This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 02022R2472-20231213
Commission Regulation (EU) 2022/2472 of 14 December 2022 declaring certain categories of aid in the agricultural and forestry sectors and in rural areas compatible with the internal market in application of Articles 107 and 108 of the Treaty on the Functioning of the European Union (Text with EEA relevance)Text with EEA relevance
Consolidated text: Uredba Komisije (EU) 2022/2472 z dne 14. decembra 2022 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (Besedilo velja za EGP)Besedilo velja za EGP.
Uredba Komisije (EU) 2022/2472 z dne 14. decembra 2022 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (Besedilo velja za EGP)Besedilo velja za EGP.
02022R2472 — SL — 13.12.2023 — 001.003
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/2472 z dne 14. decembra 2022 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 327 21.12.2022, str. 1) |
spremenjena z:
|
|
Uradni list |
||
št. |
stran |
datum |
||
L 2607 |
1 |
23.11.2023 |
popravljena z:
UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/2472
z dne 14. decembra 2022
o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije
(Besedilo velja za EGP)
KAZALO |
|
POGLAVJE I SKUPNE DOLOČBE |
|
POGLAVJE II POSTOPKOVNE ZAHTEVE |
|
POGLAVJE III VRSTE POMOČI |
|
Oddelek 1 |
Pomoč za MSP, ki so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, predelavi kmetijskih proizvodov in trženju kmetijskih proizvodov |
Oddelek 2 |
Pomoč za varstvo okolja v kmetijstvu |
Oddelek 3 |
Pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine |
Oddelek 4 |
Pomoč za povrnitev škode zaradi naravnih nesreč v kmetijskem sektorju |
Oddelek 5 |
Pomoč za raziskave, razvoj in inovacije |
Oddelek 6 |
Pomoč za gozdarstvo |
Oddelek 7 |
Pomoč za MSP na podeželju |
POGLAVJE IV PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
POGLAVJE I
Skupne določbe
Člen 1
Področje uporabe
Ta uredba se uporablja za naslednje vrste pomoči:
pomoč za mikro, mala in srednja podjetja (MSP):
ki so dejavna v kmetijskem sektorju, in sicer na področju primarne kmetijske proizvodnje, predelave kmetijskih proizvodov in trženja kmetijskih proizvodov, z izjemo členov 14, 15, 16, 18, 23 in 25 do 31, ki se uporabljajo samo za MSP, ki so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji;
ki se ukvarjajo z nekmetijskimi dejavnostmi na podeželju, ki ne spadajo v področje uporabe člena 42 Pogodbe, če se taka pomoč dodeli v skladu z Uredbo (EU) 2021/2115 in je sofinancirana iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ali dodeljena kot dodatno nacionalno financiranje za take sofinancirane ukrepe. Z odstopanjem se ta uredba uporablja za pomoč občinam, ki imajo neposredno ali posredno korist od projektov lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v skladu s členoma 60 in 61 te uredbe;
pomoč za varstvo okolja v kmetijstvu, kot je navedena v členih 33, 34 in 35, ki se uporabljajo samo za podjetja dejavna v primarni kmetijski proizvodnji;
pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih in v gozdovih;
pomoč za nadomestilo škode zaradi naravnih nesreč v kmetijskem sektorju;
pomoč za raziskave, razvoj in inovacije v kmetijskem in gozdarskem sektorju;
pomoč za gozdarstvo.
Ta uredba se ne uporablja za:
sheme pomoči iz členov 14, 17, 41 do 44 in 46 ter sheme pomoči iz členov 49 in 50, če izpolnjujejo pogoje iz člena 12, od šest mesecev po njihovem začetku veljavnosti. Vendar se Komisija lahko odloči, da se ta uredba še naprej uporablja za shemo pomoči, tudi dlje od šestih mesecev, potem ko preuči ustrezen načrt ocenjevanja, ki ga država članica priglasi Komisiji. Države članice pri predložitvi načrtov ocenjevanja predložijo tudi vse informacije, ki jih Komisija potrebuje za oceno načrtov ocenjevanja in sprejetje odločitve;
vse spremembe shem iz točke (a), razen preoblikovanj, ki ne vplivajo na združljivost sheme pomoči na podlagi te uredbe ali ne vplivajo znatno na vsebino odobrenega načrta ocenjevanja;
pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer pomoč, neposredno povezano z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo;
pomoč, ki je odvisna od prednostne uporabe domačega blaga pred uporabo uvoženega blaga.
Ta uredba se ne uporablja za:
sheme pomoči, ki ne izključujejo izrecno plačil individualne pomoči podjetju, ki je naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Komisije, v katerem je pomoč, odobreno s strani iste države članice, razglasila za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom, z izjemo:
shem pomoči za povrnitev škode zaradi naravnih nesreč v skladu s členom 37;
shem pomoči za projekte lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, ali projekte operativnih skupin evropskega partnerstva za inovacije na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti (v nadaljnjem besedilu: evropsko partnerstvo za inovacije) v skladu s členoma 40 in 61;
ad hoc pomoč za podjetje iz točke (a).
Ta uredba se ne uporablja za pomoč podjetjem v težavah, razen za pomoč, ki se dodeli:
za ukrepe informiranja v kmetijskem in gozdarskem sektorju v skladu s členoma 21 in 47;
za promocijske ukrepe v obliki publikacij, katerih cilj je ozaveščanje širše javnosti o kmetijskih proizvodih v skladu s členom 24(2), točka (b);
za nadomestilo stroškov preprečevanja, obvladovanja in izkoreninjenja bolezni živali in škodljivih organizmov rastlin v skladu s členom 26(8) in (9);
za kritje stroškov odstranitve in uničenja poginulih živali v skladu s členom 27(2), točke (c), (d) in (e), ter členom 28(3), točka (d);
za omejitve v zvezi z območji Natura 2000 v skladu s členom 33;
za povrnitev škode zaradi naravnih nesreč v skladu s členom 37;
za podjetja, ki sodelujejo v projektih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in projektih operativnih skupin evropskega partnerstva za inovacije ali imajo od njih koristi, v skladu s členoma 40 in 61;
v naslednjih primerih pod pogojem, da je podjetje zaradi izgub ali škode, ki jih je povzročil zadevni dogodek, postalo podjetje v težavah:
za povrnitev škode zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, v skladu s členom 25;
za pomoč za povrnitev škode, ki jo povzročijo bolezni živali in škodljivi organizmi rastlin v skladu s členom 26(9) in členom 26(10);
za povrnitev škode, ki jo povzročijo zaščitene živali v skladu s členom 29;
za odpravo škode v gozdovih v skladu s členom 43(2), točka (d).
Ta uredba se ne uporablja za ukrepe državne pomoči, ki so sami po sebi, zaradi z njimi povezanih pogojev ali zaradi metode njihovega financiranja, neločljivo povezani s kršitvijo prava Unije, zlasti za:
pomoč, kadar je dodelitev pomoči pogojena z obveznostjo, da upravičenec uporabi doma proizvedeno blago ali storitve;
pomoč, ki upravičencem omejuje možnost za izkoriščanje rezultatov raziskav, razvoja in inovacij v drugih državah članicah.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
„ad hoc pomoč“ pomeni pomoč, ki ni dodeljena na podlagi sheme pomoči;
„slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami“ pomenijo neugodne vremenske pogoje, kot so zmrzal, neurja in toča, led, močno ali obilno deževje ali huda suša, ki v kmetijskem sektorju uničijo več kot 30 % povprečne letne proizvodnje, izračunane na podlagi predhodnega triletnega ali štiriletnega obdobja, ali povprečne letne proizvodnje, izračunane na podlagi predhodnega petletnega ali osemletnega obdobja, pri čemer sta izključeni najvišja in najnižja vrednost, v gozdarskem sektorju pa več kot 20 % proizvodnega potenciala gozdov;
„svetovanje“ pomeni celotno svetovanje v okviru ene ali iste pogodbe;
„kmetijska dejavnost“ pomeni dejavnost, kot jo opredeli država članica v svojem strateškem načrtu SKP v skladu s členom 4(2) Uredbe (EU) 2021/2115;
„kmetijska površina“ pomeni vsako površino, ki jo kot tako opredeli država članica v svojem strateškem načrtu SKP v skladu s členom 4(3) Uredbe (EU) 2021/2115;
„kmetijsko gospodarstvo“ pomeni enoto, ki obsega zemljišče, objekte in naprave, ki se uporabljajo za primarno kmetijsko proizvodnjo;
„kmetijski proizvod“ pomeni proizvode s seznama v Prilogi I k Pogodbi, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva s seznama v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 );
„kmetijski sektor“ pomeni vsa podjetja, ki so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, predelavi in trženju kmetijskih proizvodov;
„kmetijsko-gozdarski sistemi“ pomenijo sisteme rabe zemljišč, na katerih na istem zemljišču rastejo drevesa in se izvaja kmetijstvo;
„pomoč“ pomeni vsak ukrep, ki izpolnjuje vse pogoje iz člena 107(1) Pogodbe;
„pomoč, dodeljena v okviru strateškega načrta SKP“ pomeni podporo, dodeljeno v skladu z Uredbo (EU) 2021/2115, bodisi kot pomoč, ki jo sofinancira EKSRP, bodisi kot dodatno nacionalno financiranje za tako sofinancirano pomoč;
„intenzivnost pomoči“ pomeni bruto znesek pomoči, izražen kot odstotek upravičenih stroškov pred odbitkom davkov ali drugih dajatev;
„shema pomoči“ pomeni vsak akt, na podlagi katerega je mogoče brez nadaljnjih izvedbenih ukrepov dodeliti individualno pomoč podjetjem, opredeljenim v aktu na splošen in abstrakten način, ter vsak akt, na podlagi katerega je mogoče enemu ali več podjetjem dodeliti pomoč, ki ni povezana z določenim projektom, za nedoločen čas in v nedoločenem znesku;
„običajni tržni pogoji“ pomeni, da se pogoji transakcij med pogodbenicami ne razlikujejo od tistih, ki bi bili določeni med neodvisnimi podjetji, in ne vsebujejo nobenega elementa nedovoljenega dogovarjanja. Vsaka transakcija, ki je rezultat odprtega, preglednega in nediskriminatornega postopka, izpolnjuje načelo običajnih tržnih pogojev;
„ukrepi biološke zaščite“ pomenijo upravljavske in fizične ukrepe za zmanjšanje tveganja za vnos, razvoj in širjenje bolezni:
v populacijo živali ter iz nje in znotraj nje;
v obrat, na območje, v kompartment, na prevozna sredstva ali v katere koli druge objekte, prostore ali na lokacije ter iz njih in znotraj njih;
„rodovniška knjiga“ pomeni rodovniško knjigo, kakor je opredeljena v členu 2, točka 12, Uredbe (EU) 2016/1012 Evropskega parlamenta in Sveta ( 5 );
„strateški načrt SKP“ pomeni strateški načrt SKP iz člena 1(1), točka (c), Uredbe (EU) 2021/2115;
„investicijska dela“ pomenijo dela, ki jih opravijo kmet osebno ali kmetovi delavci, da ustvarijo sredstva;
„sheme za sekvestracijo ogljika v kmetijske površine“ pomenijo sheme pomoči, povezane s praksami gospodarjenja z zemljišči, katerih rezultat je povečano shranjevanje ogljika v živo biomaso, mrtvo organsko snov in tla z izboljšanjem zajemanja ogljika in/ali zmanjšanjem izpusta ogljika v ozračje;
„katastrofalni dogodek“ pomeni nepredviden dogodek biotske ali abiotske narave, ki je posledica človekove dejavnosti in povzroči znatne motnje gozdnih struktur, zaradi česar lahko nastane znatna gospodarska škoda za gozdarski sektor;
„datum dodelitve pomoči“ pomeni datum, ko se pravica do prejema pomoči prenese na upravičenca na podlagi veljavnega nacionalnega pravnega režima;
„ukrepi za obvladovanje in izkoreninjenje“ pomenijo ukrepe v zvezi z boleznimi živali, za katere je pristojni organ države članice uradno potrdil izbruh, ali v zvezi s škodljivimi organizmi rastlin ali invazivnimi tujerodnimi vrstami, za katere je pristojni organ uradno potrdil njihovo prisotnost;
„načrt ocenjevanja“ pomeni dokument, ki zajema eno ali več shem pomoči in vsebuje vsaj naslednje vidike: cilje, ki bodo ocenjeni, vprašanja, uporabljena pri ocenjevanju, kazalnike rezultatov, predvideno metodo za izvedbo ocenjevanja, zahteve za zbiranje podatkov, predlagan časovni okvir ocenjevana, vključno z datumi predložitve vmesnega in končnega ocenjevalnega poročila, opis neodvisnega organa, ki bo izvedel ocenjevanje, ali meril, ki se bodo uporabila za njegovo izbiro, ter načine za javno objavo ocene;
„poginule živali“ pomenijo živali z določeno diagnozo ali brez nje, ki so bile usmrčene z evtanazijo ali so poginile, vključno z mrtvorojenimi in nerojenimi živalmi, na kmetiji ali v kakršnem koli drugem prostoru ali med prevozom, vendar niso bile zaklane za prehrano ljudi;
„hitro rastoča drevesa“ pomenijo hitro rastoči gozd, v katerem je obdobje do začetka sečnje najmanj 8 let in največ 20 let;
„naslednica davčne sheme“ pomeni shemo v obliki davčnih ugodnosti, ki je spremenjena različica predhodno obstoječe sheme v obliki davčnih ugodnosti in ki jo nadomešča;
„stalni stroški, ki nastanejo zaradi sodelovanja v shemi kakovosti“ pomenijo stroške, ki nastanejo zaradi vključitve v shemo kakovosti, in letni prispevek za sodelovanje v njej, po potrebi pa tudi izdatke za preglede, ki so potrebni za ugotavljanje skladnosti s specifikacijami sheme kakovosti;
„biogorivo na osnovi hrane“ pomeni biogorivo iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, kot je opredeljeno v Direktivi (EU) 2018/2001;
„živila“ pomenijo živila, ki niso kmetijski proizvodi in so navedena v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ( 6 );
„bruto ekvivalent nepovratnih sredstev“ pomeni znesek pomoči, če je bila upravičencu dodeljena v obliki nepovratnih sredstev, pred kakršnim koli odbitkom davkov ali drugih dajatev;
„individualna pomoč“ pomeni:
ad hoc pomoč;
pomoč, ki je dodeljena posameznim upravičencem na podlagi sheme pomoči;
„neopredmetena sredstva“ pomenijo sredstva, ki nimajo fizične ali finančne oblike, kot so patenti, licence, strokovno znanje ali druga intelektualna lastnina;
„naložbe za skladnost s standardom Unije“ pomenijo naložbe, ki se izvedejo za doseganje skladnosti s standardom Unije po zaključku prehodnega obdobja, določenega z zakonodajo Unije;
„velika podjetja“ pomenijo podjetja, ki ne izpolnjujejo pogojev iz Priloge I;
„trženje kmetijskih proizvodov“ pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponujati za prodajo, dobavljati ali na kateri koli drug način dajati na trg, razen prve prodaje, ki jo izvrši kmet prodajnemu posredniku ali predelovalcu, ter vsake dejavnosti, s katero se proizvod pripravi za tako prvo prodajo; prodaja s strani kmeta končnemu potrošniku se šteje za trženje kmetijskih proizvodov, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih ali obratih;
„vzajemni skladi“ pomenijo shemo, ki jo akreditira država članica v skladu z nacionalnim pravom ter v okviru katere se vključeni kmetje zavarujejo in prejmejo nadomestila za gospodarske izgube;
„območja Natura 2000“ pomenijo posebna kmetijska ali gozdna območja iz člena 3 Direktive 92/43/EGS in člena 3 Direktive 2009/147/ES;
„naravne nesreče“ pomenijo potrese, snežne plazove, zemeljske plazove in poplave, tornade, hurikane, izbruhe vulkanov in požare v naravi naravnega izvora;
„neproizvodna naložba“ pomeni naložbo, ki ne povzroči znatnega povečanja vrednosti ali donosnosti kmetijskega gospodarstva;
„delovne operacije pred industrijsko predelavo“ pomenijo sečnjo, obsekovanje, lupljenje, razrez, skladiščenje, zaščitno obdelavo in sušenje lesa ter vse druge delovne operacije pred industrijskim žaganjem lesa na žagi; pa tudi žaganje, pri katerem je največja zmogljivost predelave 20 000 m3 okroglega lesa za žaganje na leto;
„druge slabe vremenske razmere“ pomenijo neugodne vremenske razmere, ki ne spadajo v opredelitev slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami;
„najbolj oddaljene regije“ pomenijo regije iz člena 349, prvi odstavek, Pogodbe;
„škodljivi organizem rastline“ pomeni katero koli vrsto, sev ali biotip rastline, živali ali patogenega povzročitelja, škodljivega za rastline ali rastlinske proizvode;
„primarna kmetijska proizvodnja“ pomeni proizvodnjo rastlinskih in živinorejskih proizvodov s seznama v Prilogi I k Pogodbi brez kakršnih koli nadaljnjih postopkov, ki bi spremenili naravo takih proizvodov;
„predelava kmetijskih proizvodov“ pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetiji, potrebnih za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo;
„skupina ali organizacija proizvajalcev“ pomeni skupino ali organizacijo, ki je ustanovljena za eno od naslednjega:
prilagajanje proizvodnje in obsega proizvodnje proizvajalcev, ki so člani tovrstnih skupin ali organizacij proizvajalcev, zahtevam trga;
skupno trženje blaga, vključno s pripravo za prodajo, centralizacijo prodaje in dobavo grosistom;
oblikovanje skupnih pravil o informacijah o proizvodnji, predvsem glede spravila pridelka in razpoložljivosti;
druge dejavnosti, ki jih lahko izvajajo skupine ali organizacije proizvajalcev, kot so na primer razvoj poslovnega znanja in izkušenj ter znanja in izkušenj na področju trženja, organizacija in olajšanje inovacijskih postopkov, skupno upravljanje zemljišč članov, uporaba okolju prijaznih postopkov gojenja in pridelave, postopki in tehnike, ki zagotavljajo dobrobit živali;
„zaščitena žival“ pomeni katero koli žival, ki je zaščitena z zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo, vključno z živalskimi vrstami, za katere nacionalna zakonodaja določa posebna pravila za ohranitev populacije;
„karta regionalne pomoči“ pomeni seznam območij, ki jih določi država članica v skladu s pogoji, določenimi v Smernicah o državni regionalni pomoči ( 7 ), in jih odobri Komisija;
„vračljiva predplačila“ pomenijo posojilo za projekt, ki se izplača v enem ali več obrokih, pogoji za njegovo vračilo pa so odvisni od rezultata projekta;
„organizacija za raziskave in širjenje znanja“ pomeni subjekt, ne glede na njegov pravni status ali način financiranja, katerega glavni cilj je neodvisna izvedba temeljnih raziskav, industrijskih raziskav ali eksperimentalnega razvoja ali obsežno razširjanje rezultatov teh dejavnosti prek izobraževanja, objav ali izmenjave znanja;
„manjši egejski otoki“ pomenijo manjše otoke iz člena 1(2) Uredbe (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 8 );
„MSP“ ali „mikro, mala in srednja podjetja“ pomenijo podjetja, ki izpolnjujejo merila iz Priloge I;
„začetek izvajanja projekta ali dejavnosti“ pomeni bodisi začetek dejavnosti ali gradbenih del, povezanih z naložbo, bodisi prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme ali uporabo storitev ali vsako drugo zavezo, zaradi katere projekta ali dejavnosti ni več mogoče preklicati, odvisno od tega, kar nastopi prej; nakup zemljišč in pripravljalna dela, kot je pridobivanje dovoljenj in opravljanje študij izvedljivosti, se ne štejejo za začetek izvajanja projekta ali dejavnosti;
„subvencionirane storitve“ pomenijo obliko pomoči, pri kateri je pomoč dodeljena končnemu upravičencu posredno, v naravi, in se izplača izvajalcu zadevne storitve ali dejavnosti;
„opredmetena sredstva“ pomenijo sredstva, ki jih sestavljajo zemljišča, poslopja in obrati, stroji in oprema;
„transakcijski stroški“ pomenijo dodatne stroške, ki so povezani z izpolnjevanjem obveznosti, vendar jih ni mogoče neposredno pripisati izvajanju teh obveznosti ali vključiti v neposredno povrnjene stroške ali neposredno povrnjen izpad dohodka, in ki se lahko izračunajo na podlagi standardnih stroškov;
„stroški za teste na transmisivno spongiformno encefalopatijo (TSE) in bovino spongiformno encefalopatijo (BSE)“ pomenijo vse stroške, vključno s stroški za pribor za testiranje ter stroški za odvzem, prevoz, testiranje, shranjevanje in uničenje vzorcev, ki so potrebni za vzorčenje in laboratorijsko opravljanje testov skladno s poglavjem C Priloge X k Uredbi (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta ( 9 );
„panjevci s hitro obhodnjo“ pomenijo drevesne vrste z oznako KN 06 02 9041, ki jih določijo države članice in vključujejo lesnate rastline trajnice, pri katerih korenike ali ostanki stebel po žetvi ostanejo v tleh, s poganjki, ki se pojavijo naslednjo sezono, in z najdaljšimi obhodnjami, ki jih določijo države članice;
„podjetje v težavah“ pomeni podjetje, ki izpolnjuje pogoje iz člena 2, točka 18, Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014;
„standard Unije“ pomeni obvezen standard, predpisan z zakonodajo EU, ki določa raven, ki jo morajo doseči posamezna podjetja, zlasti glede okolja, higiene in dobrobiti živali; posledično se standardi ali cilji, zastavljeni na ravni Unije, ki so zavezujoči za države članice, ne pa tudi za posamezna podjetja, ne štejejo za standarde Skupnosti;
„mladi kmet“ pomeni kmeta, kot ga opredeli država članica v svojem strateškem načrtu SKP v skladu s členom 4(6) Uredbe (EU) 2021/2115.
Člen 3
Pogoji za izvzetje
Sheme pomoči, individualna pomoč, dodeljena v okviru shem pomoči, in ad hoc pomoč so združljive z notranjim trgom v smislu člena 107(2) ali (3) Pogodbe in so izvzete iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe pod pogojem, da taka pomoč izpolnjuje vse pogoje iz poglavja I te uredbe ter specifične pogoje za ustrezno vrsto pomoči iz poglavja III te uredbe.
Člen 4
Pragovi za priglasitev
Ta uredba se ne uporablja za nobeno individualno pomoč, katere bruto ekvivalent nepovratnih sredstev presega naslednje pragove:
pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva, povezane s primarno kmetijsko proizvodnjo, kot je navedeno v členu 14: 600 000 EUR na podjetje in na naložbeni projekt;
pomoč za naložbe v zvezi s premestitvijo kmetijskega poslopja z namenom modernizacije objektov in naprav ali povečanja proizvodne zmogljivosti, kot je navedeno v členu 16(4): 600 000 EUR na podjetje in na naložbeni projekt;
pomoč za naložbe v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov, kot je navedeno v členu 17: 7,5 milijona EUR na podjetje in na naložbeni projekt;
pomoč za obveznosti v zvezi z dobrobitjo živali, kot je navedeno v členu 31: 500 EUR na glavo velike živine na leto;
pomoč za omejitve v zvezi z območji Natura 2000, kot je navedeno v členu 33: 500 EUR na hektar na leto v začetnem obdobju največ pet let in nato 200 EUR na hektar na leto;
pomoč za kmetijsko-okoljsko-podnebne obveznosti, kot je navedeno v členu 34: 600 EUR na hektar na leto za enoletne poljščine, 900 EUR na hektar na leto za posebne trajnice in 450 EUR na hektar na leto za druge vrste rabe zemljišč;
pomoč za ekološko kmetovanje, kot je navedeno v členu 35: 600 EUR na hektar na leto za enoletne poljščine, 900 EUR na hektar na leto za posebne trajnice in 450 EUR na hektar na leto za druge vrste rabe zemljišč;
pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih ali v gozdovih, kot je navedeno v členu 36: 600 000 EUR na podjetje in na naložbeni projekt;
pomoč za raziskave in razvoj v kmetijskem in gozdarskem sektorju, kot je navedeno v členu 38: 7,5 milijona EUR na projekt;
pomoč za stroške, ki jih imajo podjetja, ki sodelujejo v projektih operativnih skupin evropskega partnerstva za inovacije, kot je navedeno v členu 39: 2 milijona EUR na podjetje in na projekt;
omejeni zneski pomoči za podjetja, ki imajo koristi od projektov operativnih skupin evropskega partnerstva za inovacije, kot je navedeno v členu 40: 500 000 EUR na projekt operativne skupine evropskega partnerstva za inovacije;
pomoč za pogozdovanje in ustvarjanje gozdnih površin, kot je navedeno v členu 41: 7,5 milijona EUR na projekt vzpostavitve;
pomoč za kmetijsko-gozdarske sisteme, kot je navedeno v členu 42: 7,5 milijona EUR na projekt vzpostavitve kmetijsko-gozdarskega sistema;
pomoč za naložbe za povečanje odpornosti in okoljske vrednosti gozdnih ekosistemov, kot je navedeno v členu 44: 7,5 milijona EUR na naložbeni projekt;
pomoč za omejitve, značilne za posamezno območje, ki izhajajo iz določenih obveznih zahtev, kot je navedeno v členu 45: 500 EUR na hektar na leto v začetnem obdobju največ pet let in nato 200 EUR na hektar na leto;
pomoč za gozdarsko-okoljsko-podnebne storitve in ohranjanje gozdov, kot je navedeno v členu 46: 200 EUR na hektar na leto, razen pomoči iz člena 46, odstavek 8;
pomoč za storitve svetovanja v gozdarskem sektorju, kot je navedeno v členu 48: 200 000 EUR na podjetje in na leto;
pomoč za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, modernizacijo ali prilagajanjem gozdarskega sektorja, kot je navedeno v členu 49: 7,5 milijona EUR na naložbeni projekt;
pomoč za naložbe v gozdarske tehnologije ter v predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov, kot je navedeno v členu 50: 7,5 milijona EUR na naložbeni projekt;
pomoč za naložbe v osnovne storitve in infrastrukturo na podeželju, kot je navedeno v členu 55: 10 milijonov EUR na naložbeni projekt;
pomoč za stroške, ki jih imajo MSP, ki sodelujejo v projektih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, določenih kot lokalni razvoj v okviru pristopa LEADER v okviru EKSRP, kot je navedeno v členu 60: 2 milijona EUR na podjetje in na projekt;
omejen znesek pomoči za MSP, ki imajo koristi od projektov lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, kot je navedeno v členu 61: 200 000 EUR na projekt lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost.
Člen 5
Preglednost pomoči
V tej uredbi se kot pregledna pomoč obravnavajo naslednje oblike pomoči:
pomoč v obliki nepovratnih sredstev, subvencioniranih obrestnih mer in subvencioniranih storitev;
pomoč v obliki posojil, kadar se bruto ekvivalent nepovratnih sredstev izračuna na podlagi referenčne mere, ki velja ob dodelitvi nepovratnih sredstev;
pomoč v obliki jamstev, kadar se uporablja eno od naslednjega:
bruto ekvivalent nepovratnih sredstev je bil izračunan na podlagi premij varnega pristana, določenih v Obvestilu Komisije;
metodologija za izračun bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev navedenega jamstva je bila sprejeta na podlagi Obvestila o jamstvih pred izvajanjem pomoči po tem, ko je bila priglašena Komisiji na podlagi katere koli uredbe o državni pomoči, ki jo je sprejela Komisija in ki je takrat veljala, in odobrena metodologija izrecno obravnava vrsto jamstva in vrsto zadevne osnovne transakcije v okviru uporabe te uredbe;
pomoč v obliki davčnih ugodnosti, kadar ukrep določa najvišjo vrednost, s katero se zagotovi, da veljavni prag ni presežen;
pomoč v obliki vračljivih predujmov, če skupni nominalni znesek vračljivih predujmov ne presega pragov, ki se uporabljajo v skladu s to uredbo, ali če je bila pred izvajanjem ukrepa metodologija za izračun bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev vračljivih predujmov sprejeta po priglasitvi Komisiji;
pomoč v obliki prodaje ali zakupa opredmetenih sredstev po cenah, ki so nižje od tržnih, kadar se vrednost sredstev določi z neodvisno strokovno oceno pred transakcijo ali pa glede na javno dostopno, redno posodobljeno in splošno sprejemljivo referenčno merilo.
V tej uredbi se kot pregledni ne obravnavata naslednji obliki pomoči:
pomoč v obliki kapitalskih injekcij;
pomoč v obliki ukrepov za financiranje tveganja.
Člen 6
Spodbujevalni učinek
Šteje se, da ima pomoč spodbujevalni učinek, če upravičenec zadevni državi članici predloži pisno vlogo za pomoč pred začetkom izvajanja projekta ali dejavnosti. Vloga za pomoč mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
ime in velikost podjetja;
opis projekta ali dejavnosti, vključno z datumom začetka in konca;
lokacijo projekta ali dejavnosti;
seznam upravičenih stroškov;
vrsto (nepovratna sredstva, posojilo, jamstvo, vračljivi predujem ali drugo) in znesek javnega financiranja, potrebnega za projekt ali dejavnost.
Ad hoc pomoč za velika podjetja ima spodbujevalni učinek, če je država članica zagotovila, da je izpolnjen pogoj iz odstavka 2, in pred dodelitvijo zadevne ad hoc pomoči preverila, da dokumentacija, ki jo je pripravil upravičenec, potrjuje, da bo pomoč dosegla enega ali več naslednjih rezultatov:
bistveno razširitev obsega projekta ali dejavnosti zaradi pomoči;
bistveno povečanje skupnega zneska, ki ga je upravičenec porabil za projekt ali dejavnost zaradi pomoči;
bistveno povečanje hitrosti zaključka zadevnega projekta ali dejavnosti;
v primeru ad hoc pomoči za naložbe se na zadevnem podeželskem območju projekt ali dejavnost kot taka brez pomoči ne bi izvedla ali ne bi bila dovolj donosna za upravičenca.
Te zahteve se ne uporabljajo za občine, ki so avtonomni lokalni organi z letnim proračunom manj kot 10 milijonov EUR in z manj kot 5 000 prebivalci.
Z odstopanjem od odstavkov 2 in 3 se za ukrepe v obliki davčnih ugodnosti domneva, da imajo spodbujevalni učinek, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
ukrep uvaja pravico do pomoči v skladu z objektivnimi merili, ne da bi se država članica dodatno odločala po lastnem preudarku,
ukrep je bil sprejet in je v veljavi, preden se je projekt ali dejavnost začela izvajati, razen za sheme, ki so naslednice davčnih shem, kadar je dejavnost že zajeta v prejšnjih shemah v obliki davčnih ugodnosti.
Poleg tega se z odstopanjem od odstavkov 2, 3 in 4 za naslednje vrste pomoči ne zahteva, da imajo spodbujevalni učinek, ali se zanje šteje, da ga imajo:
sheme pomoči za komasacijo zemljišč, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 15 ali člena 53 in kadar:
shema pomoči vzpostavlja pravico do pomoči v skladu z objektivnimi merili, ne da bi se država članica dodatno odločala po lastnem preudarku; in
je shema pomoči sprejeta in velja, preden upravičencu nastanejo upravičeni stroški v skladu s členom 15 ali členom 53;
pomoč za ukrepe informiranja v kmetijskem sektorju v skladu s členoma 21 in 22, ki vključuje dajanje informacij na voljo nedoločenemu številu upravičencev;
pomoč za promocijske ukrepe v obliki publikacij, katerih cilj je ozaveščanje širše javnosti o kmetijskih proizvodih, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 24(2), točka (b);
pomoč za povrnitev škode zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 25;
pomoč za nadomestilo stroškov preprečevanja, obvladovanja in izkoreninjenja bolezni živali ali škodljivih organizmov rastlin ter pomoč za nadomestilo izgub zaradi navedenih bolezni živali ali škodljivih organizmov rastlin, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 26;
pomoč za kritje stroškov odstranitve in uničenja poginulih živali, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 27(2), točke (c), (d), (e) in (f), ter člena 28(3)(d);
pomoč za povrnitev škode, ki jo povzročijo zaščitene živali, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 29;
pomoč za omejitve v zvezi z območji Natura 2000, kot je navedeno v členu 33;
pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih ali v gozdovih, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 36;
pomoč za povrnitev škode, ki jo povzročijo naravne nesreče, v kmetijskem sektorju, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 37;
pomoč za raziskave, razvoj in inovacije v kmetijskem in gozdarskem sektorju, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 38;
pomoč za odpravo škode v gozdovih v skladu s členom 43(2), točka (d), kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 43;
pomoč za ukrepe informiranja v gozdarskem sektorju v skladu s členoma 47 in 48, ki vključuje dajanje informacij na voljo nedoločenemu številu upravičencev;
pomoč za ohranjanje genskih virov v gozdarstvu, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 51;
pomoč za sodelovanje kmetov v shemah kakovosti za bombaž in živila, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 58;
pomoč za podjetja, ki sodelujejo v projektih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in projektih operativnih skupin evropskega partnerstva za inovacije ali imajo koristi od njih, kadar so izpolnjeni ustrezni pogoji iz členov 39, 40, 60 in 61.
Člen 7
Intenzivnost pomoči in upravičeni stroški
Člen 8
Kumulacija
Pomoč z opredeljivimi upravičenimi stroški, ki je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe v skladu s to uredbo, se lahko kumulira:
z vsako drugo državno pomočjo, če se navedeni ukrepi nanašajo na različne opredeljive upravičene stroške;
z vsako drugo državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki se deloma ali v celoti prekrivajo, samo če se s tako kumulacijo ne preseže največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki se uporablja za to pomoč v skladu s to uredbo.
Pomoč brez opredeljivih upravičenih stroškov se lahko na podlagi te ali katere koli druge uredbe ali sklepa o skupinskih izjemah, ki jo oz. ga je sprejela Komisija, glede na posebne okoliščine posameznega primera kumulira z drugimi državnimi pomočmi brez opredeljivih upravičenih stroškov do najvišjega ustreznega praga skupnega financiranja.
Člen 9
Objave in informacije
Zadevna država članica zagotovi, da se na spletišču Komisije za preglednost dodeljevanja pomoči ( 10 ) ali na celovitem spletišču o državnih pomočeh na nacionalni ali regionalni ravni objavi:
povzetek informacij iz člena 11 ali povezava nanje;
celotno besedilo vsake pomoči iz člena 11, vključno z vsemi spremembami, ali povezava, ki zagotavlja dostop do celotnega besedila;
informacije iz Priloge III o vsaki dodelitvi individualne pomoči, ki presega spodnje zneske:
10 000 EUR za upravičence, dejavne v sektorju primarne kmetijske proizvodnje;
100 000 EUR za upravičence, dejavne v sektorju predelave in trženja kmetijskih proizvodov, v gozdarskem sektorju ali za dejavnosti, ki ne spadajo v področje uporabe člena 42 Pogodbe.
Za sheme pomoči v obliki davčnih ugodnosti se pogoji iz odstavka 1 štejejo za izpolnjene, če države članice objavijo zahtevane informacije o zneskih individualnih pomoči v milijonih EUR v naslednjih razponih:
0,01–0,1 izključno za primarno kmetijsko proizvodnjo;
0,1–0,5;
0,5–1;
1 do 2;
2 do 5;
5 do 10;
10 do 30;
30 in več.
Komisija na svojem spletišču objavi:
povzetek informacij iz odstavka 1;
povezave do spletišč vseh držav članic o državnih pomočeh iz odstavka 1.
POGLAVJE II
Postopkovne zahteve
Člen 10
Odvzem ugodnosti skupinskih izjem
Kadar država članica dodeli pomoč, ki ne izpolnjuje pogojev iz poglavij I, II in III te uredbe, lahko Komisija, potem ko zadevni državi članici omogoči, da izrazi svoja stališča, sprejme sklep, da je treba vse ali nekatere prihodnje ukrepe pomoči, ki jih sprejme zadevna država članica in ki bi sicer izpolnjevali zahteve iz te uredbe, priglasiti Komisiji v skladu s členom 108(3) Pogodbe. Pomoč, ki jo je treba priglasiti, se lahko omeji na določene vrste pomoči, na pomoč v korist določenih upravičencev ali na pomoč, ki jo sprejmejo določeni organi zadevne države članice.
Člen 11
Poročanje
Letno poročilo vsebuje tudi naslednje informacije:
bolezni živali ali škodljivi organizem rastline iz člena 26;
meteorološke informacije o vrsti, času, relativni obsežnosti in lokaciji vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, iz člena 25 ali naravnih nesreč v kmetijskem sektorju iz člena 37.
Člen 12
Ocenjevanje
Za sheme pomoči, za katere velja zahteva po ocenjevanju v skladu z odstavkom 1 tega člena, države članice priglasijo osnutek načrta ocenjevanja, kot sledi:
v 20 delovnih dneh od začetka veljavnosti sheme, če njen proračun državne pomoči presega 150 milijonov EUR v katerem koli zadevnem letu ali 750 milijonov EUR v celotnem obdobju trajanja sheme;
v 30 delovnih dneh po pomembni spremembi, s katero je proračun sheme presegel 150 milijonov EUR v katerem koli danem letu ali 750 milijonov EUR v celotnem obdobju trajanja sheme;
v 30 delovnih dneh po tem, ko so bili na uradnih računih evidentirani izdatki v okviru sheme, ki presegajo 150 milijonov EUR v katerem koli letu.
Člen 13
Spremljanje
Države članice vodijo natančne evidence z informacijami in dokazili, ki so potrebni za ugotovitev, ali so izpolnjeni vsi pogoji iz te uredbe. Take evidence se hranijo 10 let od dneva dodelitve ad hoc pomoči ali od dneva zadnje dodelitve pomoči v okviru sheme pomoči. Zadevna država članica Komisiji v 20 delovnih dneh ali daljšem obdobju, če je tako določeno v vlogi, predloži vse informacije in dokazila, ki so po mnenju Komisije potrebni za spremljanje uporabe te uredbe.
POGLAVJE III
Vrste pomoči
Člen 14
Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva, povezane s primarno kmetijsko proizvodnjo
Z naložbo se skuša doseči vsaj enega od naslednjih ciljev:
izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnostnosti kmetijskega gospodarstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljšanjem in preusmeritvijo proizvodnje;
izboljšanje naravnega okolja, higienskih pogojev ali standardov dobrobiti živali;
vzpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvojem, prilagajanjem in modernizacijo kmetijstva, vključno z dostopom do kmetijskih zemljišč, komasacijo in izboljšanjem zemljišč, energijsko učinkovitostjo, oskrbo s trajnostno energijo ter varčevanjem z energijo ali vodo;
obnova proizvodnega potenciala, prizadetega zaradi naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, bolezni živali in škodljivih organizmov rastlin, zaščitenih živali ter preprečevanje škode zaradi navedenih dogodkov in dejavnikov; če je škodo mogoče povezati s podnebnimi spremembami, upravičenci, če je primerno, v obnovo vključijo ukrepe za prilagajanje na podnebne spremembe;
prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, vključno z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov in povečanjem sekvestracije ogljika, ter spodbujanje trajnostne energije in energijske učinkovitosti;
prispevanje k trajnostnemu krožnemu biogospodarstvu ter spodbujanje trajnostnega razvoja in učinkovitega upravljanja naravnih virov, kot so voda, tla in zrak, vključno z zmanjšanjem odvisnosti od kemikalij;
prispevanje k zaustavitvi in obrnitvi trenda izgube biotske raznovrstnosti, krepitev ekosistemskih storitev ter ohranjanje habitatov in krajine.
Pri naložbah v proizvodnjo biogoriv proizvodna zmogljivost proizvodnih obratov ni večja od povprečne letne porabe goriva na kmetijskem gospodarstvu, proizvedeno biogorivo pa se ne sme prodati na trgu.
Pri naložbah v proizvodnjo toplotne energije in električne energije iz obnovljivih virov na kmetijskih gospodarstvih so proizvodni obrati namenjeni izključno pokrivanju lastnih potreb upravičenca po energiji, njihova proizvodna zmogljivost pa ni večja od kombinirane povprečne letne porabe toplotne in električne energije na kmetijskem gospodarstvu, vključno s kmečkim gospodinjstvom. Prodaja električne energije v omrežje je dovoljena, če se upošteva letna omejitev povprečne lastne porabe.
Če naložbo izvede več kot en upravičenec z namenom pokrivanja lastnih potreb po biogorivu in energiji, je letna povprečna letna poraba enaka povprečni letni porabi vseh upravičencev.
Naložbe v infrastrukturo za energijo iz obnovljivih virov, ki porablja ali proizvaja energijo, so skladne z minimalnimi standardi za energijsko učinkovitost, kadar taki standardi obstajajo na nacionalni ravni.
Naložbe v obrate, katerih glavni namen je proizvodnja električne energije iz biomase, niso upravičene do pomoči, razen če se izkoristi minimalni delež toplotne energije, ki ga določijo države članice.
Države članice določijo pragove za največje deleže žit in drugih poljščin z visoko vsebnostjo škroba, rastlin za pridelavo sladkorja in oljnic, ki se uporabljajo za proizvodnjo energije iz biomase, vključno z biogorivi, za posamezne vrste obratov v skladu s členom 26 Direktive (EU) 2018/2001. Pomoč za naložbene projekte s področja energije iz biomase je omejena na energijo iz biomase, ki izpolnjuje veljavna trajnostna merila, določena v zakonodaji Unije.
Pomoč krije naslednje upravičene stroške:
stroške gradnje, nakupa, vključno z zakupom, ali izboljšanja nepremičnin, vključno z naložbami v pasivno hišno ožičenje ali strukturirano polaganje kablov za podatkovna omrežja in po potrebi pomožni del pasivnega omrežja na zasebni lastnini zunaj stavbe, pri čemer je nakup zemljišč upravičen le v obsegu, ki ne presega 10 % skupnih upravičenih stroškov zadevne dejavnosti;
nakup ali zakup strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva;
splošne stroške, povezane z odhodki iz točk (a) in (b), kot so plačila za storitve arhitektov, inženirjev in svetovalcev, plačila za storitve svetovanja v zvezi z okoljsko in ekonomsko trajnostjo, trajnostno energijo, energijsko učinkovitostjo ter proizvodnjo in uporabo energije iz obnovljivih virov, vključno s stroški za študije izvedljivosti. študije izvedljivosti ostanejo upravičen izdatek tudi takrat, ko glede na njihove rezultate niso nastali nobeni izdatki v okviru točk (a) in (b);
pristojbine za pridobitev, razvoj ali uporabo računalniške programske opreme, računalniškega oblaka in podobnih rešitev ter pridobitev patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk;
izdatke za neproizvodne naložbe, povezane s specifičnimi okoljskimi in podnebnimi cilji iz odstavka 3, točke (e), (f) in (g);
v primeru namakanja stroške, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
Komisiji je bil v skladu z Direktivo 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 12 ) priglašen načrt upravljanja povodja za celotno območje, na katerem bo izvedena naložba, in za vsa druga območja, na katerih bi lahko naložba vplivala na okolje; v zadevnem programu ukrepov morajo biti določeni ukrepi, ki so sprejeti v okviru načrta upravljanja povodij v skladu s členom 11 navedene direktive in zadevajo kmetijski sektor;
kot del naložbe so nameščeni ali se namestijo vodni števci, ki omogočajo merjenje porabe vode na ravni podprte naložbe;
naložba v izboljšanje obstoječega namakalnega objekta ali elementa namakalne infrastrukture se predhodno oceni z vidika zagotavljanja prihrankov vode, ki odražajo tehnične parametre obstoječega obrata ali infrastrukture;
naložba vpliva na zadevna podzemna ali površinska vodna telesa, za katerih stanje je bilo v zadevnem načrtu upravljanja povodja zaradi razlogov, povezanih s količino vode, ugotovljeno, da je manj kot dobro, ali če je bilo z najsodobnejšo oceno podnebne ranljivosti in tveganja, ugotovljeno ( 13 ), da bi lahko zadevna vodna telesa v dobrem stanju izgubila svoj status zaradi razlogov, povezanih s količino vode, zaradi učinkov podnebnih sprememb, mora ta naložba doseči dejansko znižanje porabe vode, ki prispeva k doseganju in ohranjanju dobrega stanja teh vodnih teles, kot je določeno v členu 4(1) Direktive 2000/60/ES; Pogoji, določeni v prejšnjem stavku, se ne uporabljajo za naložbe v obstoječe objekte in pripadajočo opremo za namakanje, ki vplivajo le na energijsko učinkovitost, naložbe v izgradnjo vodnih zbiralnikov ali naložbe v uporabo reciklirane vode, ki ne vplivajo na telo podzemnih ali površinskih voda;
država članica določi odstotke za morebitne prihranke vode in učinkovito zmanjšanje porabe vode kot pogoje za upravičenost, da se zagotovi učinkovito zmanjšanje količine vode, ki teče skozi opremo, v primerjavi z ravnmi v obdobju 2014–2020 in se tako prepreči nazadovanje pri ravni okoljskih ambicij:
podpora se lahko odobri za naložbe v uporabo predelane vode kot alternativne oskrbe z vodo le, če sta zagotavljanje in uporaba takšne vode v skladu z Uredbo (EU) 2020/741 Evropskega parlamenta in Sveta ( 14 );
v primeru naložb, katerih cilj je obnova kmetijskega proizvodnega potenciala, prizadetega zaradi naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, bolezni živali, škodljivih organizmov rastlin ali zaščitenih živali, so upravičeni stroški lahko stroški za obnovo kmetijskega proizvodnega potenciala do ravni, kakršna je bila pred pojavom navedenih dogodkov;
v primeru naložb, katerih cilj je preprečevanje škode zaradi naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, bolezni živali, škodljivih organizmov rastlin ali zaščitenih živali, so upravičeni stroški lahko stroški posebnih preventivnih ukrepov.
Obratna sredstva se ne štejejo za upravičene stroške.
Pomoč se ne dodeli za:
nakup plačilnih pravic;
nakup in zasaditev letnih rastlin, razen pomoči za kritje stroškov iz odstavka 6, točka (h);
dela v zvezi z odvodnjavanjem;
nakup živali, razen pomoči za kritje stroškov iz odstavka 6, točka (h), in nakup psov čuvajev;
ožičenje ali polaganje kablov za podatkovna omrežja zunaj zasebne lastnine.
Intenzivnost pomoči se lahko poveča na največ 80 % za naslednje naložbe:
naložbe, povezane z enim ali več specifičnimi okoljskimi in podnebnimi cilji iz odstavka 3, točke (e), (f) in (g), ali z dobrobitjo živali;
naložbe mladih kmetov;
naložbe v najbolj oddaljenih regijah ali na manjših egejskih otokih.
Intenzivnost pomoči se lahko poveča na največ 100 % za naslednje naložbe:
neproizvodne naložbe, povezane s cilji iz odstavka 3, točke (e), (f) in (g);
naložbe za obnovo proizvodnega potenciala iz odstavka 3, točka (d), ter naložbe v zvezi s preprečevanjem in zmanjševanjem tveganja za škodo, ki jo povzročijo naravne nesreče, izjemni dogodki, slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, ali zaščitene živali.
Intenzivnost pomoči za namakanje v skladu z odstavkom 6, točka (f), je omejena na eno ali več stopenj, ki ne presegajo:
80 % upravičenih stroškov za naložbe v namakanje na kmetiji iz odstavka 6, točka (f)(iii);
100 % upravičenih stroškov za naložbe v infrastrukturo v kmetijstvu, ki se uporablja za namakanje, zunaj kmetij;
65 % upravičenih stroškov za druge naložbe v namakanje na kmetiji.
Člen 15
Pomoč za komasacijo kmetijskih zemljišč
Pomoč za komasacijo kmetijskih zemljišč je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz poglavja I te uredbe ter se dodeli za in omeji na stroške pravnih in upravnih postopkov, vključno s stroški pregleda, in sicer za do 100 % dejanskih nastalih stroškov.
Člen 16
Pomoč za naložbe v zvezi s premestitvijo kmetijskih poslopij
Sklicevanje na javni interes, da se utemelji dodeljevanje pomoči iz tega člena, se opredeli v ustreznih določbah zadevne države članice.
Za namene tega odstavka se za samo zamenjavo obstoječe zgradbe ali objekta z novo sodobno zgradbo ali objektom, ki ne vključuje bistvene spremembe zadevne proizvodnje ali tehnologije, ne šteje, da je povezana z modernizacijo.
Člen 17
Pomoč za naložbe v zvezi s predelavo ali trženjem kmetijskih proizvodov
Pomoč krije naslednje upravičene stroške:
gradnjo, nakup, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin, vključno z naložbami v pasivno hišno ožičenje ali strukturirano polaganje kablov za podatkovna omrežja in po potrebi pomožni del pasivnega omrežja na zasebni lastnini zunaj stavbe, pri čemer je nakup zemljišč upravičen le v obsegu, ki ne presega 10 % skupnih upravičenih stroškov zadevne dejavnosti;
nakup ali zakup strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva;
splošne stroške na področju izdatkov iz točk (a) in (b), kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, plačila za storitve svetovanja v zvezi z okoljsko in ekonomsko trajnostjo, vključno s stroški za študije izvedljivosti; študije izvedljivosti ostanejo upravičen izdatek tudi takrat, ko glede na njihove rezultate niso nastali nobeni izdatki v okviru točk (a) in (b);
pristojbine za pridobitev, razvoj ali uporabo računalniške programske opreme, računalniškega oblaka in podobnih rešitev ter pridobitve patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk.
Intenzivnost pomoči se lahko poveča na največ 80 % za naslednje naložbe:
naložbe, povezane z enim ali več specifičnimi okoljskimi in podnebnimi cilji iz člena 14(3), točke (e), (f) in (g), ali z izboljšanjem dobrobiti živali;
naložbe mladih kmetov;
naložbe v najbolj oddaljenih regijah ali na manjših egejskih otokih.
Člen 18
Zagonska pomoč za mlade kmete in zagonska pomoč za kmetijske dejavnosti
Člen 19
Zagonska pomoč za skupine in organizacije proizvajalcev v kmetijskem sektorju
Pomoč se ne dodeli:
organizacijam proizvajalcev, subjektom ali organom, kot so podjetja ali zadruge, katerih cilj je upravljanje enega ali več kmetijskih gospodarstev, pri čemer so navedene organizacije dejansko samostojni proizvajalci;
kmetijskim združenjem, ki opravljajo naloge, kot so vzajemna pomoč, zagotavljanje nadomeščanja na kmetiji in pomoč pri upravljanju kmetij, ki so namenjene članom, če se ne ukvarjajo s skupnim prilagajanjem oskrbe trga;
skupinam proizvajalcev, organizacijam ali združenjem, katerih cilji so nezdružljivi s členom 152(1), točka (c), členom 152(3) ali členom 156 Uredbe (EU) št. 1308/2013.
Pomoč krije naslednje upravičene stroške:
stroške najema primernih prostorov;
pridobitev pisarniške opreme;
stroške upravnega osebja;
režijske stroške ter pravne in upravne pristojbine;
pridobitev računalniške strojne opreme ter pridobitev ali pristojbine za uporabo računalniške programske opreme, računalniškega oblaka in podobnih rešitev
Če se prostori kupijo, so upravičeni stroški za prostore omejeni na tržno vrednost najemnine.
Države članice zadnji obrok izplačajo šele, ko so preverile pravilno izvajanje ukrepa.
Člen 20
Pomoč za sodelovanje proizvajalcev kmetijskih proizvodov v shemah kakovosti
Naslednje vrste pomoči proizvajalcem kmetijskih proizvodov in skupinam takih proizvajalcev so združljive z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), Pogodbe ter so izvzete iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe:
pomoč za novo sodelovanje v shemah kakovosti, kadar izpolnjuje pogoje iz odstavkov 2 do 6 tega člena in iz poglavja I;
pomoč za kritje stroškov obveznih nadzornih ukrepov v zvezi s shemami kakovosti, ki jih je sprejel pristojni organ v skladu z zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo ali so bili sprejeti v njegovem imenu, kadar taka pomoč izpolnjuje pogoje iz odstavkov 2, 4, 6, 7 in 8 tega člena in iz poglavja I;
pomoč za kritje stroškov za tržne raziskave, zasnovo in oblikovanje proizvodov ter za pripravo vlog za priznanje shem kakovosti, kadar takšna pomoč izpolnjuje pogoje iz odstavkov 2, 6, 7 in 8 tega člena in iz poglavja I.
Pomoč iz odstavka 1 se dodeli v zvezi z naslednjimi shemami kakovosti:
shemami kakovosti, vzpostavljenimi na podlagi:
dela II, naslov II, poglavje I, oddelek 2, Uredbe Sveta (EU) št. 1308/2013, kar zadeva vino;
Uredbe (EU) št. 1151/2012;
Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta ( 16 );
Uredbe (EU) 2019/787 Evropskega parlamenta in Sveta ( 17 );
Uredbe (EU) št. 251/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ( 18 );
shemami kakovosti za kmetijske proizvode, vključno s shemami certificiranja kmetij, za katere države članice priznavajo, da izpolnjujejo naslednje pogoje:
specifičen značaj končnega proizvoda, proizvedenega v skladu s takimi shemami kakovosti, izhaja iz jasnih obveznosti glede zagotovitve enega od naslednjega:
shema kakovosti je dostopna vsem proizvajalcem;
shema kakovosti vključuje zavezujoče specifikacije končnih proizvodov, pri čemer skladnost s temi specifikacijami preverijo javni organi ali neodvisni inšpekcijski organ;
shema kakovosti je pregledna in zagotavlja popolno sledljivost kmetijskih proizvodov;
prostovoljnimi shemami certificiranja za kmetijske proizvode, za katere zadevna država članica priznava, da izpolnjujejo zahteve iz Sporočila Komisije – Smernice EU o najboljši praksi za prostovoljne sheme certificiranja za kmetijske proizvode in živila ( 19 ).
Izplača se subjektu, odgovornemu za nadzorne ukrepe, ponudniku raziskav ali ponudniku svetovalnih storitev.
Člen 21
Pomoč za ukrepe izmenjave znanja in informiranja
Pomoč lahko krije tudi kratkoročne izmenjave upravnikov kmetij in obiske kmetij.
Države članice zagotovijo, da so ukrepi, podprti na podlagi tega člena, v skladu z opisom sistemov znanja in inovacij na področju kmetijstva (AKIS) iz strateških načrtov SKP.
Pomoč za predstavitvene dejavnosti lahko krije ustrezne naložbene stroške.
Pomoč krije naslednje upravičene stroške:
stroške organizacije poklicnega usposabljanja, dejavnosti pridobivanja strokovnih znanj, vključno z usposabljanji, delavnicami, konferencami in mentoriranjem, ter stroške predstavitvenih dejavnosti ali dejavnosti informiranja;
stroške potovanja, nastanitve in dnevnic udeležencev;
stroške zagotavljanja storitev nadomeščanja med odsotnostjo udeležencev;
v primeru predstavitvenih projektov v zvezi z naložbami:
gradnjo, nakup, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin, pri čemer je nakup zemljišč upravičen le v obsegu, ki ne presega 10 % skupnih upravičenih stroškov zadevne dejavnosti;
nakup ali zakup strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva;
splošne stroške, povezane z izdatki iz točk (i) in (ii), kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, plačila za storitve svetovanja v zvezi z okoljsko in ekonomsko trajnostnostjo, vključno s stroški za študije izvedljivosti; študije izvedljivosti ostanejo upravičen izdatek tudi takrat, ko glede na njihove rezultate niso nastali nobeni izdatki v okviru točk (i) in (ii);
pristojbine za pridobitev, razvoj ali uporabo računalniške programske opreme, računalniškega oblaka in podobnih rešitev ter pridobitve patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk.
Za upravičene se štejejo le stroški amortizacije, ki ustrezajo trajanju projekta in so izračunani na podlagi splošno sprejetih računovodskih načel.
Pomoč za stroške zagotavljanja storitev nadomeščanja iz odstavka 3, točka (c), se lahko plača neposredno ponudniku storitve nadomeščanja.
Dejavnosti iz odstavka 2 lahko opravljajo skupine proizvajalcev ali druge organizacije, ne glede na njihovo velikost.
Če dejavnosti iz odstavka 2 zagotavljajo skupine in organizacije proizvajalcev, članstvo v takih skupinah ali organizacijah ni pogoj za dostop do navedenih dejavnosti.
Vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih stroškov zadevne skupine ali organizacije proizvajalcev je omejen na stroške zagotavljanja dejavnosti iz odstavka 2.
V primeru predstavitvenih projektov iz odstavka 3, točka (d), je najvišji znesek pomoči omejen na 100 000 EUR prek treh obračunskih let.
Člen 22
Pomoč za storitve svetovanja
Države članice zagotovijo, da so ukrepi, podprti na podlagi tega člena, v skladu z opisom sistemov znanja in inovacij na področju kmetijstva (AKIS) iz strateških načrtov SKP.
Storitev svetovanja je povezana z vsaj enim specifičnim ciljem, določenim v členu 6 Uredbe (EU) 2021/2115, in obsega vsaj eno od naslednjega:
obveznosti, ki izhajajo iz predpisanih zahtev ravnanja in standardov GAEC iz naslova III, poglavje I, oddelek 2, Uredbe (EU) 2021/2115;
zahteve, ki jih določijo države članice za izvajanje Direktive 2000/60/ES, Direktive 92/43/EGS, Direktive 2009/147/ES, Direktive 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 20 ), Direktive (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta ( 21 ), Uredbe (EU) 2016/2031, Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta ( 22 ), člena 55 Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta ( 23 ) in Sveta ter Direktive 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 24 );
kmetijske prakse, ki preprečujejo razvoj odpornosti proti antimikrobikom, kot je navedeno v sporočilu o evropskem akcijskem načrtu „eno zdravje“ zoper odpornost proti antimikrobikom ( 25 );
preprečevanje in obvladovanje tveganja;
modernizacijo, krepitev konkurenčnosti, sektorsko povezovanje, tržno usmerjenost ter spodbujanje podjetništva in inovacij, zlasti za pripravo in izvajanje projektov operativnih skupin evropskega partnerstva za inovacije;
digitalne tehnologije v kmetijstvu iz člena 114, točka (b), Uredbe (EU) 2021/2115;
trajnostno upravljanje hranil, vključno z uporabo orodja za trajnostnost kmetij za hranila iz člena 15(4), Uredbe (EU) 2021/2115 najpozneje od leta 2024;
pogoje za zaposlitev in obveznosti delodajalca, zdravje in varnost pri delu ter socialno podporo v kmečkih skupnostih;
trajnostno proizvodnjo krme, ocenjevanje krme v smislu vsebnosti hranil in vrednosti krme, dokumentacijo, načrtovanje in nadzor krmljenja rejnih živali na podlagi potreb.
Storitve svetovanja lahko opravljajo skupine proizvajalcev ali druge organizacije ne glede na njihovo velikost.
Države članice zagotovijo, da je izvajalec storitve svetovanja nepristranski in da ni v navzkrižju interesov.
Kadar storitve svetovanja zagotavljajo skupine in organizacije proizvajalcev, članstvo v takih skupinah ali organizacijah ni pogoj za dostop do storitev.
Vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih stroškov zadevne skupine ali organizacije je omejen na stroške zagotavljanja storitev svetovanja.
Člen 23
Pomoč za storitve nadomeščanja na kmetijskem gospodarstvu
Storitve nadomeščanja na kmetijskem gospodarstvu lahko opravljajo skupine in organizacije proizvajalcev, ne glede na njihovo velikost. V tem primeru članstvo v takih skupinah ali organizacijah ni pogoj za dostop do storitev.
Člen 24
Pomoč za promocijske ukrepe za kmetijske proizvode
Pomoč krije stroške:
organizacije tekmovanj, sejmov ali razstav ter udeležbe na njih;
publikacij, katerih cilj je ozaveščanje širše javnosti o kmetijskih proizvodih.
Vendar se prvi pododstavek ne uporablja za navedbe o poreklu kmetijskih proizvodov, ki jih zajemajo:
sheme kakovosti iz člena 20(2), točka (a), če taka navedba natanko ustreza označbi, zaščiteni v Uniji;
sheme kakovosti iz člena 20(2), točki (b) in (c), če je taka navedba sekundarna v sporočilu.
Pomoč krije naslednje upravičene stroške za organizacijo tekmovanj, sejmov in razstav ter udeležbo na njih:
stroške udeležbe;
potne stroške in stroške prevoza živali in proizvodov, ki bodo zajeti v promocijskem ukrepu;
stroške publikacij in spletišč, ki napovedujejo dogodek;
najemnine razstavnih prostorov in stojnic ter stroške njihove postavitve in razstavljanja;
simbolične nagrade do vrednosti 3 000 EUR na nagrado in zmagovalca tekmovanja.
Pomoč krije naslednje upravičene stroške za publikacije, katerih cilj je ozaveščanje širše javnosti o kmetijskih proizvodih:
stroške tiskanih in elektronskih publikacij, spletišč in spotov v elektronskih medijih, na radiu ali televiziji, namenjenih predstavljanju dejanskih informacij o upravičencih iz določene regije ali proizvajalcih določenega kmetijskega proizvoda, če so informacije nevtralne in imajo zadevni upravičenci enake možnosti, da so predstavljeni v publikaciji;
stroške širjenja znanstvenih spoznanj in dejanskih informacij o:
shemah kakovosti iz člena 20(2), odprtih za kmetijske proizvode iz drugih držav članic in tretjih držav;
generičnih kmetijskih proizvodih, njihovi hranilni vrednosti in njihovi priporočeni uporabi.
Pomoč se dodeli v eni od naslednjih oblik:
v naravi
na podlagi vračila dejanskih stroškov, ki jih je imel upravičenec;
kar zadeva pomoč za simbolične nagrade, tudi v gotovini.
Kadar je pomoč dodeljena v naravi, je pomoč v obliki subvencionirane storitve.
Promocijske ukrepe lahko izvajajo skupine proizvajalcev ali druge organizacije ne glede na njihovo velikost.
Pomoč za simbolične nagrade iz odstavka 4, točka (e), se izplača ponudniku promocijskih ukrepov le, če je bila nagrada dejansko podeljena in je bil predložen dokaz o tem.
Kadar promocijski ukrep zagotavljajo skupine in organizacije proizvajalcev, članstvo v takih skupinah ali organizacijah ni pogoj za sodelovanje. Vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih pristojbin zadevne skupine ali organizacije proizvajalcev je omejen na stroške zagotavljanja promocijskih ukrepov.
Člen 25
Pomoč za povrnitev škode zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami
Za pomoč za povrnitev škode zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, veljata naslednja kumulativna pogoja:
pomoč se izplača, ko pristojni organ države članice uradno potrdi značaj razmer kot slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami;
med slabimi vremenskimi razmerami, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, in škodo, ki je nastala podjetju, obstaja neposredna vzročna zveza.
Kadar je pomoč plačana skupini ali organizaciji proizvajalcev, znesek pomoči ne presega zneska pomoči, do katerega je navedeno podjetje upravičeno.
Škoda zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, se izračuna na ravni posameznega upravičenca. Pomoč se lahko nanaša na naslednje:
izpad dohodka zaradi popolnega ali delnega uničenja kmetijske proizvodnje in proizvodnih sredstev, kot je opisan v odstavku 8;
materialno škodo, kot je opisana v odstavku 9.
Izpad dohodka se izračuna tako, da se:
količine kmetijskih proizvodov, proizvedenih v letu slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, ali v vsakem naslednjem letu, v katerem so prisotne posledice popolnega ali delnega uničenja proizvodnih sredstev, pomnožene s povprečno prodajno ceno v navedenem letu,
odštejejo od
povprečne letne količine kmetijskih proizvodov, proizvedene v triletnem obdobju pred slabimi vremenskimi razmerami, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, ali triletnega povprečja, osnovanega na petletnem obdobju pred slabimi vremenskimi razmerami, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, brez najvišjega in najnižjega vnosa, pomnožene s povprečno prodajno ceno.
Če je bilo MSP ustanovljeno manj kot tri leta od datuma slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, je treba sklicevanje na triletno obdobje iz odstavka 8, točka (b), razumeti kot sklicevanje na količino, ki jo proizvede in proda povprečno podjetje enake velikosti kot vložnik, torej mikro podjetje oziroma malo ali srednje podjetje v nacionalnem ali regionalnem sektorju, ki so ga prizadele slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami.
Izguba dohodka se lahko izračuna na ravni letne proizvodnje kmetijskega gospodarstva ali na ravni posameznega pridelka ali živine.
Znesek izgube dohodka se lahko poveča za druge stroške, ki so upravičencu nastali zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami.
Navedeni znesek izgube dohodka se zmanjša za kakršne koli stroške, ki niso nastali zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami.
Za izračun kmetijske proizvodnje upravičenca se lahko uporabijo indeksi, če uporabljena metoda izračuna omogoča določitev dejanske izgube upravičenca v določenem letu.
Ne sme presegati stroškov popravila ali zmanjšanja poštene tržne vrednosti zaradi nesreče, to je razlike med vrednostjo sredstva tik pred slabimi vremenskimi razmerami, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, in tik po njih.
Kadar se izguba dohodka upravičenca iz odstavka 8 izračuna na ravni posameznega pridelka ali živine, se upošteva samo materialna škoda v zvezi z navedenim pridelkom ali živino.
Intenzivnost pomoči se na območjih z naravnimi omejitvami lahko poveča na do 90 %.
Člen 26
Pomoč za stroške preprečevanja, obvladovanja in izkoreninjenja bolezni živali ali škodljivih organizmov rastlin ter pomoč za povrnitev škode zaradi bolezni živali ali škodljivih organizmov rastlin
Za pomoč veljajo naslednji pogoji:
izplača se samo v zvezi z boleznimi živali ali škodljivimi organizmi rastlin, za katere na ravni Unije ali na nacionalni ravni obstajajo pravila, določena v zakonu, uredbi ali upravnem ukrepu;
je del enega od naslednjega:
javnega programa na ravni Unije, nacionalni ali regionalni ravni za preprečevanje, obvladovanje ali izkoreninjenje zadevne bolezni živali ali škodljivega organizma rastline;
izrednih ukrepov, ki jih naloži pristojni javni organ države članice;
ukrepov za izkoreninjenje ali preprečevanje širjenja škodljivega organizma rastline, ki se izvedejo v skladu s členom 18, členom 28(1) in (2) ter členom 29(1) in (2), členom 30(1) in členom 33(1) Uredbe (EU) 2016/2031;
ukrepov za preprečevanje, obvladovanje in izkoreninjenje bolezni živali v skladu z Uredbo (EU) 2016/429.
Program in ukrepi iz točke (b) vključujejo opis zadevnih ukrepov za preprečevanje, obvladovanje ali izkoreninjenje.
Kadar je pomoč plačana skupini ali organizaciji proizvajalcev, znesek pomoči ne presega zneska pomoči, do katerega je navedeno podjetje upravičeno.
V primeru ukrepov v zvezi z boleznijo živali, škodljivim organizmom rastline ali invazivno tujerodno vrsto, ki zadeva Unijo, kot je opredeljena v členu 3(3) Uredbe (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ( 27 ), invazivno tujerodno vrsto, ki zadeva državo članico, kot je opredeljena v členu 3(4) Uredbe (EU) št. 1143/2014, ki se še niso pojavili (v nadaljnjem besedilu: preventivni ukrepi), pomoč krije naslednje upravičene stroške:
zdravstvene preglede;
analize, vključno z in vitro diagnostiko;
testiranja in druge ukrepe sistematičnega pregledovanja, vključno s testiranji na TSE in BSE;
nakup, hrambo, distribucijo in uporabo cepiv, zdravil, snovi za zdravljenje živali ter fitofarmacevtskih sredstev in biocidnih proizvodov;
zakol ali izločitev živali ali uničenje živalskih proizvodov in rastlin ter čiščenje in dezinfekcijo ali dezinfestacijo kmetijskega gospodarstva in opreme;
določitev ali izboljšanje ukrepov biološke zaščite.
V zvezi z ukrepi obvladovanja in izkoreninjenja pomoč krije naslednje upravičene stroške:
testiranja in druge ukrepe sistematičnega pregledovanja v primerih bolezni živali, vključno s testiranji na TSE in BSE;
nakup, hrambo, uporabo in distribucijo cepiv, zdravil, snovi za zdravljenje živali ter fitofarmacevtskih sredstev in biocidnih proizvodov;
zakol ali izločitev in uničenje živali ter uničenje z njimi povezanih proizvodov ali uničenje rastlin, vključno s tistimi, ki poginejo ali so uničene kot posledica cepljenj ali drugih ukrepov, ki jih predpišejo pristojni javni organi;
čiščenje, dezinfekcijo in dezinfestacijo gospodarstva in opreme na podlagi epidemiologije in značilnosti patogena ali vektorja.
V primeru pomoči za povrnitev škode zaradi bolezni živali ali škodljivih organizmov rastlin se nadomestilo izračuna le na podlagi:
tržne vrednosti živali, ki so bile zaklane ali izločene ali so poginile, ali z njimi povezanih proizvodov ali rastlin, ki so bile uničene:
zaradi bolezni živali ali škodljivega organizma rastline;
v okviru javnega programa ali ukrepa iz odstavka 2, točka (b);
izpada dohodka zaradi obveznosti karantene, težav pri obnovi sestoja ali ponovnem sajenju in obveznega kolobarjenja, uvedenih v okviru javnega programa ali ukrepa iz odstavka 2, točka (b);
stroškov zamenjave opreme, uničene po nalogu pristojnih organov države članice.
Za namene prvega pododstavka, točka (a), se tržna vrednost določi na podlagi vrednosti živali, proizvodov in rastlin tik pred pojavom kakršnega koli suma ali potrditvijo bolezni živali ali prisotnosti škodljivega organizma rastline.
Nadomestilo, izračunano v skladu z odstavkom 10, se zmanjša za:
vse stroške, ki niso nastali neposredno zaradi bolezni živali ali škodljivega organizma rastline in bi upravičencu nastali tudi sicer;
vse prihodke od prodaje proizvodov, povezanih z zaklanimi ali izločenimi živalmi ali rastlinami, uničenimi za namene preprečevanja ali izkoreninjanja po naročilu pristojnih organov.
Pomoč za povrnitev škode zaradi bolezni živali ali škodljivih organizmov rastlin je omejena na stroške in škodo, nastale zaradi bolezni živali in škodljivih organizmov rastlin, za katere je pristojni organ države članice storil eno od naslednjega:
uradno potrdil izbruh v primeru bolezni živali;
uradno potrdil njihovo navzočnost v primeru škodljivih organizmov na rastlinah.
Z odstopanjem od prvega pododstavka se lahko upravičencu na osnovi povračila dejanskih stroškov, ki jih je imel, neposredno dodeli pomoč v zvezi z upravičenimi stroški iz naslednjih določb:
odstavka 8, točki (d) in (e), in odstavka 9, točka (b), v primeru bolezni živali ali škodljivih organizmov rastlin;
odstavka 8, točka (e), in odstavka 9, točka (c), v primeru škodljivih organizmov rastlin ter za čiščenje in dezinfekcijo poslopij in opreme.
Člen 27
Pomoč za živinorejski sektor in pomoč za poginule živali
Pomoč krije stroške:
upravne stroške vzpostavitve in vodenja rodovniških knjig;
testov za ugotavljanje genske kakovosti ali donosa živine, ki jih opravijo tretje strani ali se opravijo v njihovem imenu, razen nadzora, ki ga izvede lastnik živine, in razen rednega nadzora nad kakovostjo mleka;
odstranitve poginulih živali;
uničenja poginulih živali;
odstranitve in uničenja poginulih živali, če je pomoč financirana s pristojbinami ali obveznimi prispevki, namenjenimi financiranju uničenja teh poginulih živali, če so take pristojbine ali prispevki omejeni na sektor mesa in neposredno naloženi sektorju mesa;
odstranitve in uničenja poginulih živali, če velja obveznost izvajanja testiranja zadevnih poginulih živali na TSE ali v primeru izbruha bolezni živali iz člena 26(3).
Pomoč za kritje stroškov premij, ki jih kmetje plačajo za zavarovanje, ki krije stroške odstranitve in uničenja poginulih živali, iz odstavka 2, točka (e), tega člena izpolnjuje pogoje iz člena 28(2).
Da se olajša upravljanje pomoči iz odstavka 2, točke (c), (d), (e) in (f), se pomoč lahko izplača gospodarskim subjektom ali organom, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
sledijo si po podjetju, dejavnem v živinorejskem sektorju,
opravljajo storitve v zvezi z odstranitvijo in uničenjem poginulih živali.
Intenzivnost pomoči je omejena na:
70 % stroškov testov iz odstavka 2, točka (b);
75 % stroškov, povezanih z uničenjem iz odstavka 2, točka (d);
100 % upravnih stroškov iz odstavka 2, točka (a), ter stroškov, povezanih z odstranitvijo in uničenjem iz odstavka 2, točke (c), (e) in (f).
Člen 28
Pomoč za plačilo zavarovalnih premij in za finančne prispevke v vzajemne sklade
Pomoč za plačilo zavarovalnih premij:
ne ovira delovanja notranjega trga zavarovalniških storitev;
ni omejena na zavarovanje, ki ga ponuja eno samo zavarovalniško podjetje ali skupina podjetij;
ni pogojena s tem, da se zavarovalna pogodba sklene z zavarovalnico, ki ima sedež v zadevni državi članici.
►M1 Zavarovanje ali prispevek v vzajemni sklad sta namenjena kritju izgub zaradi katerega koli od naslednjih dejavnikov: ◄
naravnih nesreč;
slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, in drugih slabih vremenskih razmer;
bolezni živali ali škodljivega organizma rastline ali zaščitenih živali;
kot nadomestilo za zavarovalne premije za zavarovanje, ki krije stroške odstranitve in uničenja poginulih živali.
►M1 Zavarovanje ali prispevek v vzajemni sklad: ◄
krije le stroške za nadomestilo izgub iz odstavka 3;
ne zahteva ali določa vrste ali količine prihodnje kmetijske proizvodnje.
Zadevni vzajemni sklad izpolnjuje naslednje kumulativne pogoje:
akreditiran je s strani pristojnega organa države članice v skladu z nacionalnim pravom;
vodi pregledno politiko glede vplačil v sklad in izplačil iz njega;
ima oblikovana jasna pravila za določitev odgovornosti za kakršne koli nastale dolgove.
Člen 29
Pomoč za povrnitev škode, ki jo povzročijo zaščitene živali
Upravičeni stroški lahko vključujejo naslednje:
ubite živali ali uničene rastline: upravičeni stroški temeljijo na tržni vrednosti ubitih živali ali rastlin, ki so jo uničile zaščitene živali;
posredne stroške: veterinarske stroške, nastale zaradi oskrbe ranjenih živali, in stroške dela, povezane z iskanjem pogrešanih živali, izgubo dohodka zaradi manjšega donosa proizvodnje, povezanega z napadi zaščitenih živali;
materialno škodo na naslednjih sredstvih: kmetijski opremi, strojih, kmetijskih poslopjih in staležih; izračun materialne škode temelji na stroških popravila ali ekonomski vrednosti zadevnega sredstva pred dogodkom, ki je povzročil škodo; ne presega stroškov popravila ali znižanja poštene tržne vrednosti, ki je posledica dogodka, ki je povzročil škodo, tj. razlike med vrednostjo sredstva neposredno pred dogodkom in neposredno po njem.
Od zneska se odštejejo vsi stroški, ki ne nastanejo kot posledica dogodka, ki je povzročil škodo, in bi jih upravičenec imel tudi sicer.
Člen 30
Pomoč za ohranjanje genskih virov v kmetijstvu
Za namene tega člena se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
„ohranjanje in situ“ pomeni ohranjanje genskega materiala v ekosistemih in naravnih življenjskih prostorih ter ohranjanje in obnavljanje za preživetje sposobnih populacij vrst ali divjih pasem v njihovem naravnem okolju, v primeru udomačenih živalskih pasem ali gojenih rastlinskih vrst pa v okolju kmetije, kjer so razvile svoje razločevalne značilnosti;
„ohranjanje na kmetijah“ pomeni ohranjanje in situ in razvoj na ravni kmetij;
„ohranjanje ex situ“ pomeni ohranjanje genskega materiala za kmetijstvo zunaj njegovega naravnega habitata;
„zbirka ex situ“ pomeni zbirko genskega materiala za kmetijstvo, ki se ohranja zunaj njegovega naravnega habitata.
Obveznosti reje domačih pasem, ki so v nevarnosti, da se jih preneha rediti, ali ohranjanja rastlinskih genskih virov, ki jim grozi genska erozija, vključujejo eno od naslednjega:
rejo domačih živali ogroženih lokalnih pasem;
ohranjanje rastlinskih genskih virov, naravno prilagojenih lokalnim in regionalnim razmeram, ki jim grozi genska erozija.
Pomoč krije stroške naslednjih dejavnosti:
ciljno usmerjenih ukrepov: ukrepi za spodbujanje ohranjanja in situ in ex situ, karakterizacijo, zbiranje in uporabo genskih virov v kmetijstvu, vključno s spletnimi popisi genskih virov, ki so trenutno ohranjeni in situ, ter z zbirkami in bazami podatkov ex situ;
usklajenih ukrepov: ukrepi za spodbujanje izmenjave informacij za ohranjanje, karakterizacijo, zbiranje in uporabo genskih virov v kmetijstvu Unije med pristojnimi organizacijami v državah članicah;
spremljevalnih ukrepov: ukrepi informiranja, razširjanja in svetovanja, ki vključujejo nevladne organizacije in druge ustrezne deležnike, usposabljanja in priprava tehničnih poročil.
Člen 31
Pomoč za obveznosti v zvezi z dobrobitjo živali
Obveznosti v zvezi z dobrobitjo živali, upravičene do prejema pomoči, zagotavljajo višje standarde načinov proizvodnje na enem od naslednjih področij:
voda, krma in oskrba živali v skladu z naravnimi potrebami živali;
pogoji bivanja, ki izboljšujejo udobje živali in njihovo prosto gibanje, kot so večje prostorske zmogljivosti, talne površine, naravna svetloba, uravnavanje mikroklime, ter pogoji bivanja, kot sta prasitev na prostem ali skupna hlevska reja glede na naravne potrebe živali;
pogoji, ki omogočajo izražanje naravnega vedenja, kot je obogatitev življenjskega okolja ali pozna odstavitev;
možnost izhoda iz zaprtih prostorov in paša;
prakse, ki povečujejo vzdržljivost živali in podaljšujejo njihovo življenjsko dobo, vključno s počasneje rastočimi pasmami;
prakse, ki se izogibajo pohabljanju ali kastraciji živali. V specifičnih primerih, kadar je pohabljenje ali kastracija živali neizogibna, se morajo uporabiti anestetiki, analgetiki in protivnetna zdravila ali imunokastracija;
sanitarni ukrepi za preprečevanje neprenosljivih bolezni, ki ne zahtevajo uporabe zdravil, kot so cepiva, insekticidi ali zdravila proti zajedavcem.
Člen 32
Pomoč za sodelovanje v kmetijskem sektorju
Upravičene so naslednje oblike sodelovanja:
sodelovanje med različnimi podjetji v kmetijskem sektorju, prehranski verigi in drugimi akterji, dejavnimi v kmetijskem sektorju, vključno s skupinami proizvajalcev, zadrugami in medpanožnimi organizacijami, ki prispevajo k doseganju ciljev in prednostnih nalog politike razvoja podeželja;
vzpostavitev grozdov in mrež;
dedovanje kmetij, zlasti za generacijsko pomladitev na ravni kmetij (pomoč se lahko dodeli samo kmetom, ki so ali bodo do konca dejavnosti dosegli upokojitveno starost, kot jo določi zadevna država članica v skladu s svojo nacionalno zakonodajo).
Pomoč se lahko dodeli za sodelovanje, povezano z naslednjimi dejavnostmi:
pilotnimi projekti;
razvojem novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij v kmetijskem in živilskem sektorju, kar zadeva kmetijske proizvode;
sodelovanjem med malimi izvajalci v kmetijskem sektorju na področju organiziranja skupnih delovnih procesov, skupne rabe objektov in naprav ter virov;
horizontalnim in vertikalnim sodelovanjem med akterji v dobavni verigi za vzpostavitev in razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov;
promocijskimi dejavnostmi na lokalni ravni, ki so povezane z razvojem kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov;
skupnim ukrepanjem za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje;
skupnimi pristopi k okoljskim projektom in trenutnim okoljskim praksam, vključno z učinkovitim upravljanjem voda, uporabo energije iz obnovljivih virov ( 28 ) in ohranjanjem kmetijske krajine;
horizontalnim in vertikalnim sodelovanjem med akterji v dobavni verigi za trajnostno zagotavljanje biomase za uporabo v proizvodnji hrane, če je rezultat kmetijski proizvod, in proizvodnjo energije za lastno porabo;
izvajanjem strategij lokalnega razvoja, razen tistih, ki so opredeljene v členu 32 Uredbe (EU) 2021/1060, zlasti v okviru skupin javnih in zasebnih partnerjev, razen tistih iz člena 31(2), točka (b), Uredbe (EU) 2021/1060.
Upravičeni so naslednji stroški, če se nanašajo na kmetijske dejavnosti:
stroški pripravljalne podpore, krepitve zmogljivosti, usposabljanja in mreženja z namenom priprave in izvajanja projekta sodelovanja;
stroški proučevanja zadevnega območja, študij izvedljivosti in priprave poslovnega načrta ali strategije lokalnega razvoja, razen tistih iz člena 32 Uredbe (EU) 2021/1060;
tekoči stroški sodelovanja;
stroški dejavnosti, ki bodo izvedene, vključno s stroški, povezanimi z animacijo;
stroški promocijskih dejavnosti.
Člen 33
Pomoč za omejitve v zvezi z območji Natura 2000
Pomoč se izplača samo za naslednje kmetijske površine:
kmetijske površine Natura 2000;
druga razmejena naravovarstvena območja z okoljskimi omejitvami, ki se nanašajo na kmetovanje in prispevajo k izvajanju člena 10 Direktive 92/43/EGS; ta območja ne presegajo 5 % območij Natura 2000, ki se nahajajo na ozemlju, kjer se uporablja ustrezni strateški načrt SKP.
Člen 34
Pomoč za kmetijsko-okoljsko-podnebne obveznosti
Države članice zagotovijo pomoč samo za obveznosti, ki presegajo:
zadevne predpisane zahteve ravnanja in standarde GAEC iz naslova III, poglavje I, oddelek 2, Uredbe (EU) 2021/2115;
zadevne minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter druge obvezne zahteve, določene z nacionalnim pravom in pravom Unije;
pogoje, določene za vzdrževanje kmetijske površine v skladu s členom 4(2), točka (b), Uredbe (EU) 2021/2115.
▼M1 —————
Obveznosti za ekstenzifikacijo živinoreje izpolnjujejo vsaj naslednje pogoje:
celotno pašno območje kmetijskega gospodarstva se upravlja in vzdržuje, da se preprečita prekomerna in premajhna popasenost;
gostota živali se opredeli z upoštevanjem vse pašne živine na kmetiji ali, v primeru obveznosti omejevanja spiranja hranil, vseh živali na kmetiji, ki so pomembne za zadevno obveznost.
Člen 35
Pomoč za ekološko kmetovanje
Države članice zagotovijo pomoč samo za obveznosti, ki presegajo:
zadevne predpisane zahteve ravnanja in standarde GAEC iz naslova III, poglavje I, oddelek 2, Uredbe (EU) 2021/2115;
zadevne minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, dobrobit živali ter druge obvezne zahteve, določene z nacionalnim pravom in pravom Unije;
pogoje, določene za vzdrževanje kmetijske površine v skladu s členom 4(2) Uredbe (EU) 2021/2115.
Člen 36
Pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih ali v gozdovih
Pomoč krije naslednje upravičene stroške ohranjanja kulturne in naravne dediščine:
stroške naložbe v opredmetena sredstva;
investicijska dela.
Člen 37
Pomoč za povrnitev škode zaradi naravnih nesreč v kmetijskem sektorju
Za pomoč veljajo naslednji pogoji:
plača se le, če je pristojni organ države članice uradno potrdil značaj razmer kot naravno nesrečo;
če obstaja neposredna vzročna zveza med naravno nesrečo in škodo, ki je nastala podjetju.
Kadar je pomoč plačana skupini ali organizaciji proizvajalcev, znesek pomoči ne presega zneska pomoči, do katerega je navedeno podjetje upravičeno.
Pomoč se lahko nanaša na naslednje:
izpad dohodka zaradi popolnega ali delnega uničenja kmetijske proizvodnje in proizvodnih sredstev, kot je opisano v odstavku 8;
materialno škodo, kot je opisana v odstavku 9.
Izpad dohodka se izračuna tako, da se:
količine kmetijskih proizvodov, proizvedenih v letu naravne nesreče, ali v vsakem naslednjem letu, v katerem so prisotne posledice popolnega ali delnega uničenja proizvodnih sredstev, pomnožene s povprečno prodajno ceno v navedenem letu,
odštejejo od
povprečne letne količine kmetijskih proizvodov, proizvedene v triletnem obdobju pred naravno nesrečo, ali triletnega povprečja, osnovanega na petletnem obdobju pred naravno nesrečo, brez najvišjega in najnižjega vnosa, pomnožene s povprečno prodajno ceno.
Če je bilo MSP ustanovljeno manj kot tri leta od datuma naravne nesreče, je treba sklicevanje na triletno obdobje iz odstavka 8, točka (b), razumeti kot sklicevanje na količino, ki jo proizvede in proda povprečno podjetje enake velikosti kot vložnik, torej mikro podjetje oziroma malo ali srednje podjetje v nacionalnem ali regionalnem sektorju, ki ga je prizadela naravna nesreča.
Izguba dohodka se lahko izračuna na ravni letne proizvodnje kmetijskega gospodarstva ali na ravni posameznega pridelka ali živine.
Ta znesek se lahko poveča za druge stroške upravičenca, neposredno povezane z naravno nesrečo.
Navedeni znesek se zmanjša za stroške, ki niso nastali zaradi naravne nesreče.
Za izračun letne kmetijske proizvodnje upravičenca se lahko uporabijo indeksi, če uporabljena metoda izračuna omogoča določitev dejanske izgube upravičenca v določenem letu.
Ne presega stroškov popravila ali znižanja poštene tržne vrednosti, ki ga je povzročila nesreča, tj. razlike med vrednostjo sredstva tik pred nesrečo in tik po njej.
Člen 38
Pomoč za raziskave in razvoj v kmetijskem in gozdarskem sektorju
Pred datumom začetka projekta, ki prejema pomoč, se na javno dostopnem spletišču na nacionalni ali regionalni ravni objavijo naslednje informacije:
da bo izveden projekt, ki prejema pomoč;
cilji projekta, ki prejema pomoč;
približen datum objave pričakovanih rezultatov projekta, ki prejema pomoč;
spletno mesto, na katerem bodo objavljeni pričakovani rezultati projekta, ki prejema pomoč;
da bodo rezultati projekta, ki prejema pomoč, brezplačno na voljo vsem podjetjem, dejavnim v zadevnem sektorju ali podsektorju.
Upravičeni stroški so naslednji:
stroški osebja v zvezi z raziskovalci, tehniki in drugim podpornim osebjem v obsegu njihove zaposlitve v projektu;
stroški instrumentov in opreme v obsegu in za obdobje uporabe v projektu; kadar se ti instrumenti in oprema ne uporabljajo samo za projekt skozi njihovo celotno življenjsko dobo, se štejejo za upravičene samo stroški amortizacije, izračunani na podlagi splošno sprejetih računovodskih načel, ki ustrezajo trajanju projekta;
stroški stavb in zemljišča v obsegu in za obdobje, kot se uporabljajo za projekt, ter pod naslednjimi pogoji:
pri stavbah veljajo za upravičene samo stroški amortizacije, ki ustrezajo obdobju trajanja projekta, kot so izračunani na podlagi splošno sprejetih računovodskih načel;
pri zemljiščih se štejejo za upravičene stroški komercialnega prenosa ali dejanski stroški kapitala;
stroški pogodbenih raziskav, znanja in patentov, ki so bili kupljeni ali je bilo zanje pridobljeno licenčno dovoljenje od zunanjih virov po običajnih tržnih pogojih, ter stroški svetovalnih in drugih ustreznih storitev, uporabljenih izključno za projekt;
dodatni režijski stroški in drugi operativni stroški, vključno s stroški materiala, zalog in podobnih izdelkov, nastali neposredno kot posledica projekta.
Člen 39
Pomoč za stroške podjetij, ki sodelujejo v projektih operativnih skupin evropskega partnerstva za inovacije
Pri projektih operativnih skupin evropskega partnerstva za inovacije so upravičeni naslednji stroški:
stroški pripravljalne podpore, krepitve zmogljivosti, usposabljanja in mreženja z namenom priprave in izvajanja projekta operativne skupine evropskega partnerstva za inovacije;
izvajanje odobrenih dejavnosti;
priprava in izvajanje dejavnosti sodelovanja skupine;
tekoči stroški, povezani z upravljanjem izvajanja projekta operativne skupine evropskega partnerstva za inovacije,
animacija skupnosti evropskega partnerstva za inovacije za lažjo izmenjavo med deležniki z namenom zagotavljanja informacij in spodbujanja projektov ter za podporo morebitnim upravičencem z namenom razvoja dejavnosti in priprave vlog.
Člen 40
Omejeni zneski pomoči za podjetja, ki imajo koristi od projektov operativnih skupin evropskega partnerstva za inovacije
Člen 41
Pomoč za pogozdovanje in ustvarjanje gozdnih površin
Pomoč za pogozdovanje in ustvarjanje gozdnih površin lahko krije naložbene dejavnosti.
Pomoč za pogozdovanje in ustvarjanje gozdnih površin, povezana z naložbenimi dejavnostmi, krije naslednje upravičene stroške:
gradnjo, nakup, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin, pri čemer je nakup zemljišč upravičen le v obsegu, ki ne presega 10 % skupnih upravičenih stroškov zadevne dejavnosti, razen nakupa zemljišč, če je pomoč dodeljena v okviru strateškega načrta SKP;
nakup ali zakup strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva;
splošne stroške na področju izdatkov iz točk (a) in (b), kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, plačila za storitve svetovanja v zvezi z okoljsko in ekonomsko trajnostnostjo, vključno s stroški za študije izvedljivosti; študije izvedljivosti ostanejo upravičen izdatek tudi takrat, ko glede na njihove rezultate niso nastali nobeni izdatki v okviru točk (a) in (b);
pridobitev, razvoj ali pristojbine za uporabo računalniške programske opreme, računalniškega oblaka in podobnih rešitev ter pridobitve patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk;
stroške oblikovanja načrtov za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednih instrumentov.
Pomoč, dodeljena v okviru strateškega načrta SKP in zagotovljena v obliki finančnih instrumentov, lahko krije upravičene stroške, razen stroškov iz prvega pododstavka, če so stroški v celoti upravičeni v okviru ustreznega strateškega načrta SKP in če pomoč začne veljati po odobritvi ustreznega strateškega načrta s strani Komisije.
Razen v primeru, ko je podpora zagotovljena v okviru strateškega načrta SKP v obliki finančnih instrumentov, se obratna sredstva ne štejejo za upravičena.
Upravičeni so naslednji stroški vzpostavitve:
stroški sadik in razmnoževalnega materiala;
stroški nasada in stroški, ki so neposredno povezani z nasadom;
stroški drugih povezanih dejavnosti, kot so shranjevanje in obdelava sadik s potrebnimi zaščitnimi in preventivnimi sredstvi;
stroški nadomestitve odmiranja v prvem letu in nadomestitve manjšega odmiranja v prvih letih po zasaditvi. Stroški nadomestitve obsežnega odmiranja se lahko podprejo samo na podlagi člena 43.
Pomoč se ne dodeli za sajenje naslednjih dreves:
panjevcev s hitro obhodnjo;
božičnih dreves;
hitro rastočih dreves za proizvodnjo energije;
vrst, ki niso avtohtone na zadevnem območju, razen če je podpora zagotovljena v okviru strateškega načrta SKP;
naložbe v pogozdovanje, ki niso skladne s podnebnimi in okoljskimi cilji v skladu z načeli trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, kot so bila razvita v vseevropskih smernicah za pogozdovanje in ponovno pogozdovanje ( 30 ).
Ta zahteva se ne uporablja za občine, ki so avtonomni lokalni organi z letnim proračunom manj kot 10 milijonov EUR in z manj kot 5 000 prebivalci.
V zvezi s pomočjo za pogozdovanje in ustvarjanje gozdnih površin se uporabljajo naslednje minimalne okoljske zahteve:
vrste za sajenje, območja in uporabljene metode se izberejo tako, da se prepreči neprimerno pogozdovanje občutljivih habitatov, na primer šotišč in mokrišč, ter negativne učinke na območja z visoko ekološko vrednostjo, vključno s kmetijskimi območji visoke naravne vrednosti. V skladu z Direktivo 92/43/EGS in Direktivo 2009/147/ES se na območjih, ki so opredeljena kot območja Natura 2000, dovoli le pogozdovanje, ki je v skladu s cilji upravljanja zadevnih območij in ga odobri organ države članice, pristojen za izvajanje programa Natura 2000;
pri izboru vrst, sort, ekotipov in porekla dreves se upoštevajo potreba po odpornosti na podnebne spremembe in naravne nesreče ter pedološki in hidrološki pogoji zadevnega območja ter potencialna invazivnost vrste glede na lokalne razmere, kot jih določijo države članice. Upravičenec mora zaščititi gozd in skrbeti zanj vsaj v obdobju, za katero se izplača premija za izpad prihodka in ohranjanje kmetijstva. Navedeno po potrebi zajema negovanje, obrezovanje ali pašo v interesu prihodnjega razvoja gozda in reguliranje kompeticije z zelnato vegetacijo ter preprečevanje kopičenja podrasti, dovzetne za požare. Države članice v zvezi s hitro rastočimi vrstami opredelijo najkrajše in najdaljše obdobje pred posekom. Najkrajše obdobje ni krajše od 8 let, najdaljše pa ne daljše od 20 let;
v primerih, kjer se zaradi težavnih tal, okoljskih ali podnebnih razmer, vključno z degradacijo okolja, ne more pričakovati, da bi sajenje trajnih lesnatih vrst pripeljalo do osnovanja gozda, kot je opredeljeno v veljavni nacionalni zakonodaji, lahko zadevna država članica upravičencu dovoli, da zagotovi osnovanje druge vegetacije lesnatih rastlin, kot so grmičevje ali grmovje, ki so primerni za lokalne pogoje. Upravičenec zagotovi enako raven oskrbe in zaščite, kot se uporablja za gozdove;
v primeru dejavnosti pogozdovanja, zaradi katerih nastanejo gozdovi, ki po velikosti presegajo določeno mejno vrednost, ki jo opredelijo države članice, dejavnosti zajemajo eno od naslednjega:
zasaditev ekološko prilagojenih vrst ali vrst, ki so odporne na podnebne spremembe na zadevnem biogeografskem območju, za katere je bilo v presoji vplivov ugotovljeno, da ne ogrožajo biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev ter da nimajo negativnega učinka na zdravje ljudi,
mešanico drevesnih vrst, ki vključuje vsaj 10 % listavcev glede na površino ali vsaj tri vrste ali sorte dreves, katerih najredkejša pokriva vsaj 10 % območja.
Člen 42
Pomoč za kmetijsko-gozdarske sisteme
Razen v primeru, da je podpora zagotovljena v obliki finančnih instrumentov, pomoč za kmetijsko-gozdarske sisteme, povezana z naložbenimi dejavnostmi, krije naslednje upravičene stroške:
gradnjo, nakup, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin, pri čemer je nakup zemljišč upravičen le v obsegu, ki ne presega 10 % skupnih upravičenih stroškov zadevne dejavnosti, razen nakupa zemljišč, če je pomoč dodeljena v okviru strateškega načrta SKP;
nakup ali zakup strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva;
splošne stroške na področju izdatkov iz točk (a) in (b), kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, plačila za storitve svetovanja v zvezi z okoljsko in ekonomsko trajnostjo, vključno s stroški za študije izvedljivosti; študije izvedljivosti so upravičeni izdatki tudi, kadar niso nastali izdatki iz točk (a) in (b);
pridobitev, razvoj ali pristojbine za uporabo računalniške programske opreme, računalniškega oblaka in podobnih rešitev ter pridobitev patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk;
stroške oblikovanja načrtov za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednih instrumentov.
Razen v primeru, ko je podpora zagotovljena v okviru strateškega načrta SKP v obliki finančnih instrumentov, se obratna sredstva ne štejejo za upravičena.
Prvi pododstavek se ne uporablja za pomoč, ki je zagotovljena v obliki finančnih instrumentov.
Upravičeni so naslednji stroški za vzpostavitev, regeneracijo ali obnovo kmetijsko-gozdarskega sistema:
stroški sajenja dreves, vključno s stroški sadik in razmnoževalnega materiala, sajenjem, shranjevanjem in obdelavo sadik s potrebnimi zaščitnimi in preventivnimi sredstvi;
stroški preoblikovanja obstoječih gozdov ali gozdnih površin, vključno s sekanjem dreves, redčenjem in obrezovanjem ter zaščito pred pašnimi živalmi;
drugi stroški, ki so neposredno povezani z vzpostavitvijo, regeneracijo ali obnovo kmetijsko-gozdarskega sistema, kot so stroški študij izvedljivosti, načrta za vzpostavitev, raziskav stanja tal ter priprave in zaščite tal;
stroški namakanja in zaščitnih objektov v silvopastoralnih, tj. pašnih sistemih;
stroški nujne obdelave, povezane z vzpostavitvijo, regeneracijo ali obnovo kmetijsko-gozdarskega sistema, vključno z namakanjem in sečnjo;
stroški ponovnega sajenja v prvem letu po vzpostavitvi, regeneraciji ali obnovi kmetijsko-gozdarskega sistema.
Upravičeni stroški vzdrževanja se lahko navezujejo na že vzpostavljene pasove dreves, odstranjevanje plevela, obrezovanje in redčenje ter zaščitne ukrepe in naložbe, kot so postavitev ograj ali posamičnih zaščitnih tulcev.
Države članice določijo strukturo in sestavo kmetijsko-gozdarskega sistema, pri čemer upoštevajo naslednje:
lokalne pedoklimatske in okoljske pogoje;
gozdne vrste;
potrebo po zagotavljanju trajnostne rabe zemljišč v kmetijske namene.
Člen 43
Pomoč za preprečevanje in odpravo škode v gozdovih
Pomoč krije naslednje upravičene stroške:
vzpostavitev zaščitne infrastrukture, vključno s stroški vzdrževanja v primeru protipožarnih presek;
lokalne dejavnosti majhnega obsega za preprečevanje požarov ali drugih naravnih nesreč, vključno s stroški uporabe pašnih živali, kot so hlevi, napajanje, ograje in prevoz živali;
ustanovitev in izboljšanje zmogljivosti za spremljanje gozdnih požarov, škodljivih organizmov rastlin in bolezni ter opremo za obveščanje;
obnavljanje proizvodnega potenciala gozdov, ki so bili poškodovani v požarih, naravnih nesrečah, slabih vremenskih razmerah, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, drugih slabih vremenskih razmerah, zaradi škodljivih organizmov rastlin, katastrofalnih dogodkov in dogodkov, povezanih s podnebnimi spremembami.
V primeru obnove proizvodnega potenciala gozdov iz odstavka 2, točka (d), je pomoč pogojena z:
uradnim priznanjem pristojnih organov zadevne države članice, da so se zgodili požar, naravna nesreča, slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravno nesrečo, druge slabe vremenske razmere, pojav škodljivega organizma rastline, katastrofalni dogodek ali dogodek, povezan s podnebnimi spremembami, ter s predložitvijo dokazov s strani upravičencev o ustreznih orodjih za obvladovanje tveganja za obravnavo morebitnega pojava škodnega dogodka v prihodnosti, kjer je ustrezno;
uradnim priznanjem pristojnih organov zadevne države članice, da so bili izvedeni ukrepi za boj proti škodljivemu organizmu rastline, njegovo izkoreninjenje ali zajezitev širjenja v skladu z Uredbo (EU) 2016/2031;
v primeru pomoči v skladu s členom 107(3), točka (c), Pogodbe predložitvijo dokaza s strani upravičencev, da bo taka obnova vključevala ukrepe za prilagajanje podnebnim spremembam, razen če so taki ukrepi za prilagajanje sestavni del sheme in veljajo za vse upravičence.
Seznam vrst škodljivih organizmov rastlin, ki povzročijo ali lahko povzročijo škodo, se vključi v shemo pomoči ali ad hoc pomoč, ki jo predloži zadevna država članica.
V primeru obnove proizvodnega potenciala gozdov iz odstavka 2, točka (d), je pomoč velikim podjetjem pogojena s predstavitvijo ustreznih informacij iz načrta za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednega instrumenta v skladu s Splošnimi smernicami za trajnostno gospodarjenje z gozdovi v Evropi. Ta zahteva se ne uporablja za občine, ki so avtonomni lokalni organi z letnim proračunom manj kot 10 milijonov EUR in z manj kot 5 000 prebivalci.
Pomoč, dodeljena za upravičene stroške iz odstavka 2, točka (d), in druga plačila, ki jih prejme upravičenec, vključno s plačili na podlagi drugega nacionalnega ukrepa ali ukrepa Unije ali zavarovalnih polic za iste upravičene stroške, so omejeni na 100 % upravičenih stroškov.
Člen 44
Pomoč za naložbe za povečanje odpornosti in okoljske vrednosti gozdnih ekosistemov
Razen v primeru, ko je podpora zagotovljena v obliki finančnih instrumentov, pomoč krije naslednje upravičene stroške:
gradnjo, nakup, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin, pri čemer je nakup zemljišč upravičen le v obsegu, ki ne presega 10 % skupnih upravičenih stroškov zadevne dejavnosti, razen nakupa zemljišč, če je pomoč dodeljena v okviru strateškega načrta SKP;
nakup ali zakup strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva;
splošne stroške na področju izdatkov iz točk (a) in (b), kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, plačila za storitve svetovanja v zvezi z okoljsko in ekonomsko trajnostjo, vključno s stroški za študije izvedljivosti; študije izvedljivosti ostanejo upravičen izdatek tudi takrat, ko glede na njihove rezultate niso nastali nobeni izdatki na podlagi točk (a) in (b);
pristojbine za pridobitev, razvoj ali uporabo računalniške programske opreme, računalniškega oblaka in podobnih rešitev ter pridobitve patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk;
stroške oblikovanja načrtov za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednih instrumentov.
stroške sadik in razmnoževalnega materiala;
stroške nasada in stroške, ki so neposredno povezani z nasadom;
stroške drugih povezanih dejavnosti, kot so shranjevanje in obdelava sadik s potrebnimi zaščitnimi in preventivnimi sredstvi;
stroške nadomestitve odmiranja v prvem letu in nadomestitve manjšega odmiranja v prvih letih po zasaditvi. Stroški nadomestitve obsežnega odmiranja se lahko podprejo samo na podlagi člena 43.
Razen v primeru, ko je podpora zagotovljena v okviru strateškega načrta SKP v obliki finančnih instrumentov, se obratna sredstva ne štejejo za upravičena.
Člen 45
Pomoč za omejitve, značilne za posamezno območje, ki izhajajo iz določenih obveznih zahtev
Pomoč se izplača samo za naslednja gozdna območja:
gozdna območja v omrežju Natura 2000;
značilnosti krajine, ki prispevajo k izvajanju člena 10 Direktive 92/43/EGS, ki ne presegajo 5 % območij, ki so vključena v omrežje Natura 2000 in spadajo na ozemeljsko območje uporabe zadevnega strateškega načrta.
Člen 46
Pomoč za gozdarsko-okoljsko-podnebne storitve in ohranjanje gozdov
Člen 47
Pomoč za ukrepe izmenjave znanja in informiranja v gozdarskem sektorju
Države članice zagotovijo, da so ukrepi, ki so podprti na podlagi tega člena, v skladu z opisom sistema AKIS iz strateškega načrta SKP.
Pomoč lahko krije tudi kratkoročne izmenjave upravnikov gozdov in obiske gozdov, ki se osredotočajo zlasti na trajnostne gozdarske metode ali tehnologije, razvoj novih poslovnih priložnosti in novih tehnologij ter izboljšanje odpornosti gozdov.
Pomoč za predstavitvene dejavnosti lahko krije ustrezne naložbene stroške.
Pomoč krije naslednje upravičene stroške:
stroške organizacije in izvajanja ukrepov izmenjave znanja ali informiranja;
v primeru predstavitvenih projektov v zvezi z naložbami:
gradnjo, nakup, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin, pri čemer so nakupi zemljišč upravičeni le v obsegu, ki ne presega 10 % drugih skupnih upravičenih stroškov zadevne dejavnosti, razen nakupa zemljišč, če je pomoč dodeljena v okviru strateškega načrta SKP;
nakup ali zakup strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva;
splošne stroške, povezane z izdatki iz točk (i) in (ii), kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, plačila za storitve svetovanja v zvezi z okoljsko in ekonomsko trajnostnostjo, vključno s stroški za študije izvedljivosti; študije izvedljivosti ostanejo upravičen izdatek tudi takrat, ko glede na njihove rezultate niso nastali nobeni izdatki v okviru točk (i) in (ii);
pristojbine za pridobitev, razvoj ali uporabo računalniške programske opreme, računalniškega oblaka in podobnih rešitev ter pridobitve patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk;
stroške potovanja, nastanitve in dnevnic udeležencev.
Obratna sredstva se ne štejejo za upravičene stroške.
Člen 48
Pomoč za storitve svetovanja v gozdarskem sektorju
Države članice zagotovijo, da so ukrepi, ki so podprti na podlagi tega člena, v skladu z opisom sistema AKIS iz strateškega načrta SKP.
Organi, izbrani za zagotavljanje storitev svetovanja, zagotovijo zadostne vire v obliki osebja, ki se redno usposablja in izobražuje, ima izkušnje s svetovanjem ter je zanesljivo na področjih, v zvezi s katerimi svetuje.
Člen 49
Pomoč za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, modernizacijo ali prilagajanjem gozdarskega sektorja
Prvi pododstavek se ne uporablja za pomoč, ki je zagotovljena v obliki finančnih instrumentov.
Ta zahteva se ne uporablja za občine, ki so avtonomni lokalni organi z letnim proračunom manj kot 10 milijonov EUR in z manj kot 5 000 prebivalci.
Pomoč lahko zajema naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, modernizacijo ali prilagajanjem gozdov. Če je pomoč dodeljena zunaj okvira strateškega načrta SKP, vključuje samo naslednje:
dostop do gozdnih zemljišč;
komasacijo in izboljšanje zemljišč;
oskrbo s trajnostno energijo, energijsko učinkovitost, oskrbo in varčevanje z vodo;
uporabo živine namesto strojev;
vzpostavitev prostorov za začasno hrambo.
Pomoč krije naslednje upravičene stroške:
gradnjo, nakup, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin, pri čemer je nakup zemljišč upravičen le v obsegu, ki ne presega 10 % drugih skupnih upravičenih izdatkov zadevne dejavnosti, razen nakupa zemljišč za varstvo okolja, če je pomoč dodeljena v okviru strateškega načrta SKP;
nakup ali zakup mehanizacije in opreme, vključno z uporabo živine namesto mehanizacije, do tržne vrednosti sredstva;
splošne stroške na področju izdatkov iz točk (a) in (b), kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, plačila za storitve svetovanja v zvezi z okoljsko in ekonomsko trajnostjo, vključno s stroški za študije izvedljivosti; študije izvedljivosti ostanejo upravičen izdatek tudi takrat, ko glede na njihove rezultate niso nastali nobeni izdatki v okviru točk (a) in (b);
pridobitev, razvoj ali pristojbine za uporabo računalniške programske opreme, računalniškega oblaka ali podobnih rešitev ter pridobitve patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk;
stroške oblikovanja načrtov za gospodarjenje z gozdovi in enakovrednih instrumentov.
Razen v primeru, ko je podpora zagotovljena v okviru strateškega načrta SKP v obliki finančnih instrumentov, se naslednji stroški ne štejejo za upravičene:
stroški, ki ne spadajo med tiste iz odstavka 5, točki (a) in (b), ter so povezani z zakupnimi pogodbami, kot so marža zakupodajalca, stroški refinanciranja obresti, režijski stroški in stroški zavarovanja ter
obratna sredstva.
Intenzivnost pomoči se lahko poveča na največ 80 % za naslednje naložbe:
naložbe, povezane z enim ali več specifičnimi okoljskimi in podnebnimi cilji iz člena 14(3), točke (e), (f) in (g);
naložbe v najbolj oddaljenih regijah ali na manjših egejskih otokih.
Člen 50
Pomoč za naložbe v gozdarske tehnologije ter v predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov
Pomoč krije naslednje upravičene stroške:
gradnjo, nakup, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin, pri čemer je nakup zemljišč upravičen le v obsegu, ki ne presega 10 % drugih skupnih upravičenih izdatkov zadevne dejavnosti, razen nakupa zemljišč za varstvo okolja, če je pomoč dodeljena v okviru strateškega načrta SKP;
nakup ali zakup strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva;
splošne stroške na področju izdatkov iz točk (a) in (b), kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, plačila za storitve svetovanja v zvezi z okoljsko in ekonomsko trajnostjo, vključno s stroški za študije izvedljivosti; študije izvedljivosti ostanejo upravičen izdatek tudi takrat, ko glede na njihove rezultate niso nastali nobeni izdatki v okviru točk (a) in (b);
pridobitev, razvoj ali pristojbine za uporabo računalniške programske opreme, računalniškega oblaka ali podobnih rešitev ter pridobitve patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk;
stroške oblikovanja načrtov za gospodarjenje z gozdovi in enakovrednih dokumentov.
Razen v primeru, ko je podpora zagotovljena v okviru strateškega načrta SKP v obliki finančnih instrumentov, se naslednji stroški ne štejejo za upravičene:
stroški, povezani z zakupnimi pogodbami, kot so marža zakupodajalca, stroški refinanciranja obresti, režijski stroški in stroški zavarovanja ter
obratna sredstva.
Intenzivnost pomoči se lahko poveča na največ 80 % za naslednje naložbe:
naložbe, povezane z enim ali več specifičnimi okoljskimi in podnebnimi cilji iz člena 14(3), točke (e), (f) in (g);
naložbe v najbolj oddaljenih regijah ali na manjših egejskih otokih.
Člen 51
Ohranjanje genskih virov v gozdarstvu
Za namene tega člena se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
„ohranjanje in situ“ pomeni ohranjanje genskega materiala v ekosistemih in naravnih habitatih ter ohranjanje in obnavljanje za preživetje sposobnih populacijskih vrst v njihovem naravnem okolju;
„ohranjanje na gozdarskih gospodarstvih“ pomeni ohranjanje in situ in razvoj na ravni gozdarskega gospodarstva;
„ohranjanje ex situ“ pomeni ohranjanje genskega materiala za gozdarstvo zunaj njegovega naravnega habitata;
„zbirka ex situ“ pomeni zbirko genskega materiala za gozdarstvo, ki se ohranja zunaj njegovega naravnega habitata.
Pomoč krije stroške naslednjih dejavnosti:
ciljno usmerjenih ukrepov: ukrepi za spodbujanje ohranjanja in situ in ex situ, karakterizacijo, zbiranje in uporabo genskih virov v gozdarstvu, vključno s spletnimi popisi genskih virov, ki so trenutno ohranjeni in situ, vključno z ohranjanjem na gozdnih posestvih, ter z zbirkami in bazami podatkov ex situ;
usklajenih ukrepov: ukrepi za spodbujanje izmenjave informacij za ohranjanje, karakterizacijo, zbiranje in uporabo genskih virov v gozdarstvu Unije med pristojnimi organizacijami v državah članicah;
spremljevalnih ukrepov: ukrepi informiranja, razširjanja in svetovanja, ki vključujejo nevladne organizacije in druge ustrezne deležnike, usposabljanja in priprava tehničnih poročil.
Člen 52
Zagonska pomoč za skupine in organizacije proizvajalcev v gozdarskem sektorju
Pomoč krije naslednje stroške:
stroške najema primernih prostorov po tržnih cenah;
stroške pridobitve pisarniške opreme;
stroške upravnega osebja in stroške kvalificiranega upravljavca gozdov;
režijske stroške ter pravne in upravne pristojbine;
stroške pridobitve računalniške strojne opreme ter pridobitve računalniške programske opreme, računalniškega oblaka in podobnih rešitev ali pristojbin za njihovo uporabo;
v primeru nakupa prostorov znesek, ki ustreza stroškom najema po tržnih cenah.
Člen 53
Pomoč za komasacijo gozdnih zemljišč
Člen 54
Pomoč za sodelovanje v gozdarskem sektorju
Upravičene so naslednje oblike sodelovanja:
sodelovanje med različnimi podjetji v gozdarskem sektorju in drugimi akterji, dejavnimi v kmetijskem in gozdarskem sektorju, ki prispevajo k doseganju enega ali več specifičnih ciljev iz člena 6 Uredbe (EU) 2021/2115, vključno s skupinami proizvajalcev in zadrugami;
vzpostavitev grozdov in mrež.
Pomoč se lahko dodeli za sodelovanje, povezano zlasti z naslednjimi dejavnostmi:
pilotnimi projekti;
razvojem novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij v gozdarskem sektorju;
sodelovanjem med malimi izvajalci v gozdarskem sektorju na področju organiziranja skupnih delovnih procesov, skupne rabe objektov in naprav ter virov;
horizontalnim in vertikalnim sodelovanjem med akterji v dobavni verigi za vzpostavitev in razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov;
promocijskimi dejavnostmi na lokalni ravni, ki so povezane z razvojem kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov;
skupnim ukrepanjem za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje;
izvajanjem strategij lokalnega razvoja, razen tistih, ki so opredeljene v členu 32 Uredbe (EU) 2021/1060, zlasti v okviru skupin javnih in zasebnih partnerjev, razen tistih iz člena 31(2), točka (b), navedene uredbe.
Upravičeni so naslednji stroški, če se nanašajo na gozdarske dejavnosti:
stroški proučevanja zadevnega območja, študij izvedljivosti in priprave poslovnega načrta ali strategije lokalnega razvoja, razen tiste iz člena 32 Uredbe (EU) 2021/1060;
tekoči stroški sodelovanja, kot je na primer plača „koordinatorja“;
stroški dejavnosti, ki bodo izvedene;
stroški promocijskih dejavnosti;
stroški oblikovanja načrtov za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednih instrumentov.
Člen 55
Pomoč za osnovne storitve in infrastrukturo na podeželju
Pomoč izpolnjuje oba naslednja pogoja:
dodeli se v okviru strateškega načrta SKP v skladu z Uredbo (EU) 2021/2115 v eni od naslednjih oblik:
kot pomoč, sofinancirana v okviru EKSRP,
kot dodatno nacionalno financiranje poleg pomoči, ki je sofinancirana v okviru EKSRP;
enaka je zadevnemu ukrepu, predvidenemu v strateškem načrtu SKP iz točke (a).
Pomoč krije:
naložbe v vzpostavitev, izboljšanje ali širitev vseh vrst infrastrukture z upravičenimi stroški, ki so omejeni na 2 milijona EUR (v nadaljnjem besedilu: mala infrastruktura), razen naložb v energijo iz obnovljivih virov, energijsko učinkovitost in širokopasovno infrastrukturo, ki niso upravičene;
naložbe v vzpostavitev, izboljšanje ali razširitev lokalnih osnovnih storitev za podeželsko prebivalstvo, vključno s socialnimi storitvami, dejavnostmi za prosti čas in kulturnimi dejavnostmi, ter z njimi povezano infrastrukturo;
naložbe v rekreacijsko infrastrukturo za javno uporabo, turistične informacije in malo turistično infrastrukturo;
naložbe, povezane z ohranjanjem, obnovo in izboljšanjem kulturne in naravne dediščine vasi, podeželskih krajin in območij z veliko naravno vrednostjo, vključno s povezanimi družbeno-gospodarskimi vidiki, ter dejavnosti okoljskega ozaveščanja;
naložbe, namenjene selitvi dejavnosti in spremembi namembnosti stavb ali drugih objektov, ki so v podeželskih naseljih ali blizu njih, da se izboljša kakovost življenja ali poveča okoljska učinkovitost naselja.
Pomoč krije naslednje upravičene stroške:
stroške za pripravo in posodabljanje načrtov za razvoj in upravljanje podeželskih območij in njihovih osnovnih storitev ter območij visoke naravne vrednosti;
stroške za pripravo študij, povezanih s kulturno in naravno dediščino, podeželskimi krajinami in območji visoke naravne vrednosti;
stroške naložb za opredmetena in neopredmetena sredstva;
stroške, povezane z dejavnostmi okoljskega ozaveščanja.
Do pomoči iz odstavka 3, točka (d), so lahko upravičeni tudi stroški investicijskih del.
Obratna sredstva se ne štejejo za upravičene stroške. Pomoč se ne dodeli kot pomoč za tekoče poslovanje.
Da se ne bi presegla največja intenzivnost pomoči za dejavnosti iz odstavka 3, točke (b), (c) in (d), se neto prihodki predhodno odbijejo od upravičenih stroškov na podlagi razumnih napovedi ali prek mehanizma za vračanje sredstev. Druga možnost je, da se za pomoč, ki ne presega 1 milijona EUR, najvišja intenzivnost pomoči določi v višini 80 % upravičenih stroškov.
Kadar premestitev dejavnosti ali sprememba namembnosti zgradb ali drugih objektov poleg razstavljanja, odstranitve in ponovne izgradnje obstoječih objektov iz prvega pododstavka povzroči modernizacijo navedenih objektov ali povečanje proizvodne zmogljivosti, intenzivnosti pomoči v zvezi s stroški, povezanimi s posodobitvijo objektov ali povečanjem proizvodne zmogljivosti, ne presegajo največje intenzivnosti pomoči, določene v karti regionalne pomoči, ki velja v času, ko je bila pomoč dodeljena na zadevnem območju. Za samo zamenjavo obstoječe zgradbe ali objektov z novo posodobljeno zgradbo ali objekti brez bistvene spremembe proizvodnje ali uporabljene tehnologije se ne šteje, da je povezana z modernizacijo.
Člen 56
Zagonska pomoč za podjetja za nekmetijske dejavnosti na podeželju
Pomoč izpolnjuje oba naslednja pogoja:
dodeli se v okviru strateškega načrta SKP v skladu z Uredbo (EU) 2021/2115 v eni od naslednjih oblik:
pomoč, sofinancirana v okviru EKSRP,
dodatno nacionalno financiranje k pomoči iz točke (i);
enaka je zadevnemu ukrepu, predvidenemu v strateškem načrtu SKP iz točke (a).
Pomoč se dodeli naslednjim kategorijam upravičencev:
kmetom ali članom kmečkega gospodinjstva na podeželju za diverzifikacijo v nekmetijske dejavnosti;
mikro in malim podjetjem na podeželju;
fizičnim osebam na podeželju.
Poslovni načrt opisuje vsaj naslednje:
začetni gospodarski položaj upravičenca;
mejnike in cilje za razvoj novih dejavnosti upravičenca;
podrobnosti o ukrepih, ki so potrebni za razvoj dejavnosti upravičenca, kot so podrobnosti o naložbah, usposabljanju in svetovanju.
Obdobje trajanja poslovnega načrta je največ pet let.
Člen 57
Pomoč za novo sodelovanje kmetov v shemah kakovosti za bombaž in živila
Pomoč izpolnjuje oba naslednja pogoja:
dodeli se v okviru strateškega načrta SKP v skladu z Uredbo (EU) 2021/2115 v eni od naslednjih oblik:
pomoč, sofinancirana v okviru EKSRP,
dodatno nacionalno financiranje k pomoči iz točke (i);
enaka je ustrezni intervenciji, predvideni v strateškem načrtu SKP iz točke (a).
Pomoč se dodeli za novo sodelovanje v eni od naslednjih vrst shem kakovosti:
shemah kakovosti za bombaž in živila iz Uredbe (EU) št. 1151/2012;
shemah kakovosti za bombaž in živila, vključno s shemami certificiranja, za katere države članice priznavajo, da so v skladu z naslednjimi merili:
specifičen značaj končnega proizvoda, proizvedenega v skladu s takimi shemami kakovosti, izhaja iz jasnih obveznosti glede zagotovitve enega ali več od naslednjih:
shema je dostopna vsem proizvajalcem;
shema vključuje zavezujoče specifikacije končnih proizvodov, pri čemer skladnost s temi specifikacijami preverjajo javni organi ali neodvisni inšpekcijski organ;
shema je pregledna in zagotavlja popolno sledljivost kmetijskih proizvodov;
prostovoljnih shemah certificiranja za živila, za katere zadevna država članica priznava, da upoštevajo zahteve iz Sporočila Komisije – Smernice EU o najboljši praksi za prostovoljne sheme certificiranja za kmetijske proizvode in živila ( 32 ).
Člen 58
Pomoč za dejavnosti informiranja in promocijske dejavnosti v zvezi z bombažem in živili, ki jih zajemajo sheme kakovosti
Pomoč izpolnjuje oba naslednja pogoja:
dodeli se v okviru strateškega načrta SKP v skladu z Uredbo (EU) 2021/2115 v eni od naslednjih oblik:
pomoč, sofinancirana v okviru EKSRP,
dodatno nacionalno financiranje k pomoči iz točke (i);
enaka je zadevnemu ukrepu, predvidenemu v strateškem načrtu SKP iz točke (a).
Upravičeni stroški so stroški za ukrepe, ki imajo naslednje značilnosti:
oblikovani so za spodbujanje potrošnikov k nakupu živil ali bombaža, vključenih v shemo kakovosti iz člena 57(3);
usmerjajo pozornost na specifične lastnosti ali prednosti živila ali bombaža, povezane z zadevno shemo kakovosti, predvsem na kakovost, specifične metode proizvodnje, visoke standarde glede dobrobiti živali in spoštovanje okolja.
Člen 59
Pomoč za sodelovanje na podeželju
Pomoč izpolnjuje oba naslednja pogoja:
dodeli se v okviru strateškega načrta SKP v skladu z Uredbo (EU) 2021/2115 v eni od naslednjih oblik:
pomoč, sofinancirana v okviru EKSRP,
dodatno nacionalno financiranje k pomoči iz točke (i);
enaka je zadevnemu ukrepu, predvidenemu v strateškem načrtu SKP iz točke (a).
Upravičene so naslednje oblike sodelovanja:
sodelovanje med podjetji in drugimi akterji iz odstavka 3 tega člena;
vzpostavitev grozdov in mrež.
Pomoč se lahko dodeli za sodelovanje, povezano z naslednjimi dejavnostmi:
pilotnimi projekti;
razvojem novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij v živilskem sektorju;
sodelovanjem med malimi izvajalci pri organiziranju skupnih delovnih procesov, skupni uporabi objektov in naprav ter virov, pa tudi pri razvoju in/ali trženju turističnih storitev v povezavi s podeželskim turizmom;
horizontalnim in vertikalnim sodelovanjem med akterji v dobavni verigi za vzpostavitev in razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov;
promocijskimi dejavnostmi na lokalni ravni, povezanimi z razvojem kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov;
skupnimi ukrepi za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje;
skupne pristope k okoljskim projektom in stalnim okoljskim praksam, vključno z učinkovitim upravljanjem voda, uporabo energije iz obnovljivih virov in ohranjanjem kmetijske krajine;
horizontalnim in vertikalnim sodelovanjem med akterji v dobavni verigi pri trajnostnem zagotavljanju biomase za uporabo v postopkih pridelave hrane in proizvodnje energije ter v industrijskih procesih;
izvajanjem strategij lokalnega razvoja, razen tistih, ki so opredeljene v členu 2, točka 19, Uredbe (EU) št. 1303/2013 in obravnavajo eno ali več prednostnih nalog Unije za razvoj podeželja, zlasti v okviru skupin javnih in zasebnih partnerjev, razen tistih, ki so opredeljeni v členu 32(2), točka (b), Uredbe (EU) št. 1303/2013.
diverzifikacijo kmetijskih dejavnosti v dejavnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom, socialnim vključevanjem, kmetijstvom, ki ga podpira skupnost, ter izobraževanjem o okolju in hrani;
izvajanjem strategij za pametne vasi.
Upravičeni so naslednji stroški:
stroški pripravljalne podpore, krepitve zmogljivosti, usposabljanja in mreženja z namenom priprave in izvajanja projekta sodelovanja;
stroški proučevanja zadevnega območja, študij izvedljivosti in priprave poslovnega načrta ali strategije lokalnega razvoja, razen tiste iz člena 32 Uredbe (EU) 2021/1060;
stroški animacije zadevnega območja, da se zagotovi izvedljivost skupnega ozemeljskega projekta; v primeru grozdov lahko animacija zadeva tudi mrežno povezovanje članov in pridobivanje novih članov;
tekoči stroški sodelovanja, na primer plača koordinatorja;
neposredni stroški specifičnih projektov, povezanih z izvajanjem poslovnega načrta, okoljskega načrta, strategije lokalnega razvoja, ki ni strategija lokalnega razvoja iz člena 32 Uredbe (EU) 2021/1060, ali drugih dejavnosti, usmerjenih v inovacije, vključno s preskušanjem;
stroški promocijskih dejavnosti.
Člen 60
Pomoč za projekte lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost
Pomoč za stroške občin, ki sodelujejo v projektih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, iz člena 31 Uredbe (EU) 2021/1060, določenem kot lokalni razvoj v okviru pristopa LEADER v okviru EKSRP, v korist projektov iz odstavka 3 tega člena je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), Pogodbe ter izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz tega člena in poglavja I te uredbe.
Pri projektih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, so upravičeni naslednji stroški:
stroški pripravljalne podpore, krepitve zmogljivosti, usposabljanja in mreženja z namenom priprave in izvajanja strategije za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost;
izvajanje odobrenih dejavnosti;
priprava in izvajanje dejavnosti sodelovanja;
tekoči stroški, povezani z upravljanjem izvajanja strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost,
animacija strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, za lažjo izmenjavo med deležniki z namenom zagotavljanja informacij in spodbujanja strategije in projektov ter za podporo morebitnim upravičencem z namenom oblikovanja dejavnosti in priprave vlog.
Stroški občin, ki sodelujejo v projektih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, iz odstavka 1, so upravičeni do pomoči v skladu s tem členom, če se projekti izvajajo na vsaj enem od naslednjih področij:
raziskave, razvoj in inovacije;
okolje;
zaposlovanje in usposabljanje;
kultura in ohranjanje kulturne dediščine;
gozdarstvo;
promocija živilskih proizvodov, ki niso navedeni v PRILOGI I Pogodbe;
šport.
Člen 61
Omejeni zneski pomoči za projekte lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost
Pomoč za občine, ki sodelujejo v projektih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, iz člena 60(1) te uredbe ali imajo od njih koristi, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), Pogodbe ter izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz tega člena in poglavja I te uredbe.
Stroški občin, ki sodelujejo v projektih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, iz odstavka 1, so upravičeni do pomoči v skladu s tem členom, če se projekti izvajajo na vsaj enem od naslednjih področij:
raziskave, razvoj in inovacije;
okolje;
zaposlovanje in usposabljanje;
kultura in ohranjanje kulturne dediščine;
gozdarstvo;
promocija živilskih proizvodov, ki niso navedeni v PRILOGI I Pogodbe;
šport.
POGLAVJE IV
Prehodne in končne določbe
Člen 62
Nadomestitev in nadaljnja uporaba Uredbe (EU) št. 702/2014
Člen 63
Prehodne določbe
Z odstopanjem od prvega pododstavka so ob koncu obdobja veljavnosti te uredbe sheme pomoči, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (EU) 2021/2115 in so sofinancirane v okviru EKSRP ali z dodatnim nacionalnim financiranjem k takim sofinanciranim ukrepom, še naprej izvzete do konca programskega obdobja v skladu z Uredbo (EU) 2021/2115.
Člen 64
Ta uredba začne veljati 1. januarja 2023.
Uporablja se od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2029.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
PRILOGA I
Opredelitev MSP
Člen 1
Podjetje
Podjetje je vsak subjekt, ki se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo, ne glede na njegovo pravno obliko. To zlasti vključuje samozaposlene osebe in družinska podjetja, ki se ukvarjajo z obrtjo ali drugimi dejavnostmi, ter partnerska podjetja ali združenja, ki se redno ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo.
Člen 2
Število zaposlenih in najvišje finančne vrednosti, ki določajo vrsto podjetja
Člen 3
Vrste podjetij, upoštevane pri izračunu števila zaposlenih in finančnih zneskov
Vendar se podjetje lahko obravnava kot neodvisno, torej takšno, ki nima partnerskih podjetij, tudi če 25 % prag dosežejo ali presežejo naslednji investitorji, če ti investitorji posamezno ali skupaj niso povezani z zadevnim podjetjem v smislu odstavka 3:
javne investicijske družbe, družbe za tvegani kapital, posamezniki ali skupine posameznikov, ki redno vlagajo lastniški kapital v podjetja, ki ne kotirajo na borzi (poslovni angeli), če je skupno vlaganje teh poslovnih angelov v isto podjetje manjše od 1 250 000 EUR;
univerze ali neprofitni raziskovalni centri;
institucionalni vlagatelji, vključno z regionalnimi razvojnimi skladi;
avtonomni lokalni organi z letnim proračunom manj kot 10 milijonov EUR in z manj kot 5 000 prebivalci.
„Povezana podjetja“ so podjetja, med katerimi obstaja eno naslednjih razmerij:
podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov v drugem podjetju;
podjetje ima pravico, da imenuje ali odstavi večino članov upravnega, upravljavskega ali nadzornega organa v drugem podjetju;
podjetje ima pravico, da izvaja prevladujoč vpliv nad drugim podjetjem na podlagi pogodbe, podpisane z navedenim podjetjem, ali določbe v aktu o ustanovitvi ali statutu navedenega podjetja;
podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi sporazuma z drugimi delničarji ali družbeniki tega podjetja samo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov v tem podjetju.
Domneva, da v podjetju ni prevladujočega vpliva, obstaja, če se vlagatelji iz drugega pododstavka odstavka 2 ne vključujejo, neposredno ali posredno, v upravljanje zadevnega podjetja, ne glede na svoje pravice kot delničarji podjetja.
Kot povezana se obravnavajo tudi podjetja, med katerimi obstaja katero koli razmerje, opisano v prvem pododstavku, prek enega ali več drugih podjetij, ali kateri koli vlagatelj iz odstavka 2.
Kot povezana podjetja se obravnavajo tudi podjetja, ki so med seboj povezana prek fizične osebe ali skupine fizičnih oseb, ki skupno delujejo, če opravljajo svojo dejavnost ali del svoje dejavnosti na istem zadevnem trgu ali na sosednih trgih.
„Sosedni trg“ je trg za izdelek ali storitev, ki je na vertikalni razdelitvi trgov neposredno nad ali pod zadevnim trgom.
Člen 4
Podatki za določanje števila zaposlenih ter finančni zneski in referenčno Podatki za določanje števila zaposlenih ter finančni zneski in referenčna obdobja
Člen 5
Število zaposlenih
Število zaposlenih ustreza številu delovnih enot na leto, tj. številu zaposlenih za polni delovni čas, ki so delali v zadevnem podjetju ali v imenu tega podjetja vse obravnavano leto. Delo oseb, ki niso delale vse leto, delo s krajšim delovnim časom ne glede na trajanje dela ter delo sezonskih delavcev se upošteva kot delež letnih delovnih enot. Osebje podjetja sestavljajo:
zaposleni;
osebe, ki opravljajo delo za podrejeno podjetje in se po nacionalni zakonodaji obravnavajo kot zaposleni;
lastniki-upravljavci;
partnerji, ki se redno vključujejo v dejavnost podjetja in imajo koristi od finančnih prednosti podjetja.
Vajenci ali študentje, vključeni v poklicno usposabljanje na podlagi vajeniške pogodbe ali pogodbe o poklicnem usposabljanju, niso del osebja. Trajanje porodniškega ali starševskega dopusta ni všteto.
Člen 6
Določitev podatkov o podjetju
Podatkom iz prvega pododstavka je treba prišteti podatke za vsako partnersko podjetje zadevnega podjetja, ki se z vidika lastniške verige nahaja neposredno nad zadevnim podjetjem ali pod njim. Vsota podatkov za skupino je sorazmerna z deležem kapitala ali glasovalnih pravic (kar je večje). Pri navzkrižnih lastništvih velja višji odstotek.
Podatkom iz prvega in drugega pododstavka je treba prišteti 100 % podatkov za vsako podjetje, ki je neposredno ali posredno povezano z zadevnim podjetjem, če podatki niso bili že vključeni v konsolidacijo računovodskih izkazov.
Podatki o podjetjih, povezanih z zadevnim podjetjem, za uporabo istega odstavka 2 izhajajo iz njihovih zaključnih računov in drugih podatkov v konsolidirani obliki, če ti obstajajo. Tem podatkom se sorazmerno prištejejo podatki vsakega morebitnega partnerskega podjetja tega povezanega podjetja, ki se z vidika lastniške verige nahaja neposredno nad ali pod zadevnim podjetjem, razen če niso bili ti podatki že vključeni v konsolidirane računovodske izkaze v odstotku, ki je najmanj sorazmeren z odstotkom, ugotovljenim na podlagi drugega pododstavka odstavka 2.
PRILOGA II
Informacije o državni pomoči, izvzeti v skladu s pogoji iz te uredbe, ki se predložijo prek elektronske aplikacije, ki jo Komisija vzpostavi v skladu s členom 11
DEL I
Referenčna oznaka pomoči |
(izpolni Komisija) |
||
Država članica |
|
||
Referenčna oznaka države članice |
|
||
Regija |
Ime regij(-e) (NUTS (1)) …… |
Status regionalne pomoči (2) Najbolj oddaljene regije Manjši egejski otoki Drugo |
|
Organ, ki dodeli pomoč |
Ime |
||
Poštni naslov |
|||
Spletni naslov |
|||
Naziv ukrepa pomoči |
…… |
||
Nacionalna pravna podlaga (sklic na ustrezno nacionalno uradno publikacijo) |
….… ….… |
||
Spletna povezava na celotno besedilo ukrepa pomoči |
…..… |
||
Vrsta ukrepa |
Shema |
||
Ad hoc pomoč |
Naziv upravičenca in skupina (3), ki ji pripada |
||
Sprememba obstoječe sheme pomoči ali ad hoc pomoči |
|
Referenčna oznaka pomoči, ki jo dodeli Komisija |
|
Podaljšanje |
|||
Sprememba |
|||
Trajanje (4) |
Shema |
dd. mm. llll do dd. mm. llll |
|
Datum dodelitve |
Ad hoc pomoč |
dd. mm. llll |
|
Zadevni gospodarski sektor(-ji) |
Navedite na ravni skupine NACE (5) |
||
Vrsta upravičenca |
MSP |
||
Velika podjetja |
|||
Proračun |
Shema: Skupni znesek (6) v nacionalni valuti (celotni zneski) …… |
||
Ad hoc pomoč: Skupni znesek (7) v nacionalni valuti (celotni zneski) ….… |
|||
Za jamstva (8) |
Nacionalna valuta... (celotni zneski) …… |
||
Instrument pomoči |
Nepovratna sredstva/subvencionirane obrestne mere |
||
Subvencionirane storitve |
|||
Posojilo/vračljiva predplačila |
|||
Jamstvo (s sklicem na sklep Komisije, če je primerno (9)) |
|||
Davčna ugodnost ali davčna oprostitev |
|||
Drugo (navedite) …..… Navedite, v katero spodaj navedeno širšo kategorijo bi najbolj spadal v smislu učinka/funkcije: Nepovratna sredstva Posojilo Jamstvo Davčna ugodnost |
|||
Če se sofinancira iz skladov EU |
Naziv skladov EU: …..… …..… |
Znesek financiranja (na sklad EU) …… |
Nacionalna valuta... (celotni zneski) …… |
(1)
NUTS – skupna klasifikacija statističnih teritorialnih enot. Običajno je regija določena na ravni 2.
(2)
Navedite, ali je pomoč dodeljena podjetju, dejavnemu na enem od vnaprej opredeljenih območij. V nasprotnem primeru izberite polje „Drugo“.
(3)
Za namene pravil o konkurenci iz Pogodbe in v tej uredbi je podjetje vsak subjekt, ki opravlja gospodarsko dejavnost, ne glede na njegovo pravno obliko in način financiranja. Sodišče je odločilo, da bi bilo treba subjekte, ki jih (na pravni ali dejanski podlagi) nadzira isti subjekt, obravnavati kot eno samo podjetje.
(4)
Obdobje, v katerem se organ, ki dodeli pomoč, lahko zaveže, da bo dodelil pomoč.
(5)
NACE Rev. 2 – Statistična klasifikacija gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti. Sektor je običajno določen na ravni skupine.
(6)
Če gre za shemo pomoči: navedite skupni znesek načrtovanih proračunskih sredstev na podlagi sheme ali znesek ocenjenih davčnih izgub za njeno celotno trajanje za vse instrumente pomoči, ki jih ta shema zajema.
(7)
V primeru dodelitve ad hoc pomoči: navedite skupni znesek pomoči ali davčnih izgub.
(8)
Za jamstva navedite (najvišji) znesek posojil z jamstvi.
(9)
Sklic na sklep Komisije o odobritvi metodologije za izračun bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev v skladu s členom 5(3)(c)(ii) te uredbe, kadar je primerno. |
DEL II
Predložiti prek elektronskega sistema obveščanja, ki ga Komisija vzpostavi v skladu s členom 11
Navedite, na podlagi katerih določb uredbe o skupinskih izjemah v kmetijstvu se izvaja ukrep pomoči.
Primarni cilji (Če je mogočih več ciljev, navedite vse cilje.) |
Največja intenzivnost pomoči v % |
Najvišji znesek pomoči v nacionalni valuti (celotni zneski) |
□Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva, povezane s primarno kmetijsko proizvodnjo (člen 14) |
|
|
□Pomoč za komasacijo kmetijskih zemljišč (člen 15) |
|
|
□Pomoč za naložbe v zvezi s premestitvijo kmetijskih poslopij (člen 16) |
|
|
□Pomoč za naložbe v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov (člen 17) |
|
|
□Zagonska pomoč za mlade kmete in zagonska pomoč za kmetijske dejavnosti (člen 18) |
|
|
□Zagonska pomoč za skupine in organizacije proizvajalcev v kmetijskem sektorju (člen 19) |
|
|
□Pomoč za sodelovanje proizvajalcev kmetijskih proizvodov v shemah kakovosti (člen 20) |
|
|
□Pomoč za ukrepe izmenjave znanja in informiranja (člen 21) |
|
|
□Pomoč za storitve svetovanja (člen 22) |
|
|
□Pomoč za storitve nadomeščanja na kmetijskem gospodarstvu (člen 23) |
|
|
□Pomoč za promocijske ukrepe za kmetijske proizvode (člen 24) |
|
|
□Pomoč za povrnitev škode zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami (člen 25) |
|
|
|
Vrsta slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami: |
□ zmrzal □ neurje □ toča □ led □ močno ali obilno deževje □ orkan □ huda suša □ drugo Navedite: |
datum pojava razmer: |
dd. mm. llll do dd. mm. llll |
|
□Pomoč za stroške preprečevanja, obvladovanja in izkoreninjenja bolezni živali ali škodljivih organizmov rastlin ter pomoč za povrnitev škode zaradi bolezni živali ali škodljivih organizmov rastlin (člen 26) |
|
|
□Pomoč za živinorejski sektor in pomoč za poginule živali (člen 27) |
|
|
□Pomoč za plačilo zavarovalnih premij in za finančne prispevke v vzajemne sklade (člen 28) |
|
|
□Pomoč za povrnitev škode, ki jo povzročijo zaščitene živali (člen 29) |
|
|
□Pomoč za ohranjanje genskih virov v kmetijstvu (člen 30) |
|
|
□Pomoč za obveznosti v zvezi z dobrobitjo živali (člen 31) |
|
|
□Pomoč za sodelovanje v gozdarskem sektorju (člen 32) |
|
|
□Pomoč za omejitve v zvezi z območji Natura 2000 (člen 33) |
|
|
□Pomoč za kmetijsko-okoljsko-podnebne obveznosti (člen 34) |
|
|
□Pomoč za ekološko kmetovanje (člen 35) |
|
|
□Pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih ali v gozdovih (člen 36) |
|
|
□Pomoč za povrnitev škode zaradi naravnih nesreč v kmetijskem sektorju (člen 37) |
|
|
Vrsta naravne nesreče: |
□ potres □ snežni plaz □ zemeljski plaz □ poplava □ tornado □ orkan □ vulkanski izbruh □ požar v naravi □ drugo Navedite: |
|
Datum pojava naravne nesreče: |
dd. mm. llll do dd. mm. llll |
|
□Pomoč za raziskave in razvoj v kmetijskem in gozdarskem sektorju (člen 38) |
|
|
□Pomoč za stroške podjetij, ki sodelujejo v projektih operativnih skupin evropskega partnerstva za inovacije (člen 39) |
|
|
□Pomoč za pogozdovanje in ustvarjanje gozdnih površin (člen 41) |
|
|
□Pomoč za kmetijsko-gozdarske sisteme (člen 42) |
|
|
□Pomoč za preprečevanje in odpravo škode v gozdovih (člen 43) |
|
|
□Pomoč za naložbe za povečanje odpornosti in okoljske vrednosti gozdnih ekosistemov (člen 44) |
|
|
□Pomoč za omejitve, značilne za posamezno območje, ki izhajajo iz določenih obveznih zahtev (člen 45) |
|
|
□Pomoč za gozdarsko-okoljsko-podnebne storitve in ohranjanje gozdov (člen 46) |
|
|
□Pomoč za ukrepe izmenjave znanja in informiranja v gozdarskem sektorju (člen 47) |
|
|
□Pomoč za storitve svetovanja v gozdarskem sektorju (člen 48) |
|
|
□Pomoč za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, modernizacijo ali prilagajanjem gozdarskega sektorja (člen 49) |
|
|
□Pomoč za naložbe v gozdarske tehnologije ter v predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov (člen 50) |
|
|
□Ohranjanje genskih virov v gozdarstvu (člen 51) |
|
|
□Zagonska pomoč za skupine in organizacije proizvajalcev v gozdarskem sektorju (člen 52) |
|
|
□Pomoč za komasacijo gozdnih zemljišč (člen 53) |
|
|
□Pomoč za sodelovanje v gozdarskem sektorju (člen 54) |
|
|
□Pomoč za osnovne storitve in infrastrukturo na podeželju (člen 55) |
|
|
□Zagonska pomoč za podjetja za nekmetijske dejavnosti na podeželju (člen 56) |
|
|
□Pomoč za novo sodelovanje kmetov v shemah kakovosti za bombaž in živila (člen 57) |
|
|
□Pomoč za dejavnosti informiranja in promocijske dejavnosti v zvezi z bombažem in živili, ki jih zajemajo sheme kakovosti (člen 58) |
|
|
□Pomoč za sodelovanje na podeželju (člen 59) |
|
|
□Pomoč za projekte lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost (člen 60) |
|
|
PRILOGA III
Določbe za objavo informacij v skladu s členom 9(1)
Države članice vzpostavijo celovita spletišča o državnih pomočeh, na katerih se objavljajo informacije iz člena 9(1), na način, ki omogoča enostaven dostop do njih. Informacije se objavijo v obliki preglednic, ki omogoča iskanje, izpis in enostavno objavo podatkov na internetu, na primer v formatu CSV ali XML. Dostop do spletišča o državnih pomočeh je omogočen vsem deležnikom brez omejitev. Za dostop do spletišča o državnih pomočeh se ne zahteva predhodna registracija uporabnika.
Objavijo se naslednje informacije o dodelitvah individualne pomoči iz člena 9, odstavek 1, točka (c):
sklic na identifikacijsko številko pomoči ( 34 );
identifikacijska oznaka upravičenca ( 35 );
vrsta podjetja (MSP/veliko podjetje) na datum dodelitve pomoči;
regija, v kateri se nahaja upravičenec, na ravni NUTS II ( 36 ) in, če je ustrezno, najbolj oddaljene regije ali manjši egejski otoki;
sektor dejavnosti na ravni skupine NACE ( 37 );
instrument pomoči, izražen kot celotni znesek v nacionalni valuti ( 38 );
instrument pomoči ( 39 ) (nepovratna sredstva/subvencionirane obrestne mere, posojilo/vračljivi predujmi/povratna sredstva, jamstvo, davčna ugodnost ali davčna oprostitev, financiranje tveganja, drugo (navedite)),
datum dodelitve pomoči;
cilj pomoči ( 40 );
organ, ki dodeli pomoč.
( 1 ) Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 187, 26.6.2014, str. 1).
( 2 ) UL L 336, 23.12.1994, str. 22.
( 3 ) WT/MIN(15)/45 — WT/L/980.
( 4 ) Uredba (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L 354, 28.12.2013, str. 1).
( 5 ) Uredba (EU) 2016/1012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zootehniških in genealoških pogojih za rejo, trgovino s čistopasemskimi plemenskimi živalmi, hibridnimi plemenskimi prašiči in njihovim zarodnim materialom ter za njihov vstop v Unijo ter o spremembi Uredbe (EU) št. 652/2014, direktiv Sveta 89/608/EGS in 90/425/EGS ter razveljavitvi določenih aktov na področju reje živali („Uredba o reji živali“) ( UL L 171, 29.6.2016, str. 66).
( 6 ) Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 343, 14.12.2012, str. 1).
( 7 ) Smernice o državni regionalni pomoči (UL C 153, 29.4.2021, str. 1).
( 8 ) Uredba (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1405/2006 (UL L 78, 20.3.2013, str. 41).
( 9 ) Uredba (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (UL L 147, 31.5.2001, str. 1).
( 10 ) „Javni iskalnik po podatkovni zbirki državne pomoči“, na voljo na naslednjem spletišču: https://webgate.ec.europa.eu/competition/transparency/public?lang=sl.
( 11 ) Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 26, 28.1.2012, str. 1).
( 12 ) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).
( 13 ) Tehnične smernice za krepitev podnebne odpornosti infrastrukture v obdobju 2021–2027 (UL C 373, 16.9.2021, str. 1).
( 14 ) Uredba (EU) 2020/741 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 2020 o minimalnih zahtevah za ponovno uporabo vode (UL L 177, 5.6.2020, str. 32).
( 15 ) Kar zadeva pojem nadzora, se po analogiji uporablja poglavje II, točka 1, Prečiščenega obvestila Komisije o pravni pristojnosti v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 o nadzoru koncentracij podjetij (UL C 95, 16.4.2008, str. 1).
( 16 ) Uredba (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (UL L 150, 14.6.2018, str. 1).
( 17 ) Uredba (EU) 2019/787 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o opredelitvi, opisu, predstavitvi in označevanju žganih pijač, uporabi imen žganih pijač pri predstavitvi in označevanju drugih živil, zaščiti geografskih označb žganih pijač, uporabi etanola in destilatov kmetijskega porekla v alkoholnih pijačah ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 110/2008 (UL L 130, 17.5.2019, str. 1).
( 18 ) Uredba (EU) št. 251/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb aromatiziranih vinskih proizvodov in o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91 (UL L 84, 20.3.2014, str. 14).
( 19 ) Sporočilo Komisije – Smernice EU o najboljši praksi za prostovoljne sheme certificiranja za kmetijske proizvode in živila (UL C 341, 16.12.2010, str. 5).
( 20 ) Direktiva 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo (UL L 152, 11.6.2008, str. 1).
( 21 ) Direktiva (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka, spremembi Direktive 2003/35/ES in razveljavitvi Direktive 2001/81/ES (UL L 344, 17.12.2016, str. 1).
( 22 ) Uredba (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“) (UL L 84, 31.3.2016, str. 1).
( 23 ) Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).
( 24 ) Direktiva 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov (UL L 309, 24.11.2009, str. 71).
( 25 ) Evropski akcijski načrt „eno zdravje“ zoper odpornost proti antimikrobikom (COM(2017) 339 final).
( 26 ) Uredba (EU) 2021/690 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi programa za notranji trg, konkurenčnost podjetij, vključno z malimi in srednjimi podjetji, področje rastlin, živali, hrane in krme in evropsko statistiko (program Enotni trg) ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 99/2013, (EU) št. 1287/2013, (EU) št. 254/2014 in (EU) št. 652/2014 (UL L 153, 3.5.2021, str. 1).
( 27 ) Uredba (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst (UL L 317, 4.11.2014, str. 35).
( 28 ) To se uporablja za sodelovanje v zvezi s proizvodnjo energije iz obnovljivih virov ali za proizvodnjo biogoriv na gospodarstvih, če so izpolnjeni pogoji iz člena 14.
( 29 ) Sporočilo Komisije z dne 15. decembra 2021 o trajnostnih ogljikovih krogih (COM(2021) 800 final).
( 30 ) https://foresteurope.org/wp-content/uploads/2016/08/Pan-EuropeanAfforestationReforestationGuidelines.pdf
( 31 ) Splošne smernice za trajnostno gospodarjenje z gozdovi v Evropi, sprejete na drugi ministrski konferenci o varstvu gozdov v Evropi, ki je potekala 16. in 17. junija 1993 v Helsinkih (https://www.foresteurope.org/docs/MC/MC_helsinki_resolutionH1.pdf).
( 32 ) UL C 341, 16.12.2010, str. 5.
( 33 ) Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 347, 20.12.2013, str. 487).
( 34 ) Kot jo dodeli Komisija v skladu s postopkom iz člena 9, odstavek 1, te uredbe.
( 35 ) Komisija glede na legitimni interes za preglednost pri zagotavljanju informacij javnosti pri tehtanju potreb po preglednosti glede na pravice, ki izhajajo iz pravil o varstvu podatkov, ugotavlja, da je objava imena upravičenca do pomoči, kadar je upravičenec do pomoči fizična oseba ali pravna oseba, ki ima imena fizičnih oseb, upravičena (glej sodbo v zadevi Volker und Markus Schecke in Eifert, C-92/09, točka 53), ob upoštevanju člena 49(1)(g) Uredbe (EU) 2016/679. Pravila o preglednosti so namenjena doseganju boljše skladnosti, večje odgovornosti, medsebojnim strokovnim pregledom in navsezadnje učinkovitejši javni porabi. Ta cilj prevlada nad pravicami do varstva podatkov fizičnih oseb, ki prejemajo javno podporo.
( 36 ) NUTS – skupna klasifikacija statističnih teritorialnih enot. Regija je običajno določena na ravni 2.
( 37 ) Uredba (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE (UL L 393, 30.12.2006, str. 1).
( 38 ) Bruto ekvivalent nepovratnih sredstev.
( 39 ) Če je pomoč dodeljena prek več instrumentov pomoči, je treba navesti znesek pomoči za vsak posamezni instrument.
( 40 ) Če ima pomoč več ciljev, je treba navesti znesek pomoči za vsak posamezni cilj.