EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 02021R0821-20230112

Consolidated text: Uredba (EU) 2021/821 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2021 o vzpostavitvi režima Unije za nadzor izvoza, posredovanja, tehnične pomoči, tranzita in prenosa blaga z dvojno rabo (prenovitev)

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/821/2023-01-12

02021R0821 — SL — 12.01.2023 — 003.001


To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B

UREDBA (EU) 2021/821 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 20. maja 2021

o vzpostavitvi režima Unije za nadzor izvoza, posredovanja, tehnične pomoči, tranzita in prenosa blaga z dvojno rabo (prenovitev)

(UL L 206 11.6.2021, str. 1)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  št.

stran

datum

►M1

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/1 z dne 20. oktobra 2021

  L 3

1

6.1.2022

►M2

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/699 z dne 3. maja 2022

  L 130I

1

4.5.2022

►M3

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/66 z dne 21. oktobra 2022

  L 9

1

11.1.2023


popravljena z:

 C1

Popravek, UL L 020, 31.1.2022, str.  282 (2022/1)




▼B

UREDBA (EU) 2021/821 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 20. maja 2021

o vzpostavitvi režima Unije za nadzor izvoza, posredovanja, tehnične pomoči, tranzita in prenosa blaga z dvojno rabo (prenovitev)



POGLAVJE I

PREDMET IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Ta uredba vzpostavlja režim Unije za nadzor izvoza, posredovanja, tehnične pomoči, tranzita in prenosa blaga z dvojno rabo.

Člen 2

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1) 

„blago z dvojno rabo“ pomeni blago, vključno s programsko opremo in tehnologijo, ki se lahko uporablja v civilne in tudi v vojaške namene, vključuje blago, ki se lahko uporabi za zasnovo, razvoj, proizvodnjo ali uporabo jedrskega, kemičnega ali biološkega orožja ali njegovih nosilcev, vključno z vsem blagom, ki se lahko uporabi tako za neeksplozivno uporabo kot tudi za kakršno koli pomoč pri izdelavi jedrskega orožja ali drugih eksplozivnih jedrskih naprav;

(2) 

„izvoz“ pomeni:

(a) 

izvozni postopek v smislu člena 269 carinskega zakonika Unije;

(b) 

ponovni izvoz v smislu člena 270 carinskega zakonika Unije; do ponovnega izvoza pride tudi, če je treba med tranzitom prek carinskega območja Unije v skladu s točko (11) tega člena vložiti izstopno skupno deklaracijo, ker je bila spremenjena končna namembna država blaga;

(c) 

postopek pasivnega oplemenitenja v smislu člena 259 carinskega zakonika Unije ali

(d) 

prenos programske opreme ali tehnologije po elektronskih medijih, vključno s telefaksom, telefonom, elektronsko pošto ali kakršnimi koli drugimi elektronskimi sredstvi v namembno državo zunaj carinskega območja Unije; vključuje dajanje take programske opreme in tehnologije na voljo v elektronski obliki fizičnim ali pravnim osebam ali mešanim družbam zunaj carinskega območja Unije; vključuje tudi ustni prenos tehnologije, če je ta tehnologija opisana prek medija za glasovni prenos;

(3) 

„izvoznik“ pomeni:

(a) 

vsako fizično ali pravno osebo ali vsako mešano družbo, ki ima ob sprejemu izvozne deklaracije ali deklaracije za ponovni uvoz ali izstopne skupne deklaracije sklenjeno pogodbo s prejemnikom v tretji državi in je pristojna za odločanje o pošiljanju izdelka zunaj carinskega območja Unije; kadar ni bila sklenjena nobena izvozna pogodba ali če imetnik pogodbe ne deluje v svojem imenu, pomeni izvoznik osebo, ki je pristojna za odločanje o pošiljanju blaga zunaj carinskega območja Unije; ali

(b) 

vsako fizično ali pravno osebo ali vsako mešano družbo, ki se odloči za prenašanje programske opreme ali tehnologije po elektronskih medijih, vključno s telefaksom, telefonom, elektronsko pošto ali kakršnimi koli drugimi elektronskimi sredstvi v namembno državo zunaj carinskega območja Unije ali za dajanje take programske opreme in tehnologije na voljo v elektronski obliki fizičnim ali pravnim osebam ali mešanim družbam zunaj carinskega območja Unije.

Kadar ima v skladu s pogodbo, ki je podlaga za izvoz, pravico razpolaganja z blagom z dvojno rabo oseba s prebivališčem ali sedežem zunaj carinskega območja Unije, se kot izvoznik upošteva pogodbena stranka s prebivališčem ali sedežem v carinskem območju Unije;

(c) 

če se ne uporabi točka (a) ali (b), vsako fizično osebo, ki prevaža blago z dvojno rabo za izvoz, kadar je to blago z dvojno rabo v njeni osebni prtljagi v smislu točke (a) člena 1(19) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/2446 ( 1 );

(4) 

„izvozna deklaracija“ pomeni dejanje, s katero vsaka fizična ali pravna oseba ali vsaka mešana družba v predpisani obliki in na predpisan način napove, da želi začeti izvozni postopek za blago z dvojno rabo iz točke 1;

(5) 

„deklaracija za ponovni izvoz“ pomeni dejanje v smislu člena 5(13) carinskega zakonika Unije;

(6) 

„izstopna skupna deklaracija“ pomeni dejanje v smislu člena 5(10) carinskega zakonika Unije;

(7) 

„posredniške storitve“ pomeni

(a) 

pogajanje v zvezi s posli ali urejanje poslov, ki zadevajo nakup, prodajo ali dobavo blaga z dvojno rabo iz ene tretje države v drugo tretjo državo, ali

(b) 

prodajo ali kupovanje blaga z dvojno rabo, ki je v tretjih državah, za prenos v drugo tretjo državo.

Za namene te uredbe so iz te opredelitve izključene le pomožne storitve, in sicer prevoz, finančne storitve, zavarovanje ali pozavarovanje ali splošno oglaševanje ali promocija;

(8) 

posrednik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo ali vsako mešano družbo, ki opravlja posredniške storitve iz carinskega območja Unije na ozemlje tretje države;

(9) 

„tehnična pomoč“ pomeni vsako tehnično podporo pri popravilih, razvoju, proizvodnji, sestavljanju, preizkušanju, vzdrževanju ali drugih tehničnih storitvah in je lahko v obliki navodil, svetovanja, usposabljanja, prenosa praktičnega znanja ali spretnosti ali svetovalnih storitev, vključno v elektronski obliki ali po telefonu ali v kateri koli drugi ustni obliki pomoči;

(10) 

„oseba, ki zagotavlja tehnično pomoč“ pomeni:

(a) 

vsako fizično ali pravno osebo ali vsako mešano družbo, ki zagotavlja tehnično pomoč iz carinskega območja Unije na ozemlje tretje države;

(b) 

vsako fizično ali pravno osebo ali vsako mešano družbo s prebivališčem ali sedežem v državi članici, ki zagotavlja tehnično pomoč iz ozemlja tretje države, ali

(c) 

vsako fizično ali pravno osebo ali vsako mešano družbo s prebivališčem ali sedežem v državi članici, ki zagotavlja tehnično pomoč osebi s prebivališčem v tretji državi, ki je začasno prisotna na carinskem območju Unije;

(11) 

„tranzit“ pomeni prevoz neunijskega blaga z dvojno rabo, ki vstopa in se prevaža prek carinskega ozemlja Unije, namembna država pa je zunaj carinskega območja Unije, vključno z naslednjim blagom:

(a) 

blago, ki je dano v postopek zunanjega tranzita v skladu s členom 226 carinskega zakonika Unije in le prehaja carinsko območje Unije;

(b) 

blago, ki se pretovarja znotraj proste cone ali se neposredno ponovno izvozi iz nje;

(c) 

blago v začasni hrambi, ki se ponovno izvozi neposredno iz prostorov za začasno hrambo, ali

(d) 

blago, ki je bilo vneseno na carinsko območje Unije na istem plovilu ali zrakoplovu, ki ga bo izneslo s tega ozemlja brez raztovarjanja;

(12) 

„individualno izvozno dovoljenje“ pomeni dovoljenje, izdano določenemu izvozniku za enega končnega uporabnika ali prejemnika v tretji državi, ki zajema eno ali več vrst blaga z dvojno rabo;

(13) 

„globalno izvozno dovoljenje“ pomeni dovoljenje, izdano določenemu izvozniku za neko vrsto ali kategorijo blaga z dvojno rabo, ki lahko velja za izvoz enemu ali več natančno določenim končnim uporabnikom in/ali v eni ali več natančno določenih tretjih državah;

(14) 

„dovoljenje za velike projekte“ pomeni individualno izvozno dovoljenje ali globalno izvozno dovoljenje, izdano določenemu izvozniku za določeno vrsto ali kategorijo blaga z dvojno rabo, ki lahko velja za izvoz enemu ali več opredeljenim končnim uporabnikom ali v eni ali več natančno določenih tretjih državah za določen velik projekt;

(15) 

„splošno izvozno dovoljenje Unije“ pomeni izvozno dovoljenje za izvoz v določene namembne države, ki je na voljo vsem izvoznikom, ki spoštujejo njegove pogoje in zahteve za uporabo, kakor so navedeni v oddelkih A do H Priloge II;

(16) 

„nacionalno splošno izvozno dovoljenje“ pomeni izvozno dovoljenje, kakor ga določa nacionalna zakonodaja v skladu s členom 12(6) in oddelkom C Priloge III;

(17) 

„carinsko območje Unije“ pomeni carinsko območje Unije v smislu člena 4 carinskega zakonika Unije;

(18) 

„neunijsko blago z dvojno rabo“ pomeni blago, ki ima status neunijskega blaga v smislu člena 5(24) carinskega zakonika Unije;

(19) 

„embargo na orožje“ pomeni embargo na orožje, uveden s sklepom ali skupnim stališčem, ki ga sprejme Svet, ali s sklepom Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ali embargo na orožje, ki je uveden z zavezujočo resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov;

(20) 

„blago za kibernetski nadzor“ pomeni blago z dvojno rabo, posebej zasnovano tako, da omogoča tajni nadzor fizičnih oseb s spremljanjem, pridobivanjem, zbiranjem ali analizo podatkov iz informacijskih in telekomunikacijskih sistemov;

(21) 

„program notranje skladnosti“ pomeni stalne učinkovite, ustrezne in sorazmerne politike in postopke, ki jih izvozniki sprejmejo za lažje izpolnjevanje določb in ciljev te uredbe ter pogojev za dovoljenja, ki se izvajajo v skladu s to uredbo, med drugim vključno z ukrepi izvajanja skrbnih pregledov za oceno tveganj, povezanih z izvozom blaga končnim uporabnikom in končno uporabo;

(22) 

„skoraj povsem enak posel“ pomeni posel v zvezi z blagom, ki ima skoraj identične parametre ali tehnične lastnosti in vključuje istega končnega uporabnika ali prejemnika kot drug posel.



POGLAVJE II

PODROČJE UPORABE

Člen 3

1.  
Za izvoz blaga z dvojno rabo, navedenega v Prilogi I, je potrebno dovoljenje.
2.  
Na podlagi člena 4, 5, 9 ali 10 se dovoljenje lahko zahteva tudi za izvoz določenega blaga, ki ni navedeno v Prilogi I, v vse ali le nekatere namembne države.

Člen 4

1.  

Dovoljenje je potrebno za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I, če je pristojni organ izvoznika obvestil, da je ali bi lahko bilo to blago kot celota ali po delih namenjeno za:

(a) 

uporabo v zvezi z razvojem, proizvodnjo, rokovanjem, upravljanjem, vzdrževanjem, skladiščenjem, odkrivanjem, identifikacijo ali širjenjem kemičnega, biološkega ali jedrskega orožja ali drugih eksplozivnih jedrskih naprav ali z razvojem, proizvodnjo, vzdrževanjem ali skladiščenjem izstrelkov, sposobnih nositi takšno orožje;

(b) 

vojaško končno uporabo, če za državo nakupa oziroma namembno državo velja embargo na orožje; za namene te točke „končna vojaška uporaba“ pomeni:

(i) 

vključitev v vojaške izdelke, naštete v seznamih vojaškega blaga držav članic;

(ii) 

uporabo proizvodne, testne ali analizne opreme in njenih sestavin za razvoj, proizvodnjo ali vzdrževanje vojaških izdelkov, naštetih v seznamih vojaškega blaga držav članic, ali

(iii) 

uporabo kakršnih koli nedokončanih izdelkov v obratu za proizvodnjo vojaških izdelkov, navedenih v seznamih vojaškega blaga držav članic;

(c) 

uporabo za dele ali dele vojaških izdelkov, navedenih v nacionalnem seznamu vojaškega blaga, ki so bili izvoženi iz ozemlja države članice brez dovoljenja ali je bilo kršeno dovoljenje, predpisano z nacionalno zakonodajo te države članice;

2.  
Kadar je izvozniku znano, da je blago z dvojno rabo, ki ga namerava izvoziti, ki ni navedeno v Prilogi I, mogoče kot celoto ali po delih nameniti za katero koli uporabo iz odstavka 1 tega člena, izvoznik o tem uradno obvesti pristojni organ. Ta pristojni organ odloči, ali je za tak izvoz potrebno dovoljenje.
3.  
Država članica lahko sprejme ali ohrani nacionalno zakonodajo, ki zahteva dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I, če ima izvoznik razloge za sum, da je ali bi lahko bilo to blago kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz odstavka 1 tega člena.
4.  
Država članica, ki na podlagi odstavka 1, 2 ali 3 naloži obveznost pridobitve dovoljenja, o tem takoj obvesti svoje carinske organe in druge ustrezne nacionalne organe ter drugim državam članicam in Komisiji predloži ustrezne informacije o tej obveznosti pridobitve dovoljenja, zlasti v zvezi z zadevnim blagom in končnimi uporabniki, razen če meni, da to ni primerno zaradi narave posla ali občutljivosti zadevnih informacij.
5.  
Države članice ustrezno upoštevajo informacije, prejete na podlagi odstavka 4, in o tem obvestijo svoje carinske organe in druge ustrezne nacionalne organe.
6.  
Da se omogoči preučitev vseh veljavnih zavrnitev držav članic, se člen 16(1), (2) in (5) do (7) uporablja v primerih, ko gre za blago z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I.
7.  
Vse izmenjave informacij, ki se zahtevajo na podlagi tega člena, potekajo v skladu s pravnimi zahtevami glede varstva osebnih podatkov, poslovno občutljivih informacij ali zaščitenih informacij v zvezi z obrambo, zunanjo politiko ali nacionalno varnostjo. Te informacije se izmenjajo prek varnih elektronskih sredstev, vključno prek sistema iz člena 23(6).
8.  
Ta uredba ne vpliva na pravico držav članic, da sprejmejo nacionalne ukrepe v skladu s členom 10 Uredbe (EU) 2015/479.

Člen 5

1.  
Dovoljenje je potrebno za izvoz blaga za kibernetski nadzor, ki ni navedeno v Prilogi I, če je pristojni organ izvoznika obvestil, da je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za uporabo v povezavi z notranjo represijo in/ali hudimi kršitvami človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava.
2.  
Kadar je izvozniku glede na ugotovitve iz skrbnega pregleda znano, da je blago za kibernetski nadzor, ki ni navedeno v Prilogi I in ki ga namerava izvoziti, kot celoto ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz odstavka 1 tega člena, izvoznik o tem uradno obvesti pristojni organ. Ta pristojni organ odloči, ali je za tak izvoz potrebno dovoljenje. Komisija in Svet izdata smernice za izvoznike iz člena 26(1).
3.  
Država članica lahko sprejme ali ohrani nacionalno zakonodajo, ki zahteva dovoljenje za izvoz blaga za kibernetski nadzor, ki ni navedeno v Prilogi I, če ima izvoznik razloge za sum, da je ali bi lahko bilo to blago kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz odstavka 1 tega člena.
4.  
Država članica, ki na podlagi odstavka 1, 2 ali 3 naloži obveznost pridobitve dovoljenja, o tem takoj obvesti svoje carinske organe in druge ustrezne nacionalne organe ter drugim državam članicam in Komisiji posreduje ustrezne informacije o tej obveznosti pridobitve dovoljenja, zlasti v zvezi z zadevnim blagom in subjekti, razen če meni, da to ni primerno zaradi narave posla ali občutljivosti zadevnih informacij.
5.  
Države članice ustrezno upoštevajo informacije, prejete na podlagi odstavka 4, in jih v 30 delovnih dneh pregledajo glede na merila iz odstavka 1. O tem obvestijo svoje carinske organe in druge ustrezne državne organe. V izjemnih primerih lahko vsaka država članica prosi za podaljšanje tega 30-dnevnega roka. Podaljšanje pa ne sme biti daljše od 30 delovnih dni.
6.  
Kadar vse države članice uradno obvestijo druga drugo in Komisijo, da je treba uvesti obvezno dovoljenje za skoraj povsem enak posel, Komisija v seriji C Uradnega lista Evropske unije objavi informacije o blagu za kibernetski nadzor in po potrebi o namembnih državah, za katere veljajo obveznosti za pridobitev dovoljenja, o katerih so jo v ta namen uradno obvestile države članice.
7.  
Države članice informacije, objavljene v skladu z odstavkom 6, pregledajo vsaj enkrat letno na podlagi ustreznih informacij in analiz, ki jih zagotovi Komisija. Kadar vse države članice uradno obvestijo druga drugo in Komisijo, da je treba spremeniti ali obnoviti objavo obveznosti pridobitve dovoljenja, Komisija nemudoma in ustrezno spremeni ali obnovi informacije, objavljene na podlagi odstavka 6 v seriji C Uradnega lista Evropske unije.
8.  
Da se omogoči preučitev vseh obstoječih zavrnitev držav članic, se člen 16(1), (2) in (5) do (7) uporablja v primerih, ko gre za blago za kibernetski nadzor, ki ni navedeno v Prilogi I.
9.  
Vse izmenjave informacij, ki se zahtevajo na podlagi tega člena, potekajo v skladu s pravnimi zahtevami glede varstva osebnih podatkov, poslovno občutljivih informacij ali zaščitenih informacij v zvezi z obrambo, zunanjo politiko ali nacionalno varnostjo. Te informacije se izmenjajo prek varnih elektronskih sredstev, vključno prek sistema iz člena 23(6).
10.  
Države članice preučijo možnost, da bi podprle vključitev blaga, objavljenega na podlagi odstavka 6 tega člena, v ustrezne mednarodne režime o neširjenju orožja ali v ureditve o nadzoru izvoza z namenom razširitve nadzora. Komisija zagotovi analize ustreznih podatkov, zbranih na podlagi člena 23(2) in člena 26(2).
11.  
Ta uredba ne vpliva na pravico držav članic, da sprejmejo nacionalne ukrepe v skladu s členom 10 Uredbe (EU) 2015/479.

Člen 6

1.  
Za opravljanje posredniških storitev za blago z dvojno rabo, navedeno v Prilogi I, je potrebno dovoljenje, če je pristojni organ države članice posrednika obvestil, da je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno kateri koli uporabi iz člena 4(1).
2.  
Kadar posrednik namerava opravljati posredniške storitve za blago z dvojno rabo iz Priloge I, za katerega je seznanjen, da je kot celota ali po delih namenjeno kateri koli uporabi iz člena 4(1), o tem uradno obvesti pristojni organ. Ta pristojni organ odloči, ali je za take posredniške storitve potrebno dovoljenje.
3.  
Država članica lahko razširi uporabo odstavka 1 na blago z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu.
4.  
Država članica lahko sprejme ali obdrži svoje predpise, ki zahtevajo dovoljenje za opravljanje posredniških storitev pri blagu z dvojno rabo, če ima posrednik razloge za sum, da je ali bi lahko bilo to blago namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1).
5.  
Člen 9(2), (3) in (4) se uporablja za nacionalne ukrepe iz odstavkov 3 in 4 tega člena.

Člen 7

1.  
Pristojni organ države članice, v kateri se blago nahaja, lahko kadar koli prepove tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, navedenega v Prilogi I, če je ali bi lahko bilo to blago kot celota ali po delih namenjeno kateri koli uporabi iz člena 4(1).
2.  
Pred sprejetjem odločitve o morebitni prepovedi tranzita lahko pristojni organ v posameznih primerih naloži obveznost pridobitve dovoljenje za določen tranzit blaga z dvojno rabo navedenega v Prilogi I, če je ali bi lahko bilo blago kot celota ali po delih namenjeno kateri koli uporabi iz člena 4(1). Če tranzit poteka prek ozemlja več držav članic, lahko pristojni organ vsake zadevne države članice prepove tak tranzit čez svoje ozemlje.

Pristojni organ lahko določi obveznost pridobitve dovoljenja za fizično ali pravno osebo ali mešano družbo, ki ima sklenjeno pogodbo s prejemnikom v tretji državi in je pristojna za odločanje o pošiljanju blaga, ki se prevaža prek carinskega območja Unije.

Če fizična ali pravna oseba ali mešana družba nima prebivališča ali sedeža na carinskem območju Unije, lahko pristojni organ naloži obveznost pridobitve dovoljenja za:

(a) 

deklaranta v smislu člena 5(15) carinskega zakonika Unije;

(b) 

prevoznika v smislu člena 5(40) carinskega zakonika Unije ali

(c) 

fizično osebo, ki prevaža blago z dvojno rabo v tranzitu, kadar je to blago z dvojno rabo del osebne prtljage te osebe.

3.  
Država članica lahko razširi uporabo odstavka 1 na blago z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu.
4.  
Člen 9(2), (3) in (4) se uporablja za nacionalne ukrepe iz odstavka 3 tega člena.

Člen 8

1.  
Za zagotavljanje tehnične pomoči v zvezi z blagom z dvojno rabo, navedenim v Prilogi I, se zahteva pridobitev dovoljenja, če je pristojni organ osebo, ki zagotavlja tehnično pomoč, obvestil, da je ali bi lahko bilo zadevno blago v celoti ali deloma namenjeno za katero koli uporabi iz člena 4(1).
2.  
Kadar oseba, ki zagotavlja tehnično pomoč, nudi tehnično pomoč za blago z dvojno rabo iz Priloge I, za katerega je seznanjena, da je kot celota ali po delih namenjeno kateri koli uporabi iz člena 4(1), o tem obvesti pristojni organ. Ta pristojni organ odloči, ali je za tako tehnično pomoč potrebno dovoljenje.
3.  

Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za tehnično pomoč, ki:

(a) 

se zagotavlja na ozemlju ali na ozemlje države, navedene v delu 2 oddelka A Priloge II, ali za osebo s prebivališčem v državi, navedeni v delu 2 oddelka A Priloge II;

(b) 

ima obliko prenosa informacij v javni domeni ali temeljnih znanstvenih raziskav v smislu splošne opombe o tehnologiji ali opombe o jedrski tehnologiji iz Priloge I;

(c) 

jo zagotavljajo organi ali agencije države članice v okviru svojih uradnih nalog;

(d) 

se zagotavlja za oborožene sile države članice na podlagi nalog, ki so jim dodeljene;

(e) 

se zagotavlja za namen, naveden v izjemah za blago Režima kontrole raketne tehnologije (v nadaljnjem besedilu: blago tehnologije MTCR) v Prilogi IV, ali

(f) 

predstavlja nujni minimum, potreben za vgradnjo, delovanje, vzdrževanje (preverjanje) ali popravilo blaga, za katerega je bilo izdano izvozno dovoljenje.

4.  
Država članica lahko razširi uporabo odstavka 1 na blago z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu.
5.  
Država članica lahko sprejme ali ohrani nacionalno zakonodajo, ki zahteva dovoljenje za zagotavljanje tehnične pomoči, kadar ima oseba, ki zagotavlja tehnično pomoč za blago z dvojno rabo, razloge za sum, da je ali bi lahko bilo to blago namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1).
6.  
Člen 9(2), (3) in (4) se uporablja za nacionalne ukrepe iz odstavkov 4 in 5 tega člena.

Člen 9

1.  
Država članica zaradi javne varnosti, vključno s preprečevanjem terorističnih dejanj, ali spoštovanja človekovih pravic lahko prepove oziroma naloži obveznost pridobitve dovoljenja za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I.
2.  
Države članice uradno obvestijo Komisijo in druge države članice o ukrepih, ki so jih sprejele na podlagi odstavka 1, brez odlašanja in navedejo natančne razloge zanje. Če je ukrep vzpostavitev nacionalnega seznama za nadzor, države članice Komisijo in druge države članice obvestijo tudi o opisu nadzorovanega blaga.
3.  
Države članice Komisijo in druge države članice brez odlašanja uradno obvestijo tudi o vseh spremembah ukrepov, sprejetih na podlagi odstavka 1, vključno z vsemi spremembami svojih nacionalnih seznamov za nadzor.
4.  
Komisija ukrepe, o katerih je obveščena na podlagi odstavkov 2 in 3, objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije. Komisija ločeno, brez odlašanja in v vseh uradnih jezikih Unije objavi zbirko nacionalnih seznamov za nadzor, ki veljajo v državah članicah. Komisija po uradnem obvestilu države članice o kakršni koli spremembi nacionalnega seznama za nadzor brez odlašanja v vseh uradnih jezikih Unije objavi posodobitev zbirke nacionalnih seznamov za nadzor, ki veljajo v državah članicah.

Člen 10

1.  
Za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I, je potrebno dovoljenje, če druga država članica naloži obveznost pridobitve dovoljenja za izvoz tega blaga na podlagi nacionalnega seznama za nadzor blaga, ki ga je sprejela na podlagi člena 9 in ga je Komisija objavila na podlagi člena 9(4), in če je pristojni organ izvoznika obvestil, da je ali bi lahko bilo to blago kot celota ali po delih namenjeno za uporabe, ki vzbujajo zaskrbljenost v zvezi z javno varnostjo, vključno s preprečevanjem terorističnih dejanj, ali spoštovanjem človekovih pravic.
2.  
Država članica, ki zavrne dovoljenje, zahtevano v skladu z odstavkom 1, o tej odločitvi tudi obvesti Komisijo in druge države članice.
3.  
Država članica, ki naloži obveznost pridobitve dovoljenja za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I, na podlagi odstavka 1 tega člena, o tem brez odlašanja obvesti svoje carinske organe in druge ustrezne državne organe ter po potrebi drugim državam članicam in Komisiji predloži ustrezne informacije, zlasti v zvezi z zadevnim blagom in končnimi uporabniki. Druge države članice te informacije ustrezno upoštevajo in o tem obvestijo svoje carinske organe ali druge ustrezne državne organe.

Člen 11

1.  
Za blago z dvojno rabo navedeno v Prilogi IV je pri prenosih znotraj Unije potrebno dovoljenje. Splošno dovoljenje ne zajema blaga z dvojno rabo, navedenega v delu 2 Priloge IV.
2.  

Država članica lahko naloži obveznost pridobitve dovoljenja za prenos drugega blaga z dvojno rabo s svojega ozemlja v drugo državo članico v primerih, ko ob prenosu:

(a) 

izvajalec ali pristojni organ ve, da je to blago namenjeno končni namembni državi zunaj carinskega območja Unije;

(b) 

je v državi članici, iz katere se to blago prenaša, potrebno dovoljenje v skladu s členom 3, 4, 5, 9 ali 10 za izvoz tega blaga v to končno namembno državo in za tak neposredni izvoz z njenega ozemlja ni splošnega ali globalnega dovoljenja ter

(c) 

to blago v državi članici, v katero se prenaša, ne sme biti predelano ali obdelano, kakor določa člen 60(2) carinskega zakonika Unije.

3.  
Za dovoljenje za prenos iz odstavkov 1 in 2 se zaprosi v državi članici, iz katere se blago z dvojno rabo prenaša.
4.  
V primerih, ko je država članica, iz katere se blago prenaša, v posvetovalnem postopku iz člena 14 že odobrila naknadni izvoz blaga z dvojno rabo, se izvajalcu takoj izda dovoljenje za prenos, razen če so se okoliščine bistveno spremenile.
5.  
Država članica, ki sprejme zakonodajo, s katero nalaga obveznost pridobitve dovoljenja iz odstavka 2, brez odlašanja obvesti Komisijo in druge države članice o ukrepih, ki jih je sprejela. Komisija te informacije objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.
6.  
Uporaba ukrepov sprejetih na podlagi odstavkov 1 in 2 ne vključuje izvajanja nadzora na notranjih mejah carinskega območja Unije, ampak samo nadzor, ki se nediskriminacijsko izvaja kot del običajnih nadzornih postopkov na celotnem carinskem območju Unije.
7.  
Uporaba ukrepov sprejetih na podlagi odstavkov 1 in 2 ne sme povzročiti bolj restriktivnih pogojev za prenos blaga iz ene države članice v drugo od tistih, ki veljajo za izvoz tega blaga v tretje države.
8.  
Država članica lahko z nacionalno zakonodajo za blago iz Skupine 5 v delu 2 Priloge I, ki ni navedeno v Prilogi IV, zahteva predložitev dodatnih informacij pristojnim organom za vsak prenos z njenega območja na območje znotraj Unije.
9.  
V ustreznih trgovinskih dokumentih, ki se nanašajo na prenose znotraj Unije, ko gre za blago z dvojno rabo iz Priloge I, mora biti jasno navedeno, da se pri izvozu iz carinskega območja Unije nad tem blagom izvaja nadzor. Med te trgovinske dokumente sodijo zlasti vse prodajne pogodbe, potrditve naročil, fakture ali odpremnice.



POGLAVJE III

IZVOZNO DOVOLJENJE IN DOVOLJENJE ZA POSREDNIŠKE STORITVE IN TEHNIČNO POMOČ

Člen 12

1.  

Ta uredba določa naslednje vrste dovoljenj, ki se lahko izdajo za izvoz:

(a) 

individualna izvozna dovoljenja;

(b) 

globalna izvozna dovoljenja;

(c) 

nacionalna splošna izvozna dovoljenja;

(d) 

splošna izvozna dovoljenja Unije za izvoz določenega blaga v določene namembne države pod posebnimi pogoji in zahtevami za uporabo, kot so navedena v oddelkih A do H Priloge II.

Dovoljenja, izdana na podlagi te uredbe, veljajo na celotnem carinskem območju Unije.

2.  
Individualna in globalna izvozna dovoljenja iz te uredbe izda pristojni organ države članice, v kateri ima izvoznik prebivališče ali sedež.

Kadar izvoznik nima prebivališča ali sedeža na carinskem območju Unije, brez poseganja v točko 3 člena 2 individualna izvozna dovoljenja v skladu s to uredbo izda pristojni organ države članice, v kateri se blago z dvojno rabo nahaja.

Vsa individualna in globalna izvozna dovoljenja se po možnosti izdajo z elektronskimi sredstvi na obrazcih, ki vsebujejo vsaj vse elemente iz vzorca iz oddelka A Priloge III, in sicer v enakem vrstnem redu.

3.  
Individualna in globalna izvozna dovoljenja veljajo največ dve leti, razen če pristojni organ odloči drugače.

Trajanje veljavnosti dovoljenj za velike projekte določi pristojni organ, vendar veljajo največ štiri leta, razen v ustrezno utemeljenih okoliščinah na podlagi trajanja projekta.

4.  
Izvozniki predložijo pristojnemu organu vse ustrezne informacije, potrebne pri njihovih zahtevkih za pridobitev individualnih in globalnih izvoznih dovoljenj, in s tem zagotovijo popolne informacije, zlasti o končnem uporabniku, namembni državi in končni uporabi izvoženega blaga.

Individualna izvozna dovoljenja so pogojena z izjavo o končni uporabi. Pristojni organ lahko nekatere zahtevke izvzame iz obveznosti predložitve izjave o končni uporabi. Za globalno izvozno dovoljenje se po potrebi lahko zahteva izjava o končni uporabi.

Izvozniki, ki uporabljajo globalna izvozna dovoljenja, izvajajo program notranje skladnosti, razen če pristojni organ meni, da to ni potrebno zaradi drugih informacij, ki jih je upošteval pri obravnavi zahtevka za globalno izvozno dovoljenje, ki ga je predložil izvoznik.

Zahteve glede poročanja in programov notranje skladnosti v zvezi z uporabo globalnih izvoznih dovoljenj določijo države članice.

Na zahtevo izvoznikov se globalna izvozna dovoljenja, ki vsebujejo količinske omejitve, razdelijo.

5.  
Pristojni organi držav članic zahtevke za individualna ali globalna dovoljenja obravnavajo v časovnem roku, ki se določi z nacionalnim pravom ali prakso.
6.  

Nacionalna splošna izvozna dovoljenja:

(a) 

se ne uporabljajo za blago iz oddelka I Priloge II;

(b) 

se opredelijo z nacionalnim pravom ali prakso; uporabljajo jih lahko vsi izvozniki s prebivališčem ali sedežem v državi članici, ki jih izdaja, če izpolnjujejo zahteve iz te uredbe in dopolnilne nacionalne zakonodaje; izdajo se v skladu z navedbami iz oddelka C Priloge III;

(c) 

se ne smejo uporabljati, če je pristojni organ obvestil izvoznika, da je ali je lahko zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1), ali če je izvozniku znano, da je blago namenjeno tem uporabam.

Nacionalna splošna izvozna dovoljenja se lahko uporabljajo tudi za blago in namembne države, navedene v oddelkih A do H Priloge II.

Države članice takoj uradno obvestijo Komisijo o vseh izdanih ali spremenjenih nacionalnih splošnih izvoznih dovoljenjih. Komisija ta obvestila objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

7.  
Pristojni organ države članice, v kateri ima izvoznik prebivališče ali sedež, lahko izvozniku prepove uporabo splošnega izvoznega dovoljenja Unije, če obstaja upravičen sum glede njegove zmožnosti za upoštevanje zahtev dovoljenja ali določb zakonodaje o nadzoru izvoza.

Pristojni organi držav članic si izmenjajo informacije o izvoznikih, katerim je uporaba splošnega izvoznega dovoljenja Unije prepovedana, razen če pristojni organ države članice, v kateri ima izvoznik prebivališče ali sedež, presodi, da izvoznik ne bo poskušal izvoziti blaga z dvojno rabo prek druge države članice. Izmenjava informacij se izvede z uporabo elektronskega sistema iz člena 23(6).

Člen 13

1.  
Dovoljenja za opravljanje posredniških storitev in zagotavljanje tehnične pomoči iz te uredbe izda pristojni organ države članice, v kateri ima posrednik ali oseba, ki zagotavlja tehnično pomoč, prebivališče ali sedež. Kadar posrednik ali oseba, ki zagotavlja tehnično pomoč, nima prebivališča ali sedeža na carinskem območju Unije, dovoljenja za opravljanje posredniških storitev in zagotavljanje tehnične pomoči v skladu s to uredbo izda pristojni organ države članice, iz katere se opravljajo posredniške storitve ali zagotavlja tehnična pomoč.
2.  
Dovoljenja za opravljanje posredniških storitev se izdajo za določeno količino določenega blaga in jasno opredelijo lokacijo blaga v tretji državi porekla, končnega uporabnika in točno lokacijo končnega uporabnika.

V dovoljenjih za tehnično pomoč se jasno opredelita končni uporabnik in točna lokacija končnega uporabnika.

Dovoljenja veljajo na celotnem carinskem območju Unije.

3.  
Posredniki in osebe, ki zagotavljajo tehnično pomoč, predložijo pristojnemu organu vse ustrezne informacije, potrebne pri njihovih zahtevkih za pridobitev dovoljenja v skladu s to uredbo, zlasti podrobne podatke o lokaciji blaga z dvojno rabo, jasen opis blaga in količine, podatke o tretjih strankah, udeleženih pri poslu, namembni državi, končnem uporabniku v tej državi in njegovi točni lokaciji.
4.  
Pristojni organi držav članic zahtevke za dovoljenja za opravljanje posredniških storitev in tehnično pomoč obravnavajo v časovnem roku, ki se določi z nacionalnim pravom ali prakso.
5.  
Vsa dovoljenja za posredniške storitve in tehnično pomoč se po možnosti izdajo z elektronskimi sredstvi na obrazcih, ki vsebujejo vsaj vse elemente v vrstnem redu iz vzorcev iz oddelka B Priloge III.

Člen 14

1.  
Če se blago z dvojno rabo, za katerega je vložen zahtevek za individualno izvozno dovoljenje za namembno državo, ki ni navedena v delu 2 oddelka A Priloge II, ali za katero koli namembno državo pri blagu z dvojno rabo navedenem v Prilogi IV, ki se nahaja ali se bo nahajalo v eni ali več državah članicah, od katerih nobena ni država, kjer je bil vložen zahtevek, se to dejstvo navede v zahtevku. Pristojni organ države članice, ki je prejel zahtevek za izdajo dovoljenja, se takoj posvetuje s pristojnimi organi zadevnih držav članic in jim zagotovi ustrezne informacije. Ta posvet se lahko izvede z uporabo elektronskega sistema iz člena 23(6). Pozvane države članice v 10 delovnih dneh sporočijo vse pridržke, ki bi jih lahko imele glede izdaje takega dovoljenja in so zavezujoči za državo članico, v kateri je bil vložen zahtevek.

Če v 10 delovnih dneh ne prejmejo nobenega pridržka, se šteje, da pozvane države članice nimajo pridržkov.

V izjemnih primerih lahko vsaka pozvana država članica prosi za podaljšanje tega 10-dnevnega roka. Podaljšanje pa ne sme biti daljše od 30 delovnih dni.

2.  
Če bi neki izvoz utegnil ogrožati bistvene varnostne interese ene države članice, lahko ta zaprosi drugo državo članico, da ne izda izvoznega dovoljenja ali, če je bilo dovoljenje že izdano, zaprosi za njegovo razveljavitev, odlog izvršitve, spremembo ali preklic. Zaprošena država članica z državo članico prosilko takoj začne nezavezujoča posvetovanja, ki se morajo končati v 10 delovnih dneh. Če se zaprošena država članica odloči, da izda dovoljenje, mora o tem uradno in prek elektronskega sistema iz člena 23(6) obvestiti Komisijo in druge države članice.

Člen 15

1.  

Države članice pri odločanju o izdaji dovoljenja ali o prepovedi tranzita v skladu s to uredbo upoštevajo vse ustrezne razmisleke, ki vključujejo:

(a) 

mednarodne obveznosti in zaveze Unije in držav članic, zlasti obveznosti in zaveze, ki jih je sprejela posamezna država članica s pristopom k ustreznim mednarodnim režimom o neširjenju orožja in ureditvam o nadzoru izvoza ali pa z ratifikacijo ustreznih mednarodnih pogodb;

(b) 

njihove obveznosti v zvezi s sankcijami, uvedenimi s sklepom ali skupnim stališčem, ki ga sprejme Svet, ali z odločbo OVSE ali zavezujočo resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov;

(c) 

vprašanja nacionalne zunanje in varnostne politike, vključno s tistimi, ki so zajeta v Skupnem stališču 2008/944/SZVP;

(d) 

vprašanja v zvezi z nameravano končno uporabo in tveganjem preusmeritve.

2.  
Poleg meril iz odstavka 1 države članice pri ocenjevanju zahtevka za globalno izvozno dovoljenje upoštevajo tudi izvoznikovo izvajanje programa notranje skladnosti.

Člen 16

1.  
Pristojni organ lahko v skladu s to uredbo zavrne izdajo izvoznega dovoljenja in lahko razveljavi, odloži izvršitev, spremeni ali prekliče že izdano izvozno dovoljenje. Kadar pristojni organ zavrne, razveljavi, odloži izvršitev, bistveno omeji ali prekliče izvozno dovoljenje ali kadar sklene, da se načrtovani izvoz ne odobri, o tem uradno obvesti pristojne organe drugih držav članic ter Komisijo in jim posreduje ustrezne informacije. Če pristojni organ države članice odloži izvršitev izvoznega dovoljenja, ob koncu obdobja odloga izvršitve o končni oceni seznani pristojne organe drugih držav članic in Komisijo.
2.  
Pristojni organi držav članic preverijo zavrnjena dovoljenja, o katerih so bili v treh letih po predložitvi obvestila uradno obveščeni v skladu z odstavkom 1, in jih razveljavijo, spremenijo ali obnovijo. Pristojni organi držav članic o rezultatih pregleda čimprej obvestijo pristojne organe drugih držav članic in Komisijo. Zavrnitve, ki niso razveljavljene, ostanejo veljavne in se pregledajo vsaka tri leta. Pri tretjem pregledu mora zadevna država članica pojasniti razloge za ohranitev te zavrnitve.
3.  
Pristojni organ brez odlašanja uradno obvesti pristojne organe drugih držav članic in Komisijo o svojih odločitvah o prepovedi tranzita blaga z dvojno rabo, sprejetih v skladu s členom 7. Ta obvestila zajemajo vse ustrezne informacije, vključno z razvrstitvijo blaga, njegovimi tehničnimi parametri, namembno državo in končnim uporabnikom.
4.  
Odstavka 1 in 2 tega člena se uporabljata tudi za dovoljenja za opravljanje posredniških storitev in tehnično pomoč iz člena 13.
5.  
Preden pristojni organ države članice odloči, ali bo v skladu s to uredbo izdal dovoljenje ali pa bo prepovedal tranzit, prouči vse obstoječe zavrnitve ali odločitve o prepovedi tranzita blaga z dvojno rabo navedenega v Prilogi I, sprejete v skladu s to uredbo, da ugotovi, ali so pristojni organi druge države članice članic zavrnili dovoljenje ali tranzit za skoraj povsem enak posel. Potem se posvetuje s pristojnim organom ali pristojnimi organi države članice, ki so izdali takšne zavrnitve ali odločitve o prepovedi tranzita, kakor to določajo odstavki 1, 3 in 4 tega člena.

Pristojni organi držav članic, s katerimi se je pristojni organ posvetoval, v 10 delovnih dneh sporočijo, ali menijo, da je zadevni posel skoraj povsem enak posel. Če v 10 delovnih dneh ni odgovora, se šteje, da pristojni organi držav članic, s katerimi se je pristojni organ posvetoval, ne menijo, da je zadevni posel skoraj povsem enak posel.

Če je za pravilno oceno zadevnega posla potrebnih več informacij, se pristojni organi zadevnih držav članic dogovorijo o podaljšanju tega 10-dnevnega obdobja. Podaljšanje ne sme biti daljše od 30 delovnih dni.

Če se pristojni organ po takšnem posvetovanju odloči izdati dovoljenje ali dovoliti tranzit, o tem obvesti pristojne organe drugih držav članic in Komisijo ter svojo odločitev obrazloži z vsemi ustreznimi informacijami.

6.  
Vsa obvestila, zahtevana na podlagi tega člena, se pošljejo prek varnih elektronskih sredstev, vključno prek sistema iz člena 23(6).
7.  
Vse informacije, izmenjane na podlagi tega člena, so v skladu s členom 23(5) o zaupnosti takšnih informacij.



POGLAVJE IV

SPREMEMBA SEZNAMOV BLAGA Z DVOJNO RABO IN NAMEMBNIH DRŽAV

Člen 17

1.  

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18 za spremembo seznamov blaga z dvojno rabo iz Prilog I in IV, kot sledi:

(a) 

seznam blaga z dvojno rabo iz Priloge I se spremeni v skladu z ustreznimi obveznostmi in zavezami ter z vsako njihovo spremembo, ki so jih v zvezi s tem sprejele države članice in po potrebi Unija s pristopom k mednarodnim režimom o neširjenju orožja in ureditvam o nadzoru izvoza, ali z ratifikacijo ustreznih mednarodnih pogodb;

(b) 

kadar sprememba Priloge I zadeva blago z dvojno rabo, ki je navedeno tudi v Prilogi II ali IV, se ti prilogi ustrezno spremenita.

2.  
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18 za spremembo Priloge II s črtanjem blaga ali dodajanjem ali črtanjem namembnih držav s področja uporabe splošnih izvoznih dovoljenj Unije v posvetovanju z usklajevalno skupino za blago z dvojno rabo, ustanovljeno na podlagi člena 24, in upoštevaje obveznosti in zaveze v okviru ustreznih režimov o neširjenju orožja in ureditev o nadzoru izvoza, kot so spremembe seznamov za nadzor, pa tudi pomembne geopolitične dogodke. Kadar izredno nujni razlogi zahtevajo črtanje posameznih namembnih držav s področja uporabe splošnega izvoznega dovoljenja Unije, se za delegirane akte, ki se sprejmejo na podlagi tega odstavka, uporabi postopek iz člena 19.

Člen 18

1.  
Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2.  
Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 17 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 09. septembra 2021. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
3.  
Prenos pooblastila iz člena 17 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4.  
Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.
5.  
Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
6.  
Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 17, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 19

1.  
Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati brez odlašanja in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.
2.  
Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v skladu s postopkom iz člena 18(6). V tem primeru Komisija takoj po tem, ko jo Evropski parlament ali Svet uradno obvesti o sklepu o nasprotovanju aktu, ta akt razveljavi.

Člen 20

Seznam blaga z dvojno rabo naveden v prilogi IV, ki spada pod Prilogo I, se posodobi glede na člen 36 PDEU, in sicer zaradi javnega reda in javnih varnostnih interesov držav članic.



POGLAVJE V

CARINSKI POSTOPKI

Člen 21

1.  
Pri opravljanju formalnosti za izvoz blaga z dvojno rabo pri carinskem uradu, pristojnem za obdelavo carinske deklaracije, izvoznik predloži dokazilo, da so pridobljena vsa potrebna izvozna dovoljenja.
2.  
Od izvoznika se lahko zahteva prevod predloženih dokaznih dokumentov v uradni jezik države članice, v kateri se vloži deklaracija.
3.  

Brez vpliva na pooblastila, ki jih država članica dobi s carinskim zakonikom Unije in v skladu z njim in na njegovi podlagi, lahko postopek izvoza s svojega ozemlja tudi odloži za obdobje, ki ni daljše od obdobja iz odstavka 4, ali po potrebi drugače prepreči, da bi blago z dvojno rabo, za katero obstaja ali ne obstaja veljavno izvozno dovoljenje, zapustilo Unijo prek njenega ozemlja, če ima:

(a) 

razloge za sum, da

(i) 

pri izdaji dovoljenja niso bile upoštevane ustrezne informacije, ali

(ii) 

so se od izdaje dovoljenja okoliščine bistveno spremenile, oziroma

(b) 

ustrezne informacije v zvezi z morebitno uporabo ukrepov iz člena 4(1).

4.  
V primerih iz odstavka 3 tega člena se država članica iz tega odstavka brez odlašanja posvetuje s pristojnim organom države članice, ki je izdal izvozno dovoljenje ali ki lahko ukrepa na podlagi člena 4(1), da bi lahko pristojni organ ukrepal na podlagi člena 4(1) ali člena 16(1). Če se ta pristojni organ odloči, da dovoljenje ostane veljavno ali da ne bo ukrepal v skladu s členom 4(1), odgovori v 10 delovnih dneh, v izjemnih okoliščinah pa lahko zahteva podaljšanje tega roka na 30 delovnih dni. V takem primeru oziroma če ni odgovora v 10 oziroma 30 delovnih dneh, se blago z dvojno rabo takoj sprosti. Pristojni organ države članice, ki je izdal dovoljenje, obvesti pristojne organe drugih držav članic in Komisijo.
5.  
Komisija lahko v sodelovanju z državami članicami pripravi smernice za podporo medresorskemu sodelovanju med organi, ki izdajajo dovoljenja, in carinskimi organi.

Člen 22

1.  
Države članice lahko določijo, da se smejo carinske formalnosti za izvoz blaga z dvojno rabo opravljati samo pri carinskih uradih, ki so za to pooblaščeni.
2.  
Države članice, ki izkoristijo možnost iz odstavka 1, sporočijo Komisiji imena pooblaščenih carinskih uradov. Komisija objavi informacije v seriji C Uradnega lista Evropske unije.



POGLAVJE VI

UPRAVNO SODELOVANJE, IZVAJANJE IN UVELJAVLJANJE

Člen 23

1.  

Države članice Komisijo brez odlašanja obvestijo o zakonih in drugih predpisih, sprejetih na podlagi izvajanja te uredbe, vključno s:

(a) 

seznamom pristojnih organov držav članic, pooblaščenih za:

— 
izdajo izvoznih dovoljenj za blago z dvojno rabo,
— 
izdajo dovoljenj za izvajanje posredniških storitev in tehnične pomoči v skladu s to uredbo,
— 
prepoved tranzita neunijskega blaga z dvojno rabo v skladu s to uredbo;
(b) 

ukrepi iz člena 25(1).

Komisija posreduje informacije drugim državam članicam in jih objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

2.  

Države članice v sodelovanju s Komisijo sprejmejo ustrezne ukrepe za vzpostavitev neposrednega sodelovanja in izmenjave informacij med pristojnimi organi, da bi okrepili učinkovitost režima Unije za nadzor izvoza ter zagotovili skladno in učinkovito izvajanje in uveljavljanje nadzora na celotnem carinskem območju Unije. Izmenjava informacij lahko zajema:

(a) 

ustrezne podatke za vsako izdano dovoljenje (npr. vrednost in vrste dovoljenj in namembne države, število uporabnikov splošnih dovoljenj);

(b) 

dodatne informacije v zvezi z uporabo nadzora, med drugim informacije o izvajanju meril iz člena 15(1), število izvajalcev programa notranje skladnosti in po potrebi podatke o izvozu blaga z dvojno rabo iz drugih držav članic;

(c) 

informacije o analizi, na kateri temeljijo dodatki ali načrtovani dodatki k nacionalnim seznamom za nadzor na podlagi člena 9;

(d) 

informacije glede izvrševanja nadzora, vključno z na tveganju temelječimi pregledi, podrobnimi podatki o izvoznikih, ki so izgubili pravico do uporabe nacionalnih splošnih izvoznih dovoljenj ali splošnih izvoznih dovoljenj Unije, in po potrebi število kršitev, zasegov in uporabo drugih kazni;

(e) 

podatke o občutljivih končnih uporabnikih, akterjih, vpletenih v sumljive dejavnosti v zvezi z javnimi naročili in, če so na voljo, o poteh prevoza.

3.  
Izmenjava podatkov o izdanih dovoljenjih poteka vsaj enkrat letno v skladu s smernicami, ki jih pripravi usklajevalna skupina za blago z dvojno rabo, vzpostavljena na podlagi člena 24, in ob ustreznem upoštevanju pravnih zahtev v zvezi z varstvom osebnih podatkov, poslovno občutljivih informacij ali zaščitenih informacij v zvezi z obrambo, zunanjo politiko ali nacionalno varnostjo.
4.  
Države članice in Komisija na podlagi informacij, predloženih na podlagi te uredbe, in analiz teh podatkov redno preverjajo izvajanje člena 15. Vsi udeleženci teh izmenjav spoštujejo zaupnost razprav.
5.  
Smiselno se uporabljajo Uredba Sveta (ES) št. 515/97 ( 2 ) in zlasti določbe o zaupnosti informacij.
6.  
Komisija po posvetovanju z usklajevalno skupino za blago z dvojno rabo, vzpostavljeno na podlagi člena 24, razvije varen in šifriran sistem, da podpre neposredno sodelovanje in izmenjavo informacij med pristojnimi organi držav članic in po potrebi Komisijo. Komisija sistem, kjer je to mogoče, poveže z elektronskimi sistemi pristojnih organov držav članic za izdajanje dovoljenj do mere, ki je potrebna za spodbujanje tega neposrednega sodelovanja in izmenjave informacij. Evropski parlament je obveščen o proračunu sistema, njegovem razvoju in delovanju.
7.  
Obdelava osebnih podatkov poteka v skladu s pravili iz uredb (EU) 2016/679 in (EU) 2018/1725.

Člen 24

1.  
Ustanovi se usklajevalna skupina za blago z dvojno rabo, ki ji predseduje predstavnik Komisije. Vsaka država članica v to skupino imenuje svojega predstavnika. Skupina obravnava vsa vprašanja v zvezi z uporabo te uredbe, ki jih sproži predsedujoči ali predstavnik države članice.
2.  
Usklajevalna skupina za blago z dvojno rabo se vedno, ko meni, da je potrebno, posvetuje z izvozniki, posredniki, osebami, ki zagotavljajo tehnično pomoč, in drugimi zadevnimi deležniki, ki jih zadeva ta uredba.
3.  
Usklajevalna skupina za blago z dvojno rabo po potrebi ustanovi skupine tehničnih strokovnjakov iz držav članic za proučevanje posebnih vprašanj v zvezi z izvajanjem nadzora, vključno z vprašanji v zvezi s posodobitvijo seznamov za nadzor Unije iz Priloge I. Skupine tehničnih strokovnjakov se po potrebi posvetujejo z izvozniki, posredniki, osebami, ki zagotavljajo tehnično pomoč, in drugimi deležniki, ki jih zadeva ta uredba.
4.  
Komisija podpira program Unije za krepitev zmogljivosti pri izdaji dovoljenj in izvrševanju nadzora, vključno z razvojem skupnih programov usposabljanja za uradnike držav članic v posvetovanju z usklajevalno skupino za blago z dvojno rabo.

Člen 25

1.  
Vsaka država članica sprejme ustrezne ukrepe, da zagotovi pravilno uveljavitev te uredbe. Predvsem predpiše kazni za kršitve določb te uredbe ali določb, ki so bile sprejete za njeno izvajanje. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.
2.  
Usklajevalna skupina za blago z dvojno rabo vzpostavi mehanizem za usklajevanje izvrševanja nadzora, da se podpre izmenjava informacij in neposredno sodelovanje med pristojnimi organi in organi za izvrševanje nadzora držav članic (v nadaljnjem besedilu: mehanizem za usklajevanje izvrševanja nadzora). Države članice in Komisija si v okviru mehanizma za usklajevanje izvrševanja izmenjujejo ustrezne informacije, če so na voljo, tudi o uporabi, naravi in učinku ukrepov, sprejetih na podlagi odstavka 1, o izvrševanju najboljših praks in nedovoljenem izvozu blaga z dvojno rabo in/ali kršitvah te uredbe in/ali ustrezne nacionalne zakonodaje.

Države članice in Komisija si v okviru mehanizma za usklajevanje izvrševanja nadzora izmenjujejo tudi informacije o najboljših praksah nacionalnih organov za izvrševanje nadzora glede na tveganju temelječih pregledov, zaznavanja in pregona nedovoljenega izvoza blaga z dvojno rabo in/ali morebitnih drugih kršitev te uredbe in/ali ustrezne nacionalne zakonodaje.

Izmenjava informacij v mehanizmu za usklajevanje izvrševanja nadzora je zaupna.



POGLAVJE VII

PREGLEDNOST, OZAVEŠČANJE, SPREMLJANJE, OCENJEVANJE

Člen 26

1.  
Komisija in Svet subjektom iz te uredbe po potrebi zagotovita smernice in/ali priporočila za najboljše prakse za zagotovitev učinkovitosti režima Unije za nadzor izvoza in doslednosti njegovega izvajanja. Za zagotavljanje smernic in/ali priporočil za najboljše prakse izvoznikom, posrednikom in osebam, ki zagotavljajo tehnično pomoč so odgovorne države članice, v katerih ti prebivajo ali imajo sedež. V teh smernicah in/ali priporočilih za najboljše prakse se zlasti upoštevajo potrebe MSP po informacijah.
2.  
Komisija po posvetovanju z usklajevalno skupino za blago z dvojno rabo Evropskemu parlamentu in Svetu predloži letno poročilo o izvajanju te uredbe in dejavnostih, preverjanjih in posvetovanjih usklajevalne skupine za blago z dvojno rabo. To letno poročilo je javnega značaja.

Letno poročilo vključuje informacije o dovoljenjih(zlasti o številu in vrednosti po vrstah blaga in namembnih državah na ravni Unije in držav članic), ter zavrnitvah in prepovedih na podlagi te uredbe. Letno poročilo vključuje tudi informacije o upravi(zlasti o osebju, dejavnostih usklajevanja in ozaveščanja, namenskih orodjih za izdajanje dovoljenj ali uvrščanju blaga) ter izvrševanju nadzora (zlasti številu kršitev in kaznih).

V zvezi s blagom za kibernetski nadzor letno poročilo vključuje posebne informacije o dovoljenjih, zlasti o številu prejetih vlog glede na blago, državi članici izdajateljici in namembnih državah, na katere se te vloge nanašajo, ter o odločitvah, sprejetih v zvezi s temi vlogami.

Informacije iz letnega poročila se predstavijo v skladu z načeli iz odstavka 3.

Komisija in Svet zagotovita smernice o metodologiji za zbiranje in obdelavo podatkov za pripravo letnega poročila, med drugim določitev vrst blaga in razpoložljivost podatkov o izvrševanju nadzora.

3.  
Države članice Komisiji zagotovijo vse ustrezne informacije za pripravo poročila v skladu s pravnimi zahtevami glede varstva osebnih podatkov, poslovno občutljivih informacij ali zaščitenih informacij v zvezi z obrambo, zunanjo politiko ali nacionalno varnostjo. Za informacije, izmenjane ali objavljene v skladu s tem členom, se uporablja Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 ) o evropski statistiki.
4.  
V obdobju od 10. septembra 2026 do 10. septembra 2028 Komisija oceni to uredbo ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru poroča o glavnih ugotovitvah. Komisija po 10.septembra 2024 izvede oceno člena 5 ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru poroča o glavnih ugotovitvah.



POGLAVJE VIII

NADZORNI UKREPI

Člen 27

1.  

Izvozniki blaga z dvojno rabo morajo voditi podrobne registre ali evidence o svojih izvoznih poslih v skladu z nacionalnimi predpisi ali postopki, ki veljajo v zadevni državi članici. Takšni registri ali evidence zajemajo predvsem trgovinske dokumente, kot so fakture, seznami ladijskega blaga ter prevozni in drugi odpremni dokumenti, ki vsebujejo dovolj informacij, da se lahko razbere:

(a) 

opis blaga z dvojno rabo;

(b) 

količina blaga z dvojno rabo;

(c) 

ime in naslov izvoznika in prejemnika;

(d) 

kadar je znano, končna uporaba in končni uporabnik blaga z dvojno rabo.

2.  
V skladu z nacionalnim pravom ali praksami, ki veljajo v zadevni državi članici, posredniki in osebe, ki zagotavljajo tehnično pomoč vodijo registre ali evidence posredniških storitev ali tehnične pomoči, da se lahko na zahtevo dokaže opis blaga z dvojno rabo, za katero so bile opravljene posredniške storitve ali zagotovljena tehnična pomoč, obdobje, v katerem je bilo blago predmet takih storitev, namembna država tega blaga in storitev ter države, ki jih te storitve zadevajo.
3.  
Registri ali evidence in dokumenti iz odstavkov 1 in 2 se hranijo najmanj pet let od konca koledarskega leta, v katerem je bil opravljen izvoz ali posredniške storitve ali tehnična pomoč. Na zahtevo se predložijo pristojnemu organu.
4.  
Dokumenti in evidence o prenosih blaga z dvojno rabo navedene v Prilogi I znotraj Unije se hranijo vsaj tri leta od konca koledarskega leta, v katerem je bil opravljen prenos, in se na zahtevo predložijo pristojnemu organu države članice, iz katere so bili ti izdelki preneseni.

Člen 28

Pravilna uporaba te uredbe se zagotovi tako, da vsaka država članica sprejme vse potrebne ukrepe, da pristojni organi lahko:

(a) 

zberejo informacije o vsakem naročilu ali poslu, ki vključuje blago z dvojno rabo;

(b) 

ugotovijo, ali se pravilno uporabljajo ukrepi za nadzor izvoza, ki lahko vključujejo predvsem pravico do vstopa v prostore oseb, ki so povezani z določenim izvoznim poslom, ali posrednikov, ki opravljajo posredniške storitve pod pogoji iz člena 6, ali oseb, ki zagotavljajo tehnično pomoč v okoliščinah iz člena 8.



POGLAVJE IX

SODELOVANJE S TRETJIMI DRŽAVAMI

Člen 29

1.  
Komisija in države članice so po potrebi v dialogu s tretjimi državami, da bi spodbudile konvergenco nadzora na svetovni ravni.

Dialogi lahko podpirajo redno in vzajemno sodelovanje s tretjimi državami, vključno z izmenjavo informacij in primerov najboljših praks ter krepitvijo zmogljivosti in ozaveščanjem tretjih držav. Dialogi lahko tudi spodbudijo tretje države k doslednemu spoštovanju strogega nadzora izvoza, ki so ga razvili večstranski režimi za nadzor izvoza kot model za najboljšo mednarodno prakso.

2.  
Brez poseganja v določbe sporazumov o medsebojni upravni pomoči ali protokolov v carinskih zadevah, ki so jih sklenile Unija in tretje države, lahko Svet pooblasti Komisijo, da se s tretjimi državami pogaja o sporazumih za vzajemno priznavanje nadzorov izvoza blaga z dvojno rabo iz te uredbe.

Ta pogajanja potekajo v skladu s postopki iz člena 207(3) PDEU in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, če je to primerno.



POGLAVJE X

KONČNE DOLOČBE

Člen 30

Ta uredba se uporablja brez poseganja v Delegirani sklep Komisije z dne 15. septembra 2015 o dopolnitvi Sklepa št. 1104/2011/EU.

Člen 31

Uredba (ES) št. 428/2009 se razveljavi.

Pri zahtevkih za dovoljenja, vloženih pred 9. septembra 2021, se še naprej uporabljajo ustrezne določbe Uredbe (ES) št. 428/2009.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi VI.

Člen 32

Ta uredba začne veljati devetdeseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

▼M3




PRILOGA I

SEZNAM BLAGA Z DVOJNO RABO IZ ČLENA 3 TE UREDBE

S seznamom blaga z dvojno rabo v tej prilogi se izvaja mednarodno dogovorjena kontrola blaga z dvojno rabo, vključno z Avstralsko skupino ( 4 ), Režimom kontrole raketne tehnologije (MTCR) ( 5 ), Skupino držav dobaviteljic jedrskega blaga (NSG) ( 6 ), Wassenaarsko ureditvijo ( 7 ) in Konvencijo o kemičnem orožju (CWC) ( 8 ).

VSEBINA

Del I

Splošne opombe, kratice ter okrajšave in opredelitve pojmov

Del II – Skupina 0

Jedrski materiali, objekti in oprema

Del III – Skupina 1

Posebni materiali in z njimi povezana oprema

Del IV – Skupina 2

Obdelava materialov

Del V – Skupina 3

Elektronika

Del VI – Skupina 4

Računalniki

Del VII – Skupina 5

Telekomunikacije in „informacijska varnost“

Del VIII – Skupina 6

Senzorji in laserji

Del IX – Skupina 7

Navigacija in letalska elektronika

Del X – Skupina 8

Pomorstvo

Del XI – Skupina 9

Zračna plovila in pogon

DEL I

Splošne opombe, kratice ter okrajšave in opredelitve pojmov

SPLOŠNE OPOMBE K PRILOGI I

1. Za kontrolo blaga, ki je izdelano ali prirejeno za vojaško rabo, glej ustrezni(e) seznam(e) za nadzor vojaškega blaga, ki ga(jih) vodijo posamezne države članice. Napotila v tej prilogi z navedbo „GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA“ se nanašajo prav na te sezname.

2. Cilj nadzora iz te priloge se ne bi smel izničiti z izvozom kakršnega koli nenadzorovanega blaga (vključno z obratom), ki vsebuje eno ali več nadzorovanih komponent, kadar je ena ali več nadzorovanih komponent osnovni element tega blaga in jo je mogoče zlahka odstraniti ali uporabiti za druge namene.

Opomba :  Pri presoji, ali naj se nadzorovana komponenta oziroma komponente obravnavajo kot osnovni element, je treba upoštevati količino, vrednost in potrebno strokovno znanje ter druge posebne okoliščine, zaradi katerih bi bila ena ali več nadzorovanih komponent lahko osnovni element blaga, ki se nabavlja.

3. Blago, navedeno v tej prilogi, se nanaša tako na novo kot tudi na rabljeno blago.

4. V nekaterih primerih so kemikalije razvrščene po imenu in številki CAS. Seznam se uporablja za kemikalije z isto strukturno formulo (vključno s hidrati) ne glede na ime ali številko CAS. Številke CAS so prikazane za pomoč pri opredelitvi neke kemikalije ali zmesi, ne glede na nomenklaturo. Številk CAS ni mogoče uporabljati kot edinstvenih identifikatorjev, saj imajo nekatere oblike navedene kemikalije različne številke CAS, enako pa velja za zmesi, ki vsebujejo kemikalijo s seznama.

OPOMBA O JEDRSKI TEHNOLOGIJI

(Upoštevati v povezavi z oddelkom E skupine 0.)

„Tehnologija“, ki je v neposredni povezavi z blagom iz skupine 0, je predmet nadzora v skladu z določbami skupine 0.

„Tehnologija“ za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ nadzorovanega blaga ostane pod nadzorom, tudi če jo je mogoče uporabljati za nenadzorovano blago.

Odobritev izvoza blaga pomeni tudi dovoljenje, da se istemu končnemu uporabniku izvozi tudi najmanj toliko „tehnologije“, kolikor je je potrebne za vgradnjo, delovanje, vzdrževanje in popravilo blaga.

Nadzor nad prenosom „tehnologije“ se ne uporablja za informacije „v javni domeni“ oziroma za „temeljne znanstvene raziskave“.

SPLOŠNA OPOMBA O TEHNOLOGIJI

(Upoštevati v povezavi z oddelkom E skupin 1 do 9.)

Izvoz „tehnologije“, ki je „potrebna“ za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali za „uporabo“ blaga pod nadzorom iz skupin 1 do 9, se nadzira v skladu z določbami skupin 1 do 9.

„Tehnologija“, „potrebna“ za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ blaga pod nadzorom, ostane pod nadzorom, tudi če jo je mogoče uporabiti za nenadzorovano blago.

Nadzor se ne nanaša na minimum „tehnologije“, potrebne za vgradnjo, delovanje, vzdrževanje (preverjanje) ali popravilo blaga, ki ni predmet nadzora ali katerega izvoz je bil dovoljen.

Opomba :  To ne izvzema „tehnologije“ iz točk 1E002.e, 1E002.f, 8E002.a in 8E002.b.

Nadzor nad prenosom „tehnologije“ se ne uporablja za informacije „v javni domeni“, za „temeljne znanstvene raziskave“ ali za informacije, nujno potrebne za patentno prijavo.

OPOMBA O PROGRAMSKI OPREMI ZA JEDRSKE OBJEKTE

(Ta opomba ima prednost pred katerim koli nadzorom v oddelku D skupine 0)

Predmet nadzora oddelka D skupine 0 s tega seznama ni „programska oprema“, ki predstavlja minimalno potrebno „objektno kodo“ za vgradnjo, delovanje, vzdrževanje (preverjanje) in popravilo blaga, katerega izvoz je bil dovoljen.

Odobritev blaga za izvoz pomeni tudi dovoljenje, da se istemu končnemu uporabniku izvozi minimalno potrebna „objektna koda“ za vgradnjo, delovanje, vzdrževanje (preverjanje) in popravilo blaga.

Opomba :  Opomba o programski opremi za jedrske objekte ne izvzema „programske opreme“ iz dela 2 skupine 5 („Informacijska varnost“).

SPLOŠNA OPOMBA O PROGRAMSKI OPREMI

(Ta opomba ima prednost pred katerim koli nadzorom v oddelku D skupin 1 do 9.)

Blago iz skupin 1 do 9 tega seznama ni predmet nadzora, če gre za „programsko opremo“, ki ima katero koli od naslednjih značilnosti:

a. 

je splošno dostopna javnosti, ker:

1. 

se brez omejitev prodaja iz zaloge na prodajnih mestih za prodajo na drobno v:

a. 

prosti prodaji;

b. 

prodaji po pošti;

c. 

elektronski prodaji ali

d. 

telefonski prodaji in

2. 

je namenjena za vgradnjo brez nadaljnje pomoči dobavitelja;

Opomba :  Točka a. splošne opombe o programski opremi ne izvzema „programske opreme“ iz dela 2 skupine 5 („Informacijska varnost“).

b. 

je v „javni domeni“ali

c. 

predstavlja minimalno potrebno „objektno kodo“ za vgradnjo, delovanje, vzdrževanje (preverjanje) in popravilo blaga, katerega izvoz je bil dovoljen.

Opomba :  Točka c. splošne opombe o programski opremi ne izvzema „programske opreme“ iz dela 2 skupine 5 („Informacijska varnost“).

SPLOŠNA OPOMBA O „INFORMACIJSKI VARNOSTI“

Opremo ali funkcije za „informacijsko varnost“ je treba obravnavati na podlagi določb v delu 2 skupine 5, tudi če gre za komponente, „programsko opremo“ ali funkcije druge opreme.

UREDNIŠKA PRAKSA V OKVIRU URADNEGA LISTA EVROPSKE UNIJE

V skladu s pravili Medinstitucionalnega slogovnega priročnika se za besedila v slovenščini, objavljena v Uradnem listu Evropske unije:

— 
za ločevanje celih števil od decimalnih števil uporablja vejica,
— 
cela števila podajajo v sklopih treh števk, pri čemer je vsak sklop razmejen od drugega s presledkom.

Besedilo, ponatisnjeno v tej prilogi, upošteva zgoraj navedeno prakso.

KRATICE IN OKRAJŠAVE, UPORABLJENE V TEJ PRILOGI

Za kratice in okrajšave, uporabljene kot opredeljeni pojem, glejte „Opredelitev pojmov, uporabljenih v tej prilogi“.



KRATICE IN OKRAJŠAVE

ABEC

Annular Bearing Engineers Committee (Inženirski odbor za kroglične ležaje)

ABMA

American Bearing Manufacturers Association (Združenje ameriških proizvajalcev ležajev)

ADC

analogno-digitalni pretvornik

AGMA

American Gear Manufacturers' Association (Združenje ameriških proizvajalcev menjalnikov)

AHRS

sistem za določanje lege in smeri

AISI

American Iron and Steel Institute (Ameriški inštitut za železo in jeklo)

ALE

epitaksija atomske plasti

ALU

aritmetična logična enota

ANSI

American National Standards Institute (Ameriški državni inštitut za standarde)

APP

prilagojena največja zmogljivost

APU

pomožne pogonske enote

ASTM

Ameriško društvo za preizkušanje in materiale

ATC

nadzor zračnega prometa

BJT

bipolarni spojni tranzistorji

BPP

parameter BPP

BSC

krmilnik baznih postaj

CAD

računalniško podprto načrtovanje

CAS

Chemical Abstracts Service (Služba za izmenjavo kemijskih izvlečkov)

CCD

senzor CDD

CDU

krmilna in prikazovalna enota

CEP

verjetna krožna napaka

CMM

koordinatni merilni stroj

CMOS

dopolnilni kovinskooksidni polprevodnik

CNTD

termalno nanašanje s krmiljeno nukleacijo

CPLD

kompleksni programirljivi logični element

CPU

centralna procesna enota

CVD

kemične naparjanje

CW

kemično bojevanje

CW (pri laserjih)

zvezni val

DAC

digitalno-analogni pretvornik

DANL

prikazani povprečni nivo šuma

DBRN

navigacija na podlagi podatkovnih baz

DDS

neposredni digitalni sintetizator

DMA

dinamična mehanska analiza

DME

oprema za merjenje razdalje

DMOSFET

difuzni kovinsko oksidni tranzistor na poljski učinek

DS

smerno strjeni

EB

eksplozivni mostič

EB-PVD

fizično nanašanje z naparjanjem z uporabo elektronskega žarka

EBW

eksplozivna mostična žica

ECAD

elektronsko računalniško podprto oblikovanje

ECM

elektrokemična strojna izdelava

EDM

elektroerozijski stroji

EFI

eksplozivni folijski vžigalnik

EIRP

efektivna izotropna sevana moč

EMP

elektromagnetni impulz

ENOB

efektivno število bitov

ERF

elektroreologična končna obdelava

ERP

efektivna sevana moč

ESD

elektrostatična razelektritev

ETO

emitor z izklopnim mehanizmom

ETT

tiristor z električnim sprožilcem

EU

Evropska unija

EUV

ekstremno ultravijolično

FADEC

popolno digitalno krmiljenje motorja

FFT

hitra Fouriereva transformacija

FPGA

programirljiva mreža vrat

FPIC

programirljiva mreža medpovezav

FPLA

programirljiva mreža logičnih nizov

FPO

operacija v plavajoči vejici

FWHM

polovična vrednost širine

GAAFET

tranzistor na poljski učinek z gate-all-around arhitekturo

GLONASS

globalni satelitski navigacijski sistem

GNSS

globalni satelitski navigacijski sistem

GPS

globalni pozicionirni sistem

GSM

globalni sistem mobilnih komunikacij

GTO

tiristor z izklopnim mehanizmom

HBT

heterobipolarni tranzistor

HDMI

vmesnik za prenos multimedijskih signalov visoke ločljivosti

HEMT

tranzistor z visoko mobilnostjo elektronov

ICAO

Mednarodna organizacija civilnega letalstva

IEC

Mednarodna komisija za elektrotehniko

IED

improvizirana eksplozivna naprava

IEEE

Inštitut inženirjev elektrotehnike in elektronike

IFOV

trenutno polje opazovanja

IGBT

bipolarni tranzistorji z izoliranimi vrati

IGCT

integrirani tiristorji z menjajočo smerjo toka

IHO

Mednarodna hidrografska organizacija

ILS

instrumentni pristajalni sistem

IMU

inercialna merilna enota

INS

inercialni navigacijski sistem

IP

internetni protokol

IRS

inercialni referenčni sistem

IRU

inercialna referenčna enota

ISA

mednarodna standardna atmosfera

ISAR

nasprotno sintetično odprtinski radar

ISO

Mednarodna organizacija za standardizacijo

ITU

Mednarodna telekomunikacijska zveza

JT

Joule-Thomsonov učinek

LIDAR

zaznavanje in določevanje svetlobe

LIDT

prag lasersko povzročene škode

LOA

skupna dolžina

LRU

hitro zamenljiva enota

LTT

fototiristor

MLS

mikrovalovni pristajalni sistemi

MMIC

monolitno mikrovalovno integrirano vezje

MOCVD

nanašanje kovin s kemičnim naparjanjem

MOSFET

kovinsko oksidni tranzistor na poljski učinek

MPM

mikrovalovni napajalni modul

MRF

magnetoreologična končna obdelava

MRF

minimalna razločljiva poteza

MRI

slikanje z uporabo magnetne resonance

MTBF

povprečni čas med okvarami

MTTF

povprečni čas do okvare

NA

numerična odprtina

NDT

neporušno preizkušanje

NEQ

neto količina eksploziva

NIJ

National Institute of Justice (Nacionalni inštitut za pravosodje)

OAM

delovanje, upravljanje ali vzdrževanje

OSI

medsebojno povezovanje odprtih sistemov

PAI

poliamid-imidi

PAR

radar za natančno približevanje

PCL

pasivna koherentna lokacija

PDK

pripomoček za načrtovanje procesa

PIN

osebna identifikacijska številka

PMR

zasebni mobilni radio

PVD

fizično nanašanje z naparjanjem

ppm

delov na milijon

QAM

kvadraturna amplitudna modulacija

QE

kvantna učinkovitost

RAP

reaktivna atomska plazma

RF

radijska frekvenca

rms

efektivna vrednost

RNC

krmilnik radijskega omrežja

RNSS

regionalni satelitski navigacijski sistem

ROIC

integrirano čitalno vezje

S-FIL

„step and flash“ tiskarska litografija

SAR

sintetično odprtinski radar

SAS

sintetično odprtinski sonar

SC

monokristal

SCR

silicijev usmernik

SFDR

dinamično območje brez motenj

SHPL

visokozmogljivi laser

SLAR

letalski stranski radar

SOI

silicij na izolatorju

SQUID

superprevodna naprava za merjenje kvantumske interference

SRA

enostavno nadomestljivi sestav

SRAM

statični vpisovalno/bralni pomnilnik

SSB

enobočni pas

SSR

sekundarni nadzorni radar

SSS

bočni sonar

TIR

popolnoma enoznačno odbiranje

TVR

odziv prenosne napetosti

u

atomska masna enota

UPR

enosmerna ponovljivost pozicioniranja

UTS

skrajna natezna trdnost

UV

ultravijolično

VJFET

vertikalni spojni tranzistorji na poljski učinek

VOR

zelo visokofrekvenčno večsmerno območje

SZO

Svetova zdravstvena organizacija

WLAN

brezžično lokalno omrežje

OPREDELITEV POJMOV, UPORABLJENIH V TEJ PRILOGI

Opredelitve pojmov med „enojnimi narekovaji“ so navedene v tehnični opombi k vsakemu vnosu.

Opredelitve pojmov med „dvojnimi narekovaji“ so naslednje:

Opomba :  Številka skupine je navedena v oklepajih za opredeljenim predmetom.

„Natančnost“ (2 3 6 7 8), ki se ponavadi meri z nenatančnostjo, pomeni največje pozitivno ali negativno odstopanje določene vrednosti od pričakovane standardne ali dejanske vrednosti.

„Aktivni sistemi za krmarjenje leta“ (7) so sistemi, katerih naloga je preprečiti neželeno gibanje „zrakoplova“, projektila ali strukturne obremenitve z avtonomno obdelavo izhodnih podatkov več senzorjev in zagotavljanjem potrebnih preventivnih ukazov za izvajanje avtomatičnega krmiljenja.

„Aktivna pika“ (6) je najmanjši (posamezni) element polprevodniškega zaporedja, ki ima fotoelektrično prenosno funkcijo, kadar je izpostavljen svetlobnemu (elektromagnetnemu) sevanju.

„Prilagojena največja zmogljivost“ (4) je prilagojena največja zmogljivost, s katero „digitalni računalniki“ izvajajo 64-bitna ali večja seštevanja ali množenja s plavajočo vejico, in je izražena v teraflopsih (WT) v enotah 1012 prilagojenih operacij s plavajočo vejico na sekundo.

Opomba :  Glej skupino 4, tehnična opomba.

„Zrakoplov“ (1 6 7 9) pomeni letečo napravo s fiksnimi krili, gibljivimi krili, rotacijskimi krili (helikopter), nagibnim rotorjem ali nagibnimi krili.

Opomba :  Glej tudi „civilne zrakoplove“.

„Zračna ladja“ (9) pomeni zrakoplov na motorni pogon, katerega vzgon zagotavlja plin (običajno helij, v preteklosti vodik) in ki je lažji od zraka.

„Z vsemi razpoložljivimi kompenzacijami“ (2) pomeni, da so bili upoštevani vsi mogoči ukrepi, ki so na voljo proizvajalcu za zmanjšanje vseh sistematičnih napak pri pozicioniranju za določen model obdelovalnega orodja ali napak pri merjenju za določen koordinatni merilni stroj.

„Dodeljeno po ITU“ (3 5) pomeni dodelitev frekvenčnih pasov v skladu z zadnjo izdajo ITU Pravilnika o radiokomunikacijah za primarne, dovoljene in sekundarne radijske službe.

Opomba :  Dodatne in alternativne dodelitve niso vključene.

„Odklon od kotnega položaja“ (2) pomeni največjo razliko med kotnim položajem in dejanskim točno izmerjenim kotnim položajem, potem ko se pritrdilni okvir obdelovanca premakne iz začetnega položaja.

„Naključni hod kota“ (7) pomeni kotni pogrešek, ki nastane s časom zaradi belega šuma hitrosti vrtenja (IEEE STD 528-2001).

„APP“ (4) je ekvivalentna „prilagojeni največji zmogljivosti“.

„Asimetrični algoritem“ (5) pomeni kriptografski algoritem, ki uporablja različne matematično povezane ključe za šifriranje (enkripcijo) in dešifriranje (dekripcijo).

Opomba :  Splošna raba „asimetričnih algoritmov“ je ključno upravljanje.

„Avtentikacija“ (5) pomeni preverjanje identitete uporabnika, procesa ali naprave in je pogosto pogoj, da se dovoli dostop do virov v informacijskem sistemu. Vključuje preverjanje izvora ali vsebine sporočila ali drugih informacij in vse vidike kontrole dostopa, kadar se ne izvaja šifriranje datotek ali besedila, razen v neposredni povezavi z varovanjem gesel, osebnih identifikacijskih številk (PIN) ali podobnih podatkov za preprečevanje nepooblaščenega dostopa.

„Povprečna izhodna moč“ (6) pomeni celotno „lasersko“ izhodno energijo v džulih, deljeno z obdobjem, v katerem je oddan niz zaporednih impulzov, v sekundah. Pri nizu enakomerno razporejenih impulzov je enaka celotni „laserski“ izhodni energiji v enem impulzu v džulih, pomnoženi z impulzno frekvenco „laserja“ v hercih.

„Propagacijska zakasnitev osnovnih vrat“ (3) pomeni vrednost zakasnitve propagacije, kakršno imajo osnovna vrata „monolitnega integriranega vezja“. Za določeno „družino“„monolitnih integriranih vezij“ se lahko navaja kot propagacijska zakasnitev na tipična vrata dane „družine“ ali kot tipična zakasnitev na vrata dane „družine.“

Opomba 1 :  „Propagacijske zakasnitve osnovnih vrat“ se ne sme zamenjevati z vhodno/izhodno zakasnitvijo kompleksnega „monolitnega integriranega vezja“.

Opomba 2 :  „Družina“ pomeni skupino integriranih vezij, za katere se, glede na proizvodno metodologijo in specifikacijo, uporablja vse naslednje:

a. 

ista programska in strojna oprema;

b. 

skupna tehnologija zasnove in procesiranja in

c. 

iste osnovne značilnosti.

„Temeljne znanstvene raziskave“ (splošna opomba o tehnologiji, opomba o jedrski tehnologiji) pomenijo eksperimentalno ali teoretično delo, ki se opravlja predvsem zaradi pridobivanja novih spoznanj o temeljnih principih pojavov ali dejstev, ki jih je mogoče opazovati, in ni usmerjeno predvsem v specifični praktični namen ali cilj.

„Prednapetost“ (merilnik pospeška) (7) pomeni povprečni izhodni podatek merilnika pospeška v določenem času, merjen pod določenimi pogoji obratovanja, ki ni povezan z vhodnim pospeškom ali rotacijo. „Prednapetost“ je izražena v g ali v metrih na sekundo na kvadrat (g ali m/s2) (standardi IEEE 528-2001) (mikro g je enak 1 × 106 g).

„Prednapetost“ (žirometer) (7) pomeni povprečni izhodni podatek žirometra v določenem času, merjen pod določenimi pogoji obratovanja, ki ni povezan z vhodnim pospeškom ali rotacijo. „Prednapetost“ je tipično izražena v stopinjah na uro (stop/h) (standard IEEE 528-2001).

„Biološki agensi“ (1) so patogeni ali toksini, izbrani ali spremenjeni (kakor so spremembe čistosti, časa uporabnosti, kužnosti, lastnosti širjenja ali odpornost proti UV sevanju) z namenom povzročitve žrtev med ljudmi in živalmi, poškodovanja naprav ali uničenja poljščin ali okolja.

„Aksialno opletanje“ (2) pomeni aksialni premik pri enem obratu delovnega vretena, izmerjen pravokotno na čelno stran vretena v bližini oboda čelne strani (sklic: ISO 230-1:1986, odstavek 5.63).

„CEP“ (7) pomeni „verjetno krožno napako“ – pri normalni krožni porazdelitvi polmer kroga, v katerem je 50 % opravljenih posamičnih meritev, ali polmer kroga, za katerega obstaja 50 odstotna verjetnost zadetka.

„Kemični laser“ (6) pomeni „laser“, v katerem se za vzbujanje snovi uporablja energija, sproščena pri kemični reakciji.

„Mešanica kemikalij“ (1) pomeni trd, tekoč ali plinast proizvod, sestavljen iz dveh ali več komponent, ki pod pogoji, v katerih se mešanica hrani, med seboj ne reagirajo.

„Cirkulacijsko krmiljeni protivrtilni ali cirkulacijsko krmiljeni smerni nadzorni sistemi “ (7) so sistemi, ki izkoriščajo tok zraka prek aerodinamičnih površin za povečanje ali krmiljenje sil, ki jih ustvarijo te površine.

„Civilni zrakoplovi“ (1 3 4 7) pomenijo „zrakoplove“, navedene z oznakami na seznamih certifikatov plovnosti, ki jih objavljajo organi civilnega letalstva ene ali več držav članic EU ali držav članic Wassenaarske ureditve zaradi izvajanja komercialnega civilnega zračnega prevoza na notranjih in zunanjih letalskih progah ali zaradi legalizacije njihove uporabe za civilno, zasebno ali poslovno rabo.

Opomba :  Glej tudi „zrakoplov“.

„Krmilnik komunikacijskega kanala“ (4) pomeni fizični vmesnik, ki krmili tok sinhronih ali asinhronih digitalnih informacij. To je naprava, ki jo je mogoče vgraditi v računalnik ali telekomunikacijsko opremo za zagotovitev komunikacijskega dostopa.

„Kompenzacijski sistemi“ (6) so sestavljeni iz primarnega skalarnega senzorja, enega ali več referenčnih senzorjev (npr. vektorskih „magnometrov“) in programske opreme, ki omogoča zmanjšanje rotacijskega hrupa platforme togega telesa.

„Kompozit“ (1 2 6 8 9) pomeni „matriko“ in dodatno ali dodatne faze iz delcev, laskov, vlaken ali katere koli njihove kombinacije, namenjene za specifičen namen ali namene.

„III/V spojine“ (3 6) pomenijo polkristalne ali binarne oziroma kompleksne monokristalne proizvode, ki vsebujejo elemente iz skupin IIIA in VA Mendelejevega periodnega sistema kemičnih elementov (npr. galijev arzenid, galij-aluminijev arzenid, indijev fosfid).

„Vodenje po konturi“ (2) pomeni dva ali več „numerično krmiljenih“ pogonov, delujočih v skladu z navodili, ki določajo naslednji želeni položaj in želene hitrosti podajanja v tem položaju. Te hitrosti podajanja se spreminjajo v medsebojni odvisnosti tako, da ustvarijo želeno konturo (sklic: ISO/DIS 2806-1980).

„Kritična temperatura“ (1 3 5) (včasih navedena tudi kot temperatura prehoda) določene „superprevodne“ snovi pomeni temperaturo, pri kateri ta snov izgubi vso upornost za pretok enosmernega električnega toka.

„Kriptografska aktivacija“ (5) pomeni vsako tehniko, ki specifično aktivira ali omogoči kriptografsko funkcijo proizvoda, in sicer prek mehanizma, ki ga vpelje proizvajalec proizvoda, če je ta mehanizem vezan izključno na eno od naslednjega:

1. 

en primerek proizvoda ali

2. 

eno stranko, za več primerkov proizvoda.

Tehnični opombi :

1.   Tehnike in mehanizmi „kriptografske aktivacije“ lahko nastopajo kot strojna oprema, „programska oprema“ ali „tehnologija“.

2.   Mehanizem za „kriptografsko aktivacijo“ je lahko na primer licenčni ključ na podlagi serijske številke ali instrument za avtentikacijo, kot je potrdilo z digitalnim podpisom.

„Kriptografija“ (5) pomeni disciplino načel, sredstev in metod preoblikovanja podatkov za zakrivanje vsebine te informacije, zaščito pred njenim nezaznavnim spreminjanjem ali pred njeno nepooblaščeno rabo. „Kriptografija“ se omejuje na preoblikovanje informacij z uporabo enega ali več „tajnih parametrov“ (tj. kriptospremenljivk) ali upravljanje njihovega ključa.

Opombi :

1.   „Kriptografija“ ne vključuje „nespremenljivega“ stiskanja podatkov ali tehnik kodiranja.

2.   „Kriptografija“ vključuje dekripcijo.

Tehnična opomba :

1.   „Tajni parameter“: konstanta ali ključ, ki ni znan drugim oziroma je znan le v okviru skupine.

2.   „Nespremenljiv“: kodirni ali kompresivni algoritem ne more sprejeti parametrov od zunaj (tkriptografskih ali ključnih spremenljivk) in ga uporabnik ne more spremeniti.

„CW-laser“ (6) pomeni „laser“, ki proizvaja nominalno konstantno izhodno energijo za več kot 0,25 sekunde.

„Odzivanje na kibernetske incidente“ (4) pomeni proces izmenjave potrebnih informacij o incidentu v zvezi s kibernetsko varnostjo s posamezniki ali organizacijami, ki so odgovorni za izvajanje ali koordinacijo odpravljanja incidentov v zvezi s kibernetsko varnostjo.

Sistemi „navigacije na podlagi podatkovnih baz“ („DBRN“) (7) pomenijo sisteme, ki za zagotavljanje točnih navigacijskih podatkov v dinamičnih pogojih uporabljajo različne vire predhodno izmerjenih in integriranih geokartografskih podatkov. Podatkovni viri obsegajo izobatne (batimetrične; globinske) zemljevide, zvezdne karte, gravitacijske zemljevide, magnetne zemljevide ali digitalne tridimenzionalne (3D) zemljevide.

„Osiromašeni uran“ (0) pomeni uran z zmanjšano koncentracijo izotopa 235 pod njegovo naravno koncentracijo.

„Razvoj“ (splošna opomba o tehnologiji, opomba o jedrski tehnologiji, povsod) se nanaša na vse faze pred serijsko proizvodnjo, kot so: zasnova, raziskovanje zasnov, analiza zasnov, koncepti zasnov, sestava in preizkušanje prototipov, sheme pilotske proizvodnje, podatki o zasnovi, proces preoblikovanja podatkov o zasnovi v proizvod, zasnova konfiguracije, zasnova integriranja, videz.

„Difuzijsko spajanje“ (1 2) pomeni hladno združitev najmanj dveh ločenih kosov kovine v en kos s trdnostjo spoja, ki je enaka trdnosti najšibkejšega materiala, pri čemer je glavni mehanizem medsebojna difuzija atomov prek vmesnika.

„Digitalni računalnik“ (4 5) pomeni napravo, ki lahko z eno ali več diskretnimi spremenljivkami:

a. 

sprejema podatke;

b. 

shranjuje podatke ali ukaze v bralnih (stalnih) ali spremenljivih (vpisljivih) pomnilnikih;

c. 

obdeluje podatke na podlagi shranjene ukazne sekvence, ki je spremenljiva, in

d. 

zagotavlja izhodne podatke.

Opomba :  Spremembe shranjene ukazne sekvence vključujejo zamenjavo bralnih (stalnih) pomnilnikov, ne pa tudi fizične menjave ožičenja ali medsebojnih povezav.

„Digitna prenosna hitrost“ (def) pomeni skupno bitno hitrost informacije, ki se neposredno prenaša na katero koli vrsto medija.

Opomba :  Glej tudi „skupna digitna prenosna hitrost“.

„Stopnja zdrsa z delovne točke“ (žiroskopi) (7) pomeni komponento žiroskopskega izhoda, ki je funkcionalno neodvisna od izhodne rotacije. Izražena je kot hitrost vrtenja (standard IEEE 528-2001).

„Efektivni gram“ (0 1) „posebnega cepljivega materiala“ pomeni:

a. 

pri plutonijevih izotopih in uranu 233 maso izotopa v gramih;

b. 

pri uranu, obogatenem za 1 odstotek ali več z izotopom urana 235, maso elementa v gramih, pomnoženo s kvadratom njegove bogatitve, izraženo kot decimalni masni delež;

c. 

pri uranu, obogatenem za manj kot 1 odstotek z izotopom urana 235, maso elementa v gramih, pomnoženo z 0,0001.

„Elektronski sestav“ (2 3 4) pomeni več elektronskih komponent (tj. „elementov vezja“, „diskretnih komponent“, integriranih vezij itn.), ki so med seboj povezane, da izvajajo specifično funkcijo oziroma specifične funkcije in so kot celota zamenljive ter jih je mogoče razstaviti.

Opomba 1 :  „Element vezja“: posamezni aktivni ali pasivni funkcionalni del elektronskega vezja, kot na primer ena dioda, en tranzistor, en upor, en kondenzator itn.

Opomba 2 :  „Nepovezana komponenta“: ločeno pakirani „element vezja“ z lastnimi zunanjimi povezavami.

„Energetski materiali“ (1) pomeni snovi ali mešanice, ki kemično reagirajo, da sprostijo energijo, potrebno za njihovo namembno uporabo. „Eksplozivi“, „pirotehnična sredstva“ in „pogonske snovi“ so podrazredi energetskih materialov.

„Končne enote“ (2) pomenijo prijemala, „aktivne orodne enote“ in vsa druga orodja, pritrjena na osnovno ploščo na koncu roke „robotskega“ manipulatorja.

Opomba :  „Aktivna orodna enota“ pomeni napravo za prenos gibalne sile, procesne energije ali smeri na obdelovanca.

„Ekvivalentna gostota“ (6) pomeni maso optičnega elementa na enoto optične površine, projiciranega na optično ploskev.

„Enakovredni standardi“ (1) pomenijo primerljive nacionalne ali mednarodne standarde, ki jih priznava ena ali več držav članic EU ali držav članic Wassenaarske ureditve in se uporabljajo za zadevni vnos.

„Eksplozivi“ (1) pomenijo trde, tekoče ali plinaste snovi ali mešanice snovi, ki morajo eksplodirati pri uporabi kot primarna, ojačevalna ali glavna polnila v bojnih glavah, pri rušenju ali drugih uporabah.

„Sistemi FADEC“ (9) pomenijo sisteme popolnega digitalnega krmiljenja motorja – digitalni elektronski krmilni sistem za plinskoturbinski motor lahko samostojno krmili motor v celotnem obratovalnem območju od zahtevanega zagona motorja do zahtevane zaustavitve motorja, tako v normalnih pogojih kot ob napaki.

„Vlakneni ali nitasti materiali“ (0 1 8 9) vključujejo:

a. 

kontinualne „monofilamente“;

b. 

kontinualno „prejo“ in „rovinge“;

c. 

„trakove“, tkanine, neurejene štrene in kite;

d. 

razcepljena vlakna, speta vlakna in koherentne vlaknene prevleke;

e. 

monokristalinske ali polikristalinske lase kakršne koli dolžine;

f. 

aromatske poliamid-imide.

„Integrirano vezje na filmu“ (3) pomeni niz „elementov vezja“ in njihovih kovinskih medsebojnih povezav, narejenih z depozicijo debele ali tanke plasti na izolirni „substrat“.

Opomba :  „Element vezja“ je posamezni aktivni ali pasivni funkcionalni del elektronskega vezja, kot je na primer ena dioda, en tranzistor, en upor, en kondenzator itn.

„Sistem krmarjenja leta z uporabo svetlobe“ (7) pomeni primarni sistem digitalnega krmarjenja leta, ki deluje na podlagi povratne zveze za krmiljenje zrakoplova med letom, pri čemer se efektorji/aktuatorji upravljajo z optičnimi signali.

„Sistem krmarjenja leta z uporabo računalnika“ (7) pomeni primarni sistem digitalnega krmarjenja leta, ki deluje na podlagi povratne zveze za krmiljenje „zrakoplova “med letom, pri čemer se efektorji/aktuatorji upravljajo z električnimi signali.

„Žariščnoravninski detektorski nizi“ (6 8) pomenijo linearne ali dvodimenzionalne ravninske plasti ali kombinacijo ravninskih plasti posamičnih detektorskih elementov, ki delujejo na žariščni ravni, z elektroniko ali brez elektronike za branje podatkov.

Opomba :  Ta opredelitev ne vključuje plastne razporeditve posamičnih detektorskih elementov ali poljubnih detektorjev z dvema, tremi ali štirimi elementi, če ne delujejo po načelu časovne zakasnitve in integracije.

„Delna pasovna širina“ (3 5) pomeni „trenutno pasovno širino“, deljeno s središčno frekvenco, izraženo v odstotkih.

„Frekvenčno skakanje“ (5 6) pomeni obliko „razpršenega spektra“, kjer se oddajna frekvenca posameznega komunikacijskega kanala spreminja z naključnim ali psevdonaključnim zaporedjem diskretnih korakov.

„Frekvenca preklopnega časa“ (3) pomeni čas (tj. zakasnitev), ki ga porabi signal, da po preklopu z določene začetne izhodne frekvence doseže eno od naslednjega:

a. 

± 100 Hz za določeno končno izhodno frekvenco, manjšo od 1 GHz, ali

b. 

± 0,1 del na milijon določene končne izhodne frekvence, enake ali večje od 1 GHz.

„Gorivna celica“ (8) je elektrokemična naprava, ki kemično energijo pretvori neposredno v enosmerni električni tok ob porabi goriva iz zunanjega vira.

„Taljiv“ (1) pomeni, da ga je mogoče navzkrižno vezati ali nadalje polimerizirati (vulkanizirati) z uporabo toplote, sevanja, katalizatorjev itd. ali ga je mogoče staliti brez pirolize (pooglenitve).

„tranzistor na poljski učinek z gate-all-around arhitekturo“ („GAAFET“) (3) pomeni napravo z enim ali več polprevodniškimi kondukcijskimi kanali s skupno strukturo vrat, ki obdaja vse polprevodniške kondukcijske kanale in nadzoruje tok v njih.

Opomba :  Ta opredelitev vključuje tranzistorje z nanolisti ali nanožicami na poljski učinek, tranzistorje z obdajajočimi vrati in druge „GAAFET“ strukture kondukcijskih kanalov.

„Trdi selektorji“ (5) so podatki ali niz podatkov, povezani s posameznikom (npr. priimek, ime, elektronski naslov, ulica, telefonska številka ali pripadništvo skupini).

„Krmilni sistem“ (7) pomeni sistem, ki združuje postopek merjenja in izračunavanja položaja in hitrosti vozila (tj. navigacije) s sistemom izračunavanja in pošiljanja ukazov sistemom kontrole letenja vozila s ciljem, da se popravi pot leta.

„Hibridno integrirano vezje“ (3) pomeni vsako kombinacijo integriranega vezja oziroma vezij ali integriranega vezja in „elementov vezja“ ali „diskretnih komponent“, ki v medsebojni povezavi opravlja določeno(e) funkcijo(e) in ima vse naslednje značilnosti:

a. 

ima najmanj eno nezaprto napravo;

b. 

je povezana z uporabo tipičnih metod IC proizvodnje;

c. 

je zamenljiva kot celota in

d. 

je ponavadi ni mogoče razstaviti.

Opomba 1 :  „Element vezja“: posamezni aktivni ali pasivni funkcionalni del elektronskega vezja, kot na primer ena dioda, en tranzistor, en upor, en kondenzator itn.

Opomba 2 :  „Nepovezana komponenta“: ločeno pakirani „element vezja“ z lastnimi zunanjimi povezavami.

„Izboljšava slike“ (4) pomeni obdelavo dospele slike – nosilke informacij z algoritmi, kot so časovna kompresija, filtriranje, ekstrakcija, selekcija, korelacija, konvolucija ali preoblikovanje med področji (npr. hitra Fouriereva transformacija ali Walsheva transformacija). To ne vključuje algoritmov, ki uporabljajo samo linearno ali rotacijsko transformacijo ene same slike, kot so prevod, izvleček posamičnih znamenj, zajetje slike ali napačna koloracija.

„Imunotoksin“ (1) je izpeljanka enoceličnega monoklonalnega protitelesa in „toksina“ ali „podenote toksina“, ki selektivno prizadene okužene celice.

„V javni domeni“ (splošna opomba o tehnologiji, opomba o jedrski tehnologiji, splošna opomba o programski opremi) v smislu tega besedila pomeni „tehnologijo“ ali „programsko opremo“, ki je dostopna brez kakršnih koli omejitev njene nadaljnje distribucije (omejitve avtorske pravice ne pomenijo, da ta „tehnologija“ oziroma „programska oprema“ ne bi bila „v javni domeni“).

„Informacijska varnost“ (splošna opomba o tehnologiji, opomba o jedrski tehnologiji, splošna opomba o informacijski varnosti 5) pomeni vsa sredstva in funkcije, katerih namen je zagotoviti dostopnost, zaupnost ali celovitost informacij ali komunikacij, razen sredstev in funkcij varovanja pred nepravilnim delovanjem. Sem spadajo „kriptografija“, „kriptografska aktivacija“, „kriptoanaliza“, zaščita pred odtekanjem podatkov in računalniška varnost.

Tehnična opomba :

„Kriptoanaliza“ je analiza kriptografskega sistema ali njegovih vhodov in izhodov zaradi zakrivanja zaupnih spremenljivk ali občutljivih podatkov, vključno z odprtim besedilom.

„Trenutna pasovna širina“ (3 5 7) pomeni širino frekvenčnega pasu, kjer ostane izhodna moč konstantna v okviru 3 dB brez prilagajanja drugih operativnih parametrov.

„Izolacija“ (9) se nanaša na komponente raketnega motorja, to je ohišje, dulec, vstopne odprtine, zapirala ohišja, in vključuje vulkanizirani ali polvulkanizirani vezni material iz gume, v katerega je vložen izolacijski ali refrakcijski material. Lahko je tudi blažilec napetosti.

„Notranja obloga“ (9) je primerna za povezovalni vmesnik med trdnim gorivom in ohišjem ali izolacijskim slojem. Ponavadi se po notranjih stenah ohišja naprši ali nanese disperzija ali refrakcija na podlagi tekočih polimerov ali pa izolirni material, npr. z ogljikom polnjeni HTPB ali drug polimer z dodanimi vulkanizatorji.

„Analogno-digitalni pretvornik s prepletanjem (ADC)“ (3) pomeni napravo, ki ima več enot AD-pretvornikov, ki vzorčijo isti vhodni analogni signal ob različnem času, tako da je po seštetju izhodnih signalov vhodni analogni signal učinkovito vzorčen in pretvorjen pri višji hitrosti vzorčenja.

„Lastni (intrinsični) magnetni gradiometer“ (6) je en sam, na gradient magnetnega polja občutljiv element s pripadajočo elektroniko, katerega izhodna vrednost je merilo gradienta magnetnega polja.

Opomba :  Glej tudi „magnetni gradiometer“.

„Vdorna programska oprema“ (4 5) pomeni „programsko opremo“, ki je posebej izdelana ali prirejena, da bi „orodjem za spremljanje“ preprečila odkrivanje ali izključila „zaščitne protiukrepe“ računalnika ali omrežne naprave in izvajala naslednji opravili:

a. 

pridobivanje podatkov ali informacij iz računalnika ali omrežne naprave ali spreminjanje sistemskih ali uporabniških podatkov ali

b. 

spreminjanje standardnega delovanja programa ali procesa, da bi omogočila izvajanje zunanjih navodil.

Opombi :

1.   „Vdorna programska oprema“ ne zajema:

a. 

hipervizorjev, razhroščevalnikov ali orodij za obratni inženiring programske opreme (SRE);

b. 

„programske opreme“ za upravljanje digitalnih pravic (DRM) ali

c. 

„programske opreme“, ki jo namestijo proizvajalci, skrbniki ali uporabniki za sledenje sredstvom ali njihovo obnovo.

2.   Omrežne naprave vključujejo mobilne naprave in inteligentne števce.

Tehnični opombi :

1.   „Sredstva za spremljanje“: „programska oprema“ ali strojna oprema, ki spremlja sistemsko vedenje ali procese, ki se izvajajo v napravi. To vključuje protivirusne (AV) izdelke, izdelke za varnost končnih točk, izdelke za osebno varnost (PSP), sisteme za odkrivanje vdorov (IDS), sisteme za preprečevanje vdorov (IPS) ali požarne zidove.

2.   „Zaščitni protiukrepi“: tehnologije, oblikovane za zagotavljanje varne izvršitve kode, kot so preprečevanje izvajanja podatkov (DEP), randomizacija postavitve naslovnega prostora (ASLR) ali uporaba peskovnikov.

„Izolirane žive kulture“ (1) vključujejo kulture živih mikroorganizmov v mirujočem stanju in v suhih preparatih.

„Izostatična stiskalnica“ (2) pomeni napravo, ki deluje na obdelovanca ali material v zaprtih kletkah s pritiskom prek različnih medijev (plina, tekočine, trdnih delcev itn.), s čimer vzpostavlja enak pritisk v vseh smereh na obdelovanca ali material.

„Laser“ (0 1 2 3 5 6 7 8 9) je oprema, ki proizvaja prostorsko in časovno koherentno svetlobo, ki se ojača z vzbujanim sevanjem.

Opomba

:

 

Glej tudi:

kemični laser“;

CW laser“;

impulzni laser“;

visokozmogljivi laser“.

„Knjižnica“ (1) (parametrična tehnična zbirka podatkov) pomeni zbirko tehničnih informacij, s pomočjo katerih je mogoče izboljšati učinkovitost zadevnih sistemov, opreme ali komponent.

„Vozila, lažja od zraka“ (9) pomeni balone in „zračne ladje“, ki potrebujejo za vzlet vroč zrak ali druge pline, lažje od zraka, npr. helij ali vodik.

„Linearnost“ (2) (ponavadi merjena z nelinearnostjo) pomeni maksimalni pozitivni ali negativni odklon od dejanskih značilnosti (povprečja odbirkov navzgor in navzdol) od ravne črte, ki je pozicionirana tako, da izravnava in minimizira maksimalne odklone.

„Lokalno omrežje“ (4 5) je podatkovni komunikacijski sistem, ki:

a. 

omogoča neposredno medsebojno komuniciranje med poljubnim številom neodvisnih „podatkovnih naprav“in

b. 

je omejen na zmerno veliko geografsko območje (npr. upravna zgradba, obrat, tabor, skladišče).

Opomba :  „Podatkovna naprava“ pomeni napravo za posredovanje ali sprejemanje sekvenc digitalnih informacij.

„Magnetni gradiometri“ (6) so instrumenti za odkrivanje prostorskih variacij magnetnih polj zaradi virov zunaj instrumenta. Sestavljeni so iz več „magnetometrov“ in pripadajoče elektronike, katerih izhodne vrednosti so merilo gradienta magnetnega polja.

Opomba :  Glej tudi „lastni magnetni gradiometer“.

„Magnetometri“ (6) so instrumenti za odkrivanje magnetnega polja, povzročenega zaradi vira zunaj instrumenta. Sestavljeni so iz enega samega elementa, občutljivega na magnetno polje in pripadajoče elektronike, katerega izhodna vrednost je merilo magnetnega polja.

„Materiali, odporni proti koroziji z UF6“ (0) vključujejo baker, bakrove zlitine, nerjavno jeklo, aluminij, aluminijev oksid, aluminijeve zlitine, nikelj ali zlitine, ki vsebujejo 60 mas. % niklja ali več in fluorirane ogljikovodikove polimere.

„Matrika“ (1 2 8 9) pomeni snovno polnilo, ki zapolnjuje prostor med delci, vlaknatimi kristali ali vlakni.

„Merilna negotovost“ (2) je značilni parameter, ki določa, v katerem območju izhodne vrednosti je prava vrednost merljive spremenljivke s 95-odstotno stopnjo zaupanja. Upošteva nepopravljene sistemske odklone, nepopravljeni mrtvi tek in naključne odklone (sklic ISO 10360-2).

„Mikroračunalniško mikrovezje“ (3) pomeni „monolitno integrirano vezje“ ali „vezje z več čipi“, ki vsebuje aritmetično logično enoto (ALU), zmožno izvajati splošne ukaze iz notranjega pomnilnika glede podatkov, shranjenih v notranjem pomnilniku.

Opomba :  Notranji pomnilnik je lahko povečan z zunanjim pomnilnikom.

„Mikroprocesorsko mikrovezje“ (3) pomeni „monolitno integrirano vezje“ ali „veččipno vezje“, ki vsebuje aritmetično logično enoto (ALU), zmožno izvajati serije splošnih ukazov iz zunanjega pomnilnika.

Opomba 1 :  „Mikroprocesorsko mikrovezje“ ponavadi nima integralnega pomnilnika, dostopnega uporabniku, čeprav se lahko pomnilnik na čipu uporablja za izvajanje njegovih logičnih funkcij.

Opomba 2 :  Vključeni so tudi nizi čipov, namenjeni za skupno delovanje pri zagotavljanju funkcij „mikroprocesorskega mikrovezja“.

„Mikroorganizmi“ (1 2) pomenijo bakterije, viruse, mikroplazme, rikecije, chlamydiae ali glive, naravne, gojene ali spremenjene, bodisi v obliki „izoliranih živih kultur“ bodisi v obliki materiala, ki vsebuje žive kulture, namerno cepljene ali okužene s takšnimi kulturami.

„Projektili“ (1 3 6 7 9) pomenijo kompletne raketne sisteme in letalske sisteme brez posadke, ki lahko nosijo najmanj 500 kg koristnega tovora in imajo doseg najmanj 300 km.

„Monofilament“ (1) ali filament je najmanjši prirastek vlakna, katerega premer je ponavadi nekaj mikrometrov.

„Monolitno integrirano vezje“ (3) pomeni kombinacijo pasivnih ali aktivnih „elementov vezja“ ali obojega, ki:

a. 

so izdelani s postopki difuzije, implantacije ali depozicije v en ali na en sam kos polprevodniškega materiala, tako imenovani „čip“;

b. 

jih je mogoče šteti za neločljivo sestavljene in

c. 

opravljajo funkcijo ali funkcije vezja.

Opomba :  „Element vezja“ je posamezni aktivni ali pasivni funkcionalni del elektronskega vezja, kot je na primer ena dioda, en tranzistor, en upor, en kondenzator itn.

„Monolitno mikrovalovno integrirano vezje“ („MMIC“) (3 5) pomeni „monolitno integrirano vezje“, ki deluje v območju mikrovalov ali milimetrskih valov.

„Monospektralni slikovni senzorji“ (6) so sposobni pridobivati slikovne podatke iz posameznega spektralnega pasu.

„Veččipno integrirano vezje“ (3) pomeni dve monočipni integrirani vezji ali več „monolitnih integriranih vezij“, bondiranih na skupni „substrat“.

„Večkanalni analogno-digitalni pretvornik (ADC)“ (3) pomeni napravo, ki združuje več kot en AD-pretvornik in je oblikovana tako, da ima vsak AD-pretvornik ločen vhodni analogni signal.

„Multispektralni slikovni senzorji“ (6) so sposobni simultanega ali zaporednega zbiranja slikovnih podatkov iz dveh ali več diskretnih spektralnih pasov. Senzorji, ki imajo več kot dvajset diskretnih spektralnih pasov, se včasih imenujejo hiperspektralni senzorji.

„Naravni uran“ (0) pomeni uran, vsebujoč mešanice izotopov, ki se pojavljajo v naravi.

„Krmilnik za dostop do omrežja“ (4) pomeni fizični vmesnik do omrežja s porazdeljeno komutacijo. Uporablja skupni medij, ki deluje ves čas z isto „hitrostjo digitalnega prenosa“ in pri tem za prenos uporablja presojo (tj. med znakom ali nosilcem). Neodvisno od vseh drugih izbira pakete podatkov ali skupine podatkov (tj. IEEE 802), naslovljene nanj. To je naprava, ki jo je mogoče vgraditi v računalnik ali telekomunikacijsko opremo za zagotovitev komunikacijskega dostopa.

„Jedrski reaktor“ (0) pomeni popoln reaktor, zmožen vzdrževati nadzorovano, samovzdrževano verižno cepitveno jedrsko reakcijo. „Jedrski reaktor“ vključuje vse predmete znotraj reaktorske posode ali neposredno pritrjene na reaktorsko posodo, naprave, ki nadzirajo moč v reaktorski sredici, in komponente, ki ponavadi vsebujejo primarno hladilo sredice reaktorja, hladilo nadzorujejo ali prihajajo v neposredni stik z njim.

„Numerično krmiljenje“ (2) pomeni avtomatično krmiljenje postopka, ki ga izvaja naprava, tako da uporabi numerične podatke, ponavadi vnesene med postopkom (sklic ISO 2382:2015).

„Objektna koda“ (GSN) pomeni strojno izvedljivo obliko primernega izraza za en proces ali več procesov („izvorna koda“ (izvorni jezik)), ki je bila sestavljena s sistemom za programiranje.

„Delovanje, upravljanje ali vzdrževanje“ („OAM“) (5) pomeni opravljanje ene ali več naslednjih nalog:

a. 

vzpostavljanje ali vodenje česar koli od naslednjega:

1. 

računov ali pooblastil uporabnikov ali skrbnikov;

2. 

nastavitev proizvoda ali

3. 

podatkov za prepoznavanje v podporo nalog, opisanih v odstavkih a(1) ali a(2);

b. 

spremljanje ali vodenje pogoja delovanja ali zmogljivosti proizvoda ali

c. 

vodenje dnevnikov ali revizijskih podatkov v podporo nalog, opisanih v odstavkih a ali b;

Opomba :  „OAM“ ne vključuje naslednjih nalog ali z njimi povezanih ključnih vodstvenih nalog:

a. 

oskrbovanja ali posodobitve katere koli kriptografske funkcionalnosti, ki ni neposredno povezana z vzpostavljanjem ali upravljanjem avtentikacijskih podatkov v podporo nalogam, opisanim v odstavkih a.1 ali a.2 zgoraj, ali

b. 

izvajanje katere koli kriptografske funkcionalnosti v zvezi s posredovalnim ali podatkovnim nivojem proizvoda.

„Optično integrirano vezje“ (3) pomeni „monolitno integrirano vezje“ ali „hibridno integrirano vezje“, ki vsebuje enega ali več delov, izdelanih tako, da delujejo kot svetlobni senzorji ali svetlobni oddajniki ali pa opravljajo optično ali elektrooptično funkcijo oziroma funkcije.

„Optična komutacija“ (5) pomeni usmerjanje ali preklapljanje signalov v optični obliki brez pretvorbe v električne signale.

„Celotna tokovna gostota“ (3) pomeni skupno število amperskih ovojev v tuljavi (tj. vsoto števila ovojev, pomnoženo z maksimalnim tokom v vsakem ovoju), deljeno s skupnim prerezom tuljave (vključno s superprevodnimi filamenti, kovinsko matriko, v kateri so superprevodni filamenti, zalivnim materialom, hladilnimi kanali itn.).

„Sodelujoča država“ (7 9) je država članica Wassenaarske ureditve (glej www.wassenaar.org).

„Konična moč“ (6) pomeni največjo moč, doseženo pri „trajanju impulza“.

„Zasebno omrežje“ (5) pomeni podatkovni komunikacijski sistem, ki:

a. 

omogoča neposredno medsebojno komuniciranje med poljubnim številom neodvisnih ali medsebojno povezanih „podatkovnih naprav“in

b. 

je omejen na komunikacijo med napravami v neposredni fizični bližini posameznika ali upravljavca naprave (npr. posamezni prostor, pisarna ali avtomobil).

Tehnični opombi :

1.   „Podatkovna naprava“ pomeni napravo za posredovanje ali sprejemanje sekvenc digitalnih informacij.

2.   „Lokalno omrežje“ presega geografsko območje „zasebnega omrežja“.

„Predhodno ločen“ (1) pomeni uporabo katerega koli postopka, katerega namen je povečati koncentracijo nadzorovanega izotopa.

„Osnovni element“ (4), kot se uporablja v skupini 4, je „osnovni element“, če je njegova nadomestna vrednost več kot 35 % celotne vrednosti sistema, katerega element je. Vrednost elementa je cena, ki jo za element plača proizvajalec sistema ali sestavljavec sistema. Celotna vrednost je normalna mednarodna prodajna cena, ki velja za nepovezane stranke v kraju proizvodnje ali integracije dobave.

„Proizvodnja“ (splošna opomba o tehnologiji, opomba o jedrski tehnologiji, povsod) pomeni vse proizvodne faze, kot so: načrtovanje, proizvodni inženiring, izdelava, integracija, sestavljanje (montaža), nadzor, preizkušanje, zagotavljanje kakovosti.

„Proizvodna oprema“ (1 7 9) pomeni orodje, šablone, vpenjalne glave, vpenjalne osi stružnic, kalupe, matrike, pritrjevala, zlagalne mehanizme, preizkušalno opremo, druge stroje in njihove komponente, vendar se omejuje na tiste, ki so posebej izdelani ali predelani za „razvoj“ ali za eno ali več faz „proizvodnje“.

„Proizvodne zmogljivosti“ (7 9) pomenijo „proizvodno opremo“ in posebej zanjo razvito programsko opremo, ki sta integrirani v instalacije za „razvoj“ ali za eno ali več faz „proizvodnje“.

„Program“ (6) pomeni sosledje ukazov za izvedbo procesa, ki ima takšno obliko oziroma se lahko pretvori v takšno obliko, da ga lahko izvede računalnik.

„Kompresija impulzov“ (6) pomeni kodiranje in obdelavo dolgega impulza radarskega signala v kratek impulz ob ohranitvi prednosti visoke impulzne energije.

„Trajanje impulza“ (6) pomeni trajanje „laserskega“ impulza in pomeni čas med točkami polovične jakosti na prednji in zadnji fronti posameznega impulza.

„Impulzni laser“ (6) pomeni „laser“, katerega trajanje impulza je 0,25 sekunde ali manj.

„Kvantna kriptografija“ (5) pomeni družino tehnik za vzpostavitev skupnega ključa za „kriptografijo“ z merjenjem kvanto-mehanskih lastnosti fizičnega sistema (vključno s tistimi fizičnimi lastnostmi, ki jih izrecno urejajo kvantna optika, kvantna teorija polja ali kvantna elektrodinamika).

„Agilnost radarske frekvence“ (6) pomeni vsako tehniko, ki po psevdonaključnem zaporedju spreminja nosilno frekvenco pulzirajočega radarskega oddajnika med impulzi ali skupinami impulzov z vrednostjo, ki je enaka ali večja kot pasovna širina impulza.

„Radar z razpršenim spektrom“ (6) pomeni vsako modulacijsko tehniko razprševanja energije, ki izvira iz signala z razmeroma ozkim frekvenčnim pasom, prek veliko širšega frekvenčnega pasu z uporabo naključnega ali psevdonaključnega kodiranja.

„Sevalna občutljivost“ (6) je opredeljena z naslednjo enačbo: sevalna občutljivost (mA/W) = 0,807 × (valovna dolžina v nm) × kvantna učinkovitost.

Tehnična opomba :

Kvantna učinkovitost je ponavadi izražena v odstotkih, vendar je za namene te formule izražena v decimalnem številu, manjšem od ena, npr. 78 % je 0,78.

„Realnočasovna obdelava“ (6) pomeni obdelavo podatkov z računalniškim sistemom, ki zagotavlja zahtevano raven storitve kot funkcijo razpoložljivih virov v okviru zagotovljenega odzivnega časa, ne glede na obremenitev sistema, kadar je stimuliran od zunaj.

„Ponovljivost“ (7) pomeni stopnjo skladnosti med ponovljenimi meritvami iste spremenljivke pod istimi delovnimi pogoji, kadar se med meritvami pojavijo spremenjeni pogoji ali obdobja neobratovanja (sklic: standard IEEE 528-2001 (ena sigma standardne deviacije)).

„Potrebna“ (GTN 3 5 6 7 9), kot se uporablja v zvezi s „tehnologijo“, se nanaša samo na tisti delež „tehnologije“, ki je posebej nujen za doseganje ali izboljšanje zmogljivosti, značilnosti ali funkcij, ki so predmet nadzora. Takšna „potrebna“„tehnologija“ je lahko skupna za različno blago.

„Agens za obvladovanje nemirov“ (1) pomeni snov, ki pod pričakovanimi pogoji uporabe za namene nadzorovanja nemirov pri ljudeh hitro proizvedejo senzorične motnje ali fizično nesposobnost, ki izginejo kmalu po koncu izpostavitve.

Tehnična opomba :

Solzilni plini so podniz „agensov za obvladovanje nemirov“.

„Robot“ (2 8) pomeni manipulacijski mehanizem za stalne ali sporadične delovne operacije, ki lahko uporablja senzorje in ki:

a. 

je večfunkcionalen;

b. 

je sposoben nameščanja ali usmerjanja materiala, delov, orodij ali posebnih naprav z uporabo različnih gibov v tridimenzionalnem prostoru;

c. 

vsebuje tri ali več servo naprav z zaprto ali odprto zanko, ki lahko vključujejo tudi stopenjske motorje, in

d. 

ima „uporabniku dostopno programljivost“ z metodo pokažem-ponovi ali prek elektronskega računalnika, ki je lahko tudi programirljivi logični krmilnik, tj. ne potrebuje mehanskih posegov.

Opomba :  Zgornja opredelitev ne zajema naprav, kot so:

1. 

manipulacijski mehanizmi, ki se krmilijo le ročno/s teleoperaterjem;

2. 

manipulacijski mehanizmi s stalnim zaporedjem gibov; to so avtomatsko gibajoče se naprave, delujoče v skladu z mehansko določenimi programiranimi gibi. Program je mehansko omejen z vnaprej določenimi zaporami, kot so na primer zatiči ali naperki. Sosledje gibov in izbor poti ali kotov nista spremenljiva ali zamenljiva z mehanskimi, elektronskimi ali električnimi sredstvi;

3. 

manipulacijski mehanizmi z mehansko krmiljenim spremenljivim zaporedjem gibov, ki so avtomatsko gibajoče se naprave, delujoče v skladu z mehansko določenimi programiranimi gibi. Program je mehansko omejen z določenimi, vendar nastavljivimi zaporami, kot so na primer zatiči ali naperki. Zaporedje gibov in izbor poti ali kotov sta spremenljiva v okviru fiksiranega programskega vzorca. Variacije ali spremembe programskega vzorca (npr. menjave zatičev ali naperkov) na eni ali več oseh gibanja se izvajajo le z mehanskimi operacijami;

4. 

manipulacijski mehanizmi s spremenljivim zaporedjem brez servokrmiljenja; to so avtomatsko gibajoče se naprave, delujoče v skladu z mehansko fiksiranimi programiranimi gibi. Program je spremenljiv, vendar si koraki sledijo le po binarnem signalu iz mehansko fiksiranih električnih binarnih naprav ali nastavljivih ustavitev;

5. 

skladalni žerjavi, opredeljeni kot kartezijski koordinatni manipulacijski sistemi, proizvedeni kot integralni del navpičnega sklopa skladiščnih košar in narejeni tako, da omogočajo dostop do vsebine teh košar ter za vstavljanje ali odnašanje te vsebine.

„Predpreja“ (1) je snop (ponavadi 12–120) približno vzporednih „pramenov“.

Opomba :  „Pramen“ je snop „monofilamentov“ (ponavadi več kot 200), urejenih približno vzporedno.

„Opletanje“ (2) (out-of-true running) pomeni radialni odmik med enim obratom glavne gredi, merjen na ravnini, pravokotni na os gredi v točki na zunanji ali notranji vrteči se površini, ki je predmet preizkušanja (sklic: ISO 230-1:1986, odstavek 5.61).

„Stopnja prenosa vzorcev“ (3) za analogno-digitalni pretvornik (ADC) pomeni največje število vzorcev, ki se izmerijo pri vhodnem analognem signalu v času ene sekunde, razen ADV z nadvzorčenjem. Pri ADV z nadvzorčenjem je „stopnja prenosa vzorcev“ njegova hitrost prenosa besed. „Stopnja prenosa vzorcev“ se lahko označuje tudi kot hitrost vzorčenja, ponavadi določena v mega vzorcih na sekundo (MSPS) ali giga vzorcih na sekundo (GSPS), ali hitrost pretvorbe, ponavadi določena v hercih (Hz).

„Satelitski navigacijski sistem“ (5 7) pomeni sistem, ki obsega zemeljske postaje, satelitsko konstelacijo in sprejemnike ter omogoča izračun lokacije sprejemnika na podlagi signalov, prejetih od satelitov. Vključuje globalne satelitske navigacijske sisteme (GNSS) in regionalne navigacijske satelitske sisteme (RNSS).

„Faktor lestvice“ (žirometra ali merilnika pospeška) (7) pomeni razmerje med izhodno in vhodno spremembo, ki je predmet meritve. Faktor lestvice se ponavadi ocenjuje kot nagib ravne črte, ki jo je mogoče potegniti po metodi najmanjših kvadratov vhodnih-izhodnih podatkov, dobljenih s cikličnim spreminjanjem vhodne vrednosti čez območje vhodnih podatkov.

„Analizatorji signalov“ (3) pomeni aparate za merjenje in prikazovanje osnovnih lastnosti enofrekvenčnih komponent večfrekvenčnih signalov.

„Obdelava signala“ (3 4 5 6) pomeni postopek obdelave od zunaj pridobljenih signalov, nosilcev informacij, z algoritmi, kot so časovna kompresija, filtriranje, ekstrakcija, selekcija, korelacija, konvolucija ali transformacija med domenami (npr. hitra Fouriereva transformacija ali Walsheva transformacija).

„Programska oprema“ (splošna opomba o tehnologiji, povsod) pomeni zbirko enega ali več „programov“ ali „mikroprogramov“, nameščenih na kateremkoli otipljivem izraznem mediju.

Opomba :  „Mikroprogram“ pomeni zaporedje osnovnih navodil, shranjenih v posebnem shranjevalniku, katerih izvrševanje povzroči vpis njihovega sklica v register navodil.

„Izvorna koda“ (ali izvorni jezik) (6 7 9) je primeren izraz za enega ali več postopkov, ki jih programski sistem lahko pretvori v obliko, izvedljivo z opremo („objektna koda“ (ali objektni jezik)).

„Vesoljsko plovilo“ (9) pomeni aktivne in pasivne satelite in vesoljske sonde.

„Platforma vesoljskega plovila“ (9) pomeni opremo, ki zagotavlja podporno infrastrukturo „vesoljskega plovila“, na njej pa se nahaja tudi „koristni tovor vesoljskega plovila“.

„Koristni tovor vesoljskega plovila“ (9) pomeni opremo, pritrjeno na „platformo vesoljskega plovila“, namenjeno za izvedbo vesoljske misije (npr. komunikacije, opazovanje, znanost).

„Primeren za vesolje“ (3 6 7) pomeni zasnovan, izdelan ali kvalificiran z uspešnim preizkušanjem za delovanje na višini več kot 100 km nad površino Zemlje.

Opomba :  Določitev, da je neki proizvod „primeren za vesolje“, s preizkušanjem ne pomeni, da so drugi proizvodi v isti proizvodni seriji ali istega modela „primerni za vesolje“, če niso bili individualno preizkušeni.

„Posebni cepljivi materiali“ (0) pomenijo: plutonij 239, uran 233, „uran, obogaten z izotopom urana 235 ali urana 233“, in vsaka snov, ki vsebuje navedene snovi.

„Specifični modul“ (0 1 9) je Youngov modul elastičnosti v paskalih, enak vrednosti N/m2, deljen s specifično maso v N/m3, merjeno pri temperaturi (296 ± 2) K ((23 ± 2) °C) in pri relativni vlažnosti (50 ± 5) %.

„Specifična natezna trdnost“ (0 1 9) je natezna trdnost v paskalih, enaka vrednosti N/m2, deljeni s specifično maso v N/m3, merjeno pri temperaturi (296 ± 2) K ((23 ± 2) °C) in pri relativni vlažnosti (50 ± 5) %.

„Žiroskopi z rotirajočo maso“ (7) pomeni žiroskop, ki za zaznavanje premikov kota uporablja stalno rotirajočo maso.

„Razpršeni spekter“ (5) pomeni tehniko, pri kateri se energija razmeroma ozkega pasu komunikacijskega kanala razprši prek veliko širšega energijskega spektra.

Radar z „razpršenim spektrom“ (6) – glej „Radar z razpršenim spektrom“.

„Stabilnost“ (7) pomeni standardni odklon (1 sigma) variacije posameznega parametra od njegove kalibrirane vrednosti, umerjene v stabilnih temperaturnih pogojih. Lahko je izražena kot funkcija časa.

„Države, ki (ni)so članice Konvencije o kemičnem orožju“ (1), so tiste države, za katere Konvencija o prepovedi razvoja, proizvodnje, kopičenja in uporabe kemičnega orožja ni (je) začela veljati (glej www.opcw.org).

„Stabilno stanje“ (9) opredeljuje pogoje delovanja motorja, glede na katere pri parametrih motorja, kot so potisk/moč, vrtljaji na minuto in drugi, ni opaziti pomembnih nihljajev, če sta temperatura okolja in pritisk pri vstopu v motor konstantna.

„Suborbitalno plovilo“ (9) pomeni plovilo z zaprtim prostorom, namenjeno prevozu potnikov ali tovora, zasnovano tako, da:

a. 

se giblje nad stratosfero;

b. 

opiše trajektorijo, ki ne sovpada z orbito, ter

c. 

pristane nazaj na Zemlji z nepoškodovanimi potniki in tovorom.

„Substrat“ (3) pomeni rezino osnovnega materiala z medpovezavami ali brez njih, na kateri ali v kateri so nameščene „diskretne komponente“ ali integrirana vezja ali oboji.

Opomba 1 :  „Nepovezana komponenta“: ločeno pakirani „element vezja“ z lastnimi zunanjimi povezavami.

Opomba 2 :  „Element vezja“: posamezni aktivni ali pasivni funkcionalni del elektronskega vezja, kot na primer ena dioda, en tranzistor, en upor, en kondenzator itn.

„Surovi substrati“ (3 6) pomeni monolitne zmesi dimenzij, primernih za proizvodnjo optičnih elementov, kot so ogledala ali optična okna.

„Podenota toksina“ (1) je strukturno in funkcionalno posamična komponenta celotnega „toksina“.

„Superzlitine“ (2 9) pomenijo zlitine na osnovi niklja, kobalta ali železa s časom do loma zaradi obremenitve več kot 1 000  ur pri 400 MPa in mejno natezno trdnostjo več kot 850 MPa pri 922 K (649 °C) ali več.

„Superprevodni“ (1 3 5 6 8) pomeni materiale, to je kovine, zlitine ali spojine, ki lahko izgubijo vso električno upornost, to je, ki lahko ohranijo neskončno električno prevodnost in prevajajo zelo velike električne tokove, ne da bi pri tem sledilo džulsko segrevanje.

Opomba :  „Superprevodno“ stanje materiala se v posamičnih primerih označuje s „kritično temperaturo“, s kritičnim magnetnim poljem, ki je funkcija temperature, in s kritično tokovno gostoto, ki je pravzaprav funkcija magnetnega polja in temperature.

„Visokozmogljivi laser“ („SHPL“) (6) pomeni „laser“, sposoben oddajati (v celoti ali po poljubno velikih količinskih delih) izhodno energijo, ki presega 1 kJ v 50 ms ali ki ima povprečno ali CW moč več kot 20 kW.

„Superplastično oblikovanje“ (1 2) pomeni postopek deformiranja s segrevanjem kovin, za katere je ponavadi značilna nizka stopnja razteznosti (manj kot 20 %) pri prelomni točki, ugotovljeni pri sobni temperaturi z običajnim preizkušanjem natezne trdnosti, da se med preizkusom dosežejo raztezki, ki so vsaj za dvakrat večji od stopnje raztezanja.

„Simetrični algoritem“ (5) pomeni kriptografski algoritem, ki uporablja isti ključ za enkripcijo in dekripcijo.

Opomba :  Običajna uporaba „simetričnih algoritmov“ je zaupnost podatkov.

„Trak“ (1) je material iz prepletenih ali v eno samo smer usmerjenih „monofilamentov“, „pramenov“, „predprej“, „prediv“ ali „prej“ itn., ponavadi prevlečenih s smolo.

Opomba :  „Pramen“ je snop „monofilamentov“ (ponavadi več kot 200), urejenih približno vzporedno.

„Tehnologija“ (splošna opomba o tehnologiji, opomba o jedrski tehnologiji, povsod) pomeni specifične informacije, potrebne za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ blaga. Te informacije imajo obliko „tehničnih podatkov“ ali „tehnične pomoči“.

Opomba 1 :  „Tehnična pomoč“ lahko nastopa v obliki napotkov, posebnih strokovnih znanj, usposabljanja, prenašanja delovnih izkušenj in svetovanja in lahko vključuje tudi prenos „tehničnih podatkov“.

Opomba 2 :  „Tehnični podatki“ so lahko v obliki shem, načrtov, diagramov, modelov, formul, tabel, tehničnih zasnov in specifikacij, priročnikov in navodil, natisnjenih ali posnetih na druge medije ali naprave, kot so diskete, trakovi, bralni pomnilniki.

„Tridimenzionalno tiskano vezje“ (3) pomeni skupek medsebojno povezanih polprevodniških ploščic ali aktivnih plasti s povezavami skozi povezovalno plast, podlago, ploščico ali plast za vzpostavitev medsebojne povezave med plastmi. Povezovalna plast je vmesnik, ki omogoča električne povezave.

„Nihajno vreteno“ (2) pomeni vreteno, ki je nosilec orodja in ki med strojnim postopkom spreminja kotni položaj svojega središča glede na druge osi.

„Časovna konstanta“ (6) je čas, ki poteče od trenutka uporabe svetlobnega dražljaja do takrat, ko tokovni inkrement doseže vrednost, enako 1- do 1/e-krat končna vrednost (tj. 63 % končne vrednosti).

„Čas umirjanja“ (6) (imenovan tudi odzivni čas gravimetra) pomeni čas, v katerem se zmanjšajo negativni vplivi pospeškov, ki jih je sprožila platforma (visokofrekvenčni hrup).

„Konica“ (9) pomeni stacionarno komponento obroča (trdna ali razčlenjena), pritrjeno na notranjo površino ohišja turbinskega motorja, ali vrh turbinske lopatice, katere funkcija je predvsem zračno tesnjenje med stacionarnimi in rotacijskimi komponentami.

„Celovito krmarjenje leta“ (7) pomeni avtomatizirano krmiljenje spremenljivk stanja „zrakoplova“ in smeri letenja, da se zagotovijo cilji misije, ki ustrezajo realnočasovnim spremembam podatkov glede ciljev, tveganj ali drugih „zrakoplovov“.

„Skupna digitalna prenosna hitrost“ (5) pomeni število bitov, vključno z linijskim kodiranjem itd., v časovni enoti, ki preidejo skozi ustrezno napravo v digitalnem prenosnem sistemu.

Opomba :  Glej tudi „digitalna prenosna hitrost“.

„Predivo“ (1) je snop ponavadi približno vzporednih „monofilamentov“.

„Toksini“ (1 2) pomenijo toksine v obliki namerno izoliranih preparatov ali mešanic, ne glede na način njihove proizvodnje, razen toksinov kot kontaminantov drugih materialov, kot so na primer patološki vzorci, pridelki, živila ali semena „mikroorganizmov“.

„Nastavljiv“ (6) pomeni zmožnost „laserja“, da deluje neprekinjeno na vseh valovnih dolžinah prek območja z več „laserskimi“ prehodi. „Laser“, ki se lahko izbira linijsko, proizvaja diskretne valovne dolžine v enem „laserskem“ prehodu, se ne pojmuje za „nastavljivega“.

„Enosmerna ponovljivost pozicioniranja“ (2) pomeni manjšo od vrednosti R↑ in R↓ (naprej in nazaj), določeno s točko 3.21 mednarodnega standarda ISO 230-2:2014 ali enakovrednim nacionalnim standardom, za posamezno uradno vrednost stroja.

„Zrakoplov brez posadke“ („UAV“) (9) pomeni kateri koli zrakoplov, ki zmore vzleteti ter zdržema nadzorovano leteti in navigirati brez posadke na krovu.

„Uran, obogaten z izotopom 235 ali 233“ (0) pomeni uran, ki vsebuje izotop urana 235, urana 233 ali oba, in to v tolikšni količini, da je obogatitveno razmerje med vsoto navedenih izotopov in izotopa urana 238 večje od razmerja med izotopom urana 235 in izotopom urana 238, kot se pojavlja v naravnem stanju (izotopno razmerje 0,71-odstotno).

„Uporaba“ (splošna opomba o tehnologiji, opomba o jedrski tehnologiji, povsod) pomeni opravilo, vgradnjo (vključno z vgradnjo na kraju samem), vzdrževanje (preverjanje), popravilo, tehnični pregled in obnavljanje.

„Uporabniku dostopna programirljivost“ (6) pomeni lastnost, ki omogoča uporabniku vstaviti, spremeniti ali nadomestiti „programe“, razen če gre za:

a. 

fizične spremembe vezja ali medpovezav ali

b. 

namestitve funkcionalnih nadzorov, vključno z vnosom parametrov.

„Cepivo“ (1) je medicinski proizvod v farmacevtski sestavi, ki ima dovoljenje regulativnih organov iz države proizvajalke ali uporabnice oziroma ima njihovo dovoljenje za promet ali klinični preizkus, namenjena za stimuliranje zaščitnih imunoloških odzivov človeka in živali, da prepreči bolezen pri osebah ali živalih, ki jo dobivajo.

„Vakuumske elektronske naprave“ (3) pomenijo elektronske naprave, ki temeljijo na interakciji elektronskega snopa z elektromagnetnim valom, ki potuje v vakuumskem krogu ali je v interakciji z radiofrakvenčnimi votlinskimi resonatorji v vakuumu. „Vakuumske elektronske naprave“ vključujejo klistrone, elektronke s potujočimi valovi in njihove izvedenke.

„Razkrivanje šibkih točk“ (4) pomeni proces ugotavljanja ali sporočanja šibkih točk posameznikom ali organizacijam, ki so odgovorni za izvajanje ali koordinacijo odpravljanja šibkih točk, ali analize šibkih točk skupaj s temi posamezniki ali organizacijami, da bi se šibke točke odpravile.

„Preja“ (1) je snop posukanih „pramenov“.

Opomba :  „Pramen“ je snop „monofilamentov“ (ponavadi več kot 200), urejenih približno vzporedno.

DEL II

Skupina 0

SKUPINA 0 – JEDRSKI MATERIALI, OBJEKTI IN OPREMA

0ASistemi, oprema in komponente

0A001„Jedrski reaktorji“ in posebej zanje zasnovana ali pripravljena oprema in komponente:

a. 

„jedrski reaktorji“;

b. 

kovinske posode ali njihovi glavni tovarniško zasnovani deli, vključno z glavo reaktorske tlačne posode, ki so posebej izdelani ali pripravljeni tako, da lahko vsebujejo sredico „jedrskega reaktorja“;

c. 

oprema, ki je izdelana ali pripravljena posebej za vstavljanje ali odstranjevanje goriva v „jedrskem reaktorju“;

d. 

regulacijske palice, ki so izdelane ali pripravljene posebej za nadzor procesa cepitve v „jedrskem reaktorju“, vključno s podpornimi in obesnimi strukturami ter pogonskimi mehanizmi in cevnimi vodili palic;

e. 

tlačne cevi, ki so posebej izdelane ali pripravljene za zadrževanje gorivnih elementov in primarnega hladila v „jedrskem reaktorju“;

f. 

cevi iz cirkonija ali cevi iz cirkonijevih zlitin (ali sklopi cevi), ki so posebej izdelane ali pripravljene za uporabo kot zaščitna gorivna srajčka v „jedrskem reaktorju“ in v količinah, ki presegajo 10 kg;

Opomba :  Za cirkonijeve tlačne cevi glej točko 0A001.e, za kalandrijske cevi glej točko 0A001.h.

g. 

črpalke, ki so zasnovane ali pripravljene posebej za kroženje primarnega hladila v „jedrskih reaktorjih“;

h. 

„notranji deli reaktorja“, ki so izdelani ali pripravljeni posebej za uporabo v „jedrskem reaktorju“, vključno z opornimi stebri za sredico, gorivnimi kanali, kalandrijskimi cevmi, toplotnimi ščiti, obodnimi ploščami, mrežnimi podpornimi ploščami sredice reaktorja in difuzijskimi ploščami;

Tehnična opomba :

V točki 0A001.h pojem „notranji deli reaktorja“ pomeni kateri koli glavni element znotraj reaktorske posode, ki ima eno ali več funkcij, kot so podpora sredice, vzdrževanje položaja gorivnih elementov, usmerjanje toka primarnega hladila, zagotavljanje radiacijske zaščite za reaktorsko posodo in omogočanje postavitve merilnih instrumentov v sredici.

i. 

toplotni izmenjevalniki:

1. 

uparjalniki, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za uporabo v primarnem ali vmesnem krogotoku hladilnega sredstva „jedrskega reaktorja“;

2. 

drugi toplotni izmenjevalniki, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za uporabo v krogotoku primarnega hladila „jedrskega reaktorja“;

Opomba :  Predmet nadzora v točki 0A001.i niso toplotni izmenjevalniki za pomožne sisteme reaktorja, npr. zasilni hladilni sistem ali sistem za hlajenje razpadne toplote.

j. 

detektorji nevtronov, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za določanje nevtronskega fluksa v sredici „jedrskega reaktorja“;

k. 

„zunanji toplotni ščiti“, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za uporabo v „jedrskih reaktorjih“ za zmanjšanje izgube toplote in zaščito zadrževalnega hrama.

Tehnična opomba :

Pojem „zunanji toplotni ščiti“ v točki 0A001.k pomeni velike strukture nad reaktorsko posodo, ki zmanjšujejo izgubo toplote iz reaktorja in znižujejo temperaturo v zadrževalnem hramu.

0BOprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo

0B001Obrat za ločevanje izotopov „naravnega urana“, „osiromašenega urana“ ali „posebnih cepljivih materialov“ in posebej konstruirana ali izdelana oprema in njeni sestavni deli:

a. 

obrati, ki so posebej konstruirani za ločevanje izotopov „naravnega urana“, „osiromašenega urana“ ali „posebnih cepljivih materialov“, so:

1. 

obrat za ločevanje s plinsko centrifugo;

2. 

obrat za ločevanje s plinsko difuzijo;

3. 

obrat za aerodinamično ločevanje;

4. 

obrat za ločevanje s kemično izmenjavo;

5. 

obrat za ločevanje z ionsko izmenjavo;

6. 

obrat za „lasersko“ ločevanje izotopov v atomski pari;

7. 

obrat za molekularno „lasersko“ ločevanje izotopov;

8. 

obrat za ločevanje plazme;

9. 

obrat za elektromagnetno ločevanje;

b. 

plinske centrifuge ter sklopi in sestavni deli, ki so posebej konstruirani ali izdelani za postopke ločevanja v plinskih centrifugah:

Tehnična opomba :

Pojem „material z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto“ v točki 0B001.b pomeni katerega koli od naslednjih materialov:

1. 

martenzitno jeklo z mejno natezno trdnostjo 1,95 GPa ali več;

2. 

aluminijeve zlitine z mejno natezno trdnostjo 0,46 GPa ali več ali

3. 

„vlakneni ali nitasti materiali“ s „specifičnim modulom“, večjim od 3,18 × 106 m, in s „specifično natezno trdnostjo“, večjo od 7,62 × 104 m.

1. 

plinske centrifuge;

2. 

celoviti sklopi rotorjev;

3. 

cevi za rotorje z debelino stene 12 mm ali manj, s premerom od 75 do 650 mm, ki so izdelane iz „materialov z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto“;

4. 

obroči ali spojke z debelino stene do 3 mm ali manj in s premerom od 75 mm do 650 mm, ki so izdelani za lokalno podporo rotorskih cevi ali za zaporedno povezavo več rotorskih cevi in so izdelani iz „materialov z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto“;

5. 

obodne plošče s premerom od 75 do 650 mm, ki se vgrajujejo v notranjost rotorskih cevi in so izdelane iz „materialov z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto“;

6. 

končniki s premerom od 75 do 650 mm, ki so izdelani za tesnjenje obeh koncev rotorskih cevi in so iz „materialov z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto“;

7. 

magnetni viseči ležaji:

a. 

sklopi ležajev iz obročastega magneta, ki visi v ohišju z dušilnim sredstvom, pri čemer je ohišje zaščiteno ali izdelano iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“, magnet pa je spojen z osjo ali drugim magnetom, pritrjenim na zgornji končnik rotorske cevi;

b. 

aktivni magnetni ležaji, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za uporabo s plinskimi centrifugami;

8. 

posebej izdelani centrirni skodeličasti ležaji, ki so pritrjeni na blažilnik;

9. 

molekularne črpalke, ki so sestavljene iz valjev z notranje strojno obdelanimi ali izvrtanimi spiralnimi utori in notranje strojno obdelanimi izvrtinami;

10. 

obročasti statorji motorjev za večfazne AC histerezne (ali magnetno uporovne) motorje, ki sinhronizirano delujejo v vakuumu, v frekvenčnem območju 600 Hz ali več in z razponom moči 40 VA ali več;

11. 

ohišja in sprejemni deli centrifug za vgradnjo cevi rotorjev plinskih centrifug, ki so sestavljeni iz togega valja z debelino stene do 30 mm in z zelo natančno obdelavo obeh koncev, ki so med seboj vzporedni in pravokotni na vzdolžno os valja pod kotom 0,05° ali manj;

12. 

odvodne cevi, ki so posebej izdelane ali pripravljene za odvajanje plina UF6 iz rotorske cevi, ki deluje po principu Pitotove cevi, in ki jih je mogoče namestiti v osrednji sistem za odvajanje plina;

13. 

frekvenčni pretvorniki (konverterji ali inverterji), posebej konstruirane ali izdelane naprave za uravnavanje frekvence električnega toka v statorjih elektromotorjev, ki se uporabljajo pri procesu obogatitve s plinskimi centrifugami, ki imajo obe naslednji značilnosti, in tudi sestavni deli takšnih pretvornikov:

a. 

večfazna izhodna frekvenca najmanj 600 Hz in

b. 

visoka stabilnost (z regulacijo frekvence, boljšo od 0,2 %);

14. 

zaporni in regulacijski ventili:

a. 

zaporni ventili, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za uporabo na plinastih pretokih vstopnega, obogatenega ali osiromašenega plina UF6 posamezne plinske centrifuge;

b. 

zaporni ali regulacijski ventili, ki imajo meh kot tesnilo in so izdelani iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“ ali so zaščiteni z njimi, z notranjim premerom od 10 do 160 mm, izdelani ali pripravljeni pa so posebej za uporabo v glavnih ali pomožnih sistemih obratov za obogatitev s plinskimi centrifugami;

c. 

oprema in sestavni deli, posebej izdelani in pripravljeni za postopek ločevanja s plinsko difuzijo:

1. 

pregrade za plinsko difuzijo, narejene iz poroznega kovinskega, polimernega ali keramičnega „materiala, odpornega proti koroziji z UF6“, in z velikostjo por od 10 do 100 nm, debeline največ 5 mm, in za cevaste oblike s premerom največ 25 mm;

2. 

ohišja difuzorjev plina, izdelana iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6, ali zaščitena z njimi“;

3. 

kompresorji ali puhala s sesalno zmogljivostjo 1 m3/min UF6 ali več, izstopnim tlakom do 500 kPa, z razmerjem tlaka 10:1 ali manj in izdelani iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6, ali zaščiteni z njimi“;

4. 

tesnila rotacijskih gredi, namenjena za kompresorje ali puhala, ki so navedeni v točki 0B001.c.3 in izdelani tako, da v notranjost kompresorja ne vdre več kot 1 000  cm3 vmesnega plina na minuto;

5. 

toplotni izmenjevalniki, izdelani iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“, ali zaščiteni z njimi in zasnovani za razmerje tlaka, ki je zaradi puščanja manjše od 10 Pa/h pod tlačno razliko 100 kPa;

6. 

ventili, ki imajo meh kot tesnilo, ročni ali avtomatizirani, zaporni ali regulacijski, izdelani iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“, ali zaščiteni z njimi;

d. 

oprema in sestavni deli, posebej izdelani ali pripravljeni za postopek aerodinamičnega ločevanja, so:

1. 

ločevalne šobe, ki imajo režasto ukrivljene kanale s polmerom, manjšim od 1 mm, in so odporne proti koroziji z UF6 ter imajo pri izstopu iz šobe ostro rezilo, ki razdeli izstopajoči plin na dva tokova;

2. 

valjaste ali konične cevi (vrtinčne cevi), ki so izdelane iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“, ali so zaščitene z njimi, z eno ali več tangencialnimi vstopnimi odprtinami;

3. 

kompresorji ali puhala, ki so izdelana iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“, ali zaščitena z njimi, in tesnila rotacijskih gredi;

4. 

toplotni izmenjevalniki, izdelani iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“ ali zaščiteni z njimi;

5. 

ohišja elementov za ločevanje, izdelana iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“, ali zaščitena z njimi, v katera se vgrajujejo vrtinčne (vortex) cevi ali ločevalne šobe;

6. 

ventili, ki imajo meh kot tesnilo, ročni ali avtomatizirani, zaporni ali regulacijski, izdelani iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“, ali zaščiteni z njimi, s premerom 40 mm ali več;

7. 

procesni sistemi za ločevanje UF6 od nosilnega plina (vodik ali helij) do deleža UF6 na manj kot 1 ppm, ki vključujejo:

a. 

kriogene toplotne izmenjevalnike in krioločevalnike za temperature 153 K (– 120 °C) ali manj;

b. 

kriogene hladilne enote za temperature 153 K (– 120 °C) ali manj;

c. 

ločevalne šobe ali vrtinčne cevi za ločevanje UF6 od nosilnega plina;

d. 

hladne pasti UF6 za zamrzovanje UF6;

e. 

oprema in sestavni deli, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za postopek ločevanja s kemično izmenjavo, in so:

1. 

pulzne kolone za hitro izmenjavo v sistemu tekoče-tekoče, v katerih se raztopine zadržujejo do 30 s in so odporne proti koncentrirani klorovodikovi kislini (izdelane so npr. iz primernih plastičnih materialov, kot so fluorirani ogljikovodikovi polimeri ali steklo, ali zaščitene z njimi);

2. 

centrifugalni kontaktorji za hitro izmenjavo v sistemu tekoče-tekoče, v katerih se raztopine zadržujejo do 30 s in so odporne proti koncentrirani klorovodikovi kislini (izdelani so npr. iz primernih plastičnih materialov, kot so fluorirani ogljikovodikovi polimeri ali steklo, ali zaščiteni z njimi);

3. 

celice za elektrokemično redukcijo, ki so odporne proti koncentrirani klorovodikovi kislini in so namenjene za redukcijo urana iz enega v drugo valentno stanje;

4. 

oprema za preskrbovanje elektrokemičnih redukcijskih celic z U+4 iz organske faze, ki je izdelana ali zaščitena s primernim materialom (steklo, polimeri fluorogljika, polifenilsulfat, polietersulfon in s smolo impregnirani grafit), in deli, ki prihajajo v stik z medijem;

5. 

sistemi za pripravo vhodnih komponent za proizvodnjo raztopine uranovega klorida visoke čistosti, ki so sestavljeni iz opreme za raztapljanje, solventno ekstrakcijo in/ali iz opreme za ionsko izmenjavo v procesu čiščenja in iz elektrolitskih celic za redukcijo urana U+6 ali U+4 v U+3;

6. 

sistemi za oksidacijo urana iz U+3 v U+4;

f. 

oprema in sestavni deli, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za postopek ločevanja z ionsko izmenjavo, in so:

1. 

visokoaktivne ionsko-izmenjalne smole, zrnate ali porozne makromrežaste smole, v katerih so aktivne skupine za kemično izmenjavo omejene na površino neaktivne porozne nosilne strukture, druge kompozitne strukture v kakršni koli primerni obliki, vključno z delci ali vlakni premera 0,2 mm ali manj, ki so odporne proti koncentrirani klorovodikovi kislini in so pripravljene tako, da imajo razpolovni čas izmenjave manjši kot 10 s, in so primerne za delo pri temperaturah od 373 K (100 °C) do 473 K (200 °C);

2. 

kolone za ionsko izmenjavo (valjaste) s premerom nad 1 000  mm, ki so izdelane iz materialov, odpornih proti koncentrirani klorovodikovi kislini (npr. titan ali fluorogljikova plastika), ali so zaščitene z njimi, in so primerne za delo pri temperaturah od 373 K (100 °C) do 473 K (200 °C) in tlakih nad 0,7 MPa;

3. 

povratni sistemi osnovani na ionski izmenjavi (kemični ali elektrokemični oksidacijski ali redukcijski sistemi) za regeneriranje redukcijskih ali oksidacijskih snovi, ki se uporabljajo v posameznih stopnjah obogatitve urana z ionsko izmenjavo;

g. 

oprema in sestavni deli, posebej izdelani ali pripravljeni za ločevanje na podlagi laserja z uporabo laserskega ločevanja izotopov v atomski pari, in sicer:

1. 

sistemi za uparjevanje kovinskega urana, namenjeni oddajanju moči, ki znaša na tarči 1 kW ali več, za uporabo pri laserski obogatitvi;

2. 

sistemi za ravnanje s staljenim ali uparjenim kovinskim uranom, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za ravnanje s staljenim uranom, staljenimi uranovimi zlitinami ali uparjenim kovinskim uranom za uporabo pri laserski obogatitvi, in posebej zanje izdelane komponente;

Opomba :  GLEJ TUDI TOČKO 2A225.

3. 

sklopi za zbiranje obogatenega in osiromašenega kovinskega urana v tekoči ali trdni obliki, ki so izdelani iz materialov, odpornih proti visokim temperaturam in koroziji z uparjenim ali tekočim kovinskim uranom, ali so zaščiteni z njimi, kot sta grafit s prevleko iz itrija ali tantal;

4. 

ohišja ločevalnikov (valjaste ali pravokotne posode) za namestitev izvora uparjenega kovinskega urana, elektronskega topa in sistema za zbiranje obogatenega in osiromašenega urana;

5. 

„laserji“ ali „laserski“ sistemi, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za ločevanje uranovih izotopov s stabilizacijo frekvenčnega spektra za delovanje v daljšem časovnem obdobju;

Opomba :  GLEJ TUDI TOČKI 6A005 IN 6A205.

h. 

oprema in sestavni deli, posebej izdelani ali pripravljeni za ločevanje na podlagi laserja z uporabo molekularnega laserskega ločevanja izotopov, in sicer:

1. 

nadzvočne ekspanzijske šobe, ki so namenjene za hlajenje mešanice UF6 in nosilnega plina do temperature 150 K (– 123 °C) ali manj ter so izdelane iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“;

2. 

sestavni deli ali naprave, ki so posebej izdelane ali pripravljene za zbiranje obogatenih ali osiromašenih uranovih materialov po osvetlitvi z lasersko svetlobo ter ki so izdelane iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“;

3. 

kompresorji, ki so izdelani iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“, ali zaščiteni z njimi, in tesnila rotacijskih gredi;

4. 

oprema za fluoriranje trdnega UF5 v plinasti UF6;

5. 

sistemi za ločevanje UF6 od nosilnega plina (npr. dušik, argon ali drug plin), ki vključujejo:

a. 

kriogene toplotne izmenjevalnike in krioločevalnike za temperature 153 K (– 120 °C) ali manj;

b. 

kriogene hladilne enote za temperature 153 K (– 120 °C) ali manj;

c. 

hladne pasti UF6 za zamrzovanje UF6;

6. 

„laserji“ ali „laserski“ sistemi, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za ločevanje uranovih izotopov s stabilizacijo frekvenčnega spektra za delovanje v daljšem časovnem obdobju;

Opomba :  GLEJ TUDI TOČKI 6A005 IN 6A205.

i. 

oprema in sestavni deli, posebej izdelani ali pripravljeni za ločevanje plazme:

1. 

viri mikrovalovne moči in antene za ustvarjanje ali pospeševanje ionov, z izhodno frekvenco nad 30 GHz in s povprečno izhodno močjo nad 50 kW;

2. 

radiofrekvenčne tuljave za vzbujanje ionov pri frekvencah nad 100 kHz, ki delujejo s povprečno močjo nad 40 kW;

3. 

sistemi za generiranje uranove plazme;

4. 

se ne uporabljajo;

5. 

sklopi za zbiranje obogatenega in osiromašenega kovinskega urana v trdni obliki, ki so izdelani iz materialov, odpornih proti visokim temperaturam in koroziji z uparjenim kovinskim uranom, ali so zaščiteni z njimi, kot sta grafit s prevleko iz itrija ali tantal;

6. 

ohišja ločevalnikov (valjasti), izdelana iz primernega nemagnetnega materiala (npr. nerjavno jeklo), v katere se namestijo izvor uranove plazme, radiofrekvenčna tuljava in zbiralniki obogatenega in osiromašenega urana;

j. 

oprema in sestavni deli, posebej izdelani ali pripravljeni za elektromagnetno ločevanje:

1. 

enojni ali večkratni izvori ionov, ki so sestavljeni iz izvora pare, ionizatorja in pospeševalnika ionskega curka in izdelani iz primernih nemagnetnih materialov (npr. grafit, nerjavno jeklo ali baker) ter so sposobni zagotavljati ionski žarek s skupno jakostjo najmanj 50 mA;

2. 

zbiralne plošče z dvema ali več zarezami in žepi, namenjene za zbiranje ionskih žarkov obogatenega ali osiromašenega urana in izdelane iz primernih nemagnetnih materialov (npr. grafit ali nerjavno jeklo);

3. 

vakuumska ohišja elektromagnetnih ločevalnikov urana, izdelana iz nemagnetnih materialov (npr. nerjavno jeklo) in izdelana za obratovanje pri tlaku 0,1 Pa ali manj;

4. 

poli magneta s premerom nad 2 m;

5. 

viri visoke napetosti za izvore ionov, ki imajo vse naslednje lastnosti:

a. 

sposobnost neprekinjenega delovanja;

b. 

izhodna napetost najmanj 20 000  V;

c. 

jakost izhodnega toka najmanj 1 A in

d. 

regulacija napetosti, ki je boljša kot 0,01 % v časovnem obdobju 8 ur;

Opomba :  GLEJ TUDI TOČKO 3A227.

6. 

viri napajanja magnetov (generatorji enosmernega toka z veliko močjo), ki imajo obe naslednji značilnosti:

a. 

neprekinjeno proizvajanje izhodnega toka z jakostjo najmanj 500 A pri napetosti najmanj 100 V in

b. 

regulacijo napetosti ali toka, boljšo od 0,01 % v časovnem obdobju 8 ur.

Opomba :  GLEJ TUDI TOČKO 3A226.

0B002Naslednji pomožni sistemi, oprema in sestavni deli, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za obrat za ločevanje izotopov, ki je opisan v točki 0B001, in so izdelani iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“, ali zaščiteni z njimi:

a. 

napajalni avtoklavi, peči ali sistemi, za napajanje procesa obogatitve z UF6;

b. 

desublimatorji ali hladne pasti za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve za nadaljnjo obdelavo po segrevanju;

c. 

postaje za shranjevanje obogatenega ali osiromašenega UF6 v vsebnike;

d. 

postaje za utekočinjenje ali solidifikacijo, ki se uporabljajo za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve s stiskanjem, ohlajanjem in pretvorbo UF6 v tekoče ali trdno stanje;

e. 

cevni sistemi in zbiralni sistemi, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za delo z UF6 v okviru plinsko difuzijskih, centrifugalnih ali aerodinamičnih kaskad;

f. 

vakuumski sistemi in črpalke:

1. 

vakuumski zbiralniki, vakuumski razdelilniki ali vakuumske črpalke s sesalnim pretokom 5 m3/min ali več;

2. 

vakuumske črpalke, posebej izdelane za delovanje v atmosferi, ki vsebuje UF6, in izdelane iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“, ali zaščitene z njimi ali

3. 

vakuumski sistemi, sestavljeni iz vakuumskih zbiralnikov, vakuumskih razdelilnikov in vakuumskih črpalk ter izdelani za delovanje v atmosferi, ki vsebuje UF6;

g. 

masni spektrometri/ionski izvori UF6, ki so zmožni neposrednega vzorčenja iz plinastega pretoka UF6 in imajo vse naslednje značilnosti:

1. 

zmožni so merjenja ionov z atomsko masno enoto 320 ali več in imajo ločljivost, ki je boljša od 1 dela v 320;

2. 

ionski izvori, izdelani iz niklja, zlitin niklja in bakra z najmanj 60 mas. % niklja ali zlitin niklja in kroma, ali zaščiteni z njimi;

3. 

viri ionizacije z elektronskim obstreljevanjem in

4. 

imajo zbiralni sistem, ki je primeren za izotopsko analizo.

0B003Obrat za pretvorbo urana in oprema, ki je posebej konstruirana ali izdelana v ta namen:

a. 

sistemi za pretvorbo koncentrata uranove rude v UO3;

b. 

sistemi za pretvorbo UO3 v UF6;

c. 

sistemi za pretvorbo UO3 v UO2;

d. 

sistemi za pretvorbo UO2 v UF4;

e. 

sistemi za pretvorbo UF4 v UF6;

f. 

sistemi za pretvorbo UF4 v kovinski uran;

g. 

sistemi za pretvorbo UF6 v UO2;

h. 

sistemi za pretvorbo UF6 v UF4;

i. 

sistemi za pretvorbo UO2 v UCl4.

0B004Obrat za pridobivanje ali koncentriranje težke vode, devterija iz devterijevih spojin ter posebej konstruirana ali izdelana oprema in sestavni deli zanjo:

a. 

obrat za proizvodnjo težke vode, devterija ali devterijevih spojin:

1. 

obrat na principu izmenjave voda-vodikov sulfid;

2. 

obrat na principu izmenjave amonijak-vodik;

b. 

oprema in sestavni deli so:

1. 

stolpi za izmenjavo voda-vodikov sulfid s premerom 1,5 m ali več za obratovanje pri tlakih, ki so višji ali enaki 2 MPa;

2. 

nizkotlačna (tj. 0,2 MPa) enostopenjska centrifugalna puhala ali kompresorji za kroženje vodikovega sulfida (tj. plina z več kot 70 mas. % vodikovega sulfida, H2S), z zmogljivostjo pretoka, večjo ali enako 56 m3/s pri delovnem tlaku, večjem ali enakem 1,8 MPa, in tesnili za obratovanje v okolju z mokrim H2S;

3. 

stolpi za izmenjavo amonijak-vodik, ki so visoki vsaj 35 m, s premerom od 1,5 do 2,5 m, za obratovanje pri tlakih nad 15 MPa;

4. 

notranji deli stolpov, vključno s stopenjskimi kontaktorji in stopenjskimi črpalkami, vključno s potopnimi, za pridobivanje težke vode z izmenjevalnim postopkom amonijak-vodik;

5. 

razgrajevalniki amonijaka, z delovnim tlakom vsaj 3 MPa za pridobivanje težke vode z izmenjevalnim postopkom amonijak-vodik;

6. 

infrardeči absorpcijski analizatorji za neposredno analizo razmerja med vodikom in devterijem pri koncentracijah devterija najmanj 90 mas. %;

7. 

katalitski gorilniki za pretvorbo obogatenega plinastega devterija v težko vodo z izmenjevalnim postopkom amonijak-vodik;

8. 

celotni sistemi nadgradnje ali kolone za nadgradnjo za proces obogatitve težke vode na koncentracijo devterija do stopnje, ki se uporablja v reaktorjih;

9. 

pretvorniki za sintezo amonijaka ali enote za sintezo amonijaka, ki so posebej izdelane ali pripravljene za pridobivanje težke vode z izmenjevalnim postopkom amonijak-vodik.

0B005Obrat, posebej konstruiran za proizvodnjo gorivnih elementov za „jedrske reaktorje“ in posebej izdelana ali pripravljena oprema zanj.

Tehnična opomba :

Posebej izdelana ali pripravljena oprema za proizvajanje gorivnih elementov za „jedrske reaktorje“ vključuje opremo, ki:

1. 

ponavadi prihaja v neposredni stik s proizvodnjo jedrskih snovi ali pa jih neposredno krmili;

2. 

nepredušno zatesni jedrske materiale v srajčko;

3. 

preverja integriteto srajčk ali zvara;

4. 

preverja končno stanje zatesnjenega goriva ali

5. 

se uporablja za sestavljanje elementov reaktorja.

0B006Obrat za predelavo obsevanih gorivnih elementov iz „jedrskih reaktorjev“ in posebej konstruirana ali izdelana oprema zanj.

Opomba :  Točka 0B006 vključuje:

a. 

obrat za predelavo obsevanih gorivnih elementov iz „jedrskih reaktorjev“, vključno z opremo, pa tudi sestavnimi deli, ki ponavadi pridejo v neposredni stik z obsevanim gorivom, večjo količino jedrskega materiala in cepitvenimi produkti in jih neposredno krmilijo;

b. 

opremo za odstranjevanje srajčk pri gorivnih elementih in stroje za sekanje ali drobljenje, ki so daljinsko upravljani in so namenjeni za rezanje ali sekanje obsevanih gorivnih elementov, svežnjev ali palic iz „jedrskih reaktorjev“;

c. 

posode za raztapljanje ali raztapljalniki, ki uporabljajo mehanske naprave, posebej konstruirane ali izdelane za raztapljanje obsevanega goriva iz „jedrskih reaktorjev“, ki so odporni proti vročim, močno korozivnim tekočinam in omogočajo polnjenje in vzdrževanje na daljavo;

d. 

solventne ekstraktorje, kot so polnjene ali pulzne kolone, mešalci-usedalniki ali centrifugalni kontraktorji, odporni proti koroziji z dušikovo kislino in posebej izdelani ali pripravljeni za uporabo v obratih za predelavo obsevanega „naravnega urana“, „osiromašenega urana“ ali „posebnih cepljivih materialov“;

e. 

posode za shranjevanje kemikalij, ki so varne pred kritičnostjo in so odporne proti koroziji z dušikovo kislino;

Tehnična opomba :

Posode za shranjevanje imajo lahko naslednje značilnosti:

1. 

stene ali notranje dele z najmanj dvema odstotkoma borovega ekvivalenta (računano na vse sestavne elemente, kot so opredeljeni v opombi k točki 0C004);

2. 

največji premer 175 mm za valjaste oblike ali

3. 

največja širina 75 mm za ploščate ali okrogle oblike.

f. 

sisteme za merjenje nevtronov, posebej izdelane ali pripravljene za vgradnjo v avtomatizirane sisteme za nadzorovanje procesov in uporabo v njih v obratu za predelavo obsevanega „naravnega urana“, „osiromašenega urana“ ali „posebnih cepljivih materialov“.

0B007Obrat za pretvorbo plutonija in pripadajoča oprema, ki je posebej izdelana ali pripravljena v ta namen:

a. 

sistemi za pretvorbo plutonijevega nitrata v plutonijev oksid;

b. 

sistemi za pridobivanje kovinskega plutonija.

0CMateriali

0C001„Naravni uran“ ali „osiromašeni uran“ ali torij v obliki kovine, zlitine, kemičnih spojin ali koncentratov in kateri koli drug material, ki vsebuje enega ali več prej navedenih materialov;

Opomba :  Predmet nadzora v točki 0C001 niso:

a. 

štirje grami ali manj „naravnega urana“ ali „osiromašenega urana“, ki je v senzorjih merilnih instrumentov;

b. 

„osiromašeni uran“, proizveden posebej za naslednje civilne nejedrske namene:

1. 

zaščito pred sevanjem;

2. 

pakiranje;

3. 

obtežitev, pri čemer masa ni večja od 100 kg;

4. 

protiuteži, pri čemer masa ni večja od 100 kg;

c. 

zlitine, ki vsebujejo manj kot 5 % torija;

d. 

keramični proizvodi, ki vsebujejo torij in ki niso bili izdelani za jedrsko uporabo.

0C002„Posebni cepljivi materiali“

Opomba :  Če masa materiala, uporabljenega v senzorjih merilnih instrumentov, znaša štiri „efektivne grame“ ali manj, material ni predmet nadzora v točki 0C002.

0C003Devterij, težka voda (devterijev oksid) in druge devterijeve spojine ter mešanice in raztopine, ki vsebujejo devterij in v katerih je izotopsko razmerje med devterijem in vodikom večje od 1:5 000 .

0C004Grafit s čistostjo, boljšo od 5 ppm „ekvivalentov bora“, in z gostoto nad 1,50 g/cm3 za uporabo v „jedrskem reaktorju“ v količinah nad 1 kg.

Opomba :  GLEJ TUDI TOČKO 1C107.

Opomba 1 :  Za namen nadzora izvoza pristojni organi države članice, v kateri je izvoznik registriran, določijo, ali je izvoženi grafit, ki izpolnjuje zgornje specifikacije, namenjen za uporabo v „jedrskem reaktorju“ ali ne. Predmet nadzora točke 0C004 ni grafit s čistostjo, boljšo od 5 ppm (delov na milijon) ekvivalenta bora, in gostoto nad 1,50 g/cm3 za drugo uporabo kot v „jedrskem reaktorju“.

Opomba 2:   V točki 0C004 je določen „ekvivalent bora“ (BE) kot vsota BEZ za nečistoče (razen BEogljik, ker ogljik ne velja za nečistoto), pri čemer je:

BEZ (ppm) = CF × koncentracija elementa Z v ppm;

image

in sta σB in σZ reakcijska preseka za zajetje termičnih nevtronov (v barnih) naravnega bora in elementa Z; AB in AZ sta atomski masi naravnega bora in elementa Z.

0C005Posebej izdelane spojine ali praškaste snovi za proizvodnjo plinskih difuzijskih pregrad, ki so odporne proti koroziji z UF6 (npr. nikelj ali zlitine z vsaj 60 mas. % niklja, aluminijev oksid in popolnoma fluorirani polimeri ogljikovodika), s čistostjo vsaj 99,9 mas. % in povprečno velikostjo delcev manjšo od 10 μm, merjeno v skladu s standardom ASTM B330, in visoko stopnjo enakomerne zrnatosti.

0DProgramska oprema

0D001„Programska oprema“, posebej zasnovana ali prirejena za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ blaga iz te skupine.

0ETehnologija

0E001„Tehnologija“ je v skladu z opombo o jedrski tehnologiji v zvezi z „razvojem“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ blaga iz te skupine.

DEL III

Skupina 1

SKUPINA 1 – POSEBNI MATERIALI IN Z NJIMI POVEZANA OPREMA

1ASistemi, oprema in komponente

1A001Komponente, izdelane iz spojin s fluoridom:

a. 

sifoni, tesnila, tesnilne mase ali opne za gorivo, posebej izdelani za „zrakoplove“ ali vesoljsko rabo, izdelani iz več kot 50 % katerega koli od materialov, naštetih v točkah 1C009.b ali 1C009.c;

b. 

se ne uporablja;

c. 

se ne uporablja.

1A002„Kompozitne“ strukture ali laminati:

Opomba :  GLEJ TUDI 1A202, 9A010 IN 9A110;

a. 

izdelani iz česar koli od naslednjega:

1. 

organske „matrike“ in „vlaknenih ali nitastih materialov“, določenih v točki 1C010.c ali 1C010.d, ali

2. 

prepregov ali predoblik, določenih v točki 1C010.e;

b. 

izdelani iz kovinske ali ogljikove „matrike“ in česar koli od naslednjega:

1. 

ogljikovih „vlaknenih ali nitastih materialov“ s:

a. 

„specifičnim modulom“, večjim od 10,15 × 106 m, in

b. 

„specifično natezno trdnostjo“, večjo od 17,7 × 104 m, ali

2. 

materialov, ki so določeni v točki 1C010.c.

Opomba 1 :  Predmet nadzora v točki 1A002 niso „kompozitne“ strukture ali laminati, ki so izdelani iz ogljikovih „vlaknenih ali nitastih materialov“, impregniranih z epoksi smolo, in ki so namenjeni za popravilo delov „civilnih zrakoplovov“ ali laminatov, katerih:

a. 

površina ne presega 1 m2;

b. 

dolžina ne presega 2,5 m in

c. 

širina presega 15 mm.

Opomba 2 :  Predmet nadzora v točki 1A002 niso polizdelki, ki so posebej izdelani za predmete za civilno uporabo:

a. 

za športne izdelke;

b. 

za avtomobilsko industrijo;

c. 

za industrijo obdelovalnih strojev;

d. 

za uporabo v medicini.

Opomba 3 :  Predmet nadzora v točki 1A002.b.1 niso polizdelki, ki vsebujejo največ dve dimenziji prepletenih filamentov in so posebej izdelani za naslednjo uporabo:

a. 

peči za tempranje kovin;

b. 

oprema za izdelavo silikonskih kosov.

Opomba 4 :  Predmet nadzora v točki 1A002 niso končni izdelki, ki so posebej izdelani za določeno aplikacijo.

Opomba 5 :  Predmet nadzora v točki 1A002.b.1 niso mehansko sekani, rezkani ali rezani ogljikovi „vlakneni ali nitasti materiali“, dolgi največ 25,0 mm.

1A003Proizvajalci aromatskih poliimidov, ki niso „taljivi“, v obliki filma, listov, trakov ali pasov, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:

a. 

debelina več kot 0,254 mm ali

b. 

so prekriti ali laminirani z ogljikom, grafitom, kovinami ali magnetnimi snovmi.

Opomba :  Predmet nadzora v točki 1A003 niso proizvodi, ki so prevlečeni ali laminirani z bakrom in ki so izdelani za proizvodnjo plošč elektronskih tiskanih vezij.

Opomba :  Za vse oblike „taljivih“ aromatskih poliimidov glej točko 1C008.a.3.

1A004Zaščitna in opozorilna oprema in sestavni deli, ki niso posebej izdelani za vojaške namene:

Opomba :  GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA, TOČKI 2B351 IN 2B352.

a. 

obrazne maske, filtri in oprema za dekontaminacijo, posebej izdelana ali prirejena za zaščito pred naslednjimi, skupaj s posebej zanje izdelanimi komponentami:

Opomba :  Točka 1A004.a vključuje respiratorje s filtriranjem zraka (PAPR), ki so izdelani ali prirejeni za zaščito pred sredstvi ali materiali iz točke 1A004.a.

Tehnična opomba :

V točki 1A004.a:

1. 

so vse obrazne maske znane tudi kot plinske maske;

2. 

filtri vključujejo filtrirne vložke.

1. 

„biološkimi agensi“;

2. 

„radioaktivnimi snovmi“;

3. 

sredstvi za kemično bojevanje (CW) ali

4. 

„agensi za obvladovanje nemirov“, vključno z:

a. 

α-bromobenzenacetonitril (bromobenzil cianid) (CA) (CAS 5798-79-8);

b. 

((2-klorofenil) metilen) propanedinitrilom, (o-klorobenzilidenemalononitril) (CS) (CAS 2698-41-1);

c. 

2-kloro-1-feniletanon, fenilacil kloridom (ω-kloroacetofenon) (CN) (CAS 532-27-4);

d. 

dibenz-(b, f)-1,4-oksazefin, (CR) (CAS 257-07-8);

e. 

10-kloro-5,10-dihidrofenarsazin, (fenarsazin klorid), (adamzit), (DM) (CAS 578-94-9);

f. 

N-nonanoilmorfolin (MPA) (CAS 5299-64-9);

b. 

zaščitna oblačila, rokavice in čevlji, posebej izdelani ali prirejeni za zaščito pred:

1. 

„biološkimi agensi“;

2. 

„radioaktivnimi snovmi“ali

3. 

sredstvi za kemično bojevanje (CW);

c. 

opozorilni sistemi, posebej izdelani ali prirejeni za odkrivanje ali prepoznavanje naslednjega, skupaj s posebej zanje izdelanimi sestavnimi deli:

1. 

„bioloških agensov“;

2. 

„radioaktivnih snovi“ali

3. 

sredstvi za kemično bojevanje (CW);

d. 

elektronska oprema za avtomatsko odkrivanje ali določanje prisotnosti ostankov „eksplozivov“ in uporabo tehnik „izsleditve delcev“ (npr. površinski zvočni val, spektrometrija ionske mobilnosti, diferenčna mobilnostna spektrometrija, masna spektrometrija).

Tehnična opomba :

„Izsleditev delcev“ je opredeljena kot sposobnost izsleditev manj kot 1 ppm pare ali 1 mg trdne snovi ali tekočine.

Opomba 1 :  Predmet nadzora v točki 1A004.d ni oprema, izdelana posebej za laboratorijsko rabo.

Opomba 2:   Predmet nadzora v točki 1A004.d niso varnostne kontrolne točke za prehod skozi brez stika.

Opomba :  Predmet nadzora v točki 1A004 niso:

a. 

dozimetri za merjenje sevanja za osebno rabo;

b. 

oprema za zdravje in varnosti pri delu, katere funkcija ali konstrukcija jo omejuje na zaščito proti tveganjem, značilnim za varnost v stanovanjskih naseljih in civilno industrijo, vključno z:

1. 

rudarstvom,

2. 

kamnoseštvom,

3. 

kmetijstvom,

4. 

farmacevtsko industrijo,

5. 

medicino,

6. 

veterino,

7. 

okoljem,

8. 

ravnanjem z odpadki;

9. 

prehransko industrijo.

Tehnične opombe :

1.   Točka 1A004 zajema opremo in komponente, ki so bile določene za odkrivanje „radioaktivnih snovi“, „bioloških agensov“, sredstev za kemično bojevanje, „simulantov“ ali „agensov za obvladovanje nemirov“ ali za zaščito proti tem snovem, oziroma so uspešno prestale testiranje glede na nacionalne standarde ali so se kako drugače izkazale za učinkovite, čeprav se takšna oprema in komponente uporabljajo v civilnih industrijskih panogah kot so rudarstvo, kamnolomi, kmetijstvo, farmacevtska industrija, medicina, veterinarstvo, okoljska industrija, ravnanje z odpadki ali živilska industrija.

2.   „Simulant“ je snov ali material, ki se pri usposabljanju, raziskavah, testiranju ali vrednotenju uporablja namesto (kemičnega ali biološkega) toksičnega agensa.

3.   V točki 1A004 so „radioaktivne snovi“ tiste, ki so izbrane ali spremenjene za povečanje njihove učinkovitosti pri povzročanju smrtnih primerov med ljudmi in živalmi, škode na opremi ali pridelkih oziroma v okolju.

1A005Neprebojni jopiči in njihovi sestavni deli:

Opomba :  GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA.

a. 

mehki neprebojni jopiči, ki ne ustrezajo vojaškim standardom ali specifikacijam ali njim odgovarjajočim zahtevam, in posebej zanje izdelani sestavni deli;

b. 

trde zaščitne plošče za neprebojne jopiče, ki zagotavljajo balistično zaščito stopnje IIIA ali manj (NIJ 0101 .06, julij 2008) ali „enakovrednih standardov“.

Opomba :  Za „vlaknene ali nitaste materiale“, ki se uporabljajo za proizvodnjo neprebojnih jopičev, glej točko 1C010.

Opomba 1 :  Predmet nadzora v točki 1A005 niso neprebojni jopiči, če so namenjeni za osebno varnost njihovih uporabnikov.

Opomba 2:   Predmet nadzora v točki 1A005 niso neprebojni jopiči, namenjeni za frontalno zaščito pred drobci in udarnimi valovi eksplozivnih naprav nevojaškega izvora.

Opomba 3:   Predmet nadzora v točki 1A005 niso neprebojni jopiči, namenjeni samo za zaščito pred urezninami, vbodninami ter poškodbami z iglo ali topim predmetom.

1A006Oprema, posebej izdelana za uničenje improviziranih eksplozivnih naprav, navedenih v nadaljevanju, ter posebej zanje izdelane komponente:

Opomba :  GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA.

a. 

vozila, ki so daljinsko upravljana;

b. 

„motilci“.

Tehnična opomba :

Za namene točke 1A006.b so „motilci“ naprave, ki so posebej izdelane za onesposobitev eksplozivne naprave z izstrelitvijo tekočega, trdnega ali razpršenega (zrnatega) projektila.

Opomba :  Predmet nadzora v točki 1A006 ni oprema, kadar ta spremlja operaterja te opreme.

1A007Oprema in naprave, posebej izdelane za električno proženje polnjenj in naprav, ki vsebujejo „energetske materiale“:

Opomba :  GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA, TOČKI 3A229 IN 3A232.

a. 

vžigalniki za detonatorje, ki so izdelani za proženje eksplozivnih detonatorjev, določenih v točki 1A007.b;

b. 

električno proženi eksplozivni detonatorji:

1. 

eksplozivni mostič (EB);

2. 

eksplozivna mostična žica (EBW);

3. 

bliskoviti vžigalnik (slapper);

4. 

eksplozivni folijski vžigalnik (EFI).

Tehnični opombi :

1.   Namesto izraza detonator se včasih uporablja izraz vžigalnik (v angleškem jeziku: initiator oziroma ignitor).

2.   Za namene točke 1A007.b v njej navedeni detonatorji izkoriščajo majhen električni vodnik (mostič, žico za premoščanje ali folijo), ki se eksplozivno upari, ko skoznje steče hiter visokotokovni električni impulz. V vseh vrstah detonatorjev, razen bliskovitih vžigalnikov, sproži kemično detonacijo eksplozivni vodnik, ko pride v stik z močno eksplozivnim materialom, kot je na primer PETN (pentaeritritol-tetranitrat). Posebno udarjalo povzroči pri bliskovitih detonatorjih eksplozivno uparjanje električnega vodnika, ko udari na eksploziv in s tem povzroči kemično detonacijo. V nekaterih primerih požene navedeno udarjalo magnetna sila. Izraz eksplozivni folijski vžigalnik se lahko nanaša na mostični vžigalnik ali na bliskoviti vžigalnik.

1A008Naboji, naprave in komponente:

a. 

„oblikovana polnila“, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1. 

neto eksplozivno količino nad 90 g in

2. 

zunanji premer ohišja je enak ali večji od 75 mm;

b. 

linearna oblikovana rezilna polnila, ki imajo obe naslednji značilnosti, ter posebej izdelani sestavni deli zanje:

1. 

eksplozivni naboj nad 40 g/m in

2. 

širino 10 mm ali več;

c. 

vžigalne vrvice z jedrom z eksplozivno polnitvijo nad 64 g/m;

d. 

rezila, razen rezil iz točke 1A008.b, in orodja za ločevanje z neto eksplozivno količino nad 3,5 kg.

Tehnična opomba :

„Oblikovano polnilo“ je eksplozivno polnilo, oblikovano tako, da usmeri učinek eksplozije.

1A102Ponovno nasičeni pirolizirani ogljiko-ogljikovi sestavni deli, izdelani za vesoljska plovila iz točke 9A004 ali za sondirne rakete iz točke 9A104.

1A202Kompozitne strukture, razen tistih, ki so določene v točki 1A002, v obliki cevi in z obema od naslednjih značilnosti:

Opomba :  GLEJ TUDI TOČKI 9A010 IN 9A110.

a. 

imajo notranji premer od 75 do 400 mm in

b. 

izdelane so iz „vlaknenih ali nitastih materialov“, ki so določeni v točki 1C010.a ali b ali 1C210.a, ali iz z ogljikom ojačanih materialov, ki so določeni v točki 1C210.c.

1A225Platinirani katalizatorji, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za pospeševanje reakcije izmenjave vodikovega izotopa med vodikom in vodo, pri pridobivanju tritija iz težke vode ali za pridobivanje težke vode.

1A226Posebna embalaža, ki se uporablja pri ločevanju težke vode od navadne vode, ki ima obe od naslednjih značilnosti:

a. 

izdelana je iz fosforjevega brona, ki je kemično obdelan v smislu izboljšave vpojnosti, in

b. 

izdelana je za uporabo v stolpih za vakuumsko destilacijo.

1A227Okna za zaščito pred sevanjem iz materiala z visoko gostoto (iz svinčevega stekla ali drugo), ki imajo vse naslednje značilnosti, in posebej izdelani okviri zanje:

a. 

„hladno površino“, večjo od 0,09 m2;

b. 

gostoto materiala, večjo od 3 g/cm3, in

c. 

debelino 100 mm ali več.

Tehnična opomba :

„Hladna površina“ iz točke 1A227 pomeni vidno površino okna, ki je za predvideno uporabo izpostavljena najnižji stopnji sevanja.

1BOprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo

1B001Oprema za proizvodnjo ali pregledovanje „kompozitov“ ali laminatov iz točke 1A002 ali „vlaknenih ali nitastih materialov“ iz točke 1C010 in posebej izdelani sestavni deli in pribor zanje, kot so:

Opomba :  GLEJ TUDI TOČKI 1B101 IN 1B201.

a. 

stroji za navijanje niti, katerih gibi pozicioniranja, ovijanja in navijanja so koordinirani in programirani v treh ali več oseh „primarnega servo pozicioniranja“ in ki so posebej izdelani za proizvodnjo „kompozitnih“ struktur ali laminatov iz „vlaknenih ali nitastih materialov“;

b. 

„stroji za polaganje trakov“, katerih gibi pozicioniranja ali polaganja trakov so koordinirani in programirani v petih ali več oseh „primarnega servo pozicioniranja“ in ki so posebej izdelani za proizvodnjo „kompozitnih“ struktur letalskih okvirjev ali „projektilov“;

Opomba :  V točki 1B001.b „projektili“ pomenijo kompletni raketni sistemi in zrakoplovni sistemi brez posadke.

Tehnična opomba :

Za namen točke 1B001.b so „stroji za polaganje trakov“ zmožni polaganja enega ali več „filamentnih trakov“ s širino, večjo od 25,4 mm in manjšo ali enako 304,8 mm, ter rezanja in ponovnega pozicioniranja posameznih potekov „filamentnih trakov“ med postopkom polaganja.

c. 

stroji za tkanje ali prepletanje v več smereh in dimenzijah, vključno z opremo za prilagajanje in spreminjanje, posebej izdelani ali prirejeni za tkanje, prepletanje ali vpletanje vlaken za „kompozitne“ strukture;

Tehnična opomba :

Za namene točke 1B001.c je pletenje vključeno v tehniko prepletanja.

d. 

oprema, posebej izdelana ali prirejena za proizvodnjo ojačanih vlaken:

1. 

oprema za spremembo polimernih vlaken (kot so poliakrilnitrilna, rejonska, smolna ali polikarbosilanska) v ogljikova ali silicijkarbidna vlakna, vključno s posebnimi napravami za usmerjanje vlaken med toplotno obdelavo;

2. 

oprema za nanašanje elementov ali spojin s kemičnim naparjevanjem na ogrete nitaste podlage za proizvodnjo silicijkarbidnih vlaken;

3. 

oprema za mokro izpredanje keramike, odporne proti visokim temperaturam (npr. aluminijevega oksida);

4. 

oprema za spreminjanje predoblik vlaken z vsebnostjo aluminija s toplotno obdelavo v vlakna aluminijevega oksida;

e. 

oprema za izdelavo prepregov iz točke 1C010.e po termoplastičnem postopku;

f. 

oprema za nemoteno nadziranje, posebej izdelana za „kompozitne“ materiale:

1. 

sistemi rentgenske tomografije za tridimenzionalno ugotavljanje napak;

2. 

numerično krmljene ultrazvočne testne naprave, katerih gibi pozicioniranja oddajnikov ali sprejemnikov so simultano nadzorovani in programirani v štirih ali več oseh, ki sledijo tridimenzionalnim konturam komponente, ki se nadzira;

g. 

„stroji za nameščanje preje“, katerih gibi pozicioniranja ali nameščanja preje so koordinirani in programirani v petih ali več oseh „primarnega servo pozicioniranja“ in ki so posebej izdelani za proizvodnjo „kompozitnih“ struktur letalskih okvirjev ali „projektilov“.

Tehnična opomba :

Za namene točke 1B001.g so „stroji za nameščanje preje“ zmožni polaganja enega ali več „filamentnih trakov“ s širino, manjšo ali enako 25,4 mm, ter rezanja in ponovnega pozicioniranja posameznih potekov „filamentnih trakov“ med postopkom polaganja.

Tehnični opombi :

1.   Za namene točke 1B001 osi „primarnega servo pozicioniranja“ na podlagi usmeritve računalniškega programa nadzorujejo položaj enote (tj. glave) v prostoru glede na obdelovanec v pravilni orientaciji in smeri, da se doseže želeni postopek.

2.   Za namene točke 1B001 je „filamentni trak“ ena neprekinjena širina traku, preje ali vlakna, ki je v celoti ali delno prevlečeno s smolo. v celoti ali delno s smolo prevlečeni „filamentni trakovi“ vključujejo trakove, ki so prevlečeni s suhim prahom, ki se med toplotno obdelavo prilepi.

1B002Oprema, izdelana za proizvodnjo prahu ali delcev kovinskih zlitin, ki ima obe naslednji značilnosti:

a. 

posebej izdelana za preprečevanje kontaminacije in

b. 

posebej izdelana za uporabo v enem od postopkov iz točke 1C002.c.2.

Opomba :  GLEJ TUDI TOČKO 1B102.

1B003Orodje, šablone, kalupi ali utrjevalci za „superplastično oblikovanje“ ali za „difuzijsko spajanje“ titana, aluminija ali njunih zlitin, posebej izdelani za proizvodnjo katerega koli izmed naslednjih:

a. 

struktur za letalsko ali vesoljsko plovbo;

b. 

motorjev za „zrakoplove“ ali vesoljska plovila ali

c. 

posebej izdelanih sestavnih delov za takšne strukture iz točke 1B003.a ali za motorje iz točke 1B003.b.

1B101Oprema, ki ni zajeta v točki 1B001, za „proizvodnjo“ strukturnih kompozitov ter posebej zanje izdelanih sestavnih delov in pribora:

Opomba :  GLEJ TUDI TOČKO 1B201.

Opomba :  Sestavni deli in pribor iz točke 1B101 vključujejo kalupe, stružnice, matrike, utrjevalce in orodje za stiskanje, vulkanizacijo, vlivanje, sintranje ali lepljenje kompozitnih struktur, laminatov in njegovih izdelkov.

a. 

stroji za navijanje niti ali stroji na nameščanje vlaken, katerih gibi pozicioniranja, ovijanja in navijanja so koordinirani in programirani v treh ali več oseh in ki so posebej izdelani za proizvodnjo kompozitnih struktur ali laminatov iz „vlaknenih ali nitastih materialov“, in nadzor koordiniranja in programiranja;

b. 

stroji za polaganje trakov, katerih gibi pozicioniranja in polaganja trakov in listov so koordinirani in programirani v dveh ali več oseh in ki so posebej izdelani za proizvodnjo kompozitnih struktur letalskih okvirjev in „projektilov“;

c. 

oprema, izdelana ali prirejena za „proizvodnjo“„vlaknenih ali nitastih materialov“:

1. 

oprema za spreminjanje polimernih vlaken (kot npr. poliakrilonitrilnih, rejonskih ali polikarbosilanskih), vključno s posebnimi napravami za usmerjanje vlaken med toplotno obdelavo;

2. 

oprema za nanašanje elementov ali spojin s kemičnim naparjevanjem na ogrete nitaste podlage;

3. 

oprema za mokro izpredanje keramike, odporne proti visokim temperaturam (npr. aluminijevega oksida);

d. 

oprema, izdelana ali prirejena za posebno površinsko obdelavo ali za proizvodnjo prepregov iz točke 9C110.

Opomba :  Oprema iz točke 1B101.d vključuje naprave za zvijanje, polaganje, prevlekanje in šablone za izrezovanje oblik.

1B102„Proizvodna oprema“ kovinskega prahu, razen tiste iz točke 1B002, in sestavni deli:

Opomba :  GLEJ TUDI TOČKO 1B115.b.

a. 

„proizvodna oprema“ kovinskega prahu, ki se uporablja za „proizvodnjo“ sferičnih, sferoidnih ali atomiziranih materialov (v nadzorovanem okolju) iz točk 1C011.a, 1C011.b, 1C111.a.1 in 1C111.a.2 ali iz okvira o Nadzoru vojaškega blaga;

b. 

posebej izdelani sestavni deli za „proizvodno opremo“ iz točke 1B002 ali 1B102.a.

Opomba :  Točka 1B102 vključuje:

a. 

generatorje plazme (visokofrekvenčni reaktivni lok), ki so uporabni za pridobivanje tankoplastno razpršenega ali sferičnega kovinskega prahu v okolju mešanice argon-voda;

b. 

opremo za električno odcepljanje, ki se uporablja za pridobivanje tankoplastno razpršenega ali sferičnega kovinskega prahu v okolju mešanice argona-vode;

c. 

opremo, uporabno za „proizvodnjo“ sferičnega aluminijevega prahu s spreminjanjem taline v inertnem mediju (npr. v dušiku).

1B115Oprema, razen tiste iz točke 1B002 ali 1B102, za proizvodnjo pogonskih goriv in njihovih sestavin in posebej zanjo izdelani sestavni deli:

a. 

„proizvodna oprema“, ki se uporablja pri „proizvodnji“, ravnanju s tekočimi pogonskimi sredstvi ali njihovimi sestavinami ali preizkušanju njihove ustreznosti iz točk 1C011.a, 1C011.b, 1C111 ali iz okvira nadzora vojaškega blaga;

b. 

„proizvodna oprema“, ki se uporablja pri „proizvodnji“, ravnanju z, mešanju, vulkanizaciji, vlivanju, stiskanju, strojni izdelavi, izvlekanju ali preizkušanju ustreznosti trdnih pogonskih goriv ali njihovih sestavin iz točk 1C011.a, 1C011.b, 1C111 ali s seznama nadzora vojaškega blaga.

Opomba :  Predmet nadzora v točki 1B115.b niso vsadni mešalniki, kontinualni mešalniki ali mešalniki na napajalno energijo. Glede nadzora nad vsadnimi mešalniki, kontinualnimi mešalniki in mešalniki na napajalno energijo glej točke 1B117, 1B118 in 1B119.

Opomba 1 :  Glede opreme, posebej izdelane za proizvodnjo vojaškega blaga, glej Nadzor vojaškega blaga.

Opomba 2:   Predmet nadzora v točki 1B115 ni oprema za „proizvodnjo“, ravnanje z borovim karbidom in preizkušanje njegove ustreznosti.

1B116Dulci, posebej izdelani za proizvodnjo pirolitsko dobljenih materialov, oblikovanih v kalupih, napeljavah ali drugih podlagah iz predhodnikov plinov, ki se razgrajujejo pri temperaturah med 1 573  K (1 300  °C) in 3 173  K (2 900  °C) pri tlaku od 130 Pa do 20 kPa.

1B117Vsadni mešalniki, ki imajo vse naslednje značilnosti, ter posebej zanje izdelane komponente:

a. 

izdelani ali prirejeni za mešanje v vakuumu v obsegu od nič do 13,326 kPa;

b. 

možnost nadzora temperature mešalne komore;

c. 

skupna volumetrična zmogljivost 110 litrov ali več in

d. 

najmanj ena „mešalna/gnetna gred“, vgrajena zunaj centra.

Opomba :  V točki 1B117.d izraz „mešalna/gnetna gred“ ne zajema deaglomeratorjev ali gredi z noži.

1B118Kontinuirani mešalniki, ki imajo vse naslednje značilnosti, ter posebej zanje izdelane komponente:

a. 

izdelani ali prirejeni za mešanje v vakuumu v obsegu od nič do 13,326 kPa;

b. 

možnost nadzora temperature mešalne komore;

c. 

katera koli od naslednjih značilnosti:

1. 

dve ali več mešalnih/gnetnih gredi ali

2. 

obe naslednji značilnosti:

a. 

ena rotacijska in oscilacijska gred, ki ima gnetilne lopatice/igle, in

b. 

gnetilne lopatice/igle v ohišju mešalne komore.

1B119Mešalniki na napajalno energijo, ki se uporabljajo za drobljenje ali mletje materialov iz točk 1C011.a, 1C011.b in 1C111 ali iz okvira Nadzora vojaškega blaga, in posebej zanje izdelane komponente.

1B201Stroji za navijanje niti, razen tistih iz točke 1B001 ali 1B101, in oprema zanje:

a. 

stroji za navijanje niti, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1. 

njihovi gibi pozicioniranja, ovijanja in navijanja so koordinirani in programirani v dveh ali več oseh;

2. 

posebej so izdelani za proizvodnjo kompozitnih struktur ali laminatov iz „vlaknenih ali nitastih materialov“in

3. 

primerni so za navijanje valjastih cevi z notranjim premerom od 75 do 650 mm in dolžine 300 mm ali več;

b. 

naprave za koordiniranje in programiranje strojev za navijanje niti iz točke 1B201.a;

c. 

precizni pomožni oporni elementi za stroje za navijanje niti iz točke 1B201.a

1B225Elektrolitske celice za pridobivanje fluora s proizvodno zmogljivostjo, večjo od 250 g fluora na uro.

1B226Elektromagnetni ločevalniki izotopov, ki so izdelani ali opremljeni z enim ali več ionskimi viri z zmogljivostjo skupnega toka ionskega žarka 50 mA ali več.

Opomba :  Točka 1B226 zajema ločevalnike, ki:

a. 

lahko obogatijo stabilne izotope;

b. 

imajo ionski vir in tudi kolektorje v magnetnem polju, njihova zgradba pa je takšna, da so sami zunaj polja.

1B228Stolpi za kriogeno destilacijo vodika, ki imajo vse naslednje značilnosti:

a. 

izdelani so za delovanje pri notranjih temperaturah 35 K (238 °C) ali manj;

b. 

izdelani so za delovanje pri notranjem tlaku od 0,5 do 5 MPa;

c. 

izdelani so iz:

1. 

nerjavnega jekla serije 300 Society of Automotive Engineers International (SAE) z nizko vsebnostjo žvepla, ki ima avstenitno ASTM (ali enakovreden standard) število velikosti zrna najmanj 5, ali

2. 

enakovrednih materialov, ki so tako kriogeni kot tudi kompatibilni z vodikom (H2), in

d. 

njihov notranji premer je najmanj 30 cm, „efektivna dolžina“ pa najmanj 4 m.

Tehnična opomba :

V točki 1B228 „efektivna dolžina“ pomeni aktivno višino polnilnega materiala v polnjeni koloni ali aktivno višino plošč notranjega kontraktorja v ploščni koloni.

1B230Črpalke za kroženje raztopin koncentriranega ali razredčenega katalizatorja – kalijevega amida v tekočem amonijaku (KNH2/NH3), ki imajo vse naslednje značilnosti:

a. 

so nepredušno zaprte (tj. hermetično zatesnjene);

b. 

imajo zmogljivost, večjo od 8,5 m3/h, in

c. 

eno od naslednjih značilnosti:

1. 

pri koncentrirani raztopini kalijevega amida (1 % ali več) je njihov delovni tlak od 1,5 do 60 MPa ali

2. 

pri razredčeni raztopini kalijevega amida (manj kot 1 %) je njihov delovni tlak od 20 do 60 MPa.

1B231Objekti ali obrati za ravnanje s tritijem in oprema zanje:

a. 

objekti ali obrati za proizvodnjo, rekuperacijo, ekstrakcijo, koncentracijo tritija ali za druge načine ravnanja z njim;

b. 

oprema za objekte ali obrate za ravnanje s tritijem:

1. 

vodikove ali helijeve hladilne enote z zmogljivostjo hlajenja na 23 K (250 °C) ali manj, z zmogljivostjo odvajanja toplote več kot 150 W;

2. 

sistemi za shranjevanje ali čiščenje vodikovega izotopa, ki uporabljajo kovinske hidride kot medij za shranjevanje ali čiščenje.

1B232Turboekspanderji ali skupine turboekspanzijskih kompresorjev, ki imajo obe naslednji značilnosti:

a. 

izdelani so za delovanje pri izhodnih temperaturah 35°K (– 238 °C) ali manj in

b. 

izdelani so za pretok plinastega vodika 1 000  kg/uro ali več.

1B233Objekti ali obrati za ločevanje litijevih izotopov ter sistemi in oprema zanje:

a. 

objekti ali obrati za ločevanje litijevih izotopov;

b. 

oprema za ločevanje litijevih izotopov na podlagi amalgamskega postopka (litij-živo srebro):

1. 

posebno razvrščeni stolpi za izmenjavo med tekočinama, ki so posebej izdelani za litijeve amalgame;

2. 

črpalke za živo srebro ali litijev amalgam;

3. 

celice za elektrolizo litijevega amalgama;

4. 

uparjalniki za koncentrirane raztopine litijevega hidroksida;

c. 

sistemi, ki temeljijo na ionski izmenjavi in so posebej izdelani za ločevanje litijevih izotopov, in posebej izdelani sestavni deli zanje;

d. 

sistemi, ki temeljijo na kemični izmenjavi (uporabljajo kronske etre, kriptande ali lariatne etre), ki so posebej izdelani za ločevanje litijevih izotopov, in posebej izdelani sestavni deli zanje.

1B234Zadrževalni hrami, komore, vsebniki in drugi podobni zbiralniki za močna eksploziva, ki so namenjeni preizkušanju močnih eksplozivov ali eksplozivnih naprav in imajo obe ti dve značilnosti:

Opomba :  GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA.

a. 

izdelani so za zadrževanje eksplozije v ekvivalentu 2 kg trinitrotoluena (TNT) ali več in

b. 

imajo elemente ali značilnosti, ki jim omogočajo realnočasovni ali zapozneli prenos diagnostičnih ali merilnih informacij.

1B235Ciljni sestavi in komponente za proizvodnjo tritija:

a. 

ciljni sestavi, ki so izdelani iz litija, obogatenega z izotopom litij-6, ali ga vsebujejo, posebej izdelani za proizvodnjo tritija z obsevanjem, tudi z vstavitvijo v jedrski reaktor;

b. 

komponente, izdelane posebej za ciljne sestave točke 1B235.a.

Tehnična opomba :

Komponente, izdelane posebej za ciljne sestave za proizvodnjo tritija, lahko vključujejo pelete iz litija, materiale za absorpcijo tritija in posebej prevlečene srajčke.

1CMateriali

Tehnična opomba :

Kovine in zlitine:
če določbe ne opredeljujejo drugače, obsegata izraza „kovine“ in „zlitine“ v točkah od 1C001 do 1C012 naslednje neobdelane in napol obdelane oblike:
surove oblike:
anode, kepe, palice (vključno s palicami z zarezami in žičniškimi palicami), klade, bloki, grude, briketi, pogače, katode, kristali, kubusi, kocke, zrna, kroglice, ingoti, plošče, peleti, šibike, prah, koluti, sekanci, krajniki, nepravilni koščki, gobe, palčice;
napol obdelane oblike (prevlečene, prekrite, navrtane, naluknjane ali ne):
a. 

kovani ali obdelani materiali, izdelani z valjanjem, vlečenjem, ekstrudiranjem, kovanjem, nabojnim ekstrudiranjem, stiskanjem, drobljenjem, atomiziranjem in s struženjem: profili, kanali, krogi, diski, prah, kosmiči, folije in listi, kovani predmeti, plošče, prah, stiskanine in tiskanine, trakovi, obroči, palice (vključno s taljenimi palicami, žičniškimi palicami in valjano žico), odrezki, oblike, listi, trakovi, cevi in črevesa (vključno s krogi, kvadrati in odprtinami za cevi), vlečena ali ekstrudirana žica;

b. 

livarski materiali, dobljeni z litjem v pesku, šablonah, kovini, štukaturi ali v drugih vrstah kalupov, vključno z odlitki, dobljenimi pri visokem pritisku, sintriranimi oblikami in oblikami, dobljenimi z metalurgijo prahu.

Predmet nadzora ostaja blago, izvoženo v oblikah, ki niso zajete v seznamu in so deklarirane kot dokončani proizvod, vendar v resnici pomenijo surove ali napol obdelane oblike.

1C001Materiali, izdelani posebej za absorpcijo elektromagnetnega sevanja, ali intrinzično prevodni polimeri:

Opomba :  GLEJ TUDI TOČKO 1C101.

a. 

materiali za absorpcijo frekvenc, večjih od 2 × 108 Hz, vendar manjših od 3 × 1012 Hz;

Opomba 1 :  Predmet nadzora v točki 1C001.a niso:

a. 

absorberji tipa las, ki so izdelani iz naravnih ali umetnih vlaken, pri katerih omogoča absorpcijo nemagnetni naboj;

b. 

absorberji brez izgube magnetnosti, katerih naključni videz je nedvodimenzionalna oblika, vključno s piramidasto, stožčasto, klinasto in gubasto;

c. 

dvodimenzionalni absorberji z vsemi naslednjimi značilnostmi:

1. 

izdelani so iz:

a. 

penastih plastičnih materialov (gibkih ali negibkih) z ogljikovim nabojem ali iz organskih materialov, vključno z vezivi, ki dajejo več kot 5 % odmeva v primerjavi s kovino prek frekvenčnega pasu, ki je za ±15 % širši ali ožji od osrednje frekvence incidentalne energije, in ti absorberji ne morejo prenesti temperatur, višjih od 450 K (177 °C), ali

b. 

keramičnih materialov, ki dajejo več kot 20 % odmeva v primerjavi s kovino prek pasovne širine, ki je za ±15 % širša ali ožja od osrednje frekvence incidentalne energije, in ti absorberji ne morejo prenesti temperatur, višjih od 800 K (527 °C);

Tehnična opomba :

Vzorci blaga za absorpcijo za točko 1C001.a. Opomba: Morali bi biti kvadrati s stranico najmanj petih valovnih dolžin osrednje frekvence in nameščeni v oddaljenem polju sevajočega elementa.

2. 

imajo natezno trdnost manj kot 7 × 106 N/m2 in

3. 

imajo tlačno trdnost manj kot 14 × 106 N/m2;

d. 

dvodimenzionalni absorberji, izdelani iz sintriranih feritov, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1. 

specifično težo več kakor 4,4 in

2. 

največjo delovno temperaturo 548 K (275 °C) ali manj;

e. 

dvodimenzionalni absorberji brez izgube magnetnosti, izdelani iz plastične „penaste mase z odprtimi celicami“ z gostoto 0,15 g/cm3 ali manj.

Tehnična opomba :

„Penaste mase z odprtimi celicami“ so prožni in porozni materiali z notranjo strukturo, ki je izpostavljena zraku. „Penaste mase z odprtimi celicami“ so znane tudi kot retikularne penaste mase.

Opomba 2 :  Opomba 1 k točki 1C001.a zajema tudi magnetne materiale, ki se uporabljajo za absorpcijo in jih vsebujejo barve.

b. 

materiali, ki so nepropustni za vidno svetlobo, posebej izdelani za absorpcijo bližnje infrardečega sevanja z valovno dolžino več kot 810 nm, vendar manj kot 2 000  nm (frekvence več kot 150 THz, vendar manj kot 370 THz);

Opomba :  Predmet nadzora v točki 1C001.b niso materiali, ki so posebej izdelani ali zasnovani za katerega koli od naslednjih namenov:

a. 

„lasersko“ označevanje polimerov ali

b. 

„lasersko“ varjenje polimerov.

c. 

intrinzično prevodni polimerni materiali s „skupno elektroprevodnostjo“ prek 10 000  S/m (Siemensov na meter) ali s „površinsko upornostjo“ manj kot 100 omov/kvadrat, katerih osnova so naslednji polimeri:

1. 

polianilin;

2. 

polipirol;

3. 

politiofen;

4. 

polifenilen-vinilen ali

5. 

politienilen-vinilen.

Opomba :  Predmet nadzora v točki 1C001.c niso materiali v tekoči obliki.

Tehnična opomba :

„Skupna elektroprevodnost“ in „površinska upornost“ se določata z uporabo ASTM D-257 ali enakovrednih nacionalnih standardov.

1C002Kovinske zlitine, praškaste kovinske zlitine in legirani materiali:

Opomba :  GLEJ TUDI TOČKO 1C202.

Opomba :  Predmet nadzora v točki 1C002 niso kovinske zlitine, prah kovinskih zlitin ali zlitinski materiali, posebej izdelani za prevleke.

Tehnične opombe :

1.   Kovinske zlitine v točki 1C002 so tiste, ki vsebujejo večji utežnostni odstotek navedene kovine od katerega koli drugega elementa.

2.   „Odpornost proti stalni temperaturi in tlaku“ je treba meriti v skladu s standardom E-139 ASTM ali v skladu z enakovrednimi nacionalnimi standardi.

3.   „Odpornost proti občasni obremenitvi s temperaturo in tlakom“ je treba meriti v skladu s standardom E-606 ASTM „Recommended Practice for Constant-Amplitude Low-Cycle Fatigue Testing“ ali enakovrednimi nacionalnimi standardi. Preizkušanje mora biti osno s povprečnim razmerjem tlaka, enakim 1, in s faktorjem koncentracije tlaka (Kt), enakim 1. Povprečno razmerje tlaka je določeno kot razlika med največjim in najmanjšim tlakom, deljena z največjim tlakom.

a. 

Aluminid:

1. 

nikljev aluminid, v katerem je najmanj 15 mas. % aluminija, največ 38 mas. % aluminija in vsaj en dodaten legirni element;

2. 

titanov aluminid, v katerem je 10 mas. % ali več aluminija in vsaj en dodatni primešani element;

b. 

kovinske zlitine, izdelane iz prahu ali delcev iz točke 1C002.c:

1. 

nikljeve zlitine s katero koli od naslednjih značilnosti:

a. 

„odpornost proti stalni temperaturi in tlaku“ v obsegu 10 000  ur ali več pri 923 K (650 °C) pod tlakom 676 MPa ali

b. 

„odpornost proti občasni temperaturi in tlaku“ v obsegu 10 000 ciklusov ali več pri 823 K (550 °C) in pod maksimalnim tlakom 1 095  MPa;

2. 

niobijeve zlitine s katero koli od naslednjih značilnosti:

a. 

„odpornost proti stalni temperaturi in tlaku“ v obsegu 10 000  ur ali več pri 1 073  K (800 °C) pod tlakom 400 MPa ali

b. 

„odpornost proti občasni temperaturi in tlaku“ v obsegu 10 000 ciklusov ali več pri 973 K (700 °C) in pod maksimalnim tlakom 700 MPa;

3. 

titanove zlitine s katero koli od naslednjih značilnosti:

a. 

„odpornost proti stalni temperaturi in tlaku“ v obsegu 10 000  ur ali več pri 723 K (450 °C) pod tlakom 200 MPa, ali

b. 

„odpornost proti občasni temperaturi in tlaku“ v obsegu 10 000 ciklusov ali več pri 723 K (450 °C) in pod maksimalnim tlakom 400 MPa;

4. 

aluminijeve zlitine s katero koli od naslednjih značilnosti:

a. 

natezna trdnost 240 MPa ali več pri 473 K (200 °C) ali

b. 

natezna trdnost 415 MPa ali več pri 298 K (25 °C);

5. 

magnezijeve zlitine z obema naslednjima značilnostma:

a. 

natezna trdnost 345 MPa ali več in

b. 

korozijska stopnja, manjša od 1 mm/leto v 3-odstotni vodni raztopini natrijevega klorida, merjeno v skladu s standardom G-31 ASTM ali enakovrednimi nacionalnimi standardi;

c. 

prah ali delci kovinskih zlitin, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1. 

izdelani so iz katerega koli od naslednjih sestavnih sistemov:

Tehnična opomba :

V enačbah v nadaljevanju pomeni X enega ali več legirnih elementov.

a. 

nikljeve zlitine (Ni-Al-X, Ni-X-Al), namenjene za dele ali komponente turbinskih motorjev, to je z manj kot tremi nekovinskimi delci (ki se vnašajo med proizvodnim postopkom), večjimi od 100 μm v 109 delcih zlitine;

b. 

niobijeve zlitine (Nb-Al-X ali Nb-X-Al, Nb-Si-X ali Nb-X-Si, Nb-Ti-X ali Nb-X-Ti);

c. 

titanove zlitine (Ti-Al-X ali Ti-X-Al);

d. 

aluminijeve zlitine (Al-Mg-X ali Al-X-Mg, Al-Zn-X ali Al-X-Zn, Al-Fe-X ali Al-X-Fe) ali

e. 

magnezijeve zlitine (Mg-Al-X ali Mg-X-Al);

2. 

proizvedeni v nadziranem okolju po katerem koli od naslednjih postopkov:

a. 

z „vakuumsko atomizacijo“;

b. 

s „plinsko atomizacijo“;

c. 

z „rotacijsko atomizacijo“;

d. 

s „hlajenjem curka“;

e. 

s „predenjem s taljenjem“ in „kominucijo“;

f. 

z „ekstrakcijo s taljenjem“ in „kominucijo“;

g. 

z „mehanskim zlitjem“ali

h. 

s „plazemsko atomizacijo“in

3. 

ki lahko tvorijo materiale iz točke 1C002.a ali 1C002.b;

d. 

legirni materiali, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1. 

izdelani iz katerega koli sestavnega sistema iz točke 1C002.c.1;

2. 

v obliki nezmletih lusk, trakov ali tankih palčk in

3. 

proizvedeni v nadziranem okolju po katerem koli od naslednjih postopkov:

a. 

s „hlajenjem curka“;

b. 

s „predenjem s taljenjem“ali

c. 

z „ekstrakcijo s taljenjem“.

Tehnične opombe :

1.   „Vakuumska atomizacija“ je postopek redukcije curka staljene kovine na drobce premera 500 μm ali manj z uporabo hitre sprostitve raztopljenega plina v vakuumu.

2.   „Plinska atomizacija“ je postopek redukcije toka staljene kovinske zlitine na drobce premera 500 μm ali manj z uporabo curka plina pod visokim tlakom.

3.   „Rotacijska atomizacija“ je postopek redukcije curka ali bazena staljene kovine na drobce s premerom 500 μm ali manj z uporabo centrifugalne sile.

4.   „Hlajenje curka“ je postopek „hitrega strjevanja“ curka staljene kovine prek ohlajenega bloka, pri čemer nastane proizvod tipa luskin.

5.   „Predenje iz taline“ je postopek „hitrega strjevanja“, tako da se prek vrtečega se in ohlajenega bloka usmeri curek staljene kovine, pri čemer nastane proizvod v obliki luskin, trakov ali palic.

6.   „Kominucija“ je postopek redukcije materiala na delce z drobljenjem ali mletjem.

7.   „Ekstrakcija iz taline“ je postopek „hitre solidifikacije“ in ekstrakcije zlitine v obliki traku z vstavitvijo kratkega kosa vrtečega se in ohlajenega bloka v kad s staljeno kovinsko zlitino.

8.   „Mehansko zlitje“ je postopek mešanja, ki poteka z mehanskim združevanjem, lomljenjem in ponovnim združevanjem elementov prahu in osnovne zlitine. Nekovinske delce je mogoče zlitini dodati z dodatkom ustreznega prahu.

9.   „Plazemska atomizacija“ je postopek redukcije toka staljene ali trdne kovine na drobce premera 500 μm ali manj z uporabo plazemskega gorilnika v okolju inertnega plina.

10.   „Hitro strjevanje“ je postopek, ki vključuje solidifikacijo staljenega materiala s hitrostjo več kot 1 000  K/s.

1C003Magnetne kovine kakršnih koli vrst ali oblik, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:

a. 

začetno relativno prepustnost 120 000 ali več in debelino 0,05 mm ali manj;

Tehnična opomba :

Začetna relativna prepustnost mora biti izmerjena na popolnoma razbeljenih materialih.

b. 

so magnetostriktne zlitine s katero koli od naslednjih značilnosti:

1. 

magnetostrikcijo nasičenosti več kot 5 × 10–4 ali

2. 

magnetomehanski vezni faktor (k) več kot 0,8 ali

c. 

so amorfni ali „nanokristalinski“ trakovi zlitin, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1. 

vsebujejo najmanj 75 mas. % železa, kobalta ali niklja;

2. 

imajo nasičeno magnetno indukcijo (Bs) 1,6 T ali več in

3. 

katero koli od naslednjih značilnosti:

a. 

debelina trakov je 0,02 mm ali manj ali

b. 

elektroupornost je 2 × 10–4 om cm ali več.

Tehnična opomba :

„Nanokristalinski“ materiali iz točke 1C003.c so tisti, ki imajo velikost kristalnih zrnc 50 nm ali manj, kot je določeno z uporabo rentgenske difrakcije.

1C004Zlitine urana in titana ali volframove zlitine z „matriko“ na osnovi železa, niklja ali bakra, ki imajo naslednje značilnosti:

a. 

gostoto več kot 17,5 g/cm3;

b. 

mejo elastičnosti več kot 880 MPa;

c. 

skrajno natezno trdnost več kot 1 270  MPa in

d. 

elongacijo več kot 8 %.

1C005„Superprevodni“„kompozitni“ prevodniki, katerih dolžina presega 100 m ali imajo maso, ki presega 100 g:

a. 

„superprevodni“„kompozitni“ prevodniki, ki vsebujejo enega ali več niobij-titanovih „filamentov“ in imajo obe naslednji značilnosti:

1. 

vstavljeni so v „matriko“, razen v baker ali v mešano „matriko“, na osnovi bakra in

2. 

imajo ploščino preseka manj kot 0,28 × 10–4 mm2 (oziroma premera 6 μm v primeru krožnih „filamentov“);

b. 

„superprevodni“„kompozitni“ prevodniki, ki vsebujejo enega ali več „superprevodnih“„filamentov“, razen niobij-titanovih, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1. 

„kritično temperaturo“ pri ničti magnetni indukciji, ki presega 9,85 K (– 263,31 °C), in

2. 

ostanejo v „superprevodnem“ stanju pri temperaturi 4,2 K (– 268,96 °C), kadar so izpostavljeni magnetnemu polju, usmerjenemu v katero koli smer, ki je pravokotna na vzdolžno os prevodnika in ustreza stopnji magnetne indukcije 12 T, kritična tokovna gostota na celotnem preseku pa je višja od 1 750  A/mm2;

c. 

„superprevodni“„kompozitni“ prevodniki, ki vsebujejo enega ali več „superprevodnih“„filamentov“, ki ostanejo „superprevodni“ nad 115 K (– 158,16 °C).

Tehnična opomba :

Za namen točke 1C005 so „filamenti“ lahko v obliki žice, cilindrov, filmov, traku ali pasov.

1C006Tekočine in maziva:

a. 

se ne uporablja;

b. 

maziva, katerih osnovna sestavina so fenilenovi ali alkilfenilenovi etri ali tioetri ali njihove mešanice, ki vsebujejo več kot dve etrski ali tioetrski funkciji ali njune mešanice;

c. 

tekočine za dušenje ali flotacijo, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1. 

čistota večja od 99,8 %:

2. 

vsebujejo manj kot 25 delcev velikosti 200 μm ali več na 100 ml in

3. 

so sestavljeni iz najmanj 85 % katere koli od naslednjih snovi:

a. 

dibromotetrafluoretana (CAS 25497-30-7, 124-73-2, 27336-23-8);

b. 

poliklortrifluoretilena (samo oljnih ali voskastih modifikacij) ali

c. 

polibromtrifluoretilena;

d. 

fluoroogljikove tekočine, izdelane za elektronsko hlajenje, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1. 

vsebujejo 85 mas. % ali več katere koli od naslednjih sestavin ali njihovih mešanic:

a. 

monomernih oblik polifluoro-poliakrileter-triazinov ali perfluoralifatskih etrov;

b. 

perfluoroalkiminov;

c. 

perfluorocikloalkanov ali

d. 

perfluoroalkanov;

2. 

njihova gostota pri 298 K (25 °C) je 1,5 g/ml ali več;

3. 

pri 273 K (0 °C) so v tekočem stanju in

4. 

vsebujejo 60 mas. % ali več fluora.

Opomba :  Predmet nadzora v točki 1C006.d niso materiali, določeni in pakirani kot medicinski proizvodi.

1C007Keramični prah, „kompozitni“ materiali s keramično „matriko“ in njihove „predhodne sestavine“:

Opomba :  GLEJ TUDI TOČKO 1C107.

a. 

keramični prah iz titanovega diborida (TiB2) (CAS 12045-63-5), katerega skupna kovinska nečistota (brez namenoma dodanih dodatkov) je manjša od 5 000  ppm, povprečna velikost delcev enaka ali manjša od 5 μm in pri katerem ni več kot 10 % delcev večjih od 10 μm;

b. 

se ne uporablja;

c. 

„kompozitni“ materiali s keramično „matriko“:

1. 

keramično-keramični „kompozitni“ materiali s stekleno ali oksidno „matriko“, ojačani s čimer koli od naslednjega:

a. 

kontinuiranimi vlakni, izdelanimi iz katerega koli od naslednjih materialov:

1. 

Al2O3 (CAS 1344-28-1) ali

2. 

Si-C-N ali

Opomba :  Predmet nadzora v točki 1C007.c.1.a niso „kompoziti“ z vlakni z natezno trdnostjo manjšo od 700 MPa pri 1 273  K (1 000  °C) ali trajno natezno trdnostjo večjo od 1 % razteza pri obremenitvi 100 MPa in pri temperaturi 1 273  K (1 000  °C) v časovnem obsegu 100 ur.

b. 

vlakni, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1. 

izdelani so iz katerega koli od naslednjih materialov:

a. 

Si-N;

b. 

Si-C;

c. 

Si-Al-O-N ali

d. 

Si-O-N in

2. 

s „specifično natezno trdnostjo“, večjo od 12,7 × 103 m;

2. 

keramični „kompozitni“ materiali, pri katerih „matriko“ tvorijo silicijevi karbidi ali nitridi, cirkonij ali bor;

d. 

se ne uporablja;

e. 

„predhodniki materialov“, izdelani posebej za „proizvodnjo“ materialov iz točke 1C007.c:

1. 

polidiorganosilani;

2. 

polisilazani;

3. 

polikarbosilazani;

f. 

se ne uporablja.

Tehnična opomba :

Za namen točke 1C007 so „predhodniki materialov“ polimerni ali kovinoorganski materiali, posebej namenjeni za „proizvodnjo“ silicijevega karbida, silicijevega nitrida ali keramike s silicijem, ogljikom in dušikom.

1C008Nefluorirane polimerne snovi:

a. 

imidi:

1. 

bis-maleimidi;

2. 

aromatski poliamid-imidi (PAI) s „temperaturo steklastega prehoda (Tg)“, višjo od 563 K (290 °C);

3. 

aromatski poliimidi s „temperaturo steklastega prehoda“ (Tg), višjo od 505 K (232 °C);

4. 

aromatski polieterimidi s „temperaturo steklastega prehoda (Tg)“, višjo od 563 K (290 °C);

Opomba :  Predmet nadzora iz točke 1C008.a so snovi v tekočem ali trdnem „taljivem“ stanju, vključno s smolo, prahom, peleti, filmi, listi, trakovi ali pasovi;

Opomba :  Za aromatske poliimide, ki niso „taljivi“, v obliki filma, listov, trakov ali pasov glej točko 1A003.

b. 

se ne uporablja;

c. 

se ne uporablja;

d. 

poliarilen ketoni;

e. 

poliarilen sulfidi, pri katerih je arilenska skupina bifenil, trifenil ali njuna kombinacija;

f. 

polibifenileneter sulfoni s „temperaturo steklastega prehoda (Tg)“, višjo od 563 K (290 °C).

Tehnični opombi :

1.   „Temperatura steklastega prehoda (Tg)“ pri termoplastičnih materialih iz točke 1C008.a.2, materialih iz točke 1C008.a.4 in materialih iz točke 1C008.f se določa z uporabo metode, opisane v ISO 11357-2:1999, ali enakovrednimi nacionalnimi standardi;

2.   „Temperatura steklastega prehoda (Tg)“ pri duroplastičnih materialih iz točke 1C008.a.2 in materialih iz točke 1C008.a.3 se določa s tritočkovnim upogibnim preizkusom, opisanim v ASTM D 7028-07 ali enakovrednem nacionalnem standardu. Preizkus je treba izvesti s suhim testnim vzorcem, ki je dosegel najmanj 90-odstotno stopnjo strjenosti, kot je določeno v ASTM E 2160-04 ali enakovrednem nacionalnem standardu, in ki je bil strjen s kombinacijo postopkov standardnega strjevanja in tempranja, ki prinašajo najvišjo točko Tg.

1C009Nepredelane fluorirane spojine:

a. 

se ne uporablja;

b. 

fluorirani poliimidi, ki vsebujejo 10 mas. % ali več kombiniranega fluora;

c. 

fluorirani elastomeri fosfazena, ki vsebujejo 30 mas. % ali več kombiniranega fluora.

1C010„Vlakneni ali nitasti materiali“:

Opomba :  GLEJ TUDI TOČKI 1C210 IN 9C110.

Tehnični opombi :

1.   Za namen izračuna „specifične natezne trdnosti“, „specifičnega modula“ ali specifične mase „vlaknenih ali nitastih materialov“ iz točk 1C010.a, 1C010.b, 1C010.c ali 1C010.e.1.b je treba natezno trdnost in modul določiti z metodo A po ISO 10618:2004 ali enakovrednem nacionalnem standardu.

2.   Ocena „specifične natezne trdnosti“, „specifičnega modula“ ali specifične mase „vlaknenih ali nitastih materialov“ (npr. tkanine, neurejene štrene ali kite) iz točke 1C010, ki niso usmerjeni v eno samo smer, mora temeljiti na mehanskih lastnostih sestavin monofilamentov, ki so usmerjeni v eno samo smer (npr. monofilamenti, preje, predpreje ali prediva) pred njihovo predelavo v „vlaknene ali nitaste materiale“, ki niso usmerjeni v samo eno smer.

a. 

organski „vlakneni ali nitasti materiali“, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1. 

„specifični modul“, večji od 12,7 × 106 m, in

2. 

„specifično natezno trdnost“, večjo od 23,5 × 104 m, in

Opomba :  Polietilen ni predmet nadzora v točki 1C010.a.

b. 

ogljikovi „vlakneni ali nitasti materiali“ s:

1. 

„specifičnim modulom“, večjim od 14,65 × 106 m, in

2. 

„specifično natezno trdnostjo“, večjo od 26,82 × 104 m;

Opomba :  Predmet nadzora v točki 1C010.b niso:

a. 

„vlakneni ali nitasti materiali“ za popravila delov „civilnih zrakoplovov“ ali laminatov, katerih:

1. 

površina ne presega 1 m2;

2. 

dolžina ne presega 2,5 m in

3. 

širina presega 15 mm;

b. 

mehansko sekani, rezkani ali rezani ogljikovi „vlakneni ali nitasti materiali“, so dolgi največ 25,0 mm;

c. 

anorganski „vlakneni ali nitasti materiali“, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1. 

katero koli od naslednjih značilnosti:

a. 

vsebujejo 50 mas. % ali več silicijevega dioksida in imajo „specifični modul“, večji od 2,54 × 106 m, ali

b. 

niso zajeti v točki 1C010.c.1.a in imajo „specifični modul“, večji od 5,6 × 106 m, ter

2. 

tališče, točko razgraditve ali sublimišče nad 1 922  K (1 649  °C) v inertnem okolju;

Opomba :  Predmet nadzora v točki 1C010.c niso:

a. 

nekontinuirana, mnogofazna, polikristalinska aluminijeva vlakna, narezana ali v naključnem prepletu, ki vsebujejo 3 mas. % ali več silicija in katerih „specifični modul“ je manjši od 10 × 106 m;

b. 

molibdenska vlakna ali vlakna njegovih zlitin;

c. 

borova vlakna;

d. 

nekontinuirana keramična vlakna s tališčem, točko razgraditve ali sublimiščem pod 2 043  K (1 770  °C) v inertnem okolju.

d. 

„vlakneni ali nitasti materiali“, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1. 

sestavljeni so iz katerega koli od naslednjih materialov:

a. 

iz polieterimidov, naštetih v točki 1C008.a, ali

b. 

iz materialov, naštetih v točkah 1C008.d do 1C008.f, ali

2. 

iz materialov, naštetih v točki 1C010.d.1.a ali 1C010.d.1.b, in „mešanih vlaken“ z drugimi vlakni, naštetimi v točkah 1C010.a, 1C010.b ali 1C010.c;

Tehnična opomba :

„Mešana vlakna“ so prepleteni filamenti termoplastičnih vlaken in ojačitvenih vlaken, da se proizvede ojačitvena vlaknena mešanica „matrika“.

e. 

„vlakneni ali nitasti materiali“, ki so v celoti ali delno impregnirani z umetnimi ali naravnimi smolami (prepregi), „vlakneni ali nitasti materiali“, prevlečeni s kovino ali ogljikom (predoblike), ali „predoblike ogljikovih vlaken“, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1. 

katero koli od naslednjih značilnosti:

a. 

anorganske „vlaknene ali nitaste materiale“ iz točke 1C010.c ali

b. 

organske ali ogljikove „vlaknene ali nitaste materiale“, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1. 

„specifični modul“, večji od 10,15 × 106 m, in

2. 

„specifično natezno trdnost“, večjo od 17,7 × 104 m, in

2. 

katero koli od naslednjih značilnosti:

a. 

umetno ali naravno smolo iz točke 1C008 ali 1C009.b;

b. 

„temperaturo steklastega prehoda pri dinamični mehanski analizi (DMA Tg)“ je enaka ali večja od 453 K (180 °C) in fenolno naravno smolo ali

c. 

„temperaturo steklastega prehoda pri dinamični mehanski analizi (DMA Tg)“ je enaka ali večja od 505 K (232 °C) in fenolno naravno ali umetno smolo, ki ni našteta v točki 1C008 ali 1C009.b in ni fenolna naravna smola.

Opomba 1 :  „Vlakneni ali nitasti materiali“, prevlečeni s kovino ali ogljikom (predoblike), ali „predoblike ogljikovih vlaken“, ki niso impregnirane z umetnimi ali naravnimi smolami, so navedeni kot „vlakneni ali nitasti materiali“ v točkah 1C010.a, 1C010.b ali 1C010.c.

Opomba 2:   Predmet nadzora v točki 1C010.e niso:

a. 

„vlakneni ali nitasti materiali“, impregnirani z „matriko“ epoksi smol (prepregi), ki se uporabljajo pri popravilu delov „civilnih zrakoplovov“ ali laminatov, katerih:

1. 

površina ne presega 1 m2;

2. 

dolžina ne presega 2,5 m in

3. 

širina presega 15 mm;

b. 

mehansko sekani, rezkani ali rezani ogljikovi „vlakneni ali nitasti materiali“, ki so v celoti ali delno impregnirani z umetnimi ali naravnimi smolami, dolžine 25,0 mm ali manj, kadar se uporabljajo umetne ali naravne smole, razen smol, opredeljenih v točki 1C008 ali 1C009.b.

Tehnični opombi :

1.   „Predoblike ogljikovih vlaken“ so urejene oblike neprevlečenih ali prevlečenih ogljikovih vlaken, ki tvorijo okvirni del pred vstavitvijo „matrik“, da nastane „kompozit“.

2.   „Temperatura steklastega prehoda pri dinamični mehanski analizi (DMA Tg)“ za materiale iz točke 1C010.e se določi z uporabo metode, opisane v ASTM D 7028-07, ali v skladu z ekvivalentnim nacionalnim standardom na suhem testnem vzorcu. Pri duroplastičnih materialih mora biti stopnja strjenosti suhega testnega vzorca najmanj 90 %, kot je določeno v ASTM E 2160-04 ali enakovrednem nacionalnem standardu.

1C011Kovine in spojine:

Opomba :  GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA IN TOČKO 1C111.

a. 

kovine z velikostjo delcev manj kot 60 μm, bodisi sferične, atomizirane, sferoidne, v kosmičih ali drobljene, izdelane iz materiala, ki vsebuje 99 % ali več cirkonija, magnezija ali njunih zlitin;

Tehnična opomba :

Naravna vsebnost hafnija v cirkoniju (značilna je od 2 % do 7 %) se šteje skupaj s cirkonijem.

Opomba :  Kovine ali zlitine iz točke 1C011.a so predmet nadzora ne glede na to, ali so kovine ali zlitine vdelane v aluminij, magnezij, cirkonij ali berilij ali ne.

b. 

bor ali borove zlitine z velikostjo delcev 60 μm ali manj:

1. 

bor s čistoto vsaj 85 mas. %;

2. 

zlitine bora z vsebnostjo bora vsaj 85 mas. %.

Opomba :  Kovine ali zlitine iz točke 1C011.b so predmet nadzora ne glede na to, ali so kovine ali zlitine vdelane v aluminij, magnezij, cirkonij ali berilij ali ne.

c. 

Gvanidin nitrat (CAS 506-93-4);

d. 

Nitrogvanidin (NQ) (CAS 556-88-7).

Opomba :  Glej tudi Nadzor vojaškega blaga za kovinski prah, zmešan z drugimi snovmi zaradi oblikovanja zmesi, ki se uporablja za vojaške namene.

1C012Materiali:

Tehnična opomba :

Ti materiali se navadno uporabljajo kot jedrski toplotni viri.

a. 

plutonij v kateri koli obliki, v katerem je več kot 50 mas. % deleža plutonija z izotopskim številom 238;

Opomba :  Predmet nadzora v točki 1C012.a niso:

a. 

dobave, ki vsebujejo 1 g ali manj plutonija;

b. 

dobave treh „efektivnih gramov“ ali manj, kadar jih vsebujejo senzorji merilnih instrumentov.

b. 

„predhodno ločeni“ neptunij-237 v kateri koli obliki.

Opomba :  Predmet nadzora v točki 1C012.b niso dobave, ki vsebujejo 1 g ali manj neptunija 237.

1C101Materiali in naprave za zmanjšano opaznost, na primer radarski odboj, ultravijolični/infrardeči podpis in zvočni znaki, razen tistih iz točke 1C001, ki se uporabljajo v „projektilih“, „projektilnih“ podsistemih ali zrakoplovih brez posadke, navedenih v točkah 9A012 ali 9A112.a.

Opomba 1 :  Točka 1C101 vključuje:

a. 

strukturne materiale in prevleke, izdelane posebej za zmanjševanje radarskega odboja;

b. 

prevleke, vključno z barvami, izdelane posebej za zmanjševanje ali prikrojevanje odbojnosti ali oddajnosti v mikrovalovnem, infrardečem ali ultravijoličnem področju elektromagnetnega spektra.

Opomba 2:   Točka 1C101 ne vključuje prevlek, kadar se uporabljajo za toplotni nadzor satelitov.

Tehnična opomba :

V točki 1C101 pomeni izraz „projektili“ celotne raketne sisteme in zrakoplovne sisteme brez posadke, ki imajo doseg prek 300 km.

1C102Ponovno nasičeni pirolizirani ogljik-ogljikovi materiali, izdelani za vesoljska plovila iz točke 9A004 ali za sondirne rakete iz točke 9A104.

1C107Grafit in keramični materiali, razen tistih iz točke 1C007:

a. 

drobnozrnati grafit z gostoto 1,72 g/cm3 ali več, merjeno pri 288 K (15 °C), katerega delci merijo 100 μm ali manj, uporabni za raketne dulce (šobe) in obloge konic letal, ki se lahko obdelajo v katerega koli od naslednjih proizvodov:

1. 

valji premera 120 mm ali več in dolžine 50 mm ali več;

2. 

cevi z notranjim premerom 65 mm ali več in debelino stene 25 mm ali več, dolge 50 mm ali več, ali

3. 

kvadri velikosti 120 mm × 120 mm × 50 mm ali več.

Opomba :  Glej tudi točko 0C004.

b. 

pirolitsko ali z vlakni ojačani grafit, uporaben za raketne dulce (šobe) in konice letal, ki ponovno vstopajo v ozračje in so uporabni v „projektilih“, vesoljska plovila iz točke 9A004 ali sondirne rakete iz točke 9A104;

Opomba :  Glej tudi točko 0C004.

c. 

keramični kompozitni materiali (z dielektrično konstanto manj kot 6 pri frekvencah od 100 MHz do 100 GHz) za uporabo v kupolah radarskih anten, uporabnih v „projektilih“, nosilnih raketah iz točke 9A004 ali sondirnih raketah iz točke 9A104;

d. 

keramika, ki je v masi ojačana s silicij-ogljikovimi vlakni, uporabna za konice, uporabne v „projektilih“, nosilnih raketah iz točke 9A004 ali sondirnih raketah iz točke 9A104;

e. 

keramični kompozitni materiali, ojačani s silicij-ogljikovimi vlakni, uporabni za konice, letala, ki se vračajo v ozračje, in lopute šob, uporabne v „projektilih“, nosilnih raketah iz točke 9A004 ali sondirnih raketah iz točke 9A104;

f. 

strojno obdelani keramični kompozitni materiali, ki so sestavljeni iz matrice iz „keramike, obdelane pri ultravisoki temperaturi (UHTC)“, s tališčem pri 3 000  °C ali več in okrepljeni z vlakni ali filamenti, ki se uporabljajo za komponente projektilov (na primer konice, vozila za ponovni vstop, sprednje robove, krila, krmilne površine ali vratni vstavek raketnega motorja) v „projektilih“, nosilnih raketah iz točke 9A004, sondirnih raketah iz točke 9A104 ali „projektilih“.

Opomba :  Predmet nadzora v točki 1C107.f niso materiali za „keramiko, obdelano pri ultravisoki temperaturi (UHTC)“, v nekompozitni obliki.

Tehnična Opomba 1 :

V točki 1C107.f pomeni izraz „projektili“ celotne raketne sisteme in zrakoplovne sisteme brez posadke, ki imajo doseg prek 300 km.

Tehnična Opomba 2 :

„Keramika, obdelana pri ultravisoki temperaturi (UHTC)“, zajema:

1. 

titanov diborid (TiB2);

2. 

cirkonijev diborid (ZrB2);

3. 

niobijev diborid (NbB2);

4. 

hafnijev diborid (HfB2);

5. 

tantalov diborid (TaB2);

6. 

titanov karbid (TiC);

7. 

cirkonijev karbid (ZrC);

8. 

niobijev karbid (NbC);

9. 

hafnijev karbid (HfC);

10. 

tantalov karbid (TaC).

1C111Goriva in sestavine goriv, razen tistih iz točke 1C011:

a. 

pogonske snovi:

1. 

sferični ali sferoidni aluminijev prah, razen tistega, ki je zajet v Nadzoru vojaškega blaga, z velikostjo delcev, manjšo od 200 μm, in z vsebnostjo aluminija 97 mas. % ali več, če vsaj 10 mas. % celotne mase pomenijo delci s premerom, manjšim od 63 μm, v skladu z ISO 2591-1:1988 ali enakovrednim nacionalnim standardom;

Tehnična opomba :

Velikost delcev 63 μm (ISO R-565) ustreza 250 meshem (Tyler) ali 230 meshem (standard ASTM E-11).

2. 

kovinski prah, razen tistega iz Nadzora vojaškega blaga:

a. 

kovinski prah iz cirkonija, berilija ali magnezija ali zlitin teh kovin, če je najmanj 90 % vseh delcev, glede na obseg ali težo delcev, sestavljenih iz delcev, manjših od 60 μm (določeno z merilnimi tehnikami, kot so rešetka, laserska disfrakcija ali optično branje), bodisi sferičnih, atomiziranih, sferoidalnih, v luskinah ali zmletih, ki vsebujejo 97 mas. % ali več katere koli od naslednjih snovi:

1. 

cirkonija;

2. 

berilija ali

3. 

magnezija.

Tehnična opomba :

Naravna vsebnost hafnija v cirkoniju (značilna je od 2 % do 7 %) se šteje skupaj s cirkonijem.

b. 

kovinski prah iz bora ali borovih zlitin z vsebnostjo bora 85 mas. % ali več, če je najmanj 90 % vseh delcev, glede na obseg ali težo delcev, sestavljenih iz delcev, manjših od 60 μm (določeno z merilnimi tehnikami, kot so rešetka, laserska disfrakcija ali optično branje), bodisi sferičnih, atomiziranih, sferoidalnih, v luskinah ali zmletih.

Opomba :  Predmet nadzora v točki 1C111.a.2.a in 1C111.a.2.b so mešanice prahu z večmodalno razporeditvijo delcev (npr. mešanice delcev različnih velikosti), če je eden ali več načinov pod nadzorom.

3. 

Oksidanti, uporabni v raketnih motorjih na tekoče gorivo:

a. 

didušikov trioksid (CAS 10544-73-7);

b. 

dušikov dioksid (CAS 10102-44-0)/didušikov tetraoksid (CAS 10544-72-6);

c. 

didušikov pentoksid (CAS 10102-03-1);

d. 

mešani dušikovi oksidi (MON);

Tehnična opomba :

Mešani dušikovi oksidi (MON) so raztopine dušikovega oksida (NO) v didušikovem tetraoksidu/dušikovem dioksidu (N2O4/NO2 ), ki se lahko uporabljajo v raketnih sistemih. Obstaja vrsta koncentracij, ki se označijo kot MONi ali MONij, kjer sta i in j celi števili, ki predstavljata odstotek dušikovega oksida v mešanici (npr. MON3 vsebuje 3 % dušikovega oksida, MON25 pa 25 % dušikovega oksida. Zgornja meja je MON40, 40 mas. %).

e. 

GLEJ NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA ZA inhibirano rdečo kadečo se dušikovo kislino (IRFNA);

f. 

GLEJ NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA IN TOČKO 1C238 ZA spojine iz fluora in enega ali več drugih halogenov, kisika ali dušika;

4. 

derivati hidrazina:

Opomba :  GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA.

a. 

trimetilhidrazin (CAS 1741-01-1);

b. 

tetrametilhidrazin (CAS 6415-12-9);

c. 

N,N-dialilhidrazin (CAS 5164-11-4);

d. 

alilhidrazin (CAS 7422-78-8);

e. 

etilen dihidrazin (CAS 6068-98-0);

f. 

monometilhidrazin dinitrat;

g. 

nesimetrični dimetilhidrazin nitrat;

h. 

hidrazinijev azid (CAS 14546-44-2);

i. 

1,1-dimetilhidrazinijev azid (CAS 227955-52-4) / 1,2-dimetilhidrazinijev azid (CAS 299177-50-7);

j. 

hidrazinijev dinitrat (CAS 13464-98-7);

k. 

diimido dihidrazin oksalne kisline (CAS 3457-37-2);

l. 

2-hidroksietilhidrazin nitrat (HEHN);

m. 

glej Nadzor vojaškega blaga za hidrazinijev perklorat;

n. 

hidrazinijev diperklorat (CAS 13812-39-0);

o. 

metilhidrazin nitrat (MHN) (CAS 29674-96-2);

p. 

1,1-dietilhidrazin nitrat (DEHN) / 1,2-dietilhidrazin nitrat (DEHN) (CAS 363453-17-2);

q. 

3,6-dihidrazino tetrazin nitrat (1,4-dihidrazin nitrat) (DHTN);

5. 

Materiali z visoko energijsko gostoto, ki niso navedeni na seznamu Nadzora vojaškega blaga in se uporabljajo v „projektilih“ ali zračnih plovilih brez posadke iz točke 9A012 ali 9A112.a;

a. 

mešana goriva, ki vsebujejo trdna in tekoča goriva, kot je borova mešanica, katerih gostota energije na podlagi mase je 40 × 106 J/kg ali več;

b. 

druga goriva z visoko energijsko gostoto in dodatki za goriva (npr. kuban, ionske raztopine, JP-10), katerih gostota energije na podlagi volumna je 37,5 × 109 J/m3 ali večja, merjeno pri 20 °C in pritisku ene atmosfere (101,325 kPa);

Opomba :  Predmet nadzora v točki 1C111.a.5.b niso fosilna rafinirana goriva in biogoriva, izdelana iz rastlin, vključno z gorivi za motorje, certificirane za uporabo v civilnem letalstvu, razen če so posebej oblikovana za „projektile“ ali zračna plovila brez posadke iz točke 9A012 ali 9A112.a.

Tehnična opomba :

V točki 1C111.a.5 pomeni izraz „projektili“ celotne raketne sisteme in zrakoplovne sisteme brez posadke, ki imajo doseg prek 300 km.

6. 

nadomestna goriva za hidrazin:

a. 

2-dimetilaminoetilazid (DMAZ) (CAS 86147-04-8);

b. 

polimerne snovi:

1. 

karboksi-terminirani polibutadien (vključno s karboksil-terminiranim polibutadienom) (CTPB);

2. 

hidroksi-terminirani polibutadien (vključno s hidroksil-terminiranim polibutadienom) (HTPB) (CAS 69102-90-5), razen tistega, ki je zajet v Nadzoru vojaškega blaga;

3. 

polibutadien-akrilna kislina (PBAA);

4. 

polibutadien-akrilnokislinski akrilonitril (PBAN) (CAS 25265-19-4 / CAS 68891-50-9);

5. 

politetrahidrofuran polietilen glikol (TPEG);

Tehnična opomba :

Politetrahidrofuran polietilen glikol (TPEG) je blok kopolimer poli 1,4-butandiola (CAS 110-63-4) in polietilen glikola (PEG) (CAS 25322-68-3).

6. 

GLEJ NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA ZA poliglicidil nitrat (PGN ali poli-GLIN) (CAS 27814-48-8).

c. 

drugi pogonski aditivi in agenti:

1. 

GLEJ NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA za karborane, dekarborane, pentaborane in njihove derivate;

2. 

trietilen-glikol dinitrat (TEGDN) (CAS 111-22-8);

3. 

2-nitrodifenilamin (CAS 119-75-5);

4. 

GLEJ NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA ZA trimetiloletan trinitrat (TMETN) (CAS 3032-55-1);

5. 

dietilen-glikol dinitrat (DEGDN)(CAS 693-21-0);

6. 

derivati ferocena:

a. 

GLEJ NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA ZA katocen (CAS 37206-42-1);

b. 

GLEJ NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA ZA etil-ferocen (CAS 1273-89-8);

c. 

GLEJ NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA ZA n-propilferocen (CAS 1273-92-3)/izopropil ferocen (CAS 12126-81-7);

d. 

GLEJ NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA ZA n-butilferocen (CAS 31904-29-7);

e. 

GLEJ NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA ZA pentilferocen (CAS 1274-00-6);

f. 

GLEJ NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA ZA diciklopentil-ferocen (CAS 125861-17-8);

g. 

GLEJ NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA ZA dicikloheksil-ferocen;

h. 

GLEJ NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA ZA dietil-ferocen (CAS 1273-97-8);

i. 

GLEJ NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA ZA dipropil-ferocen;

j. 

GLEJ NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA ZA dibutil-ferocen (CAS 1274-08-4);

k. 

GLEJ NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA ZA diheksil-ferocen (CAS 93894-59-8);

l. 

GLEJ NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA ZA acetil-ferocen (CAS 1271-55-2) / 1,1'-diacetil-ferocen (CAS 1273-94-5);

m. 

GLEJ NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA ZA karboksiferocen (CAS 1271-42-7) / 1,1'-ferocendikarboksilno kislino (CAS 1293-87-4);

n. 

GLEJ NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA ZA butacen (CAS 125856-62-4);

o. 

drugi derivati ferocena, uporabni za prilagajanje hitrosti gorenja raketnega goriva, razen tistih, ki so zajeti v Nadzoru vojaškega blaga;

Opomba :  Predmet nadzora v točki 1C111.c.6.o niso derivati ferocena, ki vsebujejo aromatsko funkcionalno skupino s šestimi atomi ogljika, pritrjeno na molekulo ferocena.

7. 

4,5 diazidometil-2-metil-1,2,3-triazol (iso-DAMTR), razen tistih, določenih v Nadzoru vojaškega blaga;

d. 

„goriva v gelu“ razen tistih iz Nadzora vojaškega blaga, posebej namenjena uporabi v „projektilih“.

Tehnični opombi :

1.   V točki 1C111.d.a je „gorivo v gelu“ gorivo ali oksidator, ki uporablja želirno sredstvo, na primer silikate, kaolin (glina), ogljik ali kakršno koli polimerno želirno sredstvo.

2.   V točki 1C111.d pomeni izraz „projektil“ celotne raketne sisteme in zrakoplovne sisteme brez posadke, ki imajo doseg prek 300 km.

Opomba :  Glede goriv in sestavin goriv, ki niso zajeti v točki 1C111, glej Nadzor vojaškega blaga.

1C116Martenzitna jekla za uporabo v „projektilih“, ki imajo obe naslednji značilnosti:

Opomba :  GLEJ TUDI TOČKO 1C216.

a. 

natezno trdnost, merjeno pri temperaturi 293 K (20 °C), enaka ali večja od:

1. 

0,9 GPa po fazi raztopnega žarjenja ali

2. 

1,5 GPa po fazi izločevalnega utrjevanja in

b. 

katero koli od naslednjih oblik:

1. 

pločevina, plošča ali cev z debelino stene ali plošče 5,0 mm ali manj;

2. 

cevaste oblike z debelino stene, ki je enaka ali manjša od 50 mm, z notranjim premerom, enakim ali večjim od 270 mm.

Tehnična opomba 1 :

Martenzitna jekla so železove zlitine:

1. 

katerih splošna značilnost je velik delež niklja, zelo majhen delež ogljika in uporaba nadomestnih elementov ali usedlin, ki omogočajo ojačevanje in utrjevanje zlitine s staranjem, in

2. 

ki so bila toplotno obdelana v ciklih, da bi se olajšal postopek martenzitne transformacije (faza raztopnega žarjenja), pozneje pa utrjena s staranjem (faza izločevalnega utrjevanja).

Tehnična Opomba 2 :

V točki 1C116 pomeni izraz „projektil“ celotne raketne sisteme in zrakoplovne sisteme brez posadke, ki imajo doseg prek 300 km.

1C117Materiali za proizvodnjo komponent „projektilov“:

a. 

volfram in zlitine v obliki delcev z vsebnostjo volframa 97 mas. % ali več in velikostjo delcev 50 × 10–6 m (50 μm) ali manj;

b. 

molibden in zlitine v obliki delcev z vsebnostjo molibdena 97 mas. % ali več in velikostjo delcev 50 × 10–6 m (50 μm) ali manj;

c. 

materiali iz volframa v trdni obliki, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1. 

imajo katero koli od naslednjih sestav materiala:

a. 

volfram in zlitine, ki vsebujejo najmanj 97 mas. % volframa;

b. 

volframova zlitina z bakrom (copper infiltrated tungsten) z masnim deležem volframa najmanj 80 % ali

c. 

volframova zlitina s srebrom, ki vsebuje najmanj 80 mas. % volframa, in

2. 

so lahko strojno obdelane v katerega koli od naslednjih izdelkov:

a. 

valji premera 120 mm ali več in dolžine 50 mm ali več;

b. 

cevi z notranjim premerom 65 mm ali več in debelino stene 25 mm ali več, dolge 50 mm ali več ali

c. 

kvadri velikosti 120 mm × 120 mm × 50 mm ali več.

Tehnična opomba :

V točki 1C117 pomeni izraz „projektili“ celotne raketne sisteme in zrakoplovne sisteme brez posadke, ki imajo doseg prek 300 km.

1C118Dupleksno nerjavno jeklo, stabilizirano s titanom (Ti-DSS):

a. 

ima vse naslednje značilnosti:

1. 

vsebuje od 17,0 do 23,0 mas. % kroma in od 4,5 do 7,0 mas. % niklja;

2. 

vsebuje več kot 0,10 mas. % titana ter

3. 

ima feritno-avstenitno mikrostrukturo (imenovano tudi dvofazna mikrostruktura) z najmanj 10 vol. % avstenita (merjeno po ASTM E-1181-87 ali enakovrednem nacionalnem postopku), in

b. 

ima katero koli od naslednjih oblik:

1. 

ingoti ali palice, pri katerih je vsaka dimenzija enaka ali večja 100 mm;

2. 

listi širine 600 mm ali več in debeline 3 mm ali manj ali

3. 

cevi z zunanjim premerom 600 mm ali več in debelino sten 3 mm ali manj.

1C202Naslednje zlitine, razen tistih, določenih v točki 1C002.b.3 ali b.4:

a. 

aluminijeve zlitine, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1. 

z mejno natezno trdnostjo 460 MPa ali več pri 293 K (20 °C) in

2. 

obliko cevi ali trdno valjasto obliko (vključno z odkovki) z zunanjim premerom, ki je večji od 75 mm;

b. 

titanove zlitine, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1. 

z mejno natezno trdnostjo 900 MPa ali več pri 293 K (20 °C) in

2. 

obliko cevi ali trdno valjasto obliko (vključno z odkovki) z zunanjim premerom, ki je večji od 75 mm;

Tehnična opomba :

Zgoraj navedene zlitine se nanašajo na zlitine pred toplotno obdelavo ali po njej.

1C210„Vlakneni ali nitasti materiali“ ali prepregi, razen tistih, ki so določeni v točkah 1C010.a, b ali e:

a. 

ogljikovi ali aramidni „vlakneni ali nitasti materiali“, ki imajo eno od naslednjih značilnosti:

1. 

„specifični modul“ 12,7 × 106 m ali več ali

2. 

„specifična natezna trdnost“ 23,5 × 104 m ali več;

Opomba :  Predmet nadzora v točki 1C210.a niso aramidni „vlakneni ali nitasti materiali“, v katerih je masni delež na estrih baziranih sredstev za površinsko spremembo vlaken 0,25 % ali več.

b. 

stekleni „vlakneni ali nitasti materiali“, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1. 

„specifični modul“ 3,18 × 106 m ali več in

2. 

„specifično natezno trdnost“ 7,62 × 104 m ali več;

c. 

„preja“, „predpreja“, „predivo“ ali „trakovi“, impregnirani s smolo, ki so široki 15 mm ali manj (prepregi), izdelani iz ogljikovih ali steklenih „vlaknenih ali nitastih materialov“, določenih v točki 1C210.a ali b.

Tehnična opomba :

Smola sestavlja matriko kompozita.

Opomba :  V točki 1C210 so „vlakneni ali nitasti materiali“ omejeni na neskončne „monofilamente“, „preje“, „rovinge“, „niti“ ali „trakove“.

1C216Martenzitno jeklo, razen tistega, ki je določeno v točki 1C116, z natezno trdnostjo 1 950 MPa ali več pri 293 K (20 °C).

Opomba :  Predmet nadzora v točki 1C216 niso oblike, pri katerih so linearne dimenzije 75 mm ali manj.

Tehnična opomba :

Navedeno martenzitno jeklo zajema martenzitno jeklo pred toplotno obdelavo ali po njej.

1C225Bor, obogaten z izotopom bor 10 (10B) nad izotopskim deležem v naravi: elementarni bor, njegove spojine, mešanice, ki vsebujejo bor, izdelki iz teh materialov, odpadki ali ostanki navedenih materialov.

Opomba :  Zmesi iz točke 1C225, ki vsebujejo bor, vključujejo tudi materiale z vsebnostjo bora.

Tehnična opomba :

Masni delež izotopa bor-10 v naravi znaša približno 18,5 mas. % (20 at.odstotka).

1C226Volfram, volframov karbid in zlitine z masnim deležem volframa nad 90 %, ki niso navedeni v točki 1C117, z obema naslednjima značilnostma:

a. 

v obliki votle valjaste simetrije (vključno z valjastimi deli) z notranjim premerom od 100 mm do 300 mm in

b. 

maso nad 20 kg.

Opomba :  Predmet nadzora v točki 1C226 niso deli, ki so posebej izdelani kot uteži ali kolimatorji za žarke gama.

1C227Kalcij, ki ima obe naslednji značilnosti:

a. 

vsebuje manj kot 1 000  ppm kovinskih nečistot, razen magnezija, in

b. 

vsebuje manj kot 10 ppm bora.

1C228Magnezij, ki ima obe naslednji značilnosti:

a. 

vsebuje manj kot 200 ppm kovinskih nečistot, razen kalcija, in

b. 

vsebuje manj kot 10 ppm bora.

1C229Bizmut, ki ima obe naslednji značilnosti:

a. 

čistoto 99,99 mas. % ali več in

b. 

vsebuje manj kot 10 ppm srebra.

1C230Kovinski berilij, zlitine, pri katerih je masni delež berilija nad 50 %, berilijeve spojine in njihovi izdelki ter odpadki in ostanki navedenih materialov, razen tistih, določenih v Nadzoru vojaškega blaga.

Opomba :  GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA.

Opomba :  Predmet nadzora v točki 1C230 niso:

a. 

kovinska okna za rentgenske aparate ali naprave za vrtanje;

b. 

mešanice oksidov v izdelkih ali polizdelkih, ki so oblikovani posebej za dele elektronskih komponent ali kot podlage za elektronska vezja;

c. 

beril (berilijev ali aluminijev silikat) v obliki smaragdov ali akvamarinov.

1C231Kovinski hafnij, zlitine z masnim deležem hafnija nad 60 %, hafnijeve spojine z masnim deležem hafnija nad 60 %, njihovi izdelki ter odpadki in ostanki navedenih materialov.

1C232Helij 3 (3He), zmesi, ki vsebujejo helij 3, in izdelki ali naprave, ki vsebujejo navedene snovi.

Opomba :  Predmet nadzora v točki 1C232 ni izdelek ali naprava, ki vsebuje manj kot 1 g helija 3.

1C233Litij, obogaten z izotopom litij 6 (6Li) nad vrednostmi v naravi, in izdelki ali naprave, ki vsebujejo obogateni litij: elementarni litij, zlitine, spojine, mešanice, ki vsebujejo litij, izdelki iz teh materialov, odpadki ali ostanki navedenih materialov.

Opomba :  Predmet nadzora v točki 1C233 niso termoluminescenčni dozimetri.

Tehnična opomba :

Masni delež izotopa litij-6 v naravi znaša približno 6,5 mas. % (7,5 at. odstotka).

1C234Cirkonij, pri katerem je razmerje med masnim deležem hafnija in cirkonija manjše od 1:500: kovine, zlitine, pri katerih je masni delež berilija nad 50 %, berilijeve spojine in njihovi izdelki ter odpadki in ostanki navedenih materialov, razen tistih, določenih v točki 0A001.f.

Opomba :  Predmet nadzora v točki 1C234 ni cirkonij v obliki folije z debelino 0,10 mm ali manj.

1C235Tritij, tritijeve spojine, mešanice, ki vsebujejo tritij, v katerih je razmerje med tritijevimi in vodikovimi atomi večje od 1:1 000 , in izdelki ali naprave, ki vsebujejo prej navedene snovi.

Opomba :  Predmet nadzora v točki 1C235 niso izdelki ali naprave, ki vsebujejo manj kot 1,48 × 103 GBq (40 Ci) tritija.

1C236„Radionuklidi“, primerni za ustvarjanje nevtronskih virov na podlagi reakcije alfa-n, razen tistih iz točk 0C001 in 1C012.a, v naslednjih oblikah:

a. 

elementarni;

b. 

spojine, ki imajo specifično aktivnost 37 GBq/kg (1 Ci/kg) ali več;

c. 

mešanice, ki imajo skupno aktivnost 37 GBq/kg (1 Ci/kg) ali več;

d. 

izdelki ali naprave, ki vsebujejo prej navedene materiale.

Opomba :  Predmet nadzora v točki 1C236 niso izdelki ali naprave, ki vsebujejo manj kot 3,7 GBq (100 mCi) aktivnosti.

Tehnična opomba :

V točki 1C236 so „radionuklidi“ katere koli od naslednjih snovi:

— 
aktinij-225 (225Ac)
— 
aktinij-227 (227Ac)
— 
kalifornij-253 (253Cf)
— 
kirij-240 (240Cm)
— 
kirij-241 (241Cm)
— 
kirij-242 (242Cm)
— 
kirij-243 (243Cm)
— 
kirij-244 (244Cm)
— 
ajnštajnij-253 (253Es)
— 
ajnštajnij-254 (254Es)
— 
gadolinij-148 (148Gd)
— 
plutonij-236 (236Pu)
— 
plutonij-238 (238Pu)
— 
polonij-208 ( 208Po)
— 
polonij-209 (209Po)
— 
polonij-210 (210Po)
— 
radij-223 (223Ra)
— 
torij-227 (227Th)
— 
torij-228 (228Th)
— 
uran-230 (230U)
— 
uran-232 (232U)

1C237Radij226 (226Ra), zlitine radija226, spojine radija226, mešanice, ki vsebujejo radij-226, njihovi izdelki in izdelki ali naprave, ki vsebujejo prej navedene materiale.

Opomba :  Predmet nadzora v točki 1C237 niso:

a. 

medicinski pripomočki;

b. 

proizvodi ali naprave, ki vsebujejo manj kot 0,37 GBq (10 mCi) radija-226.

1C238Klorov trifluorid (ClF3).

1C239Močni eksplozivi, razen tistih, ki so zajeti v Nadzoru vojaškega blaga, ali snovi ali mešanice z masnim deležem takšnih eksplozivov, večjim od 2 %, in katerih kristalna gostota je večja od 1,8 g/cm3, hitrost detonacije pa večja od 8 000  m/s.

1C240Nikelj v prahu in porozni kovinski nikelj, razen tistega, ki je naveden v točki 0C005:

a. 

nikelj v prahu, ki ima obe naslednji značilnosti:

1. 

čistoto nad 99,0 % ali več in

2. 

povprečno velikost delcev, ki je manjša od 10 μm, merjeno po standardu Ameriškega društva za preizkušanje in materiale B330;

b. 

porozni kovinski nikelj, ki je pridobljen iz materialov, določenih v točki 1C240.a.

Opomba :  Predmet nadzora v točki 1C240 niso:

a. 

vlakneni nikljev prah;

b. 

posamezne porozne nikljeve plošče, ki imajo površino 1 000  cm2 ali manj.

Tehnična opomba :

Točka 1C240.b se nanaša na porozno kovino, ki se oblikuje s stiskanjem ali sintranjem materialov iz točke 1C240.a, da nastane kovinski material z drobnimi porami, ki so enakomerno porazdeljene po vsem volumnu.

1C241Renij in zlitine, ki vsebujejo najmanj 90 mas. % renija, ter zlitine renija in volframa, ki vsebujejo najmanj 90 mas. % renija in volframa v kateri koli kombinaciji, razen tistih iz točke 1C226, in imajo obe naslednji značilnosti:

a. 

v obliki votle valjaste simetrije (vključno z valjastimi deli) z notranjim premerom od 100 mm do 300 mm in

b. 

maso nad 20 kg.

1C350Kemikalije, ki se lahko uporabijo kot predhodniki toksičnih kemičnih agentov, in „mešanica kemikalij“, ki vsebujejo eno ali več navedenih:

Opomba :  GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA IN TOČKO 1C450.

1. 

tiodiglikol (CAS 111-48-8);

2. 

fosforjev oksiklorid (CAS 10025-87-3);

3. 

dimetil metilfosfonat (CAS 756-79-6);

4. 

glej NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA za metilfosfonil difluorid (CAS 676-99-3);

5. 

metilfosfonijev diklorid (CAS 676-97-1);

6. 

dimetilfosfit (DMP) (CAS 868-85-9);

7. 

fosforjev triklorid (CAS 7719-12-2);

8. 

trimetil fosfit (CAS 121-45-9);

9. 

tionilklorid (CAS 7719-09-7);

10. 

3-hidroksi-1-metilpiperidin (CAS 3554-74-3);

11. 

N,N-diizopropil-(beta)-aminoetil klorid (CAS 96-79-7);

12. 

N,N-diizopropil-(beta)-aminoetantiol (CAS 5842-07-9);

13. 

3-kinuklidinol (CAS 1619-34-7);

14. 

kalijev fluorid (CAS 7789-23-3);

15. 

2-kloroetanol (CAS 107-07-3);

16. 

dimetilamin (CAS 124-40-3);

17. 

dietil etilfosfonat (CAS 78-38-6);

18. 

dietil N,N-dimetilfosforamidat (CAS 2404-03-7);

19. 

dietilfosfit (CAS 762-04-9);

20. 

dimetilamin-hidroklorid (CAS 506-59-2);

21. 

etilfosfinijev diklorid (CAS 1498-40-4);

22. 

etilfosfonijev diklorid (CAS 1066-50-8);

23. 

GLEJ NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA za etilfosfonil difluorid (CAS 753-98-0);

24. 

vodikov fluorid (CAS 7664-39-3);

25. 

metil benzilat (CAS 76-89-1);

26. 

metilfosfonijev diklorid (CAS 676-83-5);

27. 

N,N-diizopropil-(beta)-amino etanol (CAS 96–80–0)

28. 

pinakolil alkohol (CAS 464-07-3);

29. 

GLEJ NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA za O-etil O-2-diizopropilaminoetil metilfosfonit (QL) (CAS 57856-11-8);

30. 

trietil fosfit (CAS 122-52-1);

31. 

arzenov triklorid (CAS 7784-34-1);

32. 

benzilska kislina (CAS 76-93-7);

33. 

dietil metilfosfonit (CAS 15715-410);

34. 

dimetil etilfosfonat (CAS 6163-75-3);

35. 

etilfosfinijev difluorid (CAS 430-78-4);

36. 

metilfosfinijev difluorid (CAS 753-59-3);

37. 

3-kinuklidon (CAS 3731-38-2);

38. 

fosforjev pentaklorid (CAS 10026-13-8);

39. 

pinakolon (CAS 75-97-8);

40. 

kalijev cianid (CAS 151-50-8);

41. 

kalijev bifluorid (CAS 7789-29-9);

42. 

amonijev hidrogenfluorid ali amonijev bifluorid (CAS 1341-49-7);

43. 

natrijev fluorid (CAS 7681-49-4);

44. 

natrijev bifluorid (CAS 1333-83-1);

45. 

natrijev cianid (CAS 143-33-9);

46. 

trietanolamin (CAS 102-71-6);

47. 

fosforjev pentasulfid (CAS 1314-80-3);

48. 

diizopropilamin (CAS 108-18-9);

49. 

dietilaminoetanol (CAS 100-37-8);

50. 

natrijev sulfid (CAS 1313-82-2);

51. 

žveplov monoklorid (CAS 10025-67-9);

52. 

žveplov diklorid (CAS 10545-990);

53. 

trietanolamin-hidroklorid (CAS 637-39-8);

54. 

N,N-diizopropil-(beta)-aminoetil klorid hidroklorid (CAS 4261-68-1);

55. 

metilfosfonska kislina (CAS 993-13-5);

56. 

dietil metilfosfonat (CAS 683-08-9);

57. 

N,N-dimetilaminofosforil diklorid (CAS 677-430);

58. 

triizopropil fosfit (CAS 116-17-6);

59. 

etildietanolamin (CAS 139-87-7);

60. 

O,O-dietil fosforotioat (CAS 2465-65-8);

61. 

O,O-dietil fosforoditioat (CAS 298-06-6);

62. 

natrijev heksafluorosilikat (CAS 16893-85-9);

63. 

metilfosfonotiojski diklorid (CAS 676-98-2);

64. 

dietilamin (CAS 109-89-7);

65. 

N,N-diizopropilaminoetanetiol hidroklorid (CAS 41480-75-5)

66. 

metil diklorofosfat (CAS 677-24-7);

67. 

etil diklorofosfat (CAS 1498-51-7);

68. 

metil difluorofosfat (CAS 22382-13-4);

69. 

etil difluorofosfat (CAS 460-52-6);

70. 

dietil klorofosfit (CAS 589-57-1);

71. 

metil klorofluorofosfat (CAS 754-01-8);

72. 

etil klorofluorofosfat (CAS 762-77-6);

73. 

N,N-dimetil-formamidin (CAS 44205-42-7);

74. 

N,N-dietil-formamidin (CAS 90324-67-7);

75. 

N,N-dipropil-formamidin (CAS 48044-20-8);

76. 

N,N-diizopropil-formamidin (CAS 857522-08-8);

77. 

N,N-dimetil-acetamidin (CAS 2909-14-0);

78. 

N,N-dietil-acetamidin (CAS 14277-06-6);

79. 

N,N-dipropil-acetamidin (CAS 1339586-99-0);

80. 

N,N-dimetil-propanamidin (CAS 56776-14-8);

81. 

N,N-dietil-propanamidin (CAS 84764-73-8);

82. 

N,N-dipropil-propanamidin (CAS 1341496-89-6);

83. 

N,N-dimetil-butan-amidin (CAS 1340437-35-5);

84. 

N,N-dietil-butan-amidin (CAS 53510-30-8);

85. 

N,N-dipropil-butan-amidin (CAS 1342422-35-8);

86. 

N,N-diizopropil-butan-amidin (CAS 1315467-17-4);

87. 

N,N-dimetil-izobutan-amidin (CAS 321881-25-8);

88. 

N,N-dietil-izobutan-amidin (CAS 1342789-47-2);

89. 

N,N-dipropil-izobutan-amidin (CAS 1342700-45-1).

Opomba 1 :  Za izvoz v „države, ki niso članice Konvencije o kemičnem orožju“, predmet nadzora v točki 1C350 niso „mešanice kemikalij“, ki vsebujejo eno ali več kemikalij, določenih v točkah 1C350.1, 3, 5, 11, 12, 13, 17, 18, 21, 22, 26, 27, 28, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 54, 55, 56, 57, 63 in 65, v katerih nobena posamično določena kemikalija ne pomeni več kot 10 mas. % mešanice.

Opomba 2:   Za izvoz v „države, ki so članice Konvencije o kemičnem orožju“, predmet nadzora v točki 1C350 niso „mešanice kemikalij“, ki vsebujejo eno ali več kemikalij, določenih v točkah 1C350.1, 3, 5, 11, 12, 13, 17, 18, 21, 22, 26, 27, 28, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 54, 55, 56, 57, 63 in 65, v katerih nobena posamično določena kemikalija ne pomeni več kot 30 mas. % mešanice.

Opomba 3:   Predmet nadzora točke 1C350 niso „mešanice kemikalij“, ki vsebujejo eno ali več kemikalij, določenih v točkah 1C350.2, 6, 7, 8, 9, 10, 14, 15, 16, 19, 20, 24, 25, 30, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 58, 59, 60, 61, 62, 64, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 87, 88 in 89, v katerih nobena posamično določena kemikalija ne pomeni več kot 30 mas. % mešanice.

Opomba 4:   Predmet nadzora v točki 1C350 niso proizvodi, ki se štejejo za potrošniško blago, pakirano za prodajo na drobno za osebno rabo ali pakirano za individualno rabo.

1C351Človeški in živalski patogeni ter „toksini“:

a. 

virusi, naravni, gojeni ali spremenjeni, v obliki „izoliranih živih kultur“ ali v obliki materialov, ki vsebujejo živi material, namerno cepljen ali okužen s takšnimi kulturami:

1. 

virus afriške konjske kuge;

2. 

virus afriške svinjske mrzlice;

3. 

andski virus;

4. 

virusi aviarne influence:

a. 

neokarakterizirani ali

b. 

opredeljeni v Prilogi I(2) k Direktivi Sveta 2005/94/ES (UL L 10, 14.1.2006, str. 16) z visoko stopnjo patogenosti:

1. 

virusi tipa A z indeksom intravenozne patogenosti pri šest tednov starih piščancih več kot 1,2 ali

2. 

virusi tipa A podtipov H5 ali H7 z zaporedjem nukleotidov, ki kodirajo multiple bazične aminokisline na cepitvenem mestu molekule hemaglutinina, podobnih tistim, ki so bili opaženi pri drugih virusih HPAI, kar kaže, da lahko molekulo hemaglutinina razcepi proteaza v celicah gostitelja;

5. 

virus plavice;

6. 

virus chapare;

7. 

virus čikungunje;

8. 

virus choclo;

9. 

krimsko-kongoški virus hemoragične mrzlice;

10. 

se ne uporablja;

11. 

virus Dobrava-Beograd;

12. 

virus enzootičnega encefalomielitisa (vzhodni);

13. 

virus ebola: vsi člani rodu virusa ebola;

14. 

virus slinavke in parkljevke;

15. 

virus osepnice koz;

16. 

virus guanarito;

17. 

virus hantana;

18. 

virus hendra (konjski morbilivirus);

19. 

Suid herpesvirus 1 (virus Pseudorabies; bolezen Aujeszkega);

20. 

virus klasične prašičje kuge;

21. 

virus japonskega encefalitisa (vnetja možganske opne);

22. 

virus junine;

23. 

virus kyasanur forest;

24. 

virus laguna negra;

25. 

virus mrzlice lassa;

26. 

virus lupingove bolezni

27. 

virus lujo;

28. 

virus vozličastega dermatitisa;

29. 

virus limfocitnega koriomeningitisa;

30. 

virus machupo;

31. 

marburški virus: vsi člani rodu marburškega virusa;

32. 

virus opičjih koz;

33. 

virus encefalitisa murray valley;

34. 

virus newcastlske bolezni;

35. 

virus nipah;

36. 

virus hemoragične mrzlice omsk;

37. 

virus oropouche;

38. 

virus kuge drobnice;

39. 

virus vezikularne bolezni prašičev;

40. 

virus powassan;

41. 

virus stekline in vsi ostali člani rodu virusa lyssa;

42. 

virus mrzlice rift valley;

43. 

virus goveje kuge;

44. 

virus rocio;

45. 

virus sabia;

46. 

seulski virus;

47. 

virus osepnice ovac;

48. 

virus sin nombre;

49. 

virus encefalitisa st louis;

50. 

Porcine Teschovirus;

51. 

virus klopnega encefalitisa (daljnovzhodni podtip);

52. 

virus variola;

53. 

venezuelski virus konjskega encefalitisa (vnetja možganske opne);

54. 

virus vezikularnega stomatitisa;

55. 

virus enzootičnega encefalomielitisa (zahodni);

56. 

virus rumene mrzlice;

57. 

koronavirus, soroden sindromu akutne respiratorne stiske (SARS-u soroden koronavirus);

58. 

rekonstruriran virus gripe 1918;

59. 

koronavirus bližnjevzhodnega respiratornega sindroma (MERS koronavirus);

b. 

se ne uporablja;

c. 

bakterije, naravne, gojene ali spremenjene, v obliki „izoliranih živih kultur“ ali v obliki materialov, ki vsebuje živi material, namerno cepljen ali okužen s takšnimi kulturami:

1. 

Bacillus anthracis;

2. 

Brucella abortus;

3. 

Brucella melitensis;

4. 

Brucella suis;

5. 

Burkholderia mallei (pseudomonas mallei);

6. 

Burkholderia pseudomallei (pseudomonas pseudomallei);

7. 

Chlamydia psittaci (Chlamydophila psittaci);

8. 

Clostridium argentinense (v preteklosti znan kot Clostridium botulinum, tip G), soji, ki proizvajajo nevrotoksin botulin;

9. 

Clostridium baratii, soji, ki proizvajajo nevrotoksin botulin;

10. 

Clostridium botulinum;

11. 

Clostridium butyricum, soji, ki proizvajajo nevrotoksin botulin;

12. 

Clostridium perfringens vrste, ki proizvaja epsilon toksin;

13. 

Coxiella burnetii;

14. 

Francisella tularensis;

15. 

Mikroplazma capricolum, podvrsta capripneumoniae (soj F38);

16. 

Mikroplazma miocidov, podvrsta miocidi SC (mala kolonija);

17. 

Rickettsia prowazekii;

18. 

Salmonella enterica, podvrsta enterica serovar Typhi (Salmonella typhi);

19. 

Escherichia coli, ki proizvaja shiga-toksin (STEC), seroloških skupin O26, O45, O103, O104, O111, O121, O145, O157, in drugih seroloških skupin, ki proizvajajo shiga-toksin;

Opomba :  Escherichia coli, ki proizvaja Šigov toksin (STEC) vključuje tudi enterohemoragično E. coli (EHEC), E. coli, ki proizvaja verotoksin (VTEC), ali E. coli, ki proizvaja verocitotoksin (VTEC).

20. 

Shigella dysenteriae;

21. 

Vibrio cholerae;

22. 

Yersinia pestis;

d. 

„toksini“ in „podenote toksinov“:

1. 

botulinotoksin;

2. 

Clostridium perfringens vrste, ki proizvaja alfa, beta 1, beta 2, epsilon in iota toksine;

3. 

konotoksini;

4. 

ricin;

5. 

saksitoksin;

6. 

Šigovi toksini (toksini, podobni Šigovemu, verotoksini in verocitotoksini);

7. 

Enterotoksini Staphylococcus aureus, toksin hemolisin alfa in toksin sindroma toksičnega šoka (v preteklosti znan kot Staphylococcus enterotoksin F);

8. 

tetrodotoksin;

9. 

se ne uporablja;

10. 

mikrocistini (cianginosini);

11. 

aflatoksini;

12. 

abrin;

13. 

kolera toksin;

14. 

diacetoksiscirpenol;

15. 

T-2 toksin;

16. 

HT-2 toksin;

17. 

modecin;

18. 

volkensin;

19. 

viskumin (viscum album lektin 1);

Opomba :  Predmet nadzora v točki 1C351.d niso botulinotoksini (toksini botulizma) ali konotoksini v obliki proizvodov, če ti ustrezajo vsem naslednjim pogojem:

1. 

da so farmacevtski pripravki, izdelani za zdravljenje ljudi z ustreznimi bolezenskimi znamenji;

2. 

da so vnaprej pakirani za distribucijo kot medicinski proizvodi;

3. 

da jih državni organ potrjuje kot medicinske proizvode.

e. 

glive, naravne, gojene ali spremenjene, v obliki „izoliranih živih kultur“ ali v obliki materialov, ki vsebujejo živi material, namerno cepljen ali okužen s takšnimi kulturami:

1. 

Coccidioides immitis;

2. 

Coccidioides posadasii.

Opomba :  Predmet nadzora v točki 1C351 niso „cepiva“ ali „imunotoksini“.

1C353„Genetski elementi“ in „gensko spremenjeni organizmi“:

a. 

kakršni koli „gensko spremenjeni organizmi“, ki vsebujejo kar koli od naslednjega, oziroma „genski elementi“, ki kodirajo kar koli od naslednjega:

1. 

kateri koli gen ali gene, značilne za kateri koli virus iz točk 1C351.a ali 1C354.a;

2. 

kateri koli gen ali gene, značilne za katero koli bakterijo iz točk 1C351.c ali 1C354.b ali glive iz točk 1C351.e ali 1C354.c, ki imajo katero koli od naslednjih lastnosti:

a. 

sami ali s prenesenimi proizvodi močno ogrožajo zdravje ljudi, živali ali rastlin ali

b. 

bi lahko „povzročili ali povečali patogenost“ali

3. 

katere koli njihove „toksine“ iz točke 1C351.d ali „podenote toksinov“;

b. 

se ne uporablja.

Tehnične opombe :

1.   „Gensko spremenjeni organizmi“ vključujejo organizme, pri katerih so bila zaporedja nukleinskih kislin ustvarjena ali spremenjena z namerno molekularno manipulacijo.

2.   „Genetski elementi“ med drugim vključujejo kromosome, genome, plazmide, transpozone, vektorje in inaktivirane organizme, ki vsebujejo obnovljive fragmente nukleinske kisline, ki so gensko spremenjeni ali ne ali ki so v celoti ali delno kemično sintetizirani. Za namene nadzora genetskih elementov se štejejo nukleinske kisline iz inaktiviranih organizmov, virusov ali vzorcev za obnovljive, če je namen inaktivacije in priprave materiala olajšanje izolacije, čiščenja, ojačanja, odkrivanja ali prepoznavanja nukleinskih kislin ali je tak učinek znan.

3.   „Povzročanje ali povečanje patogenosti“ pomeni, da vstavitev ali integracija zaporedja ali zaporedij nukleinskih kislin verjetno povzroči ali poveča možnosti, da se organizem prejemnik uporabi za namerno povzročanje bolezni ali smrti. To lahko med drugim vključuje spremembe virulence, prenosljivosti, stabilnosti, poti okužbe, nabora gostiteljev, možnosti za reprodukcijo, zmožnosti izogibanja imunosti gostitelja ali njenega zaviranja, odpornosti na zdravstvene protiukrepe ali možnosti odkrivanja.

Opomba 1 :  Predmet nazora iz točke 1C353 niso zaporedja nukleinskih kislin Escherichia coli, ki proizvaja Šigov toksin, seroloških skupin O26, O45, O103, O104, O111, O121, O145, O157 in drugih seroloških skupin, ki proizvajajo Šigov toksin, razen tistih genetskih elementov, ki kodirajo Šigov toksin ali njegove podenote.

Opomba 2:   Predmet nadzora v točki 1C353 niso „cepiva“.

1C354Rastlinski patogeni:

a. 

virusi, naravni, gojeni ali spremenjeni, v obliki „izoliranih živih kultur“ ali v obliki materialov, ki vsebujejo živi material, namerno cepljen ali okužen s takšnimi kulturami:

1. 

andski latentni virus krompirja (Potato Andean latent tymovirus);

2. 

viroid potato spindle tuber;

b. 

bakterije, naravne, gojene ali spremenjene, v obliki „izoliranih živih kultur“ ali v obliki materiala, ki je bil namerno cepljen ali okužen s takšnimi kulturami:

1. 

Xanthomonas albilineans;

2. 

Xanthomonas axonopodis pv. citri (Xanthomonas campestris pv. citri A) (Xanthomonas campestris pv. citri);

3. 

Xanthomonas oryzae pv. oryzae (Pseudomonas campestris pv. oryzae);

4. 

Clavibacter michiganensis subsp. sepedonicus (Corynebacterium michiganensis subsp. sepedonicum ali Corynebacterium sepedonicum);

5. 

Ralstonia solanacearum, rasa 3, biovar 2;

c. 

glive, naravne, gojene ali spremenjene, v obliki „izoliranih živih kultur“ ali v obliki materiala, ki je bil namerno cepljen ali okužen s takšnimi kulturami:

1. 

Colletotrichum kahawae (Colletotrichum coffeanum var. virulans);

2. 

Cochliobolus miyabeanus (Helminthosporium oryzae);

3. 

Microcyclus ulei (sinonimno Dothidella ulei);

4. 

Puccinia graminis ssp. graminis var. graminis / Puccinia graminis ssp. graminis var. stakmanii (Puccinia graminis [sinonimno Puccinia graminis f. sp. tritici]);

5. 

Puccinia striiformis (sinonimno Puccinia glumarum);

6. 

Magnaporthe oryzae (Pyricularia oryzae);

7. 

Peronosclerospora philippinensis (Peronosclerospora sacchari);

8. 

Sclerophthora rayssiae var. zeae;

9. 

Synchytrium endobioticium;

10. 

Tilletia indica;

11. 

Thecaphora solani.

1C450Toksične kemikalije in njihove predhodne sestavine ter „mešanice kemikalij“, ki vsebujejo eno ali več teh kemikalij:

Opomba :  GLEJ TUDI TOČKI 1C350 in 1C351.d IN NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA.

a. 

toksične kemikalije:

1. 

amiton: O,O-dietil S-(2-(dietilamino)etil) fosforotiolat (CAS 78-53-5) in ustrezne alkilirane ali protonirane soli;

2. 

PFIB: 1,1,3,3,3-pentafluoro2-(trifluorometil)1-propen (CAS 382-21-8);

3. 

GLEJ NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA ZA BZ: 3-kinuklidinil benzilat (CAS 6581-06-2);

4. 

fosgen: karbonil diklorid (CAS 75-44-5);

5. 

cianogen klorid (CAS 506-77-4);

6. 

vodikov cianid (CAS 74-90-8);

7. 

kloropikrin: trikloronitrometan (CAS 76-06-2).

Opomba 1 :  Za izvoz v „države, ki niso članice Konvencije o kemičnem orožju“, predmet nadzora v točki 1C450 niso „mešanice kemikalij“, ki vsebujejo ene ali več kemikalij, določenih v točkah 1C450.a.1 in a.2, v katerih nobena posamično določena kemikalija ne pomeni več kot 1 mas. % mešanice.

Opomba 2:   Za izvoz v „države, ki so članice Konvencije o kemičnem orožju“, predmet nadzora v točki 1C450 niso „mešanice kemikalij“, ki vsebujejo ene ali več kemikalij, določenih v točkah 1C450.a.1 in a.2, v katerih nobena posamično določena kemikalija ne pomeni več kot 30 mas. % mešanice.

Opomba 3 :  Predmet nadzora v točki 1C450 niso „mešanice kemikalij“, ki vsebujejo eno ali več kemikalij, določenih v točkah 1C450.a.4, a.5, a.6 in a.7, v katerih nobena posamično določena kemikalija ne pomeni več kot 30 mas. % mešanice.

Opomba 4:   Predmet nadzora v točki 1C450 niso proizvodi, ki se štejejo za potrošniško blago, pakirano za prodajo na drobno za osebno rabo ali pakirano za individualno rabo.

b. 

predhodne sestavine toksičnih kemikalij:

1. 

kemikalije, razen tistih iz Nadzora vojaškega blaga ali iz točke 1C350, ki vsebujejo fosforjev atom, na katerega je vezana ena metilna, etilna ali propilna (normalna ali izo) skupina, vendar noben nadaljnji ogljikov atom;

Opomba :  Predmet nadzora v točki 1C450.b.1 ni fonofos: O-etil S-fenil etilfosfonotiolotionat (944-22-9).

2. 

N,N-dialkil [metil, etil ali propil (normalni ali izo)] fosforamidni dihalidi, razen N,N-dimetilaminofosforil diklorida;

Opomba :  Za N,N-dimetilaminofosforil diklorid glej točko 1C350.57.

3. 

dialkil [metil, etil ali propil (normalni ali izo)] N,N-dialkil [metil, etil ali propil (normalni ali izo)]-fosforamidati, razen dietil-N,N-dimetilfosforamidata, ki je določen v točki 1C350;

4. 

N,N-dialkil [metil, etil ali propil (normalni ali izo)] aminoetil2-kloridi in ustrezne protonirane soli, razen N,N-diizopropil-(beta)-aminoetil klorida ali N,N-diizopropil-(beta)-aminoetilklorid hidroklorida, ki sta določena v točki 1C350;

5. 

N,N-dialkil [metil, etil ali propil (normalni ali izo)] aminoetan2-ol in ustrezne protonirane soli, razen N,N-diizopropil-(beta)-aminoetanola (CAS 96-80-0) in N,N-dietilaminoetanola (CAS 100-37-8), ki sta določena v točki 1C350;

Opomba :  Predmet nadzora v točki 1C450.b.5 niso:

a. 

N,N-dimetilaminoetanol (CAS 108-010) in ustrezne protonirane soli;

b. 

protonirane soli N,N-dietilaminoetanola (CAS 100-37-8).

6. 

N,N-dialkil [metil, etil ali propil (normalni ali izo)] aminoetan2-tioli in ustrezne protonirane soli, razen N,N-diizopropil-(beta)-aminoetan tiola (CAS 5842-07-9) in N,N-Diizopropilaminoetanetiol hidroklorida (CAS 41480-75-5), ki sta določena v točki 1C350;

7. 

glej točko 1C350 za etildietanolamin (CAS 139-87-7);

8. 

metildietanolamin (CAS 105-59-9).

Opomba 1 :  Za izvoz v „države, ki niso članice Konvencije o kemičnem orožju“, predmet nadzora v točki 1C450 niso „mešanice kemikalij“, ki vsebujejo eno ali več kemikalij, določenih v točkah 1C450.b.1, b.2, b.3, b.4, b.5 in b.6, v katerih nobena posamično določena kemikalija ne pomeni več kot 10 mas. % mešanice.

Opomba 2:   Za izvoz v „države, ki so članice Konvencije o kemičnem orožju“, predmet nadzora v točki 1C450 niso „mešanice kemikalij“, ki vsebujejo eno ali več kemikalij, določenih v točkah 1C450.b.1, b.2, b.3, b.4, b.5 in b.6, v katerih nobena posamično določena kemikalija ne pomeni več kot 30 mas. % mešanice.

Opomba 3:   Predmet nadzora v točki 1C450 niso „mešanice kemikalij“, ki vsebujejo eno ali več kemikalij, določenih v točkah 1C450.b.8, v katerih nobena posamično določena kemikalija ne pomeni več kot 30 mas. % mešanice.

Opomba 4:   Predmet nadzora v točki 1C450 niso proizvodi, ki se štejejo za potrošniško blago, pakirano za prodajo na drobno za osebno rabo ali pakirano za individualno rabo.

1DProgramska oprema

1D001„Programska oprema“ je posebej zasnovana ali prirejena za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ opreme iz točk od 1B001 do 1B003.

1D002„Programska oprema“ za „razvoj“ organskih laminatov „matrik“, kovinskih „matrik“ ali ogljikovih „matrik“ ali „kompozitov“.

1D003„Programska oprema“, posebej zasnovana ali prirejena tako, da omogoča, da oprema funkcionira, kot je določeno v točki 1A004.c ali 1A004.d.

1D101„Programska oprema“, zasnovana in pripravljena posebej za delovanje ali vzdrževanje blaga iz točke 1B101, 1B102, 1B115, 1B117, 1B118 ali 1B119.

1D103„Programska oprema“, pripravljena posebej za analizo zmanjšane opaznosti, na primer radarski odboj, ultravijolični/infrardeči podpis in akustični znaki.

1D201„Programska oprema“, ki je posebej napisana za „uporabo“ blaga, ki je določeno v točki 1B201.

1ETehnologija

1E001„Tehnologija“ v skladu s splošno opombo o tehnologiji, namenjena za „razvoj“ ali „proizvodnjo“ opreme ali materialov iz točk 1A002 do 1A005, 1A006.b, 1A007, 1B ali 1C.

1E002Druga „tehnologija“:

a. 

„tehnologija“ za „razvoj“ ali „proizvodnjo“ polibenzotiazolov ali polibenzoksazolov;

b. 

„tehnologija“ za „razvoj“ ali „proizvodnjo“ fluoroelastomernih spojin, ki vsebujejo najmanj en veniletrov monomer;

c. 

„tehnologija“ za zasnovo ali „proizvodnjo“ naslednjega keramičnega prahu ali keramičnih materialov, ki niso „kompozitni“:

1. 

keramični prah, ki ima obe naslednji značilnosti:

a. 

ima katero koli od naslednjih sestav:

1. 

enojni ali kompleksni cirkonijevi oksidi in kompleksni silicijevi ali aluminijevi oksidi;

2. 

enojni borovi nitridi (kubne kristalinske oblike);

3. 

enojni ali kompleksni silicijevi ali borovi karbidi ali

4. 

enojni ali kompleksni silicijevi nitridi;

b. 

skupno vsebnost katerih koli kovinskih nečistot (razen namenoma dodanih), ki je:

1. 

manjša od 1 000  ppm za enojne okside ali karbide ali

2. 

manjša od 5 000  ppm za kompleksne spojine ali enojne nitride in

c. 

so eno od naslednjih:

1. 

cirkonij (CAS 1314-23-4) s povprečno velikostjo delcev 1 μm ali manj, pri čemer je največ 10 % delcev večjih od 5 μm, ali

2. 

drug keramični prah s povprečno velikostjo delcev 5 μm ali manj, pri čemer je največ 10 % delcev večjih od 10 μm;

2. 

keramični materiali, ki niso „kompozitni“ in so sestavljeni iz materialov, določenih v točki 1E002.c.1;

Opomba :  Predmet nadzora v točki 1E002.c.2 ni „tehnologija“ za abrazive.

d. 

se ne uporablja;

e. 

„tehnologija“ za vgradnjo, vzdrževanje ali popravilo materialov, določenih v točki 1C001;

f. 

„tehnologija“ za popravilo „kompozitnih“ struktur, laminatov ali materialov, določenih v točki 1A002 ali 1C007.c;

Opomba :  Predmet nadzora v točki 1E002.f ni „tehnologija“ za popravilo ogrodij „civilnih zrakoplovov“, pri katerih se uporabljajo ogljikovi „vlakneni ali nitasti materiali“ in epoksi smole, ki so navedene v priročnikih proizvajalca „zrakoplova“.

g. 

„knjižnice“, posebej zasnovane ali prirejene tako, da omogočajo, da oprema funkcionira, kot je določeno v točki 1A004.c ali 1A004.d.

1E101„Tehnologija“ v skladu s splošno opombo o tehnologiji za „uporabo“ blaga, določenega v točkah 1A102, 1B001, 1B101, 1B102, od 1B115 do 1B119, 1C001, 1C101, 1C107, od 1C111 do 1C118, 1D101 ali 1D103.

1E102„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „razvoj“„programske opreme“ iz točke 1D001, 1D101 ali 1D103.

1E103„Tehnologija“ za uravnavanje temperature, pritiska ali okolja v avtoklavih ali hidroklavih, kadar se uporabljajo za „proizvodnjo“„kompozitov“ ali delno obdelanih „kompozitov“.

1E104„Tehnologija“ za „proizvodnjo“ pirolitsko dobljenih materialov, oblikovanih v kalupih, na vretenu ali drugih podlagah iz plinov predhodnikov, ki se razgrajujejo pri temperaturah med 1 573  K (1 300  °C) in 3 173  K (2 900  °C) pri pritisku od 130 Pa do 20 kPa.

Opomba :  Točka 1E104 vključuje „tehnologijo“ za sestavo kontrolnih shem in parametrov plinov predhodnikov, stopnje pretoka in nadzora.

1E201„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „uporabo“ blaga, določenega v točkah 1A002, 1A007, 1A202, od 1A225 do 1A227, 1B201, od 1B225 do 1B235, 1C002.b.3 ali b.4, 1C010.b, 1C202, 1C210, 1C216, od 1C225 do 1C241 ali 1D201.

1E202„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „razvoj“ ali „proizvodnjo“ blaga iz točke 1A007, 1A202 ali od 1A225 do 1A227.

1E203„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „razvoj“„programske opreme“ iz točke 1D201.

DEL IV

Skupina 2

SKUPINA 2 – OBDELAVA MATERIALOV

2ASistemi, oprema in komponente

Opomba :  Za brezšumne ležaje glej Nadzor vojaškega blaga.

2A001Ležaji brez trenja, ležajni sistemi in komponente:

Opomba :  GLEJ TUDI TOČKO 2A101.

a. 

kroglični ležaji in valjčni ležaji, ki imajo vse tolerance po proizvajalčevih specifikacijah, ki so v skladu s tolerančnim razredom 4 ali 2 standarda ISO 492 (ali enakovrednimi nacionalnimi standardi) ali boljše, in imajo oba „obroča“ in „vrtljive elemente“ iz monela ali berilija;

Opomba :  Predmet nadzora v točki 2A001.a niso stožčasti valjčni ležaji.

Tehnični opombi :

1.   „Obroč“ – okrogli del radialnega valjčnega ležaja z eno ali več tečinami (ISO 5593:1997).

2.   „Vrtljivi element“ – krogla ali valj, ki se kotali med tečinami (ISO 5593:1997).

b. 

se ne uporablja;

c. 

aktivni magnetni ležajni sistemi, ki uporabljajo kar koli od naštetega, ter posebej izdelane komponente zanje:

1. 

materiale z gostoto magnetnega pretoka 2,0 T ali več in z mejo tečenja več kot 414 MPa;

2. 

elektromagnetne 3D homopolarne materiale za zaganjalnike ali

3. 

visokotemperaturne (450 K (177 °C) in več) pozicijske senzorje.

2A101Radialni kroglični ležaji, razen tistih iz točke 2A001, ki imajo vse tolerance po proizvajalčevih specifikacijah, ki so v skladu z razredom 2 standarda ISO 492 (ali s standardi ANSI/ABMA 20 razreda ABEC-9 ali drugimi enakovrednimi nacionalnimi standardi), ali boljše in imajo vse naslednje značilnosti:

a. 

premer odprtine notranjega obroča med 12 in 50 mm;

b. 

zunanji premer zunanjega obroča med 25 in 100 mm in

c. 

širino med 10 in 20 mm.

2A225Kokile, izdelane iz materiala, odpornega na tekoče aktinidne kovine:

a. 

kokile, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1. 

prostornino od 150 cm3 do 8 000  cm3 in

2. 

izdelane so iz katerega koli od naslednjih materialov ali njihove kombinacije, s stopnjo nečistote 2 mas. % ali manj, ali so z njim prevlečene:

a. 

kalcijev fluorid (CaF2 );

b. 

kalcij-cirkonijev oksid (metacirkonat) (CaZrO3);

c. 

cerijev sulfid (Ce2S3);

d. 

erbijev oksid (erbia) (Er2O3);

e. 

hafnijev oksid (hafnia) (HfO2);

f. 

magnezijev oksid (MgO);

g. 

nitrirane niobij, titan in volframove zlitine (približno 50 % Nb, 30 % Ti, 20 % W);

h. 

itrijev oksid (yttria) (Y2O3) ali

i. 

cirkonijev oksid (cirkonij) (ZrO2);

b. 

kokile, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1. 

prostornino od 50 cm3 do 2 000  cm3 in

2. 

izdelane so iz tantala z masnim deležem 99,9 % ali več ali so z njim obrobljene

c. 

kokile, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1. 

prostornino od 50 cm3 do 2 000  cm3;

2. 

izdelane so iz tantala z masnim deležem 98 % ali več ali so z njim obrobljene in

3. 

prevlečene so s tantalovim karbidom, nitridom, boridom ali kombinacijo prej navedenega.

2A226Ventili, ki imajo vse naslednje značilnosti:

a. 

„nominalna velikost“ 5 mm ali več;

b. 

meh kot tesnilo in

c. 

izdelani so iz aluminija, aluminijevih zlitin, niklja ali nikljevih zlitin, v katerih je masni delež niklja večji od 60 %, ali so z njim obrobljeni.

Tehnična opomba :

Za ventile, pri katerih sta premera vstopne in izstopne odprtine različna, se „nominalna velikost“ v točki 2A226 nanaša na manjši premer.

2BOprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo

Tehnične opombe :

1.   Sekundarne osi (tj. osi tipa W na vodoravnih vrtalnih strojih ali sekundarne rotacijske osi, katerih središčnica je vzporedna s primarno rotacijsko osjo) se ne štejejo med skupno število obdelovalnih osi. Za rotacijske osi ni potrebno, da se vrtijo več kot 360o. Rotacijsko os lahko poganja linearna naprava (tj. navojne ali ozobljene palice).

2.   Za namene točke 2B je število osi, ki lahko hkrati obdelujejo obdelovanec („vodenja po konturi“), tisto število osi, vzdolž ali okrog katerih se v času obdelovanja obdelovanca med obdelovancem in orodjem dogajajo sočasni in med seboj povezani pomiki. To ne vključuje nobenih dodatnih osi, vzdolž ali okrog katerih so še drugi relativni pomiki znotraj stroja, kot so:

a. 

sistemi za profiliranje brusov;

b. 

vzporedne rotacijske osi, oblikovane za pričvrstitev posameznih obdelovancev;

c. 

kolinearne rotacijske osi, oblikovane za obdelovanje istega obdelovanca z več strani z vpetjem v natezno podlogo.

3.   Poimenovanje osi mora biti v skladu z mednarodnim standardom ISO 841:2001, Sistemi industrijske avtomatizacije in integracija – „Numerično krmiljeni stroji – Nomenklatura osi in gibanj“.

4.   Za namene točk od 2B001 do 2B009 se „nihajno vreteno“ šteje za rotacijsko os.

5.   „Uradna ‚enosmerna ponovljivost pozicioniranja‘“ se lahko uporabi za meritev modela obdelovalnega stroja namesto meritve dejanskega stroja in je določena z naslednjim:

a. 

izberite pet strojev modela, ki ga boste ocenili;

b. 

izmerite ponovljivost linearne osi (R↑,R↓) v skladu s standardom ISO 230-2:2014 in ocenite „enosmerno ponovljivost pozicioniranja“ za vsako os vsakega od petih strojev;

c. 

določite aritmetično srednjo vrednost „enosmerne ponovljivosti pozicioniranja“ za vsako os vseh petih strojev skupaj. Te aritmetične srednje vrednosti „enosmerne ponovljivosti pozicioniranja“ (
image ) postanejo uradna vrednost vsake osi za model (
image ,
image …);

d. 

ker se seznam v skupini 2 nanaša na vse linearne osi, ima vsaka linearna os svojo uradno vrednost „enosmerne ponovljivosti pozicioniranja“;

e. 

če je uradna „enosmerna ponovljivost pozicioniranja“ osi modela stroja, ki ni opredeljen v točkah 2B001.a do 2B001.c, enaka ali manjša od „enosmerne ponovljivosti pozicioniranja“, določene za vsak model obdelovalnega stroja, plus 0,7 μm, mora izdelovalec vsakih osemnajst mesecev potrditi raven natančnosti.

6.   Za namene točk 2B001.a do 2B001.c se ne upošteva merilna negotovost za natančnost „enosmerne ponovljivosti pozicioniranja“ obdelovalnih strojev, določena z mednarodnim standardom ISO 230-2:2014 ali enakovrednim nacionalnim standardom.

7.   Za namene točk 2B001.a do 2B001.c se merjenje osi opravi v skladu s preizkusi iz točke 5.3.2 standarda ISO 230-2:2014. Preizkusi za osi, daljše od 2 metrov, se opravijo na dvometrskem segmentu. Za osi, daljše od 4 metrov, je potrebnih več preizkusov (npr. dva preizkusa za osi, daljše od 4 m in krajše od 8 m, trije preizkusi za osi, daljše od 8 m in krajše od 12 m), vsak na dvometrskem segmentu in porazdeljenih v enakomernih presledkih po vsej dolžini osi. Preizkusni segmenti so enakomerno porazdeljeni po celotni dolžini osi, morebitna odvečna dolžina pa se enakomerno porazdeli med začetni, vmesni in končni preizkusni segment. Prijaviti je treba najmanjšo vrednost „enosmerne ponovljivosti pozicioniranja“ vseh preizkusnih segmentov.

2B001Obdelovalni stroji in katera koli njihova kombinacija za obdelovanje (ali odrezovanje) kovin, keramike ali „kompozitov“, ki so po proizvajalčevih specifikacijah lahko opremljeni z elektronsko napravo za „numerično krmiljenje“, kot sledijo:

Opomba :  GLEJ TUDI TOČKO 2B201.

Opomba 1 :  Predmet nadzora točke 2B001 niso posebni obdelovalni stroji, katerih uporaba je omejena na izdelavo zobnikov. Za tovrstne obdelovalne stroje glej točko 2B003.

Opomba 2 :  Predmet nadzora točke 2B001 niso posebni obdelovalni stroji, katerih uporaba je omejena na izdelavo naslednjih delov:

a. 

pogonske ali odmične gredi;

b. 

orodja ali rezila;

c. 

ekstruzijski polži;

d. 

gravirani ali brušeni zlatarski deli ali

e. 

zobne proteze.

Opomba 3 :  Obdelovalni stroj, ki ima vsaj dve od treh zmogljivosti za struženje, rezkanje ali brušenje (npr. stroj za struženje z brusnimi zmogljivostmi), je treba obravnavati po določilih točk 2B001.a, b ali c.

Opomba 4 :  Obdelovalni stroj, ki ima poleg zmogljivosti za struženje, rezkanje ali brušenje še dodatno zmogljivost, je treba obravnavati po določilih točk 2B001.a, b ali c.

Opomba :  Za stroje za optično končno obdelavo glej 2B002.

a. 

obdelovalni stroji za struženje, ki imajo dve ali več osi, ki jih je mogoče simultano koordinirati glede „vodenja po konturi“ in imajo katero koli od naslednjih značilnosti:

1. 

„enosmerna ponovljivost pozicioniranja“, enaka ali manjša (boljša) od 0,9 μm, vzdolž ene ali več linearnih osi, pri čemer je dolžina poti manjša od 1,0 m, ali

2. 

„enosmerna ponovljivost pozicioniranja“, enaka ali manjša (boljša) od 1,1 μm, vzdolž ene ali več linearnih osi, pri čemer je dolžina poti enaka ali večja od 1,0 m;

Opomba 1 :  Predmet nadzora v točki 2B001.a niso stroji za struženje, izdelani posebej za proizvodnjo kontaktnih leč, ki imajo obe naslednji značilnosti:

a. 

strojni krmilnik je omejen na uporabo na oftalmologiji temelječe programske opreme za del vhodnih programskih podatkov in

b. 

nimajo vakuumskega potiska.

Opomba 2 :  Predmet nadzora točke 2B001.a niso stružnice za palične materiale (Swissturn), izključno za obdelovanje s podajalno napravo za palice (bar feed thru), če je največji premer palice enak ali manjši od 42 mm in ni možnosti vgradnje natezalnih podlog. Stroji imajo lahko možnost vrtanja ali rezkanja za obdelavo delov s premerom, manjšim od 42 mm.

b. 

obdelovalni stroji za rezkanje, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:

1. 

tri linearne in ena rotacijska os, ki jih je mogoče simultano koordinirati glede „vodenja po konturi“ in imajo katero koli od naslednjih značilnosti:

a. 

„enosmerna ponovljivost pozicioniranja“, enaka ali manjša (boljša) od 0,9 μm, vzdolž ene ali več linearnih osi, pri čemer je dolžina poti manjša od 1,0 m, ali

b. 

„enosmerna ponovljivost pozicioniranja“, enaka ali manjša (boljša) od 1,1 μm, vzdolž ene ali več linearnih osi, pri čemer je dolžina poti enaka ali večja od 1,0 m;

2. 

pet ali več osi, ki jih je mogoče simultano koordinirati glede „vodenja po konturi“ in imajo katero koli od naslednjih značilnosti:

a. 

„enosmerna ponovljivost pozicioniranja“, enaka ali manjša (boljša) od 0,9 μm, vzdolž ene ali več linearnih osi, pri čemer je dolžina poti manjša od 1,0 m;

b. 

„enosmerna ponovljivost pozicioniranja“, enaka ali manjša (boljša) od 1,4 μm, vzdolž ene ali več linearnih osi, pri čemer je dolžina poti enaka ali večja od 1 m, vendar manjša od 4 m, ali

c. 

„enosmerna ponovljivost pozicioniranja“, enaka ali manjša (boljša) od 6,0 μm, vzdolž ene ali več linearnih osi, pri čemer je dolžina poti enaka ali večja od 4 m,

3. 

„enosmerna ponovljivost pozicioniranja“ za vrtalnike z vpenjalno glavo, enaka ali manjša (boljša) od 1,1 μm, vzdolž ene ali več linearnih osi, ali

4. 

enorezilni rezkalni stroji, ki imajo obe naslednji značilnosti:

a. 

„opletanje“ vretena, manjše (boljše) od 0,0004 mm TIR, in

b. 

kotni pogrešek prečnega pomika (čeljust, korak in zasuk) manjši (boljši) od 2 sekund na prehod TIR po več kot 300 mm tekalnega hoda;

c. 

obdelovalni stroji za brušenje, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:

1. 

imajo obe naslednji značilnosti:

a. 

„enosmerna ponovljivost pozicioniranja“, enaka ali manjša (boljša) od 1,1 μm, vzdolž ene ali več linearnih osi in

b. 

tri ali štiri osi, ki jih je mogoče simultano koordinirati glede „vodenja po konturi“, ali

2. 

pet ali več osi, ki jih je mogoče simultano koordinirati glede „vodenja po konturi“ in imajo katero koli od naslednjih značilnosti:

a. 

„enosmerna ponovljivost pozicioniranja“, enaka ali manjša (boljša) od 1,1 μm, vzdolž ene ali več linearnih osi, pri čemer je dolžina poti večja od 1 m;

b. 

„enosmerna ponovljivost pozicioniranja“, enaka ali manjša (boljša) od 1,4 μm, vzdolž ene ali več linearnih osi, pri čemer je dolžina poti enaka ali večja od 1 m, vendar manjša od 4 m, ali

c. 

„enosmerna ponovljivost pozicioniranja“, enaka ali manjša (boljša) od 6,0 μm, vzdolž ene ali več linearnih osi, pri čemer je dolžina poti enaka ali večja od 4 m.

Opomba :  Predmet nadzora v točki 2B001.c niso brusilni stroji:

a. 

cilindrični zunanji, notranji in zunanje-notranji površinski brusilni stroji, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1. 

omejeni so le na cilindrično brušenje in

2. 

omejeni so na največji obdelovanec zunanjega premera ali dolžine 150 mm;

b. 

stroji, ki so izdelani posebej za koordinatno brušenje in nimajo z-osi ali w-osi, pri čemer je „enosmerna ponovljivost pozicioniranja“ manjša (boljša) od 1,1 μm;

c. 

orodja za oblikovno brušenje.

d. 

obdelovalni stroji s principom praznjenja električnega naboja (EDM) brezžičnega tipa, z dvema ali več rotirajočih osi, ki jih je mogoče hkrati nadzirati glede „vodenja po konturi“;

e. 

orodja za odnašanje kovine, keramike ali „kompozitov“, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1. 

material odstranjujejo s katerim koli od naslednjih sredstev:

a. 

z vodnim ali drugim tekočinskim curkom, vključno s stroji, ki uporabljajo abrazivne dodatke;

b. 

z elektronskim žarkom ali

c. 

z „laserskim“ žarkom in

2. 

vsaj dve rotirajoči osi ter:

a. 

ki jih je mogoče simultano nadzirati glede „vodenja po konturi“in

b. 

imajo pozicijsko natančnost manjšo (boljšo) od 0,003o;

f. 

stroji za globoko vrtanje in stružnice, prirejene za globoko vrtanje z največjo možno globino izvrtine več kot 5 m.

2B002Numerično krmiljeni obdelovalni stroji za optično končno obdelavo, opremljeni za selektivno odstranjevanje materiala pri izdelavi nesferičnih površin, ki imajo vse naslednje značilnosti:

a. 

končno obdelavo oblik za manj (boljše) kot 1,0 μm;

b. 

končno obdelavo s hrapavostjo manj (boljše) kot 100 nm rms;

c. 

štiri ali več osi, ki jih je mogoče simultano koordinirati glede „vodenja po konturi“, in

d. 

uporabljajo katerega koli od naslednjih postopkov:

1. 

magnetoreologična končna obdelava („MRF“);

2. 

elektroreologična končna obdelava („ERF“);

3. 

„energetična končna obdelava z žarki delcev“;

4. 

„končna obdelava z orodjem z napihljivo membrano“ali

5. 

„končna obdelava s curkom“.