z zneskom v višini do 312 500 000 000 EUR iz točke (ii) člena 2(2)(a) Uredbe (EU) 2020/2094 v cenah iz leta 2018, ki je na voljo za nepovratno finančno podporo pod pogoji iz člena 4(4) in (7) Uredbe (EU) 2020/2094.

Kot je določeno v členu 3(1) Uredbe (EU) 2020/2094, so navedeni zneski zunanji namenski prejemki za namene člena 21(5) finančne uredbe;

z zneskom v višini do 360 000 000 000 EUR iz točke (b) člena 2(2) Uredbe (EU) 2020/2094 v cenah iz leta 2018, ki je na podlagi členov 14 in 15 te uredbe in pod pogoji iz člena 3(5) Uredbe (EU) 2020/2094 na voljo za podporo v obliki posojila državam članicam.

kadar Svet v skladu s členom 8(3) Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejme dve zaporedni priporočili v istem postopku v zvezi s čezmernim neravnotežjem, ker je država članica predložila načrt popravljalnih ukrepov, ki ni primeren;

kadar Svet v skladu s členom 10(4) Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejme dva zaporedna sklepa v istem postopku v zvezi s čezmernim neravnotežjem, s katerima ugotovi neupoštevanje s strani države članice, ker ta ni sprejela priporočenih popravljalnih ukrepov;

kadar Komisija sklene, da država članica ni sprejela ukrepov iz Uredbe (ES) št. 332/2002, in posledično odloči, da ne bo odobrila izplačila finančne pomoči, odobrene zadevni državi članici;

kadar Svet sklene, da država članica ne ravna skladno s programom za makroekonomsko prilagoditev iz člena 7 Uredbe (EU) št. 472/2013 ali z ukrepi, zahtevanimi v sklepu Sveta, sprejetim v skladu s členom 136(1) PDEU.

v prvem primeru neupoštevanja v zvezi s postopkom v zvezi s čezmernim primanjkljajem iz odstavka 1;

v prvem primeru neupoštevanja v zvezi z načrtom popravljalnih ukrepov v okviru postopka v zvezi s čezmernim neravnotežjem iz točke (a) odstavka 2;

v primeru neupoštevanja v zvezi s predlaganimi popravljalnimi ukrepi v skladu s postopkom v zvezi s čezmernim neravnotežjem iz točke (b) odstavka 2;

v prvem primeru neupoštevanja iz točk (c) in (d) odstavka 2.

kadar postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem miruje v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 1467/97 ali Svet v skladu s členom 126(12) PDEU sklene, da prekliče sklep o obstoju čezmernega primanjkljaja;

kadar Svet potrdi načrt popravljalnih ukrepov, ki ga je zadevna država članica predložila v skladu s členom 8(2) Uredbe (EU) št. 1176/2011, ali je postopek v zvezi s čezmernim neravnotežjem začasno zadržan v skladu s členom 10(5) navedene uredbe ali je Svet končal postopek v zvezi s čezmernim neravnotežjem v skladu s členom 11 navedene uredbe;

kadar Komisija sklene, da je država članica sprejela ustrezne ukrepe iz Uredbe (ES) št. 332/2002;

kadar Komisija sklene, da je zadevna država članica sprejela ustrezne ukrepe za izvajanje programa za makroekonomsko prilagoditev iz člena 7 Uredbe (EU) št. 472/2013 ali ukrepe, zahtevane na podlagi sklepa Sveta, sprejetega v skladu s členom 136(1) PDEU.

za 70 % zneska iz točke (a) člena 6(1) v tekočih cenah na podlagi števila prebivalstva, inverzne vrednosti BDP na prebivalca in relativne stopnje brezposelnosti v vsaki državi članici, kot je določeno v metodologiji v Prilogi II;

za 30 % zneska iz točke (a) člena 6(1) v tekočih cenah na podlagi števila prebivalstva, inverzne vrednosti BDP na prebivalca ter, v enakem razmerju, spremembe realnega BDP v letu 2020 in skupne spremembe realnega BDP za obdobje 2020–2021, kot je določeno v metodologiji v Prilogi III. Sprememba realnega BDP za leto 2020 in skupna sprememba realnega BDP za obdobje 2020–2021 temeljita na napovedih Komisije iz jeseni 2020.

razloge za podporo v obliki posojila, utemeljene z večjimi finančnimi potrebami, povezanimi z dodatnimi reformami in naložbami;

dodatne reforme in naložbe v skladu s členom 18;

stroške zadevnega načrta za okrevanje in odpornost, ki so višji od finančnih prispevkov, dodeljenih za načrt za okrevanje in odpornost na podlagi točke (a) ali (b) člena 20(4);

kadar je ustrezno, reforme in naložbe v skladu s členom 21c.

je utemeljitev prošnje za podporo v obliki posojila in njene višine razumna in verjetna glede na dodatne reforme in naložbe ter

dodatne reforme in naložbe izpolnjujejo merila iz člena 19(3).

znesek posojila v eurih, po potrebi vključno z zneskom predhodno financiranega posojila v skladu s členom 13;

povprečno zapadlost dolga; za to zapadlost se ne uporablja člen 220(2) finančne uredbe;

formulo za izračun cene in obdobje razpoložljivosti posojila;

največje število obrokov in načrt odplačevanja;

druge elemente, potrebne za izvajanje posojila v zvezi z zadevnimi reformami in naložbenimi projekti v skladu s sklepom iz člena 20(3).

oceno, v kolikšni meri je izvajanje načrtov za okrevanje in odpornost v skladu s področjem uporabe in v kolikšni meri prispeva k splošnemu cilju te uredbe v skladu s šestimi stebri iz člena 3, vključno s tem, kako načrti za okrevanje in odpornost obravnavajo neenakosti med ženskami in moškimi;

kvantitativno oceno prispevka načrtov za okrevanje in odpornost k:

stanje izvajanja načrtov za okrevanje in odpornost ter opažanja in smernice za države članice pred posodobitvijo njihovih načrtov za okrevanje in odpornost iz člena 18(2).

obrazložitev, kako načrt za okrevanje in odpornost ob upoštevanju ukrepov, vključenih v načrt, predstavlja celovit in ustrezno uravnotežen odziv na gospodarske in socialne razmere v državi članici ter s tem ustrezno prispeva k vsem stebrom iz člena 3, pri čemer se upoštevajo specifični izzivi, s katerimi se sooča zadevna država članica;

obrazložitev, kako načrt za okrevanje in odpornost prispeva k učinkovitemu obravnavanju vseh ali pomembnega dela izzivov, opredeljenih v zadevnih priporočilih za posamezno državo, vključno z njihovimi fiskalnimi vidiki, in, kadar je ustrezno, priporočilih na podlagi člena 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011, naslovljenih na zadevno državo članico, ali izzivov, opredeljenih v drugih ustreznih dokumentih, ki jih je Komisija uradno sprejela v okviru evropskega semestra;

podrobno obrazložitev, kako načrt za okrevanje in odpornost okrepi potencial rasti, ustvarjanje delovnih mest ter gospodarsko, socialno in institucionalno odpornost zadevne države članice, vključno s spodbujanjem politik za otroke in mlade, ter ublaži gospodarske in socialne posledice krize zaradi COVID-19, s tem pa prispeva k izvajanju evropskega stebra socialnih pravic ter krepi ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo in konvergenco v Uniji;

obrazložitev, kako poglavje REPowerEU prispeva k odpravljanju energetske revščine, po potrebi vključno z ustreznim prednostnim obravnavanjem potreb tistih, ki jih je prizadela energetska revščina, in zmanjšanja ranljivosti v prihodnjih zimskih sezonah;

obrazložitev, kako načrt za okrevanje in odpornost zagotovi, da noben ukrep za izvajanje reform in naložb, vključenih v načrt za okrevanje in odpornost, ne škoduje bistveno okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852 (načelo, da se ne škoduje bistveno);

kvalitativno obrazložitev, kako naj bi ukrepi iz načrta za okrevanje in odpornost prispevali k zelenemu prehodu, vključno z biotsko raznovrstnostjo, ali obravnavanju izzivov, ki iz tega izhajajo, ali nanje odpade znesek, ki predstavlja vsaj 37 % skupnih dodeljenih sredstev za načrt za okrevanje in odpornost, ter ali tovrstni ukrepi iz poglavja REPowerEU, predstavljajo vsaj 37 % skupnih ocenjenih stroškov ukrepov, vključenih v navedeno poglavje, na podlagi metodologije za spremljanje podnebnih ukrepov iz Priloge VI; ta metodologija se ustrezno uporabi za ukrepe, ki jih ni mogoče neposredno uvrstiti v področje intervencije, navedeno v Prilogi VI; koeficienti za podporo za podnebne cilje se lahko povečajo do skupnega zneska 3 % dodelitve sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost za posamezne naložbe, da se upoštevajo spremljevalni reformni ukrepi, ki verodostojno povečujejo njihov učinek na podnebne cilje, kot je pojasnjeno v načrtu za okrevanje in odpornost;

obrazložitev, kako naj bi ukrepi iz načrta za okrevanje in odpornost prispevali k digitalnemu prehodu ali obravnavanju izzivov, ki iz tega izhajajo, in ali nanje odpade znesek, ki predstavlja vsaj 20 % skupnih dodeljenih sredstev za načrt za okrevanje in odpornost, na podlagi metodologije za digitalno označevanje iz Priloge VII; ta metodologija se ustrezno uporabi za ukrepe, ki jih ni mogoče neposredno uvrstiti v področje intervencije, navedeno v Prilogi VII; koeficienti za podporo za digitalne cilje se lahko povečajo za posamezne naložbe, da se upoštevajo spremljevalni reformni ukrepi, ki povečajo njihov vpliv na digitalne cilje;

po potrebi za naložbe v digitalne zmogljivosti in povezljivost, samooceno varnosti na podlagi skupnih objektivnih meril, v kateri so opredeljena morebitna varnostna vprašanja in je podrobno opisano, kako bodo ta vprašanja obravnavana, da se zagotovi skladnost z ustreznim pravom Unije in nacionalnim pravom;

navedbo, ali ukrepi, vključeni v načrt za okrevanje in odpornost, zajemajo čezmejne ali večdržavne projekte; obrazložitev, na kakšen način imajo zadevni ukrepi iz poglavja REPowerEU, tudi ukrepi za obravnavanje izzivov, ugotovljenih v najnovejši oceni potreb, ki jo je pripravila Komisija, čezmejno ali večdržavno razsežnost ali učinek, ter navedbo, ali skupni stroški teh ukrepov predstavljajo vsaj 30 % ocenjenih stroškov poglavja REPowerEU;

predvidene mejnike, cilje in okvirni časovni razpored izvajanja reform in naložb, ki jih je treba zaključiti do 31. avgusta 2026;

predvidene naložbene projekte in z njimi povezano naložbeno obdobje;

ocenjene skupne stroške reform in naložb iz predloženega načrta za okrevanje in odpornost (imenovane tudi „ocenjeni skupni stroški načrta za okrevanje in odpornost“) in njihovo ustrezno utemeljitev ter pojasnitev, kako so skladni z načelom stroškovne učinkovitosti ter sorazmerni s pričakovanim nacionalnim ekonomskim in socialnim učinkom;

po potrebi informacije o obstoječem ali načrtovanem financiranju Unije;

spremljevalne ukrepe, ki bodo morda potrebni;

utemeljitev usklajenosti načrta za okrevanje in odpornost; ter razlago njegove skladnosti z načeli, načrti ter programi iz člena 17;

obrazložitev, kako naj bi ukrepi iz načrta za okrevanje in odpornost prispevali k enakosti spolov in enakim možnostim za vse ter vključevanju teh ciljev v skladu z načeli 2 in 3 evropskega stebra socialnih pravic, ciljem ZN glede trajnostnega razvoja št. 5 in po potrebi z nacionalno strategijo za enakost spolov;

ureditve za učinkovito spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost v zadevni državi članici, vključno s predlaganimi mejniki in cilji ter povezanimi kazalniki;

za pripravo in, če je mogoče, izvajanje načrta za okrevanje in odpornost, povzetek postopka posvetovanja z lokalnimi in regionalnimi organi, socialnimi partnerji, organizacijami civilne družbe, mladinskimi organizacijami in drugimi ustreznimi deležniki, opravljenega v skladu z nacionalnim pravnim okvirom, ter kako se prispevek deležnikov odraža v načrtu za okrevanje in odpornost; ta povzetek se dopolni, kadar je bilo vključeno poglavje REPowerEU, z določitvijo deležnikov, s katerimi so bila opravljena posvetovanja, z opisom rezultata postopka posvetovanja glede tega poglavja in pojasnilo, kako so bili prejeti prispevki upoštevani v poglavju;

obrazložitev sistema države članice za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje korupcije, goljufij in nasprotij interesov pri uporabi sredstev, zagotovljenih v okviru Mehanizma, ter ureditev, katerih cilj je preprečevanje dvojnega financiranja iz Mehanizma in drugih programov Unije;

po potrebi prošnjo za podporo v obliki posojila in dodatne mejnike iz člena 14(2) in (3) in njihove elemente ter

katere koli druge ustrezne informacije.

ali načrt za okrevanje in odpornost predstavlja celovit in ustrezno uravnotežen odziv na gospodarske in socialne razmere ter s tem ustrezno prispeva k vsem šestim stebrom iz člena 3 ob upoštevanju specifičnih izzivov, s katerimi se sooča zadevna država članica, in dodeljenih finančnih sredstev zadevne države članice;

ali se pričakuje, da bo načrt za okrevanje in odpornost prispeval k učinkovitemu obravnavanju vseh ali pomembnega dela izzivov, opredeljenih v zadevnih priporočilih za posamezno državo, vključno z njihovimi fiskalnimi vidiki, in, kadar je ustrezno, priporočilih na podlagi člena 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011, naslovljenih na zadevno državo članico, ali izzivov, opredeljenih v drugih ustreznih dokumentih, ki jih je Komisija uradno sprejela v okviru evropskega semestra;

ali se pričakuje, da bo načrt za okrevanje in odpornost učinkovito prispeval h krepitvi potenciala rasti, ustvarjanju delovnih mest ter gospodarski, socialni in institucionalni odpornosti države članice, s tem pa prispeval k izvajanju evropskega stebra socialnih pravic, vključno s spodbujanjem politik za otroke in mlade, ter ublažitvi gospodarskih in socialnih posledic krize zaradi COVID-19 ter s tem okrepil ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo in konvergenco v Uniji;

ali se pričakuje, da bo načrt za okrevanje in odpornost zagotovil, da noben ukrep za izvajanje reform in naložbenih projektov, vključenih v načrt za okrevanje in odpornost, ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852 (načelo, da se ne škoduje bistveno); Komisija državam članicam v zvezi s tem zagotovi tehnične smernice;

ali poglavje REPowerEU vsebuje reforme in naložbe iz člena 21c, ki učinkovito prispevajo k energetski varnosti, diverzifikaciji oskrbe Unije z energijo, povečanju uporabe energije iz obnovljivih virov in energijske učinkovitosti, povečanju zmogljivosti za shranjevanje energije ali potrebnemu zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv pred letom 2030;

ali poglavje REPowerEU vsebuje reforme in naložbe iz člena 21c, za katere se pričakuje, da bodo imele čezmejno ali večdržavno razsežnost ali učinek;

ali načrt za okrevanje in odpornost vsebuje ukrepe, ki učinkovito prispevajo k zelenemu prehodu, vključno z biotsko raznovrstnostjo, ali k obravnavanju izzivov, ki iz tega izhajajo, in ali nanje odpade znesek, ki predstavlja vsaj 37 % skupnih dodeljenih sredstev za načrt za okrevanje in odpornost, ter ali taki ukrepi iz poglavja REPowerEU predstavljajo vsaj 37 % skupnih ocenjenih stroškov ukrepov, vključenih v navedeno poglavje, na podlagi metodologije za spremljanje podnebnih ukrepov iz Priloge VI; ta metodologija se ustrezno uporabi za ukrepe, ki jih ni mogoče neposredno uvrstiti v področje intervencije, navedeno v Prilogi VI; koeficienti za podporo za podnebne cilje se lahko s soglasjem Komisije povečajo do skupnega zneska 3 % dodeljenih sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost za posamezne naložbe, da se upoštevajo spremljevalni reformni ukrepi, ki verodostojno povečujejo njihov učinek na podnebne cilje;

ali načrt za okrevanje in odpornost vsebuje ukrepe, ki učinkovito prispevajo k digitalnemu prehodu ali k obravnavanju izzivov, ki iz tega izhajajo, in ali nanje odpade znesek, ki predstavlja vsaj 20 % skupnih dodeljenih sredstev za načrt za okrevanje in odpornost, na podlagi metodologije za digitalno označevanje iz Priloge VII; ta metodologija se ustrezno uporabi za ukrepe, ki jih ni mogoče neposredno uvrstiti v področje intervencije, navedeno v Prilogi VII; koeficienti za podporo za digitalne cilje se lahko povečajo za posamezne naložbe, da se upoštevajo spremljevalni reformni ukrepi, ki povečajo njihov vpliv na digitalne cilje;

ali se pričakuje, da bo načrt za okrevanje in odpornost imel trajen učinek na zadevno državo članico;

ali se pričakuje, da bodo ureditve, ki so jih predlagale zadevne države članice, zagotovile učinkovito spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost, vključno s predvidenim časovnim razporedom, mejniki in cilji ter povezanimi kazalniki;

ali je utemeljitev, ki jo je država članica predložila o znesku ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost, razumna in verjetna ter skladna z načelom stroškovne učinkovitosti ter sorazmerna s pričakovanim nacionalnim ekonomskim in socialnim učinkom;

ali se pričakuje, da bodo ureditve, ki jih predlaga zadevna država članica, preprečevale, odkrivale in odpravljale korupcijo, goljufije in nasprotja interesov pri uporabi sredstev, zagotovljenih v okviru Mehanizma, vključno z ureditvami, katerih cilj je preprečevanje dvojnega financiranja iz Mehanizma in drugih programov Unije;

ali načrt za okrevanje in odpornost vsebuje ukrepe za izvajanje reform in projektov javnih naložb, ki predstavljajo usklajene ukrepe.

kadar načrt za okrevanje in odpornost zadovoljivo izpolnjuje merila iz člena 19(3) in je znesek ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost enak ali višji od najvišjega finančnega prispevka, ki se za navedeno državo članico izračuna v skladu s členom 11, je finančni prispevek, dodeljen zadevni državi članici, enak skupnemu znesku najvišjega finančnega prispevka, ki se za navedeno državo članico izračuna v skladu s členom 11;

kadar načrt za okrevanje in odpornost zadovoljivo izpolnjuje merila iz člena 19(3) in je znesek ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost nižji od najvišjega finančnega prispevka, ki se za navedeno državo članico izračuna v skladu s členom 11, je finančni prispevek, dodeljen zadevni državi članici, enak znesku ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost;

kadar načrt za okrevanje in odpornost meril iz člena 19(3) ne izpolnjuje zadovoljivo, se zadevni državi članici ne dodeli noben finančni prispevek.

finančni prispevek, ki se izplača v obrokih, ko država članica zadovoljivo izpolni ustrezne mejnike in cilje, opredeljene v zvezi z izvajanjem načrta za okrevanje in odpornost;

finančni prispevek in po potrebi znesek podpore v obliki posojila, ki se izplača v obliki predhodnega financiranja v skladu s členom 13 po odobritvi načrta za okrevanje in odpornost;

opis reform in naložbenih projektov ter znesek ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost;

povzetek predlaganih ukrepov iz poglavja REPowerEU s čezmejno ali večdržavno razsežnostjo ali učinkom, vključno z ukrepi za obravnavanje izzivov, ugotovljenih v najnovejši oceni potreb, ki jo je pripravila Komisija; kadar ocenjeni stroški teh ukrepov predstavljajo manj kot 30 % ocenjenih stroškov vseh ukrepov, vključenih v poglavje REPowerEU, pojasnilo z razlogi za navedeno, zlasti prikaz, da drugi ukrepi, vključeni v poglavje REPowerEU, bolje obravnavajo cilje iz člena 21c(3), ali da ni na voljo dovolj realističnih projektov s čezmejno ali večdržavno razsežnostjo ali učinkom, zlasti glede na življenjsko dobo Mehanizma;

rok, ki ne bi smel biti po 31. avgustu 2026, do katerega je treba doseči končne mejnike in cilje naložbenih projektov in reform;

ureditve in časovni razpored spremljanja in izvajanja načrta za okrevanje in odpornost, po potrebi vključno z ukrepi, potrebnimi za uskladitev s členom 22;

zadevni kazalniki v zvezi z izpolnjevanjem predvidenih mejnikov in ciljev;

ureditve za zagotavljanje popolnega dostopa Komisije do ustreznih osnovnih podatkov in

po potrebi, znesek posojila, ki se izplača v obrokih ter dodatne mejnike in cilje, povezane s plačilom posojila.

izboljšanje energetske infrastrukture in objektov, da se zadovoljijo takojšnje potrebe po zanesljivi oskrbi s plinom, vključno z utekočinjenim zemeljskim plinom, zlasti da se omogoči diverzifikacija oskrbe v interesu Unije kot celote; ne glede na splošno izključenost iz poglavja REPowerEU se lahko ukrepi v zvezi z naftno infrastrukturo in objekti, potrebni za zadovoljitev takojšnjih potreb po zanesljivosti oskrbe, vključijo v poglavje REPowerEU države članice le, kadar je za to državo članico do 1. marca 2023 veljalo izredno začasno odstopanje iz člena 3m(4) Uredbe (EU) št. 833/2014 zaradi njene posebne odvisnosti od surove nafte in geografskega položaja;

povečanje energijske učinkovitosti v stavbah in kritični energetski infrastrukturi, razogljičenje gospodarstva, povečanje proizvodnje in uporabe trajnostnega biometana in obnovljivega vodika ali vodika iz nefosilnih virov ter povečanje deleža in pospeševanje uvajanja energije iz obnovljivih virov;

reševanje problema energetske revščine;

spodbujanje zmanjšanja povpraševanja po energiji;

odpravljanje notranjih in čezmejnih ozkih grl pri prenosu in distribuciji energije, podpiranje shranjevanja električne energije in pospeševanje vključevanja obnovljivih virov energije ter podpiranje brezemisijskega prometa in njegove infrastrukture, vključno z železnicami;

podpiranje ciljev iz točk (a) do (e) s pospešeno prekvalifikacijo delovne sile v smeri zelenih znanj in spretnosti in z njimi povezanih digitalnih znanj in spretnosti ter s podporo vrednostnim verigam kritičnih surovin in tehnologij, povezanih z zelenim prehodom.

ukrep je potreben in sorazmeren za zadovoljitev takojšnjih potreb po zanesljivi oskrbi v skladu z odstavkom 3, točka (a), tega člena ob upoštevanju čistejših izvedljivih alternativ in tveganja učinkov vezanosti;

zadevna država članica si zadovoljivo prizadeva za omejitev morebitne škode za okoljske cilje v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, kadar je to izvedljivo, in za ublažitev škode z drugimi ukrepi, vključno z ukrepi iz poglavja REPowerEU;

ukrep ne ogroža doseganja podnebnih ciljev Unije za leto 2030 in cilja podnebne nevtralnosti EU do leta 2050 na podlagi kvalitativnih vidikov;

ukrep naj bi se začel izvajati do 31. decembra 2026.

prvo plačilo predhodnega financiranja v dveh mesecih po tem, ko je med Komisijo in zadevno državo članico sklenjen dogovor, ki predstavlja pravno obveznost iz člena 23;

drugo plačilo predhodnega financiranja v 12 mesecih od začetka veljavnosti izvedbenega sklepa Sveta o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost, z vključenim poglavjem REPowerEU.

redno preverjajo, ali je bilo zagotovljeno financiranje pravilno uporabljeno v skladu z vsemi veljavnimi pravili in ali se je vsak ukrep za izvajanje reform in naložbenih projektov v okviru načrta za okrevanje in odpornost pravilno izvajal v skladu z vsemi veljavnimi pravili, zlasti v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem in odpravljanjem goljufij, korupcije in nasprotij interesov;

sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečevanje, odkrivanje in odpravo goljufij, korupcije in nasprotij interesov, kot je opredeljeno v členu 61(2) in (3) finančne uredbe, ki škodijo finančnim interesom Unije, ter sprejmejo pravne ukrepe za izterjavo nepravilno dodeljenih sredstev, vključno v zvezi z vsemi ukrepi za izvajanje reform in naložbenih projektov v okviru načrta za okrevanje in odpornost;

prošnji za plačilo priložijo:

za namene revizije in nadzora in za zagotovitev primerljivih informacij o porabi sredstev v zvezi z ukrepi za izvajanje reform in naložbenih projektov v okviru načrta za okrevanje in odpornost zberejo naslednje standardizirane kategorije podatkov in zagotovijo dostop do njih:

izrecno pooblastijo Komisijo, OLAF, Računsko sodišče in, kjer je to primerno, EJT za izvrševanje njihovih pravic, kot je določeno v členu 129(1) finančne uredbe, in za naložitev obveznosti vsem končnim prejemnikom sredstev, izplačanih za ukrepe za izvajanje reform in naložbenih projektov, vključenih v načrt za okrevanje in odpornost, ali vsem drugim osebam ali subjektom, ki sodelujejo pri njihovem izvajanju, da Komisijo, OLAF, Računsko sodišče in, kjer je to primerno, EJT izrecno pooblastijo za izvrševanje njihovih pravic, kot je določeno v členu 129(1) finančne uredbe, ter za naložitev podobnih obveznosti vsem končnim prejemnikom izplačanih sredstev;

da vodijo evidence v skladu s členom 132 finančne uredbe.

v primeru pravne osebe, prejemnikovo polno pravno ime in identifikacijska številka za DDV ali davčna identifikacijska številka, kadar je na voljo, ali druga enolična identifikacijska oznaka, določena na nacionalni ravni;

v primeru fizične osebe ime in priimek prejemnika;

prejeti znesek vsakega prejemnika in povezani ukrepi, za katere je država članica prejela sredstva v okviru Mehanizma.

►C1  stanju okrevanja in odpornosti ter zmogljivosti za prilagajanje v Uniji ter ukrepih, sprejetih v skladu s to uredbo; ◄

načrtih držav članic za okrevanje in odpornost;

ocenah načrtov držav članic za okrevanje in odpornost;

glavnih ugotovitvah iz poročila o pregledu iz člena 16(2);

stanju glede izpolnjevanja mejnikov in ciljev iz načrtov za okrevanje in odpornost držav članic;

postopkih plačila, začasne ustavitve in prekinitve, vključno z vsemi predstavljenimi opažanji in popravnimi ukrepi, ki jih sprejmejo države članice za zagotovitev zadovoljivega izpolnjevanja mejnikov in ciljev;

vseh drugih zadevnih informacijah in dokumentacijo, ki jo Komisija predloži pristojnemu odboru Evropskega parlamenta v zvezi z izvajanjem Mehanizma;

napredek pri izvajanju reform in naložb iz poglavij REPowerEU.

določi skupne kazalnike, ki se uporabljajo za poročanje o napredku Mehanizma ter za njegovo spremljanje in ocenjevanje pri doseganju splošnih in specifičnih ciljev ter

opredeli metodologijo za poročanje o socialnih odhodkih, vključno za otroke in mlade, v okviru Mehanizma.

geografskem območju, ki ga pokriva razpis za zbiranje predlogov;

zadevni naložbi;

vrsti upravičenih vložnikov;

skupnem znesku podpore za razpis;

začetnem in končnem datumu razpisa;

povezavi na spletno mesto, na katerem bo objavljen razpis.

prispevku Mehanizma k podnebnim in digitalnim ciljem;

smotrnosti Mehanizma na podlagi skupnih kazalnikov iz člena 29(4);

odhodkih, ki se financirajo iz Mehanizma v okviru šestih stebrov iz člena 3 in vključujejo socialne odhodke, vključno za mladino in otroke, kot je navedeno v členu 29(4);

pregledu ukrepov s čezmejno ali večdržavno razsežnostjo ali učinkom, vključenih v vsa poglavja REPowerEU, njihovih skupnih ocenjenih stroških in navedbo, ali skupni stroški teh ukrepov predstavljajo vsaj 30 % skupnih ocenjenih stroškov ukrepov, vključenih v vsa poglavja REPowerEU;

številu ukrepov iz člena 21c(3), točka (a), ki so vključeni v vsa poglavja REPowerEU, in njihovih skupnih ocenjenih stroških;

napredek pri izvajanju reform in naložb iz poglavja REPowerEU v okviru posebnega oddelka, ki vključuje izkušnje pridobljene po analizi razpoložljivih podatkov o končnih prejemnikih in primere najboljših praks.