski sektor ter uvesti celovito omejitev izvoza opreme, tehnologije in storitev za energetsko industrijo, in (v) uvesti nadaljnje trgovinske omejitve za železo in jeklo ter luksuzno blago ( 15 ). Poleg tega se je Svet odločil, da bo sankcioniral glavne ruske oligarhe, lobiste in propagandiste ter ključna podjetja v letalskem, vojaškem in sektorju blaga z dvojno rabo, ladjedelništvu in strojništvu ( 16 ).
14a. Svet je 3. junija 2022 sprejel šesti sveženj sankcij ( 17 ) zaradi nadaljevanja agresije Rusije proti Ukrajini, podpore tej agresiji s strani Belorusije in poročil o grozodejstvih, ki so jih zagrešile ruske oborožene sile. Sveženj vključuje: 1) prepoved uvoza surove nafte in rafiniranih naftnih derivatov iz Rusije, z omejenimi izjemami; 2) izključitev še treh ruskih bank in ene beloruske banke iz sistema SWIFT ter 3) prekinitev radiodifuzne dejavnosti v Uniji za še tri ruske medijske hiše v državni lasti. Unija je sprejela tudi sankcije proti še 65 posameznikom in 18 subjektom. Med njimi so posamezniki, odgovorni za grozodejstva v Buči in Mariupolu.
15. V tesnem sodelovanju z EU so sankcije naložili tudi mednarodni partnerji, zlasti Združene države Amerike, Združeno kraljestvo, Kanada, Norveška, Japonska, Južna Koreja, Švica in Avstralija.
1.2. Podjetja in gospodinjstva, ki so jih prizadele visoke cene plina in električne energije ali motnje v oskrbi z energijo
16. Zaradi trenutne krize so se cene plina in električne energije že dvignile precej nad že tako visoke ravni, ugotovljene v obdobju pred agresijo. V zvezi s tem Komisija opozarja na nabor orodij, ki ga je predstavila že oktobra 2021 ( 18 ) (v nadaljnjem besedilu: sporočilo iz oktobra), in sporočilo REPowerEU z dne 8. marca 2022 (v nadaljnjem besedilu: sporočilo REPowerEU) ( 19 ) ( 20 ).
17. Zelo visoke cene energije škodujejo gospodarstvu in kupni moči državljanov EU, zlasti najranljivejših. Evropska centralna banka je pred agresijo Rusije ocenila, da se bo zaradi cenovnih šokov rast BDP leta 2022 zmanjšala za približno 0,5 odstotne točke. Vztrajajoče visoke cene energije bodo verjetno povečale revščino in vplivale na konkurenčnost podjetij. Zlasti energijsko intenzivne panoge se soočajo z višjimi proizvodnimi stroški. Ta zvišanja stroškov lahko v nekaterih primerih ogrozijo nadaljevanje dejavnosti podjetij, ki bi bila sicer dobičkonosna, in bodo verjetno vplivala na zaposlovanje.
18. Nabor orodij, ki ga je Komisija predstavila oktobra 2021, se je izkazal za koristnega in se je obsežno uporabljal. Večina držav članic je sprejela ukrepe v skladu z naborom orodij. Ti ukrepi so račune za energijo znižali za približno 71 milijonov gospodinjstev ter več milijonov malih in srednjih podjetij (MSP) in mikropodjetij. Stroški teh ukrepov skupaj znašajo več kot 23 milijard EUR.
19. Sporočilo REPowerEU določa nadaljnje smernice in opisuje nove ukrepe za povečanje proizvodnje zelene energije, diverzifikacijo oskrbe in zmanjšanje povpraševanja, vključno s pripravljalnimi ukrepi za zimo 2022–2023. Načrt REPowerEU ( 21 ) vključuje ukrepe za zmanjšanje odvisnosti Unije od ruskih fosilnih goriv s pospešitvijo zelenega prehoda, naložbami v energijsko učinkovitost in diverzifikacijo oskrbe z energijo. S pospešitvijo zelenega prehoda se bodo zmanjšale emisije in odvisnost od uvoženih fosilnih goriv ter zagotovila zaščita pred zvišanji cen. Visoke cene energije odražajo tudi kratkoročno pomanjkanje oskrbe, ki vpliva na splošno raven cen. Kratkoročno bo zato morda potrebna začasna podpora, da bi se pomagalo podjetjem, za katera bi imela trenutna kriza še posebej resne kratkoročne posledice.
1.3. Potreba po tesnem evropskem usklajevanju nacionalnih ukrepov pomoči
20. Ciljno usmerjena in sorazmerna uporaba nadzora EU nad državno pomočjo zagotavlja, da so nacionalni podporni ukrepi učinkoviti pri pomoči podjetjem in delavcem, ki jih je prizadela trenutna kriza. Nadzor EU nad državno pomočjo zagotavlja tudi, da notranji trg EU ni razdrobljen in da se ohranijo enaki konkurenčni pogoji, Celovitost notranjega trga je pomembna za odpornost proti zunanjemu pritisku in preprečevanje tekmovanja za subvencije, pri katerem si bogatejše države članice lahko privoščijo večjo porabo kot njihove sosede, kar škodi koheziji v Uniji.
1.4. Ustrezni ukrepi državne pomoči
21. V okviru splošnih prizadevanj držav članic za reševanje izzivov, ki izhajajo iz geopolitičnih razmer, to sporočilo določa možnosti, ki jih imajo države članice v skladu s pravili EU o državni pomoči za zagotavljanje likvidnosti in dostopa do financiranja za podjetja, zlasti MSP, ki se v trenutni krizi soočajo z ekonomskimi izzivi.
22. Kot je navedeno v sporočilu iz oktobra, ukrepi v korist nekomercialnih odjemalcev energije ne pomenijo državne pomoči, če posredno ne koristijo določenemu sektorju ali podjetju. Države članice lahko na primer tistim, ki so najbolj ogroženi, dodelijo posebna socialna plačila, da bi lahko v krajšem obdobju plačevali položnice za energijo ali da zagotovijo podporo za izboljšanje energijske učinkovitosti, hkrati pa zagotovijo učinkovito delovanje trga.
23. Ukrepi, namenjeni komercialnim odjemalcem energije, ne pomenijo državne pomoči, če so taki ukrepi splošne narave. Taki neselektivni ukrepi so lahko na primer splošna znižanja davkov ali dajatev, znižana stopnja za dobavo zemeljskega plina, električne energije ali daljinskega ogrevanja ali znižani stroški omrežja. Če se nacionalne intervencije štejejo za pomoč, se lahko štejejo za združljive s pravili o državni pomoči, če izpolnjujejo določene zahteve. Na primer, pomoč v obliki znižanj usklajenih okoljskih davkov, ki upoštevajo najnižje ravni obdavčitve in pravila, določena v direktivi o obdavčitvi energije ( 22 ), ter so v skladu z določbami uredbe o skupinskih izjemah, lahko države članice izvajajo brez predhodne priglasitve Komisiji.
24. Države članice so pozvane, naj na nediskriminatoren način razmislijo o določitvi zahtev v zvezi z varstvom okolja ali zanesljivostjo oskrbe za dodelitev pomoči v skladu z oddelkom 2.4 tega sporočila. Te zahteve imajo lahko na primer naslednje oblike ( 23 ):
zahteva, da upravičenec zadosti določenemu deležu potreb po energiji z obnovljivimi viri energije, npr. s pogodbami o nakupu električne energije ali neposrednimi naložbami v proizvodnjo energije iz obnovljivih virov;
zahteva po naložbah v energijsko učinkovitost, zmanjšanju porabe energije glede na gospodarsko proizvodnjo, npr. z manjšo porabo za proizvodne procese, ogrevanje ali prevoz;
zahteva, da se za naložbe zmanjša ali diverzificira poraba zemeljskega plina, npr. z ukrepi za elektrifikacijo, tako da se uporabijo obnovljivi viri energije ali krožne rešitve, kot je ponovna uporaba odpadnih plinov;
zahteva po fleksibilnejših naložbah, da se omogoči boljša prilagoditev poslovnih procesov cenovnim signalom na trgih z električno energijo.
25. Države članice lahko dodelijo tudi pomoč za povrnitev škode, ki so jo povzročili izjemni dogodki v skladu s členom 107(2)(b) PDEU. Taka državna pomoč, namenjena ublažitvi škode, ki jo neposredno povzročajo sedanji in izjemni dogodki ruske agresije proti Ukrajini, lahko zajema tudi nekatere neposredne učinke naloženih gospodarskih sankcij ali protiukrepov, ki negativno vplivajo na upravičenca zaradi opravljanja gospodarske dejavnosti ali specifičnega in ločljivega dela njegove gospodarske dejavnosti.
25a. Škoda, ki jo bodo neposredno povzročila obvezna zmanjšanja porabe zemeljskega plina, ki jih bodo morda morale naložiti države članice, se lahko oceni na podlagi člena 107(2)(b) PDEU, če ni prekomernega nadomestila.
26. Države članice morajo priglasiti take ukrepe pomoči, Komisija pa jih bo ocenila neposredno na podlagi člena 107(2)(b) PDEU. Taka pomoč se lahko dodeli podjetjem v težavah.
26a. Zaradi zmanjšanja dobave plina v Unijo bo morda treba spodbujati tudi prostovoljno zmanjšanje povpraševanja po zemeljskem plinu. Če države članice načrtujejo uvedbo spodbud za prostovoljno zmanjšanje povpraševanja po zemeljskem plinu v okviru sedanje krize, bo Komisija take ukrepe ocenila neposredno na podlagi člena 107(3)(b) PDEU. Čeprav bo to treba oceniti za vsak primer posebej, Komisija meni, da so zlasti pomembni naslednji elementi:
uporaba konkurenčnega postopka, ki temelji na preglednih merilih za sklepanje pogodb o količinah za prostovoljno zmanjšanje povpraševanja;
odsotnost kakršnih koli formalnih omejitev za čezmejno trgovino ali tokove;
omejitev zadevnih spodbud na zmanjšanja povpraševanja v prihodnosti, ki presegajo tista, ki bi jih upravičenec izvedel ne glede na ukrep;
takojšnje zmanjšanje skupnega končnega povpraševanja po plinu v zadevni državi članici, pri čemer se je treba izogibati zgolj prenosu povpraševanja po zemeljskem plinu.
26b. Države članice lahko razmislijo tudi o ukrepih za spodbujanje polnjenja skladišč plina, kolikor trg ne zagotavlja spodbud za to za prihajajočo zimo. Če države članice načrtujejo dajanje spodbud za polnjenje skladišč plina v okviru sedanje krize, bo Komisija te spodbude ocenila neposredno na podlagi člena 107(3)(b) PDEU ( 24 ). Čeprav bo to treba oceniti za vsak primer posebej, Komisija meni, da so zlasti pomembni naslednji elementi:
uporaba konkurenčnega postopka, ki temelji na preglednih merilih za to, da se pomoč čim bolj zmanjša;
odsotnost kakršnih koli omejitev za čezmejno trgovino ali tokove;
vzpostavljeni zaščitni ukrepi za preprečevanje prekomernega nadomestila;
izpolnjevanje obveznosti in pogojev za napolnjenost in spodbujanje skladiščenja plina iz členov 6a do 6d Uredbe (EU) 2017/1938 ( 25 ), zlasti pogojev za podporne ukrepe iz člena 6b, odstavka (2) in (3).
26c. Komisija bo za vsak primer posebej preučila morebitno nujno, sorazmerno in ustrezno pomoč v skladu s sporočilom Komisije z naslovom ( 26 )„Prihranimo plin za varno zimo“ in nacionalnimi načrti za zanesljivo oskrbo s plinom v izrednih razmerah, da bi se pred naslednjo zimo in za omejeno obdobje prenovile zmogljivosti, ki bodo prispevale k nadomestitvi plina z drugim ogljičnim gorivom, ki bolj onesnažuje. Vsako tako alternativno ogljično gorivo mora imeti najnižjo možno vsebnost emisij, pomoč pa mora biti pogojena s prizadevanji za energijsko učinkovitost ter se izogibati dolgoročnim učinkom vezanosti, v skladu s podnebnimi cilji EU. Taki ukrepi so lahko usmerjeni v preventivno zmanjšanje porabe plina ali v odzivanje na obvezna zmanjšanja povpraševanja po zemeljskem plinu, razen če se nadomesti drugače.
26d. Komisija bo zaradi izzivov pri prevozu blaga v Ukrajino in iz nje za vsak primer posebej preučila morebitno pomoč za zavarovanje ali pozavarovanje v zvezi s prevozom blaga v Ukrajino in iz nje. Med drugim bodo morale države članice dokazati, da zavarovanje ali pozavarovanje sploh ni na voljo ali pa je na voljo le po premijah, ki so bistveno višje kot pred rusko invazijo v Ukrajino.
27. Prevoz beguncev in humanitarnega materiala načeloma ne spada v okvir pravil EU o državni pomoči, če država izvaja javna pooblastila (v nasprotju z izvajanjem gospodarske dejavnosti) in dokler se prevozne storitve ne kupujejo po ceni, ki je nad tržno ceno.
28. Pomoč, ki jo bodo države članice dodelile podjetjem v skladu s tem sporočilom, se bo usmerjala prek kreditnih institucij kot finančnih posrednikov in bo koristila neposredno tem podjetjem. Vendar lahko taka pomoč finančnim posrednikom dodeli posredno prednost. Kljub temu taka posredna prednost na podlagi zaščitnih ukrepov iz oddelkov 2.2 in 2.3 ni namenjena ohranitvi ali obnovitvi sposobnosti preživetja, likvidnosti ali solventnosti kreditne institucije. Zato se taka pomoč ne bi štela kot izredna javnofinančna pomoč v skladu z Direktivo 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: direktiva o sanaciji in reševanju bank – DSRB) ( 27 ), niti v skladu z Uredbo (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: uredba o enotnem mehanizmu za reševanje – uredba o EMR) ( 28 ), ter se ne bi ocenjevala na podlagi pravil o državni pomoči, ki se uporabljajo za bančni sektor ( 29 ).
29. Pomoč, ki jo države članice dodelijo kreditnim institucijam v skladu s členom 107(2)(b) PDEU za nadomestilo neposredne škode, ki so jo utrpele zaradi trenutne krize, katere cilj ni namenjen ohranitvi ali obnovitvi sposobnosti preživetja, likvidnosti ali solventnosti institucije ali subjekta, se ne bi štela za izredno javnofinančno pomoč v skladu z DSRB niti v skladu z uredbo EMR, prav tako pa se ne bi ocenjevala na podlagi pravil o državni pomoči, ki se uporabljajo za bančni sektor ( 30 ).
30. Če bi kreditne institucije zaradi trenutne krize in sankcij, naloženih zaradi navedene agresije, potrebovale izredno javnofinančno pomoč (glej člen 2(1)(28) DSRB in člen 3(1)(29) uredbe o EMR) v obliki likvidnostnega ukrepa, ukrepa dokapitalizacije ali obravnavanja oslabljenih sredstev, bo treba oceniti, ali ukrep izpolnjuje pogoje iz člena 32(4)(d)(i), (ii) ali (iii) DSRB ter člena 18(4)(d)(i), (ii) ali (iii) uredbe o EMR. Če so pogoji izpolnjeni, se za kreditno institucijo, ki bi prejela tako izredno javnofinančno pomoč, ne bi štelo, da propada ali bo verjetno propadla.
31. Kolikor taki ukrepi obravnavajo težave, povezane z agresijo Rusije proti Ukrajini, in sankcijami, naloženimi zaradi te agresije, se bo za njih štelo, da spadajo pod točko 45 sporočila o bančništvu iz leta 2013 ( 31 ), ki določa izjemo od zahteve po porazdelitvi bremena med delničarji in podrejenimi upniki.
32. Pomoč, dodeljena v skladu s tem priporočilom se ne sme pogojevati s premestitvijo proizvodnje ali druge dejavnosti upravičenca iz druge države znotraj EGP na ozemlje države članice, ki dodeli pomoč. Zdi se, da bi tak pogoj škodoval notranjemu trgu. To velja ne glede na število dejansko izgubljenih delovnih mest v prvotni poslovni enoti upravičenca v EGP.
33. Pomoč na podlagi tega sporočila se ne dodeli podjetjem, za katera veljajo sankcije, ki jih je sprejela EU, med drugim, vendar ne izključno, za:
osebe, subjekte ali organe, posebej navedene v pravnih aktih, s katerimi se nalagajo te sankcije;
podjetja, ki so v lasti oseb, subjektov ali organov, proti katerim je EU sprejela sankcije, oziroma ki jih te osebe, subjekti ali organi obvladujejo, ali
podjetja, dejavna v industrijskih panogah, proti katerim je EU sprejela sankcije, če bi pomoč spodkopavala cilje zadevnih sankcij.
1.5. Uporaba člena 107(3)(b) PDEU
34. Komisija lahko v skladu s členom 107(3)(b) PDEU za združljivo z notranjim trgom razglasi pomoč „za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice“. V tem okviru so sodišča Unije razsodila, da morajo motnje vplivati na celotno gospodarstvo zadevne države članice ali na njegov pomemben del in ne le na gospodarstvo ene od njenih regij ali delov ozemlja. Poleg tega je to v skladu s potrebo po strogi razlagi katere koli izjemne določbe, kot je člen 107(3)(b) PDEU ( 32 ). Komisija je pri sprejemanju odločitev dosledno uporabljala to razlago ( 33 ).
35. Komisija meni, da so agresija Rusije proti Ukrajini, sankcije, ki so jih naložili EU ali njeni mednarodni partnerji, in protiukrepi, ki jih je sprejela na primer Rusija, povzročili precejšnjo gospodarsko negotovost, ovire v trgovinskih tokovih in dobavnih verigah ter izjemno veliko in nepričakovano povišanje cen, zlasti cen zemeljskega plina in električne energije, pa tudi številnih drugih vložkov, surovin in primarnih proizvodov, tudi v agroživilskem sektorju. Ti učinki skupaj so povzročili resno motnjo v gospodarstvu v vseh državah članicah. Motnje v dobavni verigi in povečana negotovost imajo neposredne ali posredne učinke, ki vplivajo na številne sektorje. Poleg tega naraščajoče cene energije vplivajo na skoraj vsako gospodarsko dejavnost v vseh državah članicah. Komisija zato meni, da je resna gospodarska motnja vplivala na številne gospodarske sektorje v vseh državah članicah. Na podlagi tega Komisija meni, da je primerno določiti pogoje za oceno ukrepov državne pomoči, ki jih države članice lahko sprejmejo za odpravo te resne motnje.
36. Državna pomoč je zlasti upravičena in se lahko za omejeno obdobje razglasi za združljivo z notranjim trgom na podlagi člena 107(3)(b) PDEU, če se z njo odpravi pomanjkanje likvidnosti, s katerim se soočajo podjetja, ki so neposredno ali posredno prizadeta zaradi resne gospodarske motnje, ki so jo povzročili ruska vojaška agresija proti Ukrajini, sankcije, ki jih je naložila EU ali njeni mednarodni partnerji ter gospodarski protiukrepi, ki jih je na primer sprejela Rusija.
37. Komisija v tem sporočilu določa pogoje za oceno združljivosti, ki jih bo načeloma uporabljala za pomoč, ki jo v tem kontekstu dodelijo države članice na podlagi člena 107(3)(b) PDEU. Države članice morajo zato dokazati, da so ukrepi državne pomoči, ki so priglašeni Komisiji in spadajo na področje uporabe tega sporočila, potrebni, primerni in sorazmerni za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu zadevne države članice ter da so vse zahteve tega sporočila upoštevane.
38. Ukrepi državne pomoči, ki so priglašeni in ocenjeni v skladu s tem sporočilom, so namenjeni podpori podjetjem, dejavnim v EU, ki so jih prizadeli ruska vojaška agresija in/ali posledice naloženih gospodarskih sankcij ter povračilnih protiukrepov, ki jih je na primer sprejela Rusija. Ukrepi pomoči se nikakor ne smejo uporabljati za spodkopavanje načrtovanih učinkov sankcij, ki jih je naložila EU ali njeni mednarodni partnerji, in morajo biti v celoti skladni s pravili proti izogibanju iz veljavnih uredb ( 34 ). Zlasti je treba preprečiti, da bi imele fizične osebe ali subjekti, za katere veljajo sankcije, neposredne ali posredne koristi od takih ukrepov ( 35 ).
39. Ukrepi državne pomoči, ki spadajo na področje uporabe tega sporočila, se lahko kumulirajo v skladu z zahtevami iz posameznih oddelkov tega sporočila. Ukrepi državne pomoči, zajeti v tem sporočilu, se lahko kumulirajo s pomočjo na podlagi uredb de minimis ( 36 ) ali s pomočjo na podlagi uredb o skupinskih izjemah ( 37 ), če se upoštevajo določbe in pravila o kumulaciji iz navedenih uredb. Ukrepi državne pomoči, ki jih zajema to sporočilo, se lahko kumulirajo s pomočjo, dodeljeno na podlagi začasnega okvira ob izbruhu COVID-19 ( 38 ), če se upoštevajo njuna pravila o kumulaciji. Kadar države članice istemu upravičencu odobrijo posojila ali jamstva na podlagi začasnega okvira ob izbruhu COVID-19 in na podlagi tega sporočila ter kadar se skupni znesek glavnice posojila izračuna na podlagi likvidnostnih potreb, ki jih je prijavil upravičenec sam, morajo države članice zagotoviti, da se te likvidnostne potrebe s pomočjo krijejo samo enkrat. Prav tako se lahko pomoč na podlagi tega sporočila kumulira s pomočjo na podlagi člena 107(2)(b) PDEU, vendar upravičenec zaradi tega ne sme prejeti prekomernega nadomestila za škodo, ki jo je utrpel.
2. ZAČASNI UKREPI DRŽAVNE POMOČI
2.1. Omejeni zneski pomoči
40. Poleg obstoječih možnosti, ki temeljijo na členu 107(3)(c) PDEU, so lahko začasni omejeni zneski pomoči podjetjem, ki jih je prizadela ruska agresija proti Ukrajini in/ali naložene sankcije ali povračilni protiukrepi, sprejeti v odziv, primerna, potrebna in ciljno usmerjena rešitev med trenutno krizo.
41. Komisija bo štela, da je taka državna pomoč združljiva z notranjim trgom v skladu s členom 107(3)(b) PDEU, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji (posebne določbe za primarni kmetijski sektor ter sektor ribištva in akvakulture so opredeljene v točki 42):
skupna pomoč na podjetje v nobenem trenutku ne presega 500 000 EUR ( 39 ). Pomoč se lahko odobri v obliki neposrednih nepovratnih sredstev, davčnih in plačilnih ugodnosti ali v drugih oblikah, kot so vračljiva predplačila, jamstva ( 40 ), posojila ( 41 ) in lastniški kapital, če skupna nominalna vrednost takih ukrepov ne preseže skupne zgornje meje v višini 500 000 EUR na podjetje; vsi uporabljeni zneski morajo biti bruto zneski, tj. zneski pred odbitkom davkov ali drugih dajatev;
pomoč se odobri na podlagi sheme pomoči s predvidenim proračunom;
pomoč se dodeli najpozneje 31. decembra 2022 ( 42 );
pomoč se dodeli podjetjem, ki jih je prizadela kriza;
pomoč, odobrena podjetjem, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov ( 43 ), je pogojena s tem, da se ne prenese delno ali v celoti na primarne proizvajalce, in ni določena na podlagi cene ali količine proizvodov, ki so jih zadevna podjetja dala na trg ali ki so bili kupljeni od primarnih proizvajalcev, razen če v slednjem primeru proizvodi niso bili dani na trg ali pa so jih zadevna podjetja uporabila za neživilske namene, kot je destilacija, metanizacija ali kompostiranje.
42. Z odstopanjem od točke 41(a) veljajo za pomoč, odobreno podjetjem, aktivnim v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov, sektorju ribištva in akvakulture, poleg pogojev iz točke 41(b) do (d), naslednji posebni pogoji:
skupna pomoč v nobenem trenutku ne presega 62 000 EUR na podjetje, dejavno v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov, in 75 000 EUR na podjetje, dejavno v sektorjih ribištva in akvakulture; ( 44 ) pomoč se lahko odobri v obliki neposrednih nepovratnih sredstev, davčnih in plačilnih ugodnosti ali v drugih oblikah, kot so vračljiva predplačila, jamstva ( 45 ), posojila ( 46 ) in lastniški kapital, če skupna nominalna vrednost takih ukrepov ne presega zadevne skupne zgornje meje v višini 62 000 EUR oziroma 75 000 EUR na podjetje; vsi uporabljeni zneski morajo biti bruto zneski, tj. zneski pred odbitkom davkov ali drugih dajatev;
pomoč podjetjem, ki se ukvarjajo s primarno proizvodnjo kmetijskih proizvodov, ni določena na podlagi cene ali količine proizvodov na trgu;
pomoč podjetjem, dejavnim v ribištvu in akvakulturi, se ne nanaša na nobeno vrsto pomoči iz člena 1(1)(a) do (k), Uredbe (EU) št. 717/2014 ( 47 ).
43. Kadar je podjetje dejavno v več sektorjih, za katere veljajo različni najvišji zneski v skladu s točkama 41(a) in 42(a), mora zadevna država članica na ustrezen način, na primer z ločevanjem računov, zagotoviti, da se za vsako od teh dejavnosti spoštuje ustrezna zgornja meja in da ni presežen najvišji skupni znesek 500 000 EUR na podjetje. Če je podjetje dejavno izključno v sektorjih iz točke 42(a), najvišji skupni znesek ne bi smel preseči 75 000 EUR na podjetje.
44. pomoč, dodeljena v obliki vračljivih predplačil, jamstev, posojil ali drugih vračljivih instrumentov, se lahko pretvori v druge oblike pomoči, kot so nepovratna sredstva, če se pretvorba izvede najpozneje do 30. junija 2023 in če so izpolnjeni pogoji iz tega oddelka;
2.2. Likvidnostna podpora v obliki jamstev
45. Da se podjetjem, ki jih je prizadela trenutna kriza, zagotovi dostop do likvidnosti, so lahko v trenutnih okoliščinah državna jamstva za posojila za omejeno obdobje in omejen znesek posojila primerna, potrebna in ciljno usmerjena rešitev ►M1 ( 48 ) ◄ .
46. Za isto osnovno glavnico posojila se jamstva, odobrena v skladu s tem oddelkom, ne kumulirajo s pomočjo, dodeljeno v skladu z oddelkom 2.3 tega sporočila, in obratno oziroma s pomočjo, dodeljeno v skladu z oddelkom 3.2 ali 3.3 začasnega okvira ob izbruhu COVID-19. Jamstva, odobrena v skladu s tem oddelkom, se lahko kumulirajo za različna posojila, če skupni znesek posojila na upravičenca ne presega zgornjih meja iz točke 47(e) tega sporočila. Upravičenec lahko vzporedno koristi več ukrepov iz tega oddelka, če skupni znesek posojil na upravičenca ne presega zgornjih meja iz točke 47(e).
47. Komisija bo štela, da je taka državna pomoč v obliki državnih jamstev združljiva z notranjim trgom na podlagi člena 107(3)(b) PDEU, pod pogoji:
Državna jamstva se zagotovijo za nova posamezna posojila podjetjem;
jamstvene premije so za posamezna posojila določene na najnižji možni ravni, ki se postopoma povečuje z dolžino trajanja zajamčenega posojila, kakor je določeno v naslednji preglednici:
|
Vrsta prejemnika |
Za 1. leto |
Za 2. in 3. leto |
Za 4., 5. in 6. leto |
|
MSP |
25 bazičnih točk |
50 bazičnih točk |
100 bazičnih točk |
|
Velika podjetja |
50 bazičnih točk |
100 bazičnih točk |
200 bazičnih točk |
alternativno lahko države članice priglasijo sheme, pri katerih je podlaga zgornja preglednica, vendar se lahko trajanje jamstva, jamstvene premije in kritje jamstva prilagodijo za vsako zadevno glavnico posameznega posojila (tako se na primer nižje kritje jamstva lahko izravna z daljšim trajanjem ali omogoča nižje jamstvene premije); pavšalna premija se lahko uporablja za celotno trajanje jamstva, če je višja od najnižjih premij za prvo leto iz zgornje preglednice za vsako vrsto upravičenca, prilagojenih glede na trajanje jamstva in kritje jamstva v skladu s tem odstavkom;
jamstvo se odobri najpozneje do 31. decembra 2022;
skupni znesek posojil na upravičenca, ki se mu jamstvo odobri v skladu s tem oddelkom, ne presega:
z ustrezno utemeljitvijo, ki jih morajo države članice predložiti Komisiji v oceno (na primer v zvezi z izzivi, s katerimi se sooča upravičenec med sedanjo krizo) ( 51 ) se lahko znesek posojila poveča za kritje likvidnostnih potreb od odobritve v prihodnjih 12 mesecih za MSP ( 52 ) in v prihodnjih 6 mesecih za velika podjetja. Likvidnostnih potreb, ki so bile že pokrite z ukrepi pomoči na podlagi začasnega okvira ob izbruhu COVID-19, ni mogoče kriti z ukrepi, sprejetimi na podlagi tega sporočila. Likvidnostne potrebe je treba določiti na podlagi samopotrditve upravičenca ( 53 );
trajanje jamstva je omejeno na največ šest let, razen če se prilagodi v skladu s točko 47(c, in jamstvo ne presega:
90 % glavnice posojila, kadar kreditna institucija in država utrpita sorazmerne izgube pod enakimi pogoji ali
35 % glavnice posojila, kadar se izgube najprej pripišejo državi in šele nato kreditni instituciji (tj. jamstvo za prvo izgubo) in
v obeh navedenih primerih velja, da se mora v primeru postopnega zmanjševanja obsega posojila, na primer zaradi začetka povračila posojila, sorazmerno zmanjševati tudi zajamčeni znesek;
jamstvo se nanaša na posojila za naložbe in/ali posojila za obratni kapital;
jamstva se lahko zagotovijo neposredno končnim upravičencem ali pa kreditnim institucijam in drugim finančnim institucijam kot finančnim posrednikom. Kreditne institucije ali druge finančne institucije bi morale prednosti, ki jih pridobijo z državnim jamstvom, v največji možni meri prenesti na končne upravičence. Finančni posrednik mora biti sposoben dokazati, da upravlja mehanizem, ki zagotavlja prenos prednosti v največji možni meri na končne upravičence v obliki večje količine financiranja, portfeljev s povečanim tveganjem, nižjih zahtev glede zavarovanja s premoženjem, nižjih jamstvenih premij ali nižjih obrestnih mer, kot če teh javnih jamstev ne bi bilo.
2.3. Likvidnostna podpora v obliki subvencioniranih posojil
48. Da se podjetjem, ki jih je prizadela trenutna kriza, zagotovi dostop do likvidnosti, so lahko v trenutnih okoliščinah subvencionirane obrestne mere za omejeno obdobje in omejen znesek posojila primerna, potrebna in ciljno usmerjena rešitev.
49. Za isto osnovno glavnico posojila se jamstva, odobrena v skladu s tem oddelkom, ne kumulirajo s pomočjo, odobreno v skladu z oddelkom 2.2 tega sporočila in obratno. Posojila in jamstva, odobrena v skladu tem sporočilom, se lahko kumulirajo za različna posojila, če skupni znesek posojil na upravičenca ne presega zgornjih meja iz ►M1 točke 47(e) ◄ in točke 50(e). Upravičenec lahko vzporedno koristi več subvencioniranih posojil iz tega oddelka, če skupni znesek posojil na upravičenca ne presega zgornjih meja iz točke 50(e).
50. Komisija bo štela, da je državna pomoč v obliki subvencioniranih posojil v odziv na trenutno krizo združljiva z notranjim trgom na podlagi člena 107(3)(b) PDEU, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
posojila se ne odobrijo kreditnim institucijam ali drugim finančnim institucijam;
posojila se lahko odobrijo po znižanih obrestnih merah, ki so vsaj enake izhodiščni obrestni meri (1-letna obrestna mera IBOR ali ekvivalent, kot ga je objavila Komisija ( 54 )), veljavni 1. februarja 2022 ali v trenutku priglasitve, plus marže za kreditno tveganje, določene v preglednici spodaj ►M1 ( 55 ) ◄ :
|
Vrsta prejemnika |
Marža za kreditno tveganje za 1. leto |
Marža za kreditno tveganje za 2. in 3. leto |
Marža za kreditno tveganje za 4., 5. in 6. leto |
|
MSP |
25 bazičnih točk (1) |
50 bazičnih točk (1) |
100 bazičnih točk |
|
Velika podjetja |
50 bazičnih točk |
100 bazičnih točk |
200 bazičnih točk |
|
(1)
Najnižja celotna obrestna mera (izhodiščna obrestna mera plus marža za kreditno tveganje) bi morala znašati vsaj 10 bazičnih točk na leto. |
|||
alternativno lahko države članice priglasijo sheme, pri katerih je podlaga zgornja preglednica, vendar se lahko zapadlost posojila in stopnje marž za kreditno tveganje prilagodijo, na primer, za celoten čas trajanja posojila se lahko uporablja pavšalna marža za kreditno tveganje, če je višja od najnižje marže za kreditno tveganje za prvo leto za vsako vrsto upravičenca, kot se prilagodi v skladu z zapadlostjo posojila na podlagi tega odstavka ( 56 ) ►M1 ( 57 ) ◄ ;
posojilne pogodbe so podpisane najpozneje do 31. decembra 2022 in so omejene na največ šest let, razen če se prilagodijo v skladu s točko 50(c);
skupni znesek posojila na upravičenca ne presega:
z ustrezno utemeljitvijo države članice Komisiji (na primer v zvezi z izzivi, s katerimi se sooča upravičenec med sedanjo krizo) ( 60 ) se lahko znesek posojila poveča za kritje likvidnostnih potreb od odobritve v prihodnjih 12 mesecih za MSP ( 61 ) in v prihodnjih 6 mesecih za velika podjetja. Kadar morajo velika podjetja zagotoviti finančno zavarovanje za dejavnosti trgovanja na energetskih trgih, se lahko znesek posojila poveča tako, da krije likvidnostne potrebe, ki izhajajo iz teh dejavnosti, za naslednjih 12 mesecev. Likvidnostnih potreb, ki so bile že pokrite z ukrepi pomoči na podlagi začasnega okvira ob izbruhu COVID-19, ni mogoče kriti z ukrepi, sprejetimi na podlagi tega sporočila. Likvidnostne potrebe je treba določiti na podlagi samopotrditve upravičenca ( 62 );
posojila so lahko posojila za naložbe in/ali posojila za obratni kapital;
posojila se lahko zagotovijo neposredno končnim upravičencem ali prek kreditnih institucij in drugih finančnih institucij kot finančnih posrednikov. V takem primeru bi morale kreditne institucije ali druge finančne institucije prednosti, ki jih pridobijo s subvencioniranimi obrestnimi merami za posojila, v največji možni meri prenesti na končne upravičence. Finančni posrednik mora biti sposoben dokazati, da upravlja mehanizem, ki zagotavlja prenos prednosti v največji možni meri na končne upravičence, ne da bi bila odobritev subvencioniranih posojil iz tega oddelka pogojena z refinanciranjem obstoječih posojil.
2.4. Pomoč za dodatne stroške zaradi izjemno visokih povišanj cen zemeljskega plina in električne energije
51. Poleg obstoječih možnosti, ki so na voljo v skladu s členom 107(3)(c) PDEU, in možnosti iz tega sporočila bi lahko začasna podpora ublažila izjemno visoka zvišanja cen zemeljskega plina in električne energije, ki jih podjetja kratkoročno morda ne bodo mogla prenesti na odjemalce ali se jim prilagoditi. To bi lahko ublažilo posledice, ki nastajajo za podjetja, in podjetjem pomagalo pri obvladovanju izrazitih povišanj stroškov, ki so posledica trenutne krize. Glede na nadaljnja zmanjšanja dobave plina je po drugi strani pomembno tudi, da se ohranijo spodbude za zmanjšanje povpraševanja in da se podjetja postopoma pripravijo na prehod k zmanjšanju porabe plina. Dodatna podpora je trenutno še lahko upravičena, da se omogoči nadaljevanje dejavnosti energetsko intenzivnih podjetij.
52. Komisija bo štela, da je taka državna pomoč združljiva z notranjim trgom na podlagi člena 107(3)(b) PDEU, če bodo izpolnjeni naslednji pogoji:
pomoč se dodeli najpozneje 31. decembra 2022; ( 63 )
pomoč se lahko odobri v obliki neposrednih nepovratnih sredstev, davčnih ( 64 ) in plačilnih ugodnosti ali v drugih oblikah, kot so vračljiva predplačila, jamstva ( 65 ), posojila ( 66 ) in lastniški kapital, če skupna nominalna vrednost takih ukrepov ne preseže veljavne intenzivnosti pomoči in zgornjih meja. Vsi uporabljeni zneski morajo biti bruto zneski, tj. zneski pred odbitkom davkov ali drugih dajatev;
pomoč, dodeljena v obliki vračljivih predplačil, jamstev, posojil ali drugih vračljivih instrumentov, se lahko pretvori v druge oblike pomoči, kot so nepovratna sredstva, če se pretvorba izvede najpozneje do 30. junija 2023;
pomoč se dodeli na podlagi sheme pomoči s predvidenim proračunom. Države članice lahko omejijo pomoč na dejavnosti v podporo določenim gospodarskim sektorjem, ki so posebej pomembni za gospodarstvo ali varnost in odpornost notranjega trga. Vendar morajo biti take omejitve zasnovane široko in ne smejo privesti do umetnega omejevanja morebitnih upravičencev;
za namene tega oddelka se upravičeni stroški izračunajo na podlagi povečanja stroškov zemeljskega plina in električne energije, povezanega z rusko agresijo proti Ukrajini. Najvišji upravičeni strošek je zmnožek števila enot zemeljskega plina in električne energije, ki jih je upravičenec ( 67 ) nabavil pri zunanjih dobaviteljih kot končni odjemalec ( 68 ) med 1. februarjem 2022 in najpozneje 31. decembrom 2022 (v nadaljnjem besedilu: upravičeno obdobje), in povečanja cene, ki jo upravičenec plača na porabljeno enoto (izmerjeno na primer v EUR/MWh), pri čemer se povečanje cene izračuna kot razlika med ceno na enoto, ki jo je upravičenec plačal v danem mesecu v upravičenem obdobju, in dvakratnikom (200 %) cene na enoto, ki jo je upravičenec plačal v povprečju v referenčnem obdobju od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021 ( 69 ). Od 1. septembra 2022 količina zemeljskega plina in električne energije, ki se uporabi za izračun upravičenih stroškov, ne sme presegati 70 % upravičenčeve porabe v istem obdobju leta 2021;
skupna pomoč na upravičenca ne presega 30 % upravičenih stroškov;
skupna pomoč na podjetje v nobenem trenutku ne presega 2 milijonov EUR;
organ, ki odobri pomoč, lahko upravičencu izplača predplačilo, če je pomoč dodeljena pred nastankom upravičenih stroškov. Pri tem se lahko organ, ki odobri pomoč, opira na ocene upravičenih stroškov, če se upoštevajo zgornje meje pomoči iz točke 52(f) in (g). Organ, ki odobri pomoč, mora naknadno preveriti ustrezne zgornje meje na podlagi dejanskih nastalih stroškov in najpozneje šest mesecev po koncu upravičenega obdobja pridobiti povrnjena vsa plačila pomoči, ki presegajo navedene zgornje meje;
pomoč, dodeljena na podlagi te točke 52, se lahko kumulira s pomočjo, dodeljeno na podlagi oddelka 2.1, če se ne preseže skupni znesek 2 milijonov EUR.
53. V nekaterih primerih bo morda potrebna dodatna pomoč, da se zagotovi nadaljevanje gospodarske dejavnosti. V ta namen lahko države članice dodelijo pomoč, ki presega izračunane vrednosti iz točke 52(f) in (g), kadar so poleg pogojev iz točk 52(a) do (e) in (h) izpolnjeni naslednji pogoji:
upravičenec je upravičen, če gre za „energetsko intenzivno podjetje“ v smislu prvega dela člena 17(1)(a) Direktive 2003/96/ES ( 70 ), to pomeni, kadar nabave energentov (vključno z energenti, ki niso zemeljski plin in električna energija) znašajo najmanj 3,0 % proizvodne vrednosti ( 71 ). Na podlagi ustrezne utemeljitve, ki jo država članica predloži Komisiji za njeno oceno, se lahko proizvodna vrednost nadomesti s prometom;
upravičenec je upravičen, če ima izgubo iz poslovanja ( 72 ), pri čemer mora povečanje upravičenih stroškov, kot so opredeljeni v točki 52(e), znašati vsaj 50 % izgube iz poslovanja v istem obdobju;
skupna pomoč ne presega 50 % upravičenih stroškov in znaša največ 80 % izgub iz poslovanja upravičenca;
skupna pomoč na podjetje v nobenem trenutku ne presega 25 milijonov EUR;
za energetsko intenzivnega upravičenca, ki je dejaven v enem ali več sektorjih ali podsektorjih iz Priloge I ( 73 ), se lahko skupna pomoč poveča na največ 70 % upravičenih stroškov in lahko znaša največ 80 % izgub iz poslovanja, ki jih ima upravičenec. Skupna pomoč na podjetje v nobenem trenutku ne sme presegati 50 milijonov EUR;
pomoč iz točke 53 se lahko kumulira s pomočjo iz oddelka 2.1, če zgornje meje, določene v točkah 53(d) ali 53(e), odvisno od tega, kaj se uporablja, niso presežene.
2.5 Pomoč za pospeševanje uvajanja energije iz obnovljivih virov, shranjevanja in toplote iz obnovljivih virov, pomembnih za načrt REPowerEU
Poleg obstoječih možnosti, ki so na voljo v skladu s členom 107(3)(c) PDEU, je glede na rusko vojaško agresijo proti Ukrajini in načrt REPowerEU ( 74 ) bistveno na stroškovno učinkovit način pospešiti in razširiti razpoložljivost energije iz obnovljivih virov, da bi se hitro zmanjšala odvisnost od uvoza ruskih fosilnih goriv in pospešil energetski prehod. Državna pomoč za pospešitev uvajanja solarnih zmogljivosti, zmogljivosti vetrne energije, zmogljivosti geotermalne energije, shranjevanja električne in toplotne energije, toplote iz obnovljivih virov ter proizvodnje obnovljivega vodika, bioplina in biometana iz odpadkov in ostankov je del ustrezne, nujne in ciljno usmerjene rešitve za zmanjšanje odvisnosti od uvoženih fosilnih goriv v sedanjih razmerah. Ker je nujno zagotoviti hitro izvajanje projektov, ki pospešujejo uvajanje energije iz obnovljivih virov, shranjevanja in toplote iz obnovljivih virov, so upravičene nekatere začasne poenostavitve za izvajanje podpornih ukrepov.
Komisija bo štela, da je pomoč za spodbujanje električne energije iz obnovljivih virov, obnovljivega vodika, bioplina in biometana iz odpadkov in ostankov, shranjevanja električne in toplotne energije ter toplote iz obnovljivih virov združljiva z notranjim trgom na podlagi člena 107(3)(c) PDEU, če bodo izpolnjeni naslednji pogoji:
pomoč se dodeli za eno od naslednjega:
proizvodnjo električne energije iz fotonapetostne ali druge sončne energije;
proizvodnjo električne energije iz vetrne energije;
proizvodnjo geotermalne energije;
shranjevanje električne ali toplotne energije;
proizvodnjo toplote iz obnovljivih virov, tudi s toplotnimi črpalkami, skladnimi s Prilogo VII k Direktivi (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta ( 75 );
proizvodnjo obnovljivega vodika;
proizvodnjo bioplina in biometana iz odpadkov in ostankov ob spoštovanju trajnostnih meril EU v skladu s členom 29 Direktive (EU) 2018/2001 in Uredbo (EU) 2018/841 ( 76 );
programi podpore se lahko omejijo na eno ali več tehnologij iz točke (a), vendar ne smejo vsebovati nobene umetne omejitve ali diskriminacije (vključno z dodeljevanjem licenc, dovoljenj ali koncesij, kadar so potrebne), kot so omejitve glede na velikost projektov, lokacijo ali regionalne vidike oziroma zelo specifične (pod)vrste tehnologij v okviru ene od tehnologij iz točke (a);
pomoč se dodeli v obliki neposrednih nepovratnih sredstev, vračljivih predplačil, posojil, jamstev ali davčnih ugodnosti;
pomoč se dodeli na podlagi sheme pomoči s predvidenim obsegom in proračunom;
pomoč se dodeli najpozneje do 30. junija 2023, naprave pa morajo biti dokončane in delovati v 24 mesecih po datumu dodelitve oziroma v 30 mesecih po datumu dodelitve za pomoč za vetrne naprave na morju ter naprave za pridobivanje obnovljivega vodika. Če se ta rok prekorači, je treba po prvih treh mesecih zamude za vsak mesec vrniti 5 % zneska dodeljene pomoči ali ta znesek za toliko zmanjšati, po šestem mesecu pa se ta delež poveča na 10 % zneska za vsak mesec zamude, razen če je do zamude prišlo zaradi dejavnikov, na katere upravičenec do pomoči ne more vplivati in jih ni bilo mogoče razumno predvideti ( 77 );
kadar se pomoč dodeli v obliki pogodb za tekoča plačila pomoči, te pogodbe ne smejo trajati dlje kot 15 let po začetku obratovanja naprave, ki je prejela pomoč;
pomoč se dodeli prek konkurenčnega postopka zbiranja ponudb, ki je odprt, jasen, pregleden in nediskriminatoren ter temelji na objektivnih merilih, ki so vnaprej opredeljena in ki zmanjšujejo tveganje strateških ponudb. Vsaj 70 % vseh meril za izbor, ki se uporabljajo za razvrščanje ponudb, mora biti opredeljenih kot pomoč na enoto varstva okolja ( 78 ) ali pomoč na enoto energije;
konkurenčni postopek zbiranja ponudb ni obvezen, če je pomoč dodeljena v obliki davčnih ugodnosti, kolikor je dodeljena enako za vsa upravičena podjetja, ki poslujejo v istem sektorju gospodarske dejavnosti in so v zvezi s cilji ukrepa pomoči v istem ali podobnem dejanskem položaju. Poleg tega konkurenčni postopek zbiranja ponudb ni obvezen, če pomoč, dodeljena posameznemu podjetju na projekt, ne presega 20 milijonov EUR, upravičenci do pomoči pa so majhni projekti, opredeljeni na naslednji način:
za proizvodnjo električne energije ali shranjevanje električne ali toplotne energije – projekti z inštalirano močjo, enako 1 MW ali manj;
za tehnologije za proizvodnjo toplote in plina – projekti z inštalirano močjo, enako 1 MW ali manj, ali ekvivalentni projekti;
za proizvodnjo obnovljivega vodika – projekti z inštalirano močjo, enako 3 MW ali manj, ali ekvivalentni projekti;
za proizvodnjo bioplina in biometana iz odpadkov in ostankov– projekti z inštalirano zmogljivostjo, enako 25 000 ton/leto ali manj;
za projekte v stoodstotni lasti MSP ali projekte skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov – projekti z inštalirano močjo 6 MW ali manj;
za projekte v stoodstotni lasti malih podjetij in mikropodjetij ali projekte skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov, samo za proizvodnjo vetrne energije – projekti z inštalirano močjo, enako 18 MW ali manj.
Kadar se pomoč za majhne projekte ne dodeli prek konkurenčnega postopka zbiranja ponudb, intenzivnost pomoči ne presega 45 % skupnih stroškov naložbe; Intenzivnost pomoči se lahko poveča za 20 odstotnih točk za pomoč, dodeljeno malim podjetjem, in za 10 odstotnih točk za pomoč, dodeljeno srednjim podjetjem;
določiti je treba razpisan obseg zmogljivosti ali proizvodnje, da se zagotovi dejanska konkurenčnost postopka zbiranja ponudb. Država članica mora dokazati verjetnost, da bo razpisana količina ustrezala potencialni ponudbi projektov. Pri tem se lahko sklicuje na pretekle dražbe ali na tehnološke cilje iz nacionalnega energetskega in podnebnega načrta ( 79 ) ali pa uvede zaščitni mehanizem za primere tveganja premalo oddanih ponudb. V primeru ponavljanja premalo oddanih ponudb v konkurenčnih postopkih zbiranja ponudb mora država članica uvesti popravne ukrepe za morebitne prihodnje sheme, ki jih priglasi Komisiji za isto tehnologijo;
pomoč mora biti zasnovana tako, da se ohranijo učinkovite spodbude za poslovanje in cenovni signali. Poleg tega mora biti pomoč zasnovana tako, da omogoča obravnavanje nepričakovanih dobičkov, tudi v času izjemno visokih cen električne energije ali plina, na primer z vzpostavitvijo vnaprej opredeljenega mehanizma za vračanje sredstev ali z dodelitvijo pomoči v obliki dvosmernih pogodb na razliko ( 80 );
kadar se pomoč dodeli za proizvodnjo obnovljivega vodika, mora država članica zagotoviti, da se vodik proizvaja iz obnovljivih virov energije v skladu z metodologijami, določenimi za obnovljiva tekoča in plinasta goriva nebiološkega izvora, namenjena uporabi v prometu, iz Direktive (EU) 2018/2001;
pomoč v okviru tega ukrepa se ne sme kombinirati z drugo pomočjo za iste upravičene stroške;
pomoč se lahko dodeli za naložbe, za katere so se dela začela od 20. julija 2022; za projekte, ki so se začeli pred 20. julijem 2022, se pomoč lahko dodeli, če je treba znatno pospešiti naložbe ali znatno razširiti njihov obseg. V takih primerih so do pomoči upravičeni samo dodatni stroški zaradi pospešitvenih prizadevanj ali razširitve obsega;
pomoč mora upravičenca spodbuditi k izvedbi naložbe, ki je brez pomoči ne bi izvedel ali bi jo izvedel omejeno ali drugače. Komisija meni, da glede na izjemne gospodarske izzive, s katerimi se podjetja soočajo zaradi sedanje krize, na splošno velja, da bi upravičenci brez pomoči nadaljevali svoje dejavnosti brez sprememb, pod pogojem, da nadaljevanje dejavnosti brez sprememb ne pomeni kršitve prava Unije;
države članice morajo zagotoviti spoštovanje načela, da se ne škoduje bistveno.
2.6 Pomoč za razogljičenje industrijskih proizvodnih procesov z elektrifikacijo in/ali uporabo obnovljivega vodika in elektroliznega vodika, ki izpolnjuje določene pogoje, ter za ukrepe za energijsko učinkovitost
Poleg obstoječih možnosti, ki so na voljo v skladu s členom 107(3)(c) PDEU, je državna pomoč za spodbujanje naložb v razogljičenje industrijskih dejavnosti, zlasti z elektrifikacijo in tehnologijami, pri katerih se uporablja obnovljivi vodik in elektrolizni vodik, ki izpolnjuje pogoje iz točke 53d(h), ter v ukrepe za energijsko učinkovitost v industriji del ustrezne, nujne in ciljno usmerjene rešitve za zmanjšanje odvisnosti od uvoženih fosilnih goriv v razmerah ruske vojaške agresije proti Ukrajini. Ker je treba za hitro izvajanje takih naložb navedeni postopek nujno pospešiti, so upravičene nekatere poenostavitve.
Komisija bo štela, da je pomoč za naložbe, ki prinašajo (i) znatno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz industrijskih dejavnosti, ki so trenutno odvisne od fosilnih goriv kot vira energije ali surovine, ali (ii) znatno zmanjšanje porabe energije v industrijskih dejavnostih in procesih, združljiva z notranjim trgom na podlagi člena 107(3)(c) PDEU, če bodo izpolnjeni naslednji pogoji:
pomoč se odobri na podlagi sheme pomoči s predvidenim proračunom;
najvišji znesek individualne pomoči, ki se lahko dodeli na podjetje, načeloma ne sme presegati 10 % celotnega proračuna, ki je na voljo za tako shemo. Komisija lahko ob ustrezni utemeljitvi, ki ji jo predloži država članica, sprejme sheme, ki predvidevajo dodelitev posameznih zneskov pomoči, višjih od 10 % celotnega proračuna, ki je na voljo za shemo;
pomoč se dodeli v obliki neposrednih nepovratnih sredstev, vračljivih predplačil, posojil, jamstev ali davčnih ugodnosti;
naložba mora upravičencu omogočiti eno ali oboje od naslednjega:
zmanjšanje neposrednih emisij toplogrednih plinov iz njegovega industrijskega obrata, ki je trenutno odvisen od fosilnih goriv kot vira energije ali surovine, za vsaj 40 % v primerjavi s stanjem pred dodelitvijo pomoči, in sicer z elektrifikacijo proizvodnih procesov ali uporabo obnovljivega vodika in elektroliznega vodika, ki izpolnjuje pogoje iz točke (h) spodaj, za nadomestitev fosilnih goriv; za namene preverjanja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov je treba upoštevati tudi dejanske emisije iz zgorevanja biomase; ( 81 )
zmanjšanje porabe energije v industrijskih obratih v zvezi z dejavnostmi, za katere se prejeme pomoč, za vsaj 20 % v primerjavi s stanjem pred dodelitvijo pomoči; ( 82 )
kar zadeva naložbe, povezane z dejavnostmi, zajetimi s sistemom trgovanja z emisijami (ETS), pomoč vodi do zmanjšanja emisij toplogrednih plinov upravičene naprave pod ustrezne referenčne vrednosti za brezplačno dodelitev iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/447 ( 83 );
pomoč se ne sme uporabiti za financiranje povečanja skupne proizvodne zmogljivosti upravičenca;
kadar se pomoč dodeli za naložbo v razogljičenje industrije, ki vključuje uporabo obnovljivega vodika, mora država članica zagotoviti, da se uporablja vodik, proizveden iz obnovljivih virov energije v skladu z metodologijami, določenimi za obnovljiva tekoča in plinasta goriva nebiološkega izvora, namenjena uporabi v prometu, iz Direktive (EU) 2018/2001;
pomoč se lahko dodeli tudi za naložbo v razogljičenje industrije, ki vključuje uporabo vodika, proizvedenega iz električne energije, in sicer v enem od naslednjih primerov:
vodik se proizvaja samo v urah, v katerih je mejna proizvodna enota na trgovalnem območju, na katerem je elektrolizator, v obdobjih za bilančni obračun, ko se porablja električna energija, obrat za proizvodnjo električne energije iz nefosilnih virov. Vodika, ki se proizvaja v urah, v katerih je mejna proizvodna enota na trgovalnem območju, na katerem je elektrolizator, v obdobjih za bilančni obračun, ko se porablja električna energija, obrat za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, ni mogoče še enkrat šteti v okviru tega oddelka;
alternativno se vodik proizvaja iz električne energije iz omrežja, elektrolizator pa proizvaja vodik enako ali manjše število ur polne obremenitve od števila ur, v katerih so mejno ceno električne energije na trgovalnem območju določili obrati za proizvodnjo električne energije iz nefosilnih virov, ki ni električna energija iz obnovljivih virov;
alternativno mora država članica zagotoviti, da uporabljen elektrolizni vodik v življenjskem ciklu dosega prihranek emisij toplogrednih plinov v višini vsaj 70 % glede na primerjalnik za fosilna goriva, ki je 94 g CO2e/MJ (2,256 tCO2e/tH2), ter da izvira iz nefosilnih virov. Metoda za izračun emisij toplogrednih plinov, dodeljenih električni energiji, ne bi smela povzročiti povečanja porabe fosilnih goriv v skladu s cilji načrta REPowerEU. Za namene tega oddelka se lahko uporabi samo delež proizvedenega vodika v državi proizvodnje, ki ustreza povprečnemu deležu električne energije iz obratov za proizvodnjo električne energije iz nefosilnih virov, ki niso obrati za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, kakor je bil izmerjen dve leti pred zadevnim letom;
pomoč se dodeli najpozneje do 30. junija 2023 in je pogojena s tem, da morajo naprave ali oprema, ki se bodo financirale z naložbo, biti dokončane in v celoti delovati v 24 mesecih po datumu dodelitve oziroma v 30 mesecih po datumu dodelitve za naložbe, ki vključujejo uporabo obnovljivega vodika in elektroliznega vodika, ki izpolnjuje pogoje iz točke (h). Če se rok za dokončanje in začetek delovanja prekorači, je treba po prvih treh mesecih zamude za vsak mesec vrniti 5 % zneska dodeljene pomoči ali ta znesek za toliko zmanjšati, po šestem mesecu pa se ta delež poveča na 10 % zneska za vsak mesec zamude, razen če je do zamude prišlo zaradi dejavnikov, na katere upravičenec do pomoči ne more vplivati in jih ni bilo mogoče razumno predvideti ( 84 ). Kadar se rok za dokončanje in začetek delovanja upošteva, se lahko pomoč v obliki vračljivih predplačil pretvori v nepovratna sredstva; v nasprotnem primeru se vračljivo predplačilo povrne v enakih letnih obrokih v petih letih po datumu odobritve pomoči;
pomoč se lahko dodeli za naložbe, za katere so se dela začela od 20. julija 2022; za projekte, ki so se začeli pred 20. julijem 2022, se pomoč lahko dodeli, če je treba znatno pospešiti naložbe ali znatno razširiti njihov obseg. V takih primerih so do pomoči upravičeni samo dodatni stroški zaradi pospešitvenih prizadevanj ali razširitve obsega;
pomoč se ne sme dodeliti zgolj zaradi izpolnjevanja veljavnih standardov Unije ( 85 );
pomoč mora upravičenca spodbuditi k izvedbi naložbe, ki je brez pomoči ne bi izvedel ali bi jo izvedel omejeno ali drugače. Komisija meni, da glede na izjemne gospodarske izzive, s katerimi se podjetja soočajo zaradi sedanje krize, na splošno velja, da bi upravičenci brez pomoči s svojimi dejavnostmi nadaljevali brez sprememb, pod pogojem, da nadaljevanje dejavnosti brez sprememb ne pomeni kršitve prava Unije;
upravičeni stroški so razlika med stroški projekta, ki prejema pomoč, in prihranki stroškov ali dodatnimi prihodki v primerjavi s stanjem brez pomoči v življenjski dobi naložbe;
intenzivnost pomoči ne sme presegati 40 % upravičenih stroškov. Intenzivnost pomoči se lahko poveča za 10 odstotnih točk za pomoč, dodeljeno srednjim podjetjem, in za 20 odstotnih točk za pomoč, dodeljeno malim podjetjem. Intenzivnost pomoči se lahko poveča tudi za 15 odstotnih točk za naložbe, s katerimi se neposredne emisije toplogrednih plinov zmanjšajo za vsaj 55 % ali se poraba energije zmanjša za vsaj 25 % v primerjavi s stanjem pred naložbo ( 86 );
alternativno zahtevam iz točk (m) in (n) se pomoč za naložbe lahko dodeli prek konkurenčnega postopka zbiranja ponudb, ki je odprt, jasen, pregleden in nediskriminatoren ter temelji na objektivnih merilih, ki so vnaprej opredeljena in ki zmanjšujejo tveganje strateških ponudb. Vsaj 70 % vseh meril za izbor, ki se uporabljajo za razvrščanje ponudb, mora biti opredeljenih kot pomoč na enoto varstva okolja (na primer EUR na tono zmanjšanja emisij CO2 ali EUR na enoto prihranjene energije). Proračun v zvezi s postopkom zbiranja ponudb mora biti zavezujoča omejitev v smislu, da je mogoče pričakovati, da vsi ponudniki ne bodo prejeli pomoči;
shema mora biti zasnovana tako, da omogoča obravnavanje nepričakovanih dobičkov, tudi v času izjemno visokih cen električne energije ali zemeljskega plina, z vzpostavitvijo vnaprej opredeljenega mehanizma za vračanje sredstev;
pomoč iz tega oddelka se ne sme kombinirati z drugo pomočjo za iste upravičene stroške.
3. SPREMLJANJE IN POROČANJE
54. Države članice morajo relevantne informacije o vsaki posamezni pomoči, ki presega 100 000 EUR ( 87 ) in se odobri na podlagi tega sporočila oziroma ki presega 10 000 EUR ( 88 ) v primarnem kmetijskem in ribiškem sektorju, objaviti na izčrpnem spletišču o državni pomoči ali v okviru orodja IT Komisije ( 89 ) v 12 mesecih od odobritve pomoči.
55. Države članice morajo Komisiji predložiti letna poročila ( 90 ).
56. Države članice morajo zagotoviti, da se vodijo podrobne evidence o dodelitvah pomoči, predvidenih v tem sporočilu. Te evidence, ki morajo vsebovati vse potrebne informacije za ugotavljanje, ali so izpolnjeni zahtevani pogoji, je treba hraniti 10 let od dodelitve pomoči in jih na zahtevo dati na voljo Komisiji.
57. Komisija lahko zahteva dodatne informacije v zvezi z dodeljeno pomočjo, zlasti da bi preverila, ali so bili spoštovani pogoji iz odločitve Komisije o odobritvi ukrepa pomoči.
58. Komisija lahko za spremljanje izvajanja tega sporočila od držav članic zahteva, da predložijo zbirne informacije o uporabi ukrepov državne pomoči za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu zaradi trenutne krize in z njo povezanih omejevalnih ukrepov.
4. KONČNE DOLOČBE
59. Komisija to sporočilo uporablja od 1. februarja 2022 ob upoštevanju gospodarskih učinkov ruske agresije proti Ukrajini in sankcij v zvezi s tem. To sporočilo je upravičeno zaradi trenutnih izjemnih okoliščin in se ne bo uporabljalo po v njem določenih datumih.
60. Komisija bo vse oddelke tega sporočila pregledala pred 31. decembrom 2022 z ozirom na pomembne pomisleke glede konkurence ali gospodarstva ter ob upoštevanju razvoja mednarodnih dogodkov. Kjer je koristno, lahko Komisija zagotovi tudi dodatna pojasnila o svojem pristopu do posameznih vprašanj.
61. Komisija po jasni in popolni priglasitvi ukrepov, zajetih v tem sporočilu, v tesnem sodelovanju z zadevnimi državami članicami zagotovi hitro oceno ukrepov. Države članice naj Komisijo obvestijo o svoji nameri ter čim hitreje in čim bolj popolno priglasijo načrte za uvedbo takih ukrepov. Komisija bo državam članicam zagotovila navodila in pomoč v tem procesu.
PRILOGA
Posebej prizadeti sektorji in podsektorji
|
|
Oznaka NACE |
Opis |
|
1. |
14.11 |
Proizvodnja usnjenih oblačil |
|
2. |
24.42 |
Proizvodnja aluminija |
|
3. |
20.13 |
Proizvodnja drugih anorganskih osnovnih kemikalij |
|
4. |
24.43 |
Proizvodnja svinca, cinka in kositra |
|
5. |
17.11 |
Proizvodnja vlaknin |
|
6. |
07.29 |
Pridobivanje rud drugih neželeznih kovin |
|
7. |
17.12 |
Proizvodnja papirja in kartona |
|
8. |
24.10 |
Proizvodnja surovega železa, jekla in ferozlitin |
|
9. |
20.17 |
Proizvodnja sintetičnega kavčuka v primarni obliki |
|
10. |
24.51 |
Litje železa |
|
11. |
20.60 |
Proizvodnja umetnih vlaken |
|
12. |
19.20 |
Proizvodnja naftnih derivatov |
|
13. |
24.44 |
Proizvodnja bakra |
|
14. |
20.16 |
Proizvodnja plastičnih mas v primarni obliki |
|
15. |
13.10 |
Priprava in predenje tekstilnih vlaken |
|
16. |
24.45 |
Proizvodnja drugih neželeznih kovin |
|
17. |
23.31 |
Proizvodnja keramičnih ploščic in oblog |
|
18. |
13.95 |
Proizvodnja netkanih tekstilij in izdelkov iz njih, razen oblačil |
|
19. |
23.14 |
Proizvodnja steklenih vlaken |
|
20. |
20.15 |
Proizvodnja gnojil in dušikovih spojin |
|
21. |
16.21 |
Proizvodnja furnirja in plošč na osnovi lesa |
|
22. |
23.11 |
Proizvodnja ravnega stekla |
|
23. |
23.13 |
Proizvodnja votlega stekla |
|
24. |
|
Naslednji podsektorji znotraj sektorja tehničnih plinov (20.11): |
|
|
20.11.11.50 20.11.12.90 |
Vodik Anorganske kisikove spojine nekovin |
|
25. |
|
Naslednji podsektorji znotraj sektorja proizvodnje drugih organskih osnovnih kemikalij (20.14): |
|
|
20.14.12.13 20.14.12.23 20.14.12.25 20.14.12.43 20.14.12.45 20.14.12.47 20.14.12.50 20.14.12.60 20.14.12.70 20.14.12.90 20.14.23.10 20.14.63.33 20.14.63.73 20.14.73.20 20.14.73.40 |
Cikloheksan Benzen Toluen o-ksilen p-ksilen m-ksilen in mešani ksilenovi izomeri Stiren Etilbenzen Kumen Drugi ciklični ogljikovodiki Etilenglikol (etandiol) 2,2-oksidietanol (dietilenglikol; digol) Etilenoksid (oksiran) Benzol (benzen), toluol (toluen) in ksilol (ksileni) Naftalin in druge mešanice aromatskih ogljikovodikov (razen benzola, toluola, ksilola) |
|
26. |
|
Naslednji podsektor znotraj sektorja proizvodnje drugih nekovinskih mineralnih izdelkov (23.99): |
|
|
23.99.19.10 |
Žlindrina volna, volna iz kamna in podobne mineralne volne in njihove mešanice, v razsutem stanju, listih, ploščah ali zvitkih |
( 1 ) Na primer, vlada Ruske federacije je 6. marca 2022 sprejela odlok št. 299 o spremembi odstavka 2 v zvezi z metodologijo za določitev zneska izplačila, ki ga je treba plačati imetniku patenta pri odločanju o uporabi izuma, uporabnega modela, uporabi izuma brez soglasja imetnika patenta in postopku njegovega plačila. Ta predlog spremembe ne predvideva „izplačila za uporabo izuma, uporabnega modela ali industrijskega oblikovanja ‚imetnikov patentov‘ iz tujih držav, ki izvajajo ‚sovražna dejanja‘“.
( 2 ) Ukrajina je četrta največja zunanja dobaviteljica hrane v EU in ključna dobaviteljica žit (52 % uvoza koruze v EU, 19 % navadne pšenice), rastlinskih olj (23 %) in oljnic (22 %, zlasti oljne ogrščice: 72 %). Svetovne cene hrane so že visoke in bi se lahko glede na razmere še zvišale.
( 3 ) Na primer po podatkih podatkovne zbirke WIPO Global Brand Database, podatkovne zbirke WIPO Global Designs Database in podatkovne zbirke PatentSight je bilo marca 2022 v Rusiji v veljavi približno 150 000 blagovnih znamk, 2 000 industrijskih modelov oziroma 44 000 patentov, ki jih imajo podjetja EU. Blagovne znamke podjetij iz EU, zaščitene v Rusiji, se nanašajo predvsem na naslednje sektorje: farmacija, kozmetika, avtomobilsko, kemično in potrošniško blago, modno in luksuzno blago. Glede na nejasno terminologijo spremembe v zvezi z metodologijo izračuna izplačila, ki ga je treba plačati imetniku patenta z odlokom št. 299 z dne 6. marca 2022 (glej opombo 1), ki ga je sprejela ruska vlada, ter glede na gospodarsko izpostavljenost podjetij EU in njihovih neopredmetenih sredstev, ki jih imajo v Rusiji, bi tak protiukrep lahko imel velik in škodljiv učinek na podjetja EU.
( 4 ) Uredba Sveta (EU) 2022/259 z dne 23. februarja 2022 o spremembi o spremembi Uredbe (EU) št. 269/2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL L 42 I, 23.2.2022, str.1); Izvedbena uredba Sveta (EU) 2022/260 z dne 23. februarja 2022 o izvajanju Uredbe (EU) št. 269/2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL L 42 I, 23.2.2022, str. 3); Izvedbena uredba Sveta (EU) 2022/261 z dne 23. februarja 2022 o izvajanju Uredbe (EU) št. 269/2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL L 42 I, 23.2.2022, str. 15); Uredba Sveta (EU) 2022/262 z dne 23. februarja 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 833/2014 o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L 42 I, 23.2.2022, str. 74); Uredba Sveta (EU) 2022/263 z dne 23. februarja 2022 o omejevalnih ukrepih v odgovor na priznanje območij ukrajinskih pokrajin Doneck in Lugansk, ki niso pod vladnim nadzorom, in na odreditev napotitve ruskih oboroženih sil na ta območja (UL L 42 I, 23.2.2022, str. 77); Sklep Sveta (SZVP) 2022/264 z dne 23. februarja 2022 o spremembi Sklepa 2014/512/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L 42 I, 23.2.2022, str. 95); Sklep Sveta (SZVP) 2022/265 z dne 23. februarja 2022 o spremembi Sklepa 2014/145/SZVP o omejevalnih ukrepih v zvezi z ukrepi, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL L 42 I, 23.2.2022, str. 98); Sklep Sveta (SZVP) 2022/267 z dne 23. februarja 2022 o spremembi Sklepa 2014/145/SZVP o omejevalnih ukrepih v zvezi z ukrepi, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL L 42 I, 23.2.2022, str. 114); in Sklep Sveta (SZVP) 2022/266 z dne 23. februarja 2022 o omejevalnih ukrepih v odziv na priznanje območij ukrajinskih pokrajin Doneck in Lugansk, ki niso pod vladnim nadzorom, in na odreditev napotitve ruskih oboroženih sil na ta območja (UL L 42 I, 23.2.2022, str. 109).
( 5 ) Sklep Sveta (SZVP) 2022/327 z dne 25. februarja 2022 o spremembi Sklepa 2014/512/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L 48, 25.2.2022, str. 1); Uredba Sveta (EU) 2022/328 z dne 25. februarja 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 833/2014 o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L 49, 25.2.2022, str. 1); Sklep Sveta (SZVP) 2022/329 z dne 25. februarja 2022 o spremembi Sklepa 2014/145/SZVP o omejevalnih ukrepih v zvezi z ukrepi, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL L 50, 25.2.2022, str. 1); Uredba Sveta (EU) 2022/330 z dne 25. februarja 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 269/2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL L 51, 25.2.2022, str. 1); Sklep Sveta (SZVP) 2022/331 z dne 25. februarja 2022 o spremembi Sklepa 2014/145/SZVP o omejevalnih ukrepih v zvezi z ukrepi, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL L 52, 25.2.2022, str. 1); Izvedbena uredba Sveta (EU) 2022/332 z dne 25. februarja 2022 o izvajanju Uredbe (EU) 269/2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL L 53, 25.2.2022, str. 1); Sklep Sveta (EU) 2022/333 z dne 25. februarja 2022 o delnem prenehanju uporabe Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Rusko federacijo o poenostavitvi izdajanja vizumov državljanom Evropske unije in Ruske federacije (UL L 54, 25.2.2022, str. 1).
( 6 ) Uredba Sveta (EU) 2022/334 z dne 28. februarja 2022 o spremembi Uredbe Sveta (EU) št. 833/2014 o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L 57, 28.2.2022, str. 1, in Sklep Sveta (SZVP) 2022/335 z dne 28. februarja 2022 o spremembi Sklepa 2014/512/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini(UL L 57, 28.2.2022, str. 4).
( 7 ) Izvedbena uredba Sveta (EU) 2022/336 z dne 28. februarja 2022 o izvajanju Uredbe (EU) št. 269/2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL L 58, 28.2.2022, str. 1); Sklep Sveta (SZVP) 2022/337 z dne 28. februarja 2022 o spremembi Sklepa 2014/145/SZVP o omejevalnih ukrepih v zvezi z ukrepi, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL L 59, 28.2.2022, str. 1).
( 8 ) Uredba Sveta (EU) 2022/345 z dne 1. marca 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 833/2014 o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L 63, 2.3.2022, str. 1), in Sklep Sveta (SZVP) 2022/346 z dne 1. marca 2022 o spremembi Sklepa 2014/512/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L 63, 2.3.2022, str. 5).
( 9 ) Uredba Sveta (EU) 2022/350 z dne 1. marca 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 833/2014 o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L 65, 2.3.2022, str. 1), in Sklep Sveta (SZVP) 2022/351 z dne 1. marca 2022 o spremembi Sklepa 2014/512/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L 65, 2.3.2022, str. 5).
( 10 ) Uredba Sveta (EU) 2022/355 z dne 2. marca 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 765/2006 o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Belorusiji (UL L 67, 2.3.2022, str. 1), in Sklep Sveta (SZVP) 2022/356 z dne 2. marca 2022 o spremembi Sklepa 2012/642/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Belorusiji (UL L 67, 2.3.2022, str. 103).
( 11 ) Uredba Sveta (EU) 2022/345 z dne 1. marca 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 833/2014 o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L 63, 2.3.2022, str. 1), in Sklep Sveta (SZVP) 2022/354 z dne 2. marca 2022 o spremembi Sklepa 2014/145/SZVP o omejevalnih ukrepih v zvezi z ukrepi, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL L 63, 2.3.2022, str. 5).
( 12 ) Uredba Sveta (EU) 2022/398 z dne 9. marca 2022 o spremembi Uredbe (ES) št. 765/2006 o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Belorusiji in vpletenosti Belorusije v rusko agresijo proti Ukrajini (UL L 82, 9.3.2022, str.1).
( 13 ) Uredba Sveta (EU) 2022/394 z dne 9. marca 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 833/2014 o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L 81, 9.3.2022, str. 1);
( 14 ) Izvedbena uredba Sveta (EU) 2022/427 z dne 15. marca 2022 o izvajanju Uredbe (EU) 269/2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL L 87, 15.3.2022, str. 1); Uredba Sveta (EU) 2022/428 z dne 15. marca 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 833/2014 o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L 87 I, 15.3. 2022, str. 13);
( 15 ) Uredba Sveta (EU) 2022/428 z dne 15. marca 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 833/2014 o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L 87 I, 15.3.2022, str. 13), in Sklep Sveta (SZVP) 2022/430 z dne 15. marca 2022 o spremembi Sklepa 2014/512/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L 87 I, 15.3.2022, str. 56).
( 16 ) Izvedbena uredba Sveta (EU) 2022/427 z dne 15. marca 2022 o izvajanju Uredbe (EU) št. 269/2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL L 87 I, 15.3.2022, str. 1); Sklep Sveta (SZVP) 2022/429 z dne 15. marca 2022 o spremembi Sklepa 2014/145/SZVP o omejevalnih ukrepih v zvezi z ukrepi, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL L 87 I, 15.3.2022, str. 44).
( 17 ) Izvedbena uredba Sveta (EU) 2022/876 z dne 3. junija 2022 o izvajanju člena 8a(1) Uredbe (ES) št. 765/2006 o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Belorusiji in vpletenosti Belorusije v rusko agresijo proti Ukrajini (UL L 153, 3.6.2022, str. 1); Uredba Sveta (EU) 2022/877 z dne 3. junija 2022 o spremembi Uredbe (ES) št. 765/2006 o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Belorusiji in vpletenosti Belorusije v rusko agresijo proti Ukrajini (UL L 153, 3.6.2022, str. 11); Izvedbena uredba Sveta (EU) 2022/878 z dne 3. junija 2022 o izvajanju Uredbe (EU) št. 269/2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL L 153, 3.6.2022, str. 15); Uredba Sveta (EU) 2022/879 z dne 3. junija 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 833/2014 o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L 153, 3.6.2022, str. 53); Uredba Sveta (EU) 2022/880 z dne 3. junija 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 269/2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL L 153, 3.6.2022, str. 75); Izvedbeni sklep Sveta (SZVP) 2022/881 z dne 3. junija 2022 o izvajanju Sklepa 2012/642/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Belorusiji in vpletenosti Belorusije v rusko agresijo proti Ukrajini (UL L 153, 3.6.2022, str. 77); Sklep Sveta (SZVP) 2022/882 z dne 3. junija 2022 o spremembi Sklepa 2012/642/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Belorusiji in vpletenosti Belorusije v rusko agresijo proti Ukrajini (UL L 153, 3.6.2022, str. 88); Sklep Sveta (SZVP) 2022/883 z dne 3. junija 2022 o spremembi Sklepa 2014/145/SZVP o omejevalnih ukrepih v zvezi z ukrepi, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL L 153, 3.6.2022, str. 92); Sklep Sveta (SZVP) 2022/884 z dne 3. junija 2022 o spremembi Sklepa 2014/512/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L 153, 3.6.2022, str. 128); Sklep Sveta (SZVP) 2022/885 z dne 3. junija 2022 o spremembi Sklepa 2014/145/SZVP o omejevalnih ukrepih v zvezi z ukrepi, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL L 153, 3.6.2022, str. 139).
( 18 ) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Spoprijemanje z naraščajočimi cenami energije: nabor orodij za ukrepanje in podporo (COM(2021) 660 final z dne 13. oktobra 2021).
( 19 ) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – REPower EU: skupni evropski ukrepi za cenovno dostopnejšo, zanesljivejšo in bolj trajnostno energijo (COM(2022) 108 final z dne 8. marca 2022).
( 20 ) Komisija prek Instrumenta za tehnično podporo, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/240 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. februarja 2021 (UL L 57, 18.2.2021, str. 1), na zahtevo podpira države članice pri oblikovanju in izvajanju reform, namenjenih zagotavljanju cenovno dostopnejše, varnejše in bolj trajnostne energije.
( 21 ) COM(2022) 230 final z dne 18. maja 2022.
( 22 ) Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (UL L 283, 31.10.2003, str. 51).
( 23 ) Države članice naj izkoristijo možnosti za dodelitev pomoči, odobrene v skladu s smernicami o državni pomoči za podnebje, varstvo okolja in energijo za leto 2022, zlasti kar zadeva energijo iz obnovljivih virov, energijsko učinkovitost ali druge ukrepe za razogljičenje.
( 24 ) Glej Sklep Komisije SA.103012 (2022/NN) – Spodbujevalni ukrep za skladiščenje zemeljskega plina v skladišču Bergermeer za naslednjo kurilno sezono.
( 25 ) Kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2022/1032 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2022 (UL L 173, 30.6.2022, str. 17).
( 26 ) COM(2022) 360/2 z dne 20. julija 2022.
( 27 ) UL L 173, 12.6.2014, str. 190, glej člen 2(1)(28) DSRB.
( 28 ) UL L 225, 30.7.2014, str. 1, glej člen 3(1)(29) uredbe o EMR.
( 29 ) Sporočilo Komisije o dokapitalizaciji finančnih institucij v trenutni finančni krizi: omejitev pomoči na najmanjšo potrebno in zaščitni ukrepi za preprečevanje neupravičenega izkrivljanja konkurence (UL C 10, 15.1.2009, str. 2); Sporočilo Komisije o obravnavanju oslabljenih sredstev v bančnem sektorju Skupnosti (UL C 72, 26.3.2009, str. 1); Sporočilo o ponovni vzpostavitvi uspešnega poslovanja in oceni ukrepov prestrukturiranja v finančnem sektorju v sedanji krizi na podlagi pravil o državni pomoči (UL C 195, 19.8.2009, str. 9); Sporočilo Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize od 1. januarja 2011 dalje (UL C 329, 7.12.2010, str. 7); Sporočilo Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize od 1. januarja 2012 dalje (UL C 356, 6.12.2011, str. 7); in Sporočilo Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za ukrepe podpore v korist bank v okviru finančne krize od 1. avgusta 2013 dalje (v nadaljnjem besedilu: sporočilo o bančništvu iz leta 2013), (UL C 216, 30.7.2013, str. 1).
( 30 ) Komisiji je treba priglasiti vse ukrepe v podporo kreditnim institucijam ali drugim finančnim institucijam, ki pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, ki ne spadajo na področje tega sporočila, ocenjeni pa bodo v skladu z zadevnimi pravili o državni pomoči.
( 31 ) Kot je opredeljeno v opombi 24.
( 32 ) Združeni zadevi T-132/96 in T-143/96, Freistaat Sachsen in drugi proti Komisiji, ECLI:EU:T:1999:326, točka 167.
( 33 ) Odločba Komisije 98/490/ES v zadevi C-47/96 Crédit Lyonnais (UL L 221, 8.8.1998, str. 28), točka 10.1, Odločba Komisije 2005/345/ES v zadevi C-28/02 Bankgesellschaft Berlin (UL L 116, 4.5.2005, str. 1), točka 153 in naslednje ter Odločba Komisije 2008/263/ES v zadevi C-50/06 BAWAG (UL L 83, 26.3.2008, str. 7), točka 166. Glej Odločbo Komisije v zadevi št. NN 70/07, Northern Rock (UL C 43, 16.2.2008, str. 1); Odločbo Komisije v zadevi št. NN 25/08 Rescue aid to Risikoabschirmung WestLB (UL C 189, 26.7.2008, str. 3); Odločbo Komisije z dne 4. junija 2008 v državni pomoči C 9/08, SachsenLB (UL L 104, 24.4.2009, str. 34); in Sklep Komisije z dne 16. junija 2017 v zadevi SA.32544 (2011/C), prestrukturiranje družbe Trainose S.A (UL L 186, 24.7.2018, str. 25).
( 34 ) Na primer člen 12 Uredbe Sveta (EU) št. 833/2014 z dne 31. julija 2014 o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L 229, 31.7.2014, str. 1).
( 35 ) Glede na poseben položaj dveh zaporednih kriz, ki sta podjetja prizadeli na več načinov, se lahko države članice odločijo, da bodo pomoč v skladu s tem sporočilom zagotovile tudi podjetjem v težavah.
( 36 ) Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L 352, 24.12.2013, str. 1); Uredba Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L 352, 24.12.2013, str. 9); Uredba Komisije (EU) št. 717/2014 z dne 27. junija 2014 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in akvakulture (UL L 190, 28.6.2014 str. 45) in Uredba Komisije (EU) št. 360/2012 z dne 25. aprila 2012 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis za podjetja, ki opravljajo storitve splošnega gospodarskega pomena (UL L 114, 26.4.2012, str. 8).
( 37 ) Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (uredba o splošnih skupinskih izjemah); Uredba Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 193, 1.7.2014, str. 1); in Uredba Komisije (EU) št. 1388/2014 z dne 16. decembra 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 369, 24.12.2014, str. 37).
( 38 ) Sporočilo Komisije z naslovom Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C 91I, 20.3.2020, str. 1), kot je bilo spremenjeno s sporočili Komisije C(2020) 2215 (UL C 112I, 4.4.2020, str. 1), C(2020) 3156 (UL C 164, 13.5.2020, str. 3), C(2020) 4509 (UL C 218, 2.7.2020, str. 3), C(2020) 7127 (UL C 340I, 13.10.2020, str. 1), C(2021) 564 (UL C 34, 1.2.2021, str. 6) in C(2021) 8442 (UL C 473, 24.11.2021, str. 1).
( 39 ) Pomoč, dodeljena na podlagi shem, odobrenih v skladu s tem oddelkom, ki je bila povrnjena pred odobritvijo nove pomoči v skladu s tem oddelkom, se ne bo upoštevala pri ugotavljanju, ali je zadevna zgornja meja presežena.
( 40 ) Če je pomoč dodeljena v obliki jamstev na podlagi tega oddelka, se uporabljajo dodatni pogoji iz točke 47(h).
( 41 ) Če je pomoč dodeljena v obliki posojil na podlagi tega oddelka, se uporabljajo dodatni pogoji iz točke 50(g).
( 42 ) Če se pomoč odobri v obliki davčne ugodnosti, mora obveznost za davek, v zvezi s katero se odobri ta ugodnost, nastati najpozneje 31. decembra 2022.
( 43 ) Kot sta opredeljena v členu 2(6) in 2(7) Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 193, 1.7.2014, str. 1).
( 44 ) Pomoči, dodeljene na podlagi shem, odobrenih v skladu s tem oddelkom, ki je bila povrnjena pred odobritvijo nove pomoči v skladu s tem oddelkom, se ne sme upoštevati pri ugotavljanju, ali je zadevna zgornja meja presežena.
( 45 ) Če je pomoč dodeljena v obliki jamstev na podlagi tega oddelka, se uporabljajo dodatni pogoji iz točke 47(h).
( 46 ) Če je pomoč dodeljena v obliki posojil na podlagi tega oddelka, se uporabljajo dodatni pogoji iz točke 50(g).
( 47 ) Uredba Komisije (EU) št. 717/2014 z dne 27. junija 2014 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in akvakulture (UL L 90, 28.6.2014, str. 45).
►M1 ( 48 ) V tem oddelku pojem ,državna jamstva za posojila‘ zajema tudi jamstva za nekatere produkte za faktoring, in sicer jamstva za nepravi in obratni faktoring, kadar ima faktor regresno pravico v odnosu do prodajalca. Upravičeni produkti za obratni faktoring morajo biti omejeni na produkte, ki se uporabljajo šele po tem, ko je prodajalec že opravil svoj del transakcije, tj. produkt je bil dobavljen oziroma storitev je bila opravljena. Izraz „državna jamstva za posojila“ zajema tudi finančni zakup. ◄
►M1 ( 49 ) Kadar so upravičenci ukrepa novoustanovljena podjetja, ki nimajo treh zaključenih letnih računovodskih izkazov, se zgornja meja iz točke 47(e)(i), ki se uporablja, izračuna na podlagi trajanja obstoja podjetja v trenutku, ko podjetje zaprosi za pomoč. ◄
►M1 ( 50 ) Kadar so upravičenci ukrepa novoustanovljena podjetja, ki nimajo evidenc za celotno obdobje zadnjih dvanajstih mesecev, se zgornja meja iz točke 47(e)(ii), ki se uporablja, izračuna na podlagi trajanja obstoja podjetja v trenutku, ko podjetje zaprosi za pomoč. ◄
( 51 ) Ustrezna utemeljitev bi se lahko nanašala na upravičence, dejavne v sektorjih, ki so jih še zlasti prizadeli neposredni ali posredni učinki agresije, vključno s sankcijami, ki so jih naložili EU in njeni mednarodni partnerji, ter sprejetimi protiukrepi, na primer s strani Rusije. Ti učinki lahko vključujejo motnje v dobavnih verigah ali neporavnana plačila iz Rusije ali Ukrajine, povečano tveganje kibernetskih napadov ali naraščajoče cene določenih proizvodnih vložkov ali surovin, ki jih je prizadela trenutna kriza.
( 52 ) Kot je določeno v Prilogi I k uredbi o splošnih skupinskih izjemah.
( 53 ) Likvidnostni načrt lahko vključuje tako obratni kapital kot stroške naložb.
( 54 ) Izhodiščne obrestne mere, izračunane v skladu s Sporočilom Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (UL C 14, 19.1.2008, str. 6) in objavljene na spletišču GD za konkurenco: ►M1 https://ec.europa.eu/competition-policy/state-aid/legislation/reference-discount-rates-and-recovery-interest-rates_sl ◄ .
►M1 ( 55 ) Če se za plačila obresti uporabi odlog plačila, je treba upoštevati najnižje obrestne mere iz točke 50(b), obresti pa morajo teči od prvega dne obdobja odloga in se morajo vsaj letno kapitalizirati. Trajanje posojilnih pogodb bo še naprej omejeno na največ šest let od trenutka odobritve posojila, razen če bo prilagojeno v skladu s točko 50(c) in ne bo presežen skupni znesek posojila na upravičenca iz točke 50(e). ◄
( 56 ) Najnižja celotna obrestna mera (izhodiščna obrestna mera plus marža za kreditno tveganje) bi morala znašati vsaj 10 bazičnih točk na leto.
►M1 ( 57 ) Glej povzetek prakse v zvezi s prilagoditvijo iz točke 50(c), objavljen na spletni strani GD za konkurenco na naslovu https://ec.europa.eu/competition-policy/state-aid/ukraine_sl. ◄
►M1 ( 58 ) Kadar so upravičenci ukrepa novoustanovljena podjetja, ki nimajo treh zaključenih letnih računovodskih izkazov, se zgornja meja iz točke 50(e)(i), ki se uporablja, izračuna na podlagi trajanja obstoja podjetja v trenutku, ko podjetje zaprosi za pomoč. ◄
►M1 ( 59 ) Kadar so upravičenci ukrepa novoustanovljena podjetja, ki nimajo evidenc za celotno obdobje zadnjih dvanajstih mesecev, se zgornja meja iz točke 50(e)(ii), ki se uporablja, izračuna na podlagi trajanja obstoja podjetja v trenutku, ko podjetje zaprosi za pomoč. ◄
( 60 ) Ustrezna utemeljitev bi se lahko nanašala na upravičence, dejavne v sektorjih, ki so jih še zlasti prizadeli neposredni ali posredni učinki ruske agresije, vključno z omejevalnimi gospodarskimi ukrepi, ki so jih sprejeli Unija in njeni mednarodni partnerji, ter protiukrepi, ki jih je sprejela Rusija. Ti učinki lahko vključujejo motnje v dobavnih verigah ali neporavnana plačila iz Rusije ali Ukrajine, večjo nestanovitnost cen na trgih energije ter s tem povezane potrebe po zavarovanju, povečano tveganje kibernetskih napadov ali naraščajoče cene določenih proizvodnih vložkov ali surovin, ki jih je prizadela trenutna kriza.
( 61 ) Kakor je določeno v Prilogi I k uredbi o splošnih skupinskih izjemah.
( 62 ) Likvidnostni načrt lahko vključuje tako obratni kapital kot stroške naložb.
( 63 ) Kadar se pomoč dodeli šele po naknadnem preverjanju spremne dokumentacije upravičenca in se država članica odloči, da ne bo dala možnosti odobritve predplačil v skladu s točko 52(h), se lahko z odstopanjem pomoč dodeli do 31. marca 2023, če se upošteva upravičeno obdobje, kakor je opredeljeno v točki 52(e).
( 64 ) Če se pomoč odobri v obliki davčne ugodnosti, mora obveznost za davek, v zvezi s katero se odobri ta ugodnost, nastati najpozneje 31. decembra 2022.
( 65 ) Če je pomoč dodeljena v obliki jamstev na podlagi tega oddelka, se uporabljajo dodatni pogoji iz točke 47(h).
( 66 ) Če je pomoč dodeljena v obliki posojil na podlagi tega oddelka, se uporabljajo dodatni pogoji iz točke 50(g).
( 67 ) Izključno za namene oddelka 2.4 „upravičenec“ pomeni podjetje ali pravni subjekt, ki je del podjetja.
( 68 ) Kot upravičenec dokazuje npr. na podlagi ustreznega računa. Štela bo samo končna potrošnja, prodaja in lastna proizvodnja pa sta izključeni.
( 69 ) (p(t) – p(ref) * 2) * q(t), pri čemer p označuje ceno na enoto, q porabljeno količino, ref referenčno obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021 in t dani mesec v obdobju od 1. februarja do 31. decembra 2022.
( 70 ) Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (UL L 283, 31.10.2003, str. 51).
( 71 ) Na podlagi računovodskih poročil za koledarsko leto 2021 ali najnovejših razpoložljivih letnih izkazov.
( 72 ) Šteje se, da ima podjetje izgubo iz poslovanja, kadar je EBITDA (dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo, brez enkratnih oslabitev) za upravičeno obdobje negativen. Upravičenec bi moral tako izgubo iz poslovanja dokazati mesečno ali četrtletno, razen če je ustrezno utemeljeno drugače.
( 73 ) Šteje se, da je upravičenec dejaven v sektorju ali podsektorju iz Priloge I, če je kot tak uvrščen v sektorskih nacionalnih računih ali če je z eno ali več dejavnostmi, ki jih izvaja in ki so vključene v Prilogo I, ustvaril več kot 50 % svojega prometa ali proizvodne vrednosti v referenčnem obdobju.
( 74 ) COM(2022) 230 final z dne 18. maja 2022.
( 75 ) Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).
( 76 ) Uredba (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 ter spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 in Sklepa št. 529/2013/EU (UL L 156, 19.6.2018, str. 1).
( 77 ) Ti dejavniki bi lahko na primer vključevali obvezno omejitev gibanja prebivalstva zaradi pandemije ali motnje na svetovni ravni v dobavni verigi opreme, potrebne za projekte. Ne bi pa vključevali zamud pri pridobivanju potrebnih dovoljenj za projekt.
( 78 ) Npr. EUR na tono zmanjšanja emisij CO2.
( 79 ) Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 21.12.2018, str. 1).
( 80 ) V skladu s pogodbo na razliko ima upravičenec pravico do plačila, enakega razliki med fiksno „izvršilno“ ceno in referenčno ceno, kot je tržna cena, na enoto proizvodnje. Pogodbe na razliko lahko vključujejo tudi vračila, ki jih upravičenci izplačajo davkoplačevalcem ali potrošnikom za obdobja, v katerih referenčna cena presega izvršilno ceno.
( 81 ) Zmanjšanje neposrednih emisij toplogrednih plinov je treba meriti glede na povprečne neposredne emisije toplogrednih plinov, nastale v petih letih pred vložitvijo vloge za pomoč (povprečne letne emisije).
( 82 ) Zmanjšanje porabe energije je treba meriti glede na porabo energije v petih letih pred vložitvijo vloge za pomoč (povprečna letna poraba).
( 83 ) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/447 z dne 12. marca 2021 o določitvi revidiranih referenčnih vrednosti za brezplačno dodelitev pravic do emisije za obdobje 2021–2025 v skladu s členom 10a(2) Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 87, 15.3.2021, str. 29).
( 84 ) Ti dejavniki bi lahko na primer vključevali obvezno omejitev gibanja prebivalstva zaradi pandemije ali motnje na svetovni ravni v dobavni verigi opreme, potrebne za projekte. Ne bi pa vključevali zamud pri pridobivanju potrebnih dovoljenj za projekt.
( 85 ) Kakor so opredeljeni v točki 19(89) Sporočila Komisije – Smernice o državni pomoči za podnebje, varstvo okolja in energijo za leto 2022 (UL C 80, 18.2.2022, str. 1).
( 86 ) Zmanjšanje neposrednih emisij toplogrednih plinov ali porabe energije je treba meriti glede na povprečne neposredne emisije toplogrednih plinov ali povprečno porabo energije v petih letih pred vložitvijo vloge za pomoč (povprečne letne emisije / povprečna letna poraba).
( 87 ) To so informacije, ki se zahtevajo v Prilogi III k Uredbi Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 in Prilogi III k Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014. Za vračljiva predplačila, jamstva, posojila, podrejeni dolg in druge oblike se navede nominalna vrednost osnovnega instrumenta na upravičenca. Za davčne in plačilne ugodnosti se lahko znesek posamezne pomoči navede v razponih.
( 88 ) To so informacije, ki se zahtevajo v Prilogi III k Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014 in Prilogi III k Uredbi Komisije (EU) št. 1388/2014 z dne 16. decembra 2014. Za vračljiva predplačila, jamstva, posojila, podrejeni dolg in druge oblike se navede nominalna vrednost osnovnega instrumenta na upravičenca. Za davčne in plačilne ugodnosti se lahko znesek posamezne pomoči navede v razponih.
( 89 ) Javni iskalnik po podatkovni zbirki državne pomoči Preglednost omogoča dostop do podatkov o posameznih državnih pomočeh, ki so jih države članice zagotovile v skladu z evropskimi zahtevami glede preglednosti državnih pomoči, in je na voljo na https://webgate.ec.europa.eu/competition/transparency/public?lang=sl.
( 90 ) UL L 140, 30.4.2004, str. 1.