EUR-Lex - 02019R1241-20210716 - EN

(UL L 198 25.7.2019, str. 105)

spremenjena z:

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/2013 z dne 21. avgusta 2020	L 415	3	10.12.2020
►M2	DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/1160 z dne 12. maja 2021	L 250	4	15.7.2021

popravljena z:

►C1	Popravek, UL L 231, 6.9.2019, str. 31 (2019/1241)

▼C1

UREDBA (EU) 2019/1241 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 20. junija 2019

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa tehnične ukrepe v zvezi z:

(a)

ulovom in iztovarjanjem morskih bioloških virov;

(b)

načinom uporabe ribolovnega orodja ter

(c)

vplivom ribolovnih dejavnosti na morske ekosisteme.

Člen 2

Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za dejavnosti, ki jih izvajajo ribiška plovila Unije in državljani držav članic, brez poseganja v primarno odgovornost države zastave, v ribolovnih območjih iz člena 5 in ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo tretjih držav in so v njih registrirana, v vodah Unije.

Členi 7, 10, 11 in 12 se uporabljajo tudi za rekreacijski ribolov. V primerih, kadar ima rekreacijski ribolov v posamezni regiji znaten vpliv, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov na podlagi člena 15 in v skladu s členom 29, s katerimi spremeni to uredbo tako, da določi, da se ustrezne določbe člena 13 ali delov A ali C prilog V do X uporabljajo tudi za rekreacijski ribolov.

Ob upoštevanju pogojev, določenih v členih 25 in 26, se tehnični ukrepi iz te uredbe ne uporabljajo za ribolovne operacije, ki se izvajajo zgolj za namene:

(a)

znanstvenih preiskav in

(b)

neposrednega obnavljanja ali prenašanja morskih vrst.

Člen 3

Cilji

Tehnični ukrepi kot orodje, s katerim se podpira izvajanje SRP, prispevajo k ciljem SRP iz določb člena 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013, ki se uporabljajo.

Tehnični ukrepi zlasti prispevajo k doseganju naslednjih ciljev:

(a)

optimizirati vzorce izkoriščanja, da se zagotovi zaščita nedoraslih organizmov in koncentracij drstečih se morskih bioloških virov;

(b)

zagotoviti, da se naključni ulov občutljivih morskih vrst, vključno z vrstami, navedenimi v direktivah 92/43/EGS in 2009/147/ES, ki je posledica ribolova, čim bolj zmanjša, in kjer je možno, odpravi, da ne ogroža stanja ohranjenosti teh vrst;

(c)

zagotoviti, vključno z ustreznimi spodbudami, da se negativni okoljski vplivi ribolova na morske habitate čim bolj zmanjšajo;

(d)

vzpostaviti ukrepe za upravljanje ribištva za namene skladnosti z direktivami 92/43/EGS, 2000/60/ES in 2008/56/ES, zlasti za dosego dobrega okoljskega stanja v skladu s členom 9(1) Direktive 2008/56/ES, in z Direktivo 2009/147/ES.

Člen 4

Ciljne vrednosti

Cilj tehničnih ukrepov je zagotoviti, da:

(a)

se ulov morskih vrst pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja v skladu s členom 2(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013 čim bolj zmanjša;

(b)

naključni ulov morskih sesalcev, morskih plazilcev in morskih ptic ter drugih nekomercialno izkoriščanih vrst ne presega ravni, ki jih določajo zakonodaja Unije in mednarodni sporazumi, ki so za Unijo zavezujoči;

(c)

so okoljski vplivi ribolovnih dejavnosti na habitate morskega dna skladni s točko (j) člena 2(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

Napredek pri doseganju teh ciljnih vrednosti se pregleda v okviru postopka poročanja iz člena 31.

Člen 5

Opredelitev ribolovnih območij

V tej uredbi se uporabljajo naslednje geografske opredelitve ribolovnih območij:

(a)

„Severno morje“ pomeni vode Unije v razdelkih ICES ( 1 ) 2a in 3a ter v podobmočju ICES 4;

(b)

„Baltsko morje“ pomeni vode Unije v razdelkih ICES 3b, 3c in 3d;

(c)

„severozahodne vode“ pomeni vode Unije v podobmočjih ICES 5, 6 in 7;

(d)

„jugozahodne vode“ pomeni podobmočja ICES 8, 9 in 10 (vode Unije) ter območja CECAF ( 2 ) 34.1.1, 34.1.2 in 34.2.0 (vode Unije);

(e)

„Sredozemsko morje“ pomeni morske vode Sredozemlja vzhodno od črte 5°36′ Z;

(f)

„Črno morje“ pomeni vode geografskega podobmočja 29 GFCM, kakor je opredeljeno v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1343/2011 Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 );

(g)

„vode Unije v Indijskem oceanu in zahodnem Atlantiku“ pomeni vode okoli Guadeloupa, Francoske Gvajane, Martinika ter otokov Mayotte, Reunion in Saint-Martin pod suverenostjo ali jurisdikcijo države članice;

(h)

„upravno območje NEAFC“ pomeni vode območja Konvencije NEAFC, ki segajo preko voda ribolovne jurisdikcije pogodbenic, kakor so opredeljene v Uredbi (EU) št. 1236/2010 Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 );

(i)

„območje Sporazuma GFCM“ pomeni Sredozemsko morje in Črno morje ter sosednje vode, kakor so določene v Uredbi (EU) št. 1343/2011.

Člen 6

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se poleg opredelitev iz člena 4 Uredbe (EU) št. 1380/2013 uporabljajo naslednje opredelitve:

(1)

„vzorec izkoriščanja“ pomeni, kako je ribolovna umrljivost porazdeljena glede na starostni in velikostni profil staleža;

(2)

„selektivnost“ pomeni količinsko izraženo verjetnost ulova morskih bioloških virov določene velikosti in/ali vrste;

(3)

„usmerjeni ribolov“ pomeni ribolovni napor, usmerjen na določeno vrsto ali skupino vrst, in je lahko dodatno opredeljen na regionalni ravni v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi člena 27(7) te uredbe;

(4)

„dobro okoljsko stanje“ pomeni okoljsko stanje morskih voda, kakor je opredeljeno v členu 3(5) Direktive 2008/56/ES;

(5)

„stanje ohranjenosti vrste“ pomeni vsoto vplivov, ki delujejo na zadevno vrsto in lahko dolgoročno učinkujejo na porazdelitev in številčnost njenih populacij;

(6)

„stanje ohranjenosti habitata“ pomeni vsoto vplivov, ki delujejo na naravni habitat in njegove tipične vrste, ki lahko dolgoročno učinkujejo na naravno porazdelitev, strukturo in delovanje ter dolgoročno preživetje njegovih tipičnih vrst;

(7)

„občutljivi habitat“ pomeni habitat, katerega stanje ohranjenosti, vključno z obsegom in stanjem (strukturo in delovanjem) njegovih biotskih in nebiotskih sestavnih delov, je močno pod vplivom pritiskov, ki so posledica človeških dejavnosti, vključno z ribolovnimi dejavnostmi. Občutljivi habitati vključujejo zlasti tipe habitatov iz Priloge I in habitate vrst iz Priloge II k Direktivi 92/43/EGS, habitate vrst iz Priloge I k Direktivi 2009/147/ES, habitate, katerih zaščita je potrebna za doseganje dobrega okoljskega stanja iz Direktive 2008/56/ES, in ranljive morske ekosisteme, kakor so opredeljeni v točki (b) člena 2 Uredbe Sveta (ES) št. 734/2008 ( 5 );

(8)

„občutljiva vrsta“ pomeni vrsto, katere stanje ohranjenosti, vključno z njenim habitatom, porazdelitvijo, velikostjo populacije ali stanjem populacije, je močno pod vplivom pritiskov, ki so posledica človeških dejavnosti, vključno z ribolovnimi dejavnostmi. Občutljive vrste vključujejo zlasti vrste iz prilog II in IV k Direktivi 92/43/EGS, vrste, ki jih zajema Direktiva 2009/147/ES, in vrste, katerih zaščita je potrebna za doseganje dobrega okoljskega stanja iz Direktive 2008/56/ES;

(9)

„male pelagične vrste“ pomeni vrste, kot so skuša, atlantski sled, šur, sardon, sardela, sinji mol, srebrenke, papalina in merjaščevka;

(10)

„svetovalni sveti“ pomeni skupine deležnikov, ustanovljene v skladu s členom 43 Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(11)

„vlečna mreža“ pomeni ribolovno orodje, ki se aktivno vleče z enim ali več ribiškimi plovili in je sestavljeno iz mreže, zadaj zaključene z vrečo;

(12)

„vlečno orodje“ pomeni vlečne mreže, danske potegalke, strgače in podobno orodje, ki jih eno ali več ribiških plovil ali kateri koli drug mehanski sistem aktivno potopi v vodo;

(13)

„pridnena vlečna mreža“ pomeni vlečno mrežo, zasnovano in opremljeno za uporabo na morskem dnu ali blizu njega;

(14)

„pridnena vlečna mreža za vleko v paru“ pomeni pridneno vlečno mrežo, ki jo vlečeta dve plovili hkrati, vsako po eno stran vlečne mreže. Vodoravna odprtina vlečne mreže se vzdržuje z razdaljo med ploviloma, ki vlečeta ribolovno orodje;

(15)

„pelagična vlečna mreža“ pomeni vlečno mrežo, zasnovano in opremljeno za uporabo v srednji globini;

(16)

„vlečna mreža z gredjo“ pomeni orodje z vlečno mrežo, ki je odprta vodoravno z gredjo, krilom ali podobno napravo;

(17)

„vlečna mreža z električnim tokom“ pomeni vlečno mrežo, ki za ribolov morskih bioloških virov uporablja električni tok;

(18)

„danska potegalka“ ali „škotska potegalka“ pomeni obkroževalno in vlečno orodje, ki se upravlja s plovila z dvema dolgima vrvema (potegalni vrvi), ki usmerjata ribe proti odprtini potegalke. Gre za orodje iz mrežnega materiala, ki je po obliki podobno pridneni vlečni mreži;

(19)

„obalne potegalke“ pomeni obkroževalne mreže in vlečne potegalke, ki se nastavijo z ladje in vlečejo proti obali, saj se upravljajo z obale ali s plovila, ki je privezano ali zasidrano na obali;

(20)

„obkroževalne mreže“ pomeni mreže, s katerimi se ribe lovijo tako, da se obkrožijo s strani in od spodaj. Lahko so opremljene z zaporno vrvjo ali pa tudi ne;

(21)

„zaporna plavarica“ ali „krožne mreže“ pomeni vsako obkroževalno mrežo, katere dno se potegne skupaj z zaporno vrvjo na dnu mreže, ki je speljana skozi vrsto obročev ob spodnji vrvi, kar mreži omogoča, da se stisne in zapre;

(22)

„strgače“ pomeni orodje, ki se bodisi aktivno vleče z glavnim motorjem plovila (strgača, upravljana s plovila) bodisi vleče s pomočjo motornega vitla z zasidranega plovila (mehanizirana strgača) za nabiranje školjk, polžev ali spužev; sestavljene so iz mrežne vreče ali kovinske košare, nameščene na trden okvir ali palico različnih velikosti in oblik, katerih spodnji del ima lahko lopatico za strganje, ki je lahko zaobljena, ostra ali zobata ter je lahko opremljena z drsali in potopljivimi ploščami. Nekatere strgače so opremljene s hidravlično opremo (hidravlične strgače). Strgače, ki se potegujejo ročno ali z ročnim vitlom v plitvih vodah s plovilom ali brez in se z njimi nabirajo školjke, polži ali spužve (ročne strgače), se za namen te uredbe ne štejejo za vlečno orodje;

(23)

„mirujoče mreže“ pomeni vse vrste zabodnih, zapletnih ali trislojnih mrež, ki so pritrjene na morsko dno, v katere ribe priplavajo in se zapletejo ali omrežijo v mrežni material;

(24)

„viseča mreža“ pomeni mrežo, ki jo na vodni gladini ali na določeni globini pod njo držijo plovci in ki jo prosto žene tok ali jo vleče plovilo, na katero je pripeta. Opremljena je lahko z napravami za stabilno nastavitev mreže ali za omejevanje njenega premikanja;

(25)

„zabodna mreža“ pomeni mirujočo mrežo iz enega samega kosa mreže, ki v vodi stoji navpično s pomočjo plovcev in obtežilnikov;

(26)

„zapletna mreža“ pomeni mirujočo mrežo, ki jo sestavlja stena iz mrežnega materiala, obešenega na vrvi, zaradi česar je ohlapnejša kot zabodna mreža;

(27)

„trislojna mreža“ pomeni mirujočo mrežo iz več slojev mrežnega materiala z dvema zunanjima slojema z velikimi mrežnimi očesi, med katerima je sloj z majhnimi mrežnimi očesi;

(28)

„kombinirana trislojna in zabodna mreža“ pomeni vsako stoječo zabodno mrežo, kombinirano s trislojno mrežo, ki predstavlja spodnji del;

(29)

„parangal“ pomeni ribolovno orodje, sestavljeno iz glavne vrvi različne dolžine, na katero so v presledkih, prilagojenih ciljni vrsti, pritrjene stranske vrvi (predvrvice) s trnki. Glavna vrv je s sidrom pritrjena bodisi vodoravno na dno ali blizu dna bodisi navpično ali pa lahko plava na površini;

(30)

„vrše in košare“ pomeni pasti v obliki kletk ali košar z enim ali več vhodov, ki so namenjene lovu rakov, školjk ali rib, ki se nastavijo na morsko dno ali obesijo nad njim;

(31)

„ročna ribiška vrvica“ pomeni posamično ribiško vrvico z eno ali več vabami ali trnki z vabami;

(32)

„andrejev križ“ pomeni grabilec, ki s škarjam podobnimi gibi z morskega dna nabira na primer školjke ali rdeče korale;

(33)

„vreča“ pomeni zadnji del vlečne mreže, ki je valjaste oblike z obsegom, ki je vsepovsod enak, ali zožene oblike. Lahko je sestavljena iz ene ali več ploskev (kosov mrežnega materiala), ki so pritrjene ena na drugo vzdolž svojih stranic, in lahko vključuje podaljšek, sestavljen iz ene ali več ploskev, ki so nameščene tik pred samo mrežo;

(34)

„velikost mrežnega očesa“ pomeni:

(i)

za pletene mreže: najdaljšo razdaljo med dvema nasprotnima vozloma v istem mrežnem očesu, kadar je to v celoti razprostrto;

(ii)

za brezvozelne mreže: notranjo razdaljo med nasprotnima spojema v istem mrežnem očesu, kadar je to v celoti razprostrto po najdaljši mogoči osi;

(35)

„kvadratasto mrežno oko“ pomeni štirikotno mrežno oko, sestavljeno iz dveh sklopov vzporednih stranic iste nominalne dolžine, pri čemer je en sklop vzporeden vzdolžni osi mreže, medtem ko je drugi nanjo pravokoten;

(36)

„rombasto mrežno oko“ pomeni mrežno oko, sestavljeno iz štirih stranic enake dolžine, pri katerem sta dve diagonali mrežnega očesa pravokotni, ena pa je vzporedna vzdolžni osi mreže;

(37)

„T90“ pomeni vlečne mreže, danske potegalke ali podobno vlečno orodje, ki ima vrečo in podaljšek iz mrežnega materiala s pletenimi rombastimi mrežnimi očesi, obrnjen za 90°, tako da glavna smer mrežnega materiala poteka vzporedno s smerjo vleke;

(38)

„izhodno okno Bacoma“ pomeni izhodno ploščo iz brezvozelnega mrežnega materiala s kvadratastimi mrežnimi očesi, pritrjeno na zgornjo ploskev vreče s spodnjim robom največ štiri očesa od vrvi za zavezovanje vreče;

(39)

„sejalna mreža“ pomeni kos mrežnega materiala, pritrjen na celoten obseg vlečne mreže za kozice pred mrežo ali podaljškom, ki se zoži v konico, kjer je pritrjena na spodnjo plast vlečne mreže za kozice. Kjer se sejalna mreža in vreča združita, se zareže izstopna odprtina, ki omogoča pobeg vrstam ali osebkom, ki so preveliki, da bi šli skozi sito, kozice pa lahko skozi sito prehajajo v vrečo;

(40)

„globina“ pomeni vsoto višine mrežnih očes (vključno z vozli) v mreži, kadar so mokri in raztegnjeni pravokotno na plavajočo vrv;

(41)

„čas ribolova“ ali „čas potopitve“ pomeni obdobje od prve namestitve orodja v vodo do popolnega dviga orodja na krov ribiškega plovila;

(42)

„senzorji za spremljanje orodja“ pomeni daljinske elektronske senzorje, ki se namestijo na ribolovno orodje za spremljanje ključnih parametrov uspešnosti, kot sta razdalja med širilkami ali volumen ulova;

(43)

„vrv z utežmi“ pomeni vrv s trnki z vabami in dodanimi utežmi, da hitreje potone in se tako skrajša čas izpostavljenosti morskim pticam;

(44)

„zvočne odvračalne naprave“ pomeni naprave, s katerimi se vrste, kot so morski sesalci, z oddajanjem zvočnih signalov odvračajo od ribolovnega orodja;

(45)

„vrvi za odganjanje ptic“ (imenovane tudi plašilne vrvi) pomeni vrvi s trakovi, ki se ob uporabi trnkov z vabami vlečejo z visoke točke blizu krme ribiškega plovila, da se morske ptice odganjajo stran od trnkov;

(46)

„neposredno obnavljanje staleža“ pomeni dejavnost spuščanja živih divjih živali izbranih vrst v vode, kjer so naravno razširjene, in sicer z namenom, da bi naravno produkcijo vodnega okolja uporabili za povečanje števila osebkov, ki so na voljo za ribolov, in/ali da bi okrepili naravno prirast;

(47)

„prenašanje“ pomeni postopek, s katerim človek namerno prenaša in spušča določeno vrsto v območja z ustaljenimi populacijami te vrste;

(48)

„kazalnik uspešnosti glede selektivnosti“ pomeni referenčno orodje za dolgoročno spremljanje napredka pri doseganju cilja SRP, to je zmanjšati nenamerni ulov;

(49)

„podvodna puška“ pomeni pnevmatsko ali mehansko ročno puško za podvodni ribolov, s katero se izstreli sulica;

(50)

„dolžina optimalne selektivnosti (length of optimal selectivity = Lopt)“ pomeni povprečno dolžino ulova, izhajajočo iz najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja, ki optimizira rast osebkov v staležu.

POGLAVJE II

SKUPNI TEHNIČNI UKREPI

ODDELEK 1

Prepovedano ribolovno orodje in prepovedana uporaba

Člen 7

Prepovedano ribolovno orodje in prepovedane metode

Pri ribolovu ali nabiranju morskih vrst je prepovedano uporabljati naslednje metode:

(a)

toksične ali korozivne snovi ali snovi za omamljanje;

(b)

električni tok, razen za vlečne mreže z električnim tokom, ki so dovoljene le na podlagi posebnih določb iz dela D Priloge V;

(c)

eksplozive;

(d)

pnevmatska kladiva ali druge perkusijske naprave;

(e)

vlečno opremo za nabiranje rdečih koral ali drugih vrst koral ali koralam podobnih organizmov;

(f)

andrejeve križe in podobne grabilce za nabiranje zlasti rdečih koral ali drugih vrst koral ali koralam podobnih organizmov;

(g)

vse vrste projektilov, z izjemo tistih, ki se uporabljajo za usmrtitev tunov, ujetih v kletke ali pasti, ročnih sulic in podvodnih pušk, ki se uporabljajo za rekreacijski ribolov brez akvalunge, od zore do mraka;

Ne glede na člen 2 se ta člen uporablja za plovila Unije v mednarodnih vodah in vodah tretjih držav, razen če pravila, sprejeta s strani večstranskih ribiških organizacij na podlagi dvostranskih ali večstranskih dogovorov ali s strani tretje države, izrecno določajo drugače.

ODDELEK 2

Splošne omejitve glede orodja in pogojev njegove uporabe

Člen 8

Splošne omejitve uporabe vlečnega orodja

Za namene prilog V do XI velikost mrežnega očesa vlečnega orodja, kakor je določena v navedenih prilogah, pomeni minimalno velikost mrežnega očesa katerega koli dela vreče ali katerega koli podaljška, ki se nahaja na krovu ribiškega plovila in je pritrjen na katero koli vlečno mrežo oziroma primeren za pritrditev nanjo. Ta odstavek se ne uporablja za naprave iz mrežnega materiala, ki se uporabljajo za pritrditev senzorjev za spremljanje orodja ali kadar se uporabljajo skupaj z napravami za izločanje rib in želv. V delegiranem aktu, sprejetem na podlagi člena 15, se lahko določijo nadaljnja odstopanja za izboljšanje selektivnosti glede velikosti ali vrste za morske vrste.

Odstavek 1 se ne uporablja za trgače. Vendar med katerim koli potovanjem, kadar so strgače na krovu, velja naslednje:

(a)

prepovedano je pretovarjati morske organizme;

(b)

v Baltskem morju je prepovedano obdržati na krovu ali iztovoriti katero koli količino morskih organizmov, razen če vsaj 85 % žive teže morskih organizmov predstavljajo školjke in/ali Furcellaria lumbricalis.

(c)

v vseh drugih morskih bazenih, razen v Sredozemskem morju, kjer se uporablja člen 13 Uredbe (ES) št. 1967/2006, je prepovedano obdržati na krovu ali iztovoriti katero koli količino morskih organizmov, razen če vsaj 95 % žive teže morskih organizmov predstavljajo školjke, polži in spužve.

Točki (b) in (c) tega odstavka se ne uporabljata za nenamerni ulov vrst, za katere velja obveznost iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Tak nenamerni ulov se iztovori in odšteje od kvot.

Če eno ali več ribiških plovil istočasno vleče več kakor eno mrežo, morajo imeti vse mreže enako nominalno velikost mrežnega očesa. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov na podlagi člena 15 in v skladu s členom 29, s katerimi se odstopa od tega odstavka, kadar uporaba več mrež z različnimi velikostmi mrežnega očesa prinaša koristi za ohranjanje morskih bioloških virov, ki so vsaj enakovredne koristim obstoječih načinov ribolova.

Prepovedano je uporabljati katero koli napravo, ki zamaši ali kako drugače dejansko zmanjša velikost mrežnega očesa vreče ali katerega koli dela vlečnega orodja, ter na krovu imeti katero koli tako napravo, ki je zasnovana posebej za ta namen. Ta odstavek ne izključuje uporabe posebnih naprav, ki se uporabljajo za zmanjšanje obrabe in trganja ter okrepitev vlečnega orodja ali omejitev pobega ulova v sprednjem delu vlečnega orodja.

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, ki določajo podrobna pravila za specifikacijo vreč in naprav iz odstavka 4. Ti izvedbeni akti temeljijo na najboljših razpoložljivih znanstvenih in tehničnih mnenjih in lahko opredelijo:

(a)

omejitve debeline niti;

(b)

omejitve obsega vreče;

(c)

omejitve uporabe mrežnih materialov;

(d)

strukturo in pritrditev vreče;

(e)

dovoljene naprave za zmanjšanje obrabe in trganja ter

(f)

dovoljene naprave za omejitev pobega ulova.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 30(2).

Člen 9

Splošne omejitve uporabe mirujočih mrež in visečih mrež

Prepovedano je imeti na krovu ali uporabljati eno ali več visečih mrež, katerih posamična ali skupna dolžina presega 2,5 km.

Prepovedana je uporaba visečih mrež za ribolov vrst, naštetih v Prilogi III.

Ne glede na odstavek 1 je v Baltskem morju prepovedano imeti na krovu ali uporabljati viseče mreže.

Prepovedana je uporaba stoječih zabodnih mrež, zapletnih mrež in trislojnih mrež za ribolov naslednjih vrst:

(a)

belega tuna (Thunnus alalunga),

(b)

tuna (Thunnus thynnus),

(c)

kostanjevke (Brama brama),

(d)

mečarice (Xiphias gladius),

(e)

morskih psov naslednjih vrst ali družin: Hexanchus griseus; Cetorhinus maximus; vseh vrst iz družin Alopiidae; Carcharhinidae; Sphyrnidae; Isuridae; Lamnidae.

Z odstopanjem od odstavka 4 se lahko naključni ulov v Sredozemskem morju največ treh osebkov vrst morskega psa iz navedenega odstavka obdrži na krovu ali iztovori, če te vrste niso zaščitene na podlagi prava Unije.

Prepovedano je uporabljati kakršno koli stoječo zabodno mrežo, zapletno mrežo ali trislojno mrežo na katerem koli mestu z zaznamovano globino nad 200 m.

Ne glede na odstavek 6 tega člena:

(a)

se uporabijo posebna odstopanja iz točke 6.1 dela C Priloge V, točke 9.1 dela C Priloge VI in točke 4.1 dela C Priloge VII, kadar je zaznamovana globina med 200 in 600 m;

(b)

se v Sredozemskem morju dovoli uporaba stoječih zabodnih mrež, zapletnih mrež in trislojnih mrež na katerem koli mestu z zaznamovano globino nad 200 m.

ODDELEK 3

Zaščita občutljivih vrst in habitatov

Člen 10

Prepovedane vrste rib in lupinarjev

Prepovedano je loviti, obdržati na krovu, pretovarjati ali iztovarjati ribe ali lupinarje iz Priloge IV k Direktivi 92/43/EGS, razen v primerih, ko so odstopanja odobrena na podlagi člena 16 navedene direktive.

Poleg vrst iz odstavka 1 je za plovila Unije prepovedano loviti, obdržati na krovu, pretovarjati, iztovarjati, skladiščiti, prodajati, razstavljati ali ponujati v prodajo vrste, naštete v Prilogi I, ali vrste, katerih ribolov je prepovedan na podlagi drugih pravnih aktov Unije.

Če so ujete naključno, se vrste iz odstavkov 1 in 2 ne poškodujejo in osebki se takoj izpustijo nazaj v morje, razen za namene znanstvenega raziskovanja naključno ubitih osebkov v skladu z veljavnim pravom Unije.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 29, s katerimi se spremeni seznam iz Priloge I, kadar najboljše razpoložljivo znanstveno mnenje navaja, da je treba ta seznam spremeniti.

Ukrepi, sprejeti v skladu z odstavkom 4 tega člena, so namenjeni uresničevanju cilja iz točke (b) člena 4(1) in lahko upoštevajo mednarodne sporazume v zvezi z zaščito občutljivih vrst.

Člen 11

Ulov morskih ptic, morskih sesalcev in morskih plazilcev

Prepovedan je ulov, obdržanje na krovu, pretovarjanje ali iztovarjanje morskih sesalcev ali morskih plazilcev iz prilog II in IV k Direktivi 92/43/EGS in vrst morskih ptic, ki jih zajema Direktiva 2009/147/ES.

Ko so ujete, se vrste iz odstavka 1 ne poškodujejo in osebki se takoj izpustijo.

Ne glede na odstavka 1 in 2 se dovoli obdržati na krovu, pretovarjati ali iztovarjati osebke morskih vrst iz odstavka 1, ki so bili ujeti naključno, kolikor je ta dejavnost potrebna za pomoč pri regeneraciji posameznih živali in za znanstveno raziskovanje naključno ubitih osebkov, če so bili zadevni pristojni nacionalni organi o tem vnaprej v celoti obveščeni čim prej po ulovu in v skladu z veljavnim pravom Unije.

Država članica lahko na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja za plovila, ki plujejo pod njeno zastavo, sprejme ukrepe za ublažitev ali omejitve uporabe določenega orodja. Takšni ukrepi čim bolj zmanjšajo in po možnosti odpravijo ulov vrst iz odstavka 1 tega člena, so skladni s cilji iz člena 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013 in so vsaj enako strogi kot tehnični ukrepi, ki se uporabljajo na podlagi prava Unije.

Ukrepi, sprejeti v skladu z odstavkom 4 tega člena, so namenjeni uresničevanju cilja iz točke (b) člena 4(1). Države članice za namene nadzora obvestijo druge zadevne države članice o določbah, sprejetih v skladu z odstavkom 4 tega člena. Prav tako objavijo ustrezne informacije o takih ukrepih.

Člen 12

Zaščita občutljivih habitatov, vključno z ranljivimi morskimi ekosistemi

Znotraj zadevnih območij iz Priloge II je prepovedano uporabljati ribolovno orodje iz navedene priloge.

Kadar najboljše razpoložljivo znanstveno mnenje priporoča spremembo seznama območij iz Priloge II, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 29 te uredbe in postopkom iz člena 11(2) in (3) Uredbe (EU) št. 1380/2013, s katerimi se ustrezno spremeni Priloga II. Pri sprejemanju takšnih sprememb Komisija posebno pozornost nameni ublažitvi negativnih posledic premika ribolovnih dejavnosti na druga občutljiva območja.

Kadar so taki habitati iz odstavka 1 ali drugi občutljivi habitati, vključno z ranljivimi morskimi ekosistemi, v vodah pod suverenostjo ali jurisdikcijo države članice, lahko navedena država članica v skladu s postopkom iz člena 11 Uredbe (EU) št. 1380/2013 vzpostavi zaprta območja ali druge ohranitvene ukrepe za zaščito takšnih habitatov. Takšni ukrepi so skladni s cilji iz člena 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013 ter so vsaj enako strogi kot ukrepi iz prava Unije.

Ukrepi, sprejeti v skladu z odstavkoma 2 in 3 tega člena, so namenjeni uresničevanju cilja iz točke (c) člena 4(1).

ODDELEK 4

Najmanjše referenčne velikosti ohranjanja

Člen 13

Najmanjše referenčne velikosti ohranjanja

Najmanjše referenčne velikosti ohranjanja morskih vrst, navedene v delu A prilog V do X k tej uredbi, se uporabljajo za namen:

(a)

zagotavljanja zaščite nedoraslih morskih organizmov v skladu s členom 15(11) in (12) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(b)

določitve območij obnove staležev rib v skladu s členom 8 Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(c)

opredelitve najmanjših velikosti za trženje v skladu s členom 47(2) Uredbe (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 6 ).

Velikost morskih vrst se izmeri v skladu s Prilogo IV.

Kadar je določena več kot ena metoda merjenja velikosti morskih vrst, za osebek ne sme veljati, da je pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja, če je velikost, izmerjena s katero koli od navedenih metod, enaka ali večja od najmanjše referenčne velikosti ohranjanja.

Jastogi, rarogi ter školjke in polži, ki spadajo v katero koli vrsto, za katero je najmanjša referenčna velikost ohranjanja določena v prilogi V, VI ali VII se smejo obdržati na krovu le celi in se smejo izkrcati le celi.

ODDELEK 5

Ukrepi za zmanjšanje zavržkov

Člen 14

Pilotni projekti za preprečevanje nenamernega ulova

Države članice lahko brez poseganja v člen 14 Uredbe (EU) št. 1380/2013 izvajajo pilotne projekte, s katerimi raziščejo metode za preprečevanje, čim večje zmanjšanje in odpravo nenamernega ulova. Ti pilotni projekti upoštevajo mnenja ustreznih svetovalnih svetov in temeljijo na najboljših razpoložljivih znanstvenih mnenjih.

Kadar iz rezultatov teh pilotnih študij ali drugih znanstvenih mnenj izhaja, da je nenamerni ulov precejšen, si zadevne države članice prizadevajo uvesti tehnične ukrepe za zmanjšanje takega nenamernega ulova v skladu členom 19 Uredbe (EU) št. 1380/2013.

POGLAVJE III

REGIONALIZACIJA

Člen 15

Regionalni tehnični ukrepi

Tehnični ukrepi, vzpostavljeni na regionalni ravni, so določeni v naslednjih prilogah:

(a)

v Prilogi V za Severno morje;

(b)

v Prilogi VI za severozahodne vode;

(c)

v Prilogi VII za jugozahodne vode;

(d)

v Prilogi VIII za Baltsko morje;

(e)

v Prilogi IX za Sredozemsko morje;

(f)

v Prilogi X za Črno morje;

(g)

v Prilogi XI za vode Unije v Indijskem oceanu in zahodnem Atlantiku;

(h)

v Prilogi XIII za občutljive vrste.

Zaradi upoštevanja regionalnih posebnosti zadevnih ribolovov se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 29 te uredbe in členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013, s katerimi se spremenijo, nadomestijo, razveljavijo ali se določi odstopanje od tehničnih ukrepov, določenih v prilogah iz odstavka 1 tega člena, tudi pri izvajanju obveznosti iztovarjanja v okviru člena 15(5) in (6) Uredbe (EU) št. 1380/2013. Komisija takšne delegirane akte sprejme na podlagi skupnega priporočila, predloženega v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013 in v skladu z ustreznimi členi poglavja III te uredbe.

Za namen sprejetja takih delegiranih aktov lahko države članice, ki imajo neposreden upravljalni interes, skupna priporočila v skladu s členom 18(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 prvič predložijo najpozneje 24 mesecev in nato 18 mesecev po vsaki predložitvi poročila iz člena 31(1) te uredbe. Taka priporočila lahko predložijo tudi takrat, ko se jim to zdi potrebno.

Tehnični ukrepi, sprejeti v skladu z odstavkom 2 tega člena:

(a)

so namenjeni doseganju ciljev in ciljnih vrednosti iz členov 3 in 4 te uredbe;

(b)

so namenjeni doseganju ciljev in spoštovanju pogojev iz drugih zadevnih aktov Unije, sprejetih na področju SRP, zlasti večletnih načrtov iz členov 9 in 10 Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(c)

so skladni z načeli dobrega upravljanja, določenimi v členu 3 Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(d)

ustvarijo vsaj takšne koristi za ohranjanje morskih bioloških virov, ki so zlasti glede vzorcev izkoriščanja in ravni zagotovljene zaščite za občutljive vrste in habitate najmanj enakovredne ukrepom iz odstavka 1. Upošteva se tudi morebitni vpliv ribolovnih dejavnosti na morski ekosistem.

Uporaba pogojev v zvezi s specifikacijo velikosti mrežnega očesa iz člena 27 in dela B prilog V do XI ne povzroči poslabšanja standardov selektivnosti, zlasti v smislu povečanja ulova nedoraslih organizmov, ki obstajajo 14. avgusta 2019, njen namen pa je doseči cilje in ciljne vrednosti iz členov 3 in 4.

Države članice v skupnih priporočilih, predloženih z namenom sprejetja ukrepov iz odstavka 2, zagotovijo znanstvene dokaze v podporo sprejetju teh ukrepov.

Komisija lahko od STECF zahteva, da oceni skupna priporočila iz odstavka 2.

Člen 16

Selektivnost ribolovnega orodja glede na vrsto in velikost

Skupno priporočilo, predloženo z namenom sprejetja ukrepov iz člena 15(2) v zvezi z lastnostmi orodja glede na velikost in vrste, zagotovi znanstveni dokaz, da ti ukrepi za določeno vrsto ali kombinacijo vrst zagotavljajo vsaj enako selektivnost kot orodje iz dela B prilog V do X in dela A Priloge XI.

Člen 17

Zaprta ali omejena območja za zaščito koncentracij nedoraslih ali drstečih se organizmov

Skupno priporočilo, predloženo z namenom sprejetja ukrepov iz člena 15(2) v zvezi z delom C prilog V do VIII in X ter delom B Priloge XI ali za uvedbo novih zaprtih ali omejenih območij, vsebuje naslednje elemente v zvezi s takšnimi zaprtimi ali omejenimi območji:

(a)

cilj zapore;

(b)

geografski obseg in trajanje zapore;

(c)

omejitve posebnega orodja ter

(d)

ureditev nadzora in spremljanja.

Člen 18

Najmanjše referenčne velikosti ohranjanja

Skupno priporočilo, predloženo z namenom sprejetja ukrepov iz člena 15(2) v zvezi z delom A prilog V do X, spoštuje cilj zagotovitve zaščite nedoraslih morskih organizmov.

Člen 19

Zapore v realnem času in določbe o spremembi ribolovnega območja

Skupno priporočilo, predloženo z namenom sprejetja ukrepov iz člena 15(2) v zvezi z vzpostavitvijo zapor v realnem času z namenom zagotovitve zaščite občutljivih vrst ali koncentracij nedoraslih organizmov, drstečih se rib ali lupinarjev, vsebuje naslednje elemente:

(a)

geografski obseg in trajanje zapore;

(b)

vrste in mejne vrednosti, zaradi katerih se uvede zapora;

(c)

uporabo visoko selektivnega orodja, ki omogoča dostop do sicer zaprtih območij, ter

(d)

ureditev nadzora in spremljanja.

Skupno priporočilo, predloženo z namenom sprejetja ukrepov iz člena 15(2) v zvezi z določbami o spremembi ribolovnega območja, vsebuje:

(a)

vrste in mejne vrednosti, zaradi katerih se uvede obveznost spremembe ribolovnega območja;

(b)

razdaljo od predhodnega mesta ribolova, na katero se mora plovilo oddaljiti.

Člen 20

Inovativno ribolovno orodje

Skupno priporočilo, predloženo z namenom sprejetja ukrepov iz člena 15(2) v zvezi z uporabo inovativnega ribolovnega orodja v določenem morskem bazenu, vsebuje oceno verjetnega vpliva uporabe tega orodja na ciljne vrste ter na občutljive vrste in habitate. Zadevne države članice zberejo ustrezne podatke za tako oceno.

Uporaba inovativnega ribolovnega orodja ni dovoljena, kadar ocene iz odstavka 1 kažejo, da bo njihova uporaba znatno negativno vplivala na občutljive habitate in neciljne vrste.

Člen 21

Ukrepi ohranjanja narave

Skupno priporočilo, predloženo z namenom sprejetja ukrepov iz člena 15(2) v zvezi z zaščito občutljivih vrst in habitatov, lahko zlasti:

(a)

vsebuje sezname občutljivih vrst in habitatov, ki so na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja najbolj ogroženi zaradi ribolovnih dejavnosti v zadevni regiji;

(b)

poleg ukrepov iz Priloge XIII določa uporabo dodatnih ali alternativnih ukrepov za zmanjšanje naključnega ulova vrst iz člena 11;

(c)

zagotavlja informacije o učinkovitosti obstoječih ukrepov za ublažitev in ureditvah spremljanja;

(d)

opredeljuje ukrepe, da bi se čim bolj zmanjšali učinki ribolovnega orodja na občutljive habitate;

(e)

določa omejitve glede načina uporabe določenega orodja ali uvaja popolno prepoved uporabe določenega ribolovnega orodja na območju, na katerem takšno orodje ogroža stanje ohranjenosti vrst iz členov 10 in 11, ki se nahajajo na zadevnem območju, ali druge občutljive habitate.

Člen 22

Regionalni ukrepi v okviru začasnih načrtov o zavržkih

Ko države članice predložijo skupna priporočila za vzpostavitev tehničnih ukrepov v začasnih načrtih o zavržkih iz člena 15(6) Uredbe (EU) št. 1380/2013, lahko ta priporočila med drugim vsebujejo naslednje elemente:

(a)

specifikacije ribolovnega orodja in pravila o njegovi uporabi;

(b)

specifikacije sprememb ribolovnega orodja ali uporabe selektivnih naprav za izboljšanje selektivnosti glede na velikost ali vrsto;

(c)

omejitve ali prepovedi uporabe določenega ribolovnega orodja ter ribolovnih dejavnosti na določenih območjih ali v določenih obdobjih;

(d)

najmanjše referenčne velikosti ohranjanja;

(e)

odstopanja, sprejeta na podlagi člena 15(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

Ukrepi iz odstavka 1 tega člena so namenjeni uresničevanju ciljev iz člena 3, zlasti zaščiti nedoraslih organizmov ali koncentracij drstečih se vrst rib ali lupinarjev.

Člen 23

Pilotni projekti za popolno dokumentiranje ulova in zavržkov

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 29 te uredbe in členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013, da bi se ta uredba dopolnila z opredelitvijo pilotnih projektov za oblikovanje sistema popolnega dokumentiranja ulova in zavržkov na podlagi merljivih ciljev in ciljnih vrednosti za namene upravljanja ribolova, ki temelji na rezultatih.

Pilotni projekti iz odstavka 1 lahko odstopajo od ukrepov iz dela B prilog V do XI za določeno področje in za največ eno leto, če je mogoče dokazati, da ti pilotni projekti prispevajo k doseganju ciljev in ciljnih vrednosti iz členov 3 in 4 in zlasti da je njihov namen izboljšati selektivnost zadevnega ribolovnega orodja ali prakse ali drugače zmanjšati njihov vpliv na okolje. To enoletno obdobje se lahko pod enakimi pogoji podaljša za dodatno leto. Omejeno je na največ 5 % plovil, namenjenih tej ribolovni dejavnosti, na državo članico.

Kadar države članice predložijo skupna priporočila za vzpostavitev pilotnih projektov iz odstavka 1, zagotovijo znanstvene dokaze, ki podpirajo sprejetje teh ukrepov. Ta skupna priporočila oceni STEFC ter oceno objavi. Države članice v šestih mesecih po zaključku projekta Komisiji predložijo poročilo z rezultati in podrobno oceno sprememb selektivnosti in drugih okoljskih vplivov.

STECF oceni poročilo iz odstavka 3. V primeru, če je prispevek novega orodja ali prakse k doseganju cilja iz odstavka 2 ocenjen pozitivno, lahko Komisija predloži predlog v skladu s PDEU, ki dopušča splošno uporabo tega orodja ali prakse. Ocena STECF se objavi.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 29 za dopolnitev te uredbe z določitvijo tehničnih specifikacij sistema za popolno dokumentiranje ulova in zavržkov iz odstavka 1 tega člena.

Člen 24

Izvedbeni akti

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih določi:

(a)

specifikacije selektivnih naprav, pritrjenih na orodje iz dela B prilog V do IX;

(b)

podrobna pravila glede specifikacij ribolovnega orodja iz dela D Priloge V zvezi z omejitvami glede konstrukcije orodja in ukrepi nadzora in spremljanja, ki jih sprejme država članica zastave;

(c)

podrobna pravila o ukrepih nadzora in spremljanja, ki jih sprejme država članica zastave v zvezi z uporabo orodja iz točke 6 dela C Priloge V, točke 9 dela C Priloge VI in točke 4 dela C Priloge VII;

(d)

podrobna pravila o ukrepih nadzora in spremljanja, ki se sprejmejo za zaprta ali omejena območja iz točke 2 dela C Priloge V ter točk 6 in 7 dela C Priloge VI;

(e)

podrobna pravila o lastnostih signalizacije in uporabe zvočnih odvračalnih naprav iz dela A Priloge XIII;

(f)

podrobna pravila o zasnovi in uporabi vrvi za odganjanje ptic in obteženih vrvi iz dela B Priloge XIII;

(g)

podrobna pravila o specifikacijah izhodne naprave za želve iz dela C Priloge XIII.

Izvedbeni akti iz odstavka 1 se sprejmejo v skladu s členom 30(2).

POGLAVJE IV

ZNANSTVENE RAZISKAVE, NEPOSREDNO OBNAVLJANJE IN PRENAŠANJE STALEŽEV

Člen 25

Znanstvena raziskava

Tehnični ukrepi iz te uredbe se ne uporabljajo za ribolovne operacije, ki se opravljajo za znanstvene raziskave ob upoštevanju naslednjih pogojev:

(a)

ribolovne operacije se izvajajo z dovoljenjem in pooblastilom države članice zastave;

(b)

Komisijo in države članice, ki imajo suverenost ali jurisdikcijo nad vodami, v katerih se izvajajo ribolovne operacije (v nadaljnjem besedilu: obalna država članica), se vsaj dva tedna vnaprej obvesti o nameravanem izvajanju takšnih ribolovnih operacij, pri čemer se navedejo udeležena plovila in znanstvene raziskave, ki se bodo izvajale;

(c)

plovila, ki opravljajo ribolovne operacije, imajo veljavno dovoljenje za ribolov v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1224/2009;

(d)

če obalna država članica tako zahteva od države članice zastave, mora kapitan plovila med izvajanjem ribolovnih operacij vzeti na krov opazovalca iz obalne države članice, razen če to iz varnostnih razlogov ni mogoče;

(e)

ribolovne operacije, ki jih izvajajo komercialna plovila za namen znanstvene preiskave, so časovno omejene. Ko v ribolovnih operacijah, ki jih izvajajo komercialna plovila za namene znanstvene raziskave, sodeluje več kot šest komercialnih plovil, država članica zastave Komisijo obvesti najmanj tri mesece vnaprej in po potrebi zaprosi za mnenje STECF, ki potrdi, ali je ta raven udeležbe znanstveno utemeljena; če iz mnenja STECF izhaja, da raven udeležbe znanstveno ni utemeljena, zadevna država članica ustrezno spremeni pogoje, pod katerimi se opravlja znanstvena raziskava;

(f)

v primeru vlečne mreže z električnim tokom morajo plovila, ki izvajajo znanstveno raziskavo, upoštevati poseben znanstveni protokol, ki je del znanstvenega raziskovalnega načrta, ki ga je pregledal ali potrdil ICES ali STECF, pa tudi sistem za spremljanje, nadzor in ocenjevanje.

Morske vrste, ulovljene za namene iz odstavka 1 tega člena, se lahko prodajajo, skladiščijo, razstavljajo ali ponujajo za prodajo, pod pogojem, da so vštete v kvote v skladu s členom 33(6) Uredbe (ES) št. 1224/2009 in, kadar je ustrezno:

(a)

so skladne z najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja iz prilog IV do X k tej uredbi ali

(b)

se prodajo za namene, ki niso neposredna prehrana ljudi.

Člen 26

Neposredno obnavljanje in prenašanje staležev

Tehnični ukrepi iz te uredbe se ne uporabljajo za ribolovne operacije, ki se izvajajo samo za namene neposrednega obnavljanja ali prenašanja morskih organizmov, če se navedene operacije izvajajo z dovoljenjem in pooblastilom države članice ali držav članic, ki imajo neposredni interes za upravljanje.

Kadar se neposredno obnavljanje ali prenašanje izvaja v vodah druge države članice ali držav članic, se Komisijo in vse te države članice vsaj 20 koledarskih dni vnaprej obvesti o nameravanem izvajanju takšnih ribolovnih operacij.

POGLAVJE V

POGOJI V ZVEZI Z SPECIFIKACIJO VELIKOSTI MREŽNEGA OČESA

Člen 27

Pogoji v zvezi z specifikacijo velikosti mrežnega očesa

Odstotki ulova iz prilog V do VIII pomenijo največji odstotek vrst, ki je dovoljen za izpolnitev pogojev v zvezi z določeno velikostjo mrežnega očesa iz teh prilog. Taki odstotki ne posegajo v obveznost iztovarjanja ulova iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013.

Odstotki ulova se izračunajo kot delež žive teže vseh morskih bioloških virov, iztovorjenih po vsakem ribolovnem potovanju.

Odstotki ulova iz odstavka 2 se lahko izračunajo na podlagi enega ali več reprezentativnih vzorcev.

Za namen tega člena se ekvivalentna teža celotnega škampa dobi tako, da se teža škampovih repov pomnoži s tri.

Države članice lahko v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1224/2009 izdajo dovoljenja za ribolov za plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo in ki za ribolovne dejavnosti uporabljajo posebne velikosti mrežnega očesa iz prilog V do XI. Taka dovoljenja lahko začasno prekličejo ali odvzamejo, če ugotovijo, da plovilo ne izpolnjuje določenih odstotkov ulova iz prilog V do VIII.

Ta člen ne posega v Uredbo (ES) št. 1224/2009.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov na podlagi člena 15 in v skladu s členom 29, da bi dodatno opredelila pojem „neposredni ribolov“ za zadevne vrste iz dela B prilog V do X in dela A Priloge XI. V ta namen zadevne države članice z neposrednim upravljalnim interesom za zadevni ribolov vsakršno skupno priporočilo prvič predložijo najpozneje 15. avgusta 2020.

POGLAVJE VI

TEHNIČNI UKREPI V UPRAVNEM OBMOČJU NEAFC

Člen 28

Tehnični ukrepi v upravnem območju NEAFC

Tehnični ukrepi, ki se uporabljajo v upravnem območju NEAFC, so določeni v Prilogi XII.

POGLAVJE VII

POSTOPKOVNE DOLOČBE

Člen 29

Izvajanje prenosa pooblastila

Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 2(2), člena 8(3), člena 10(4), člena 12(2), člena 15(2), člena 23(1) in (5), člena 27(7) in člena 31(4) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 14. avgusta 2019. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

Prenos pooblastila iz člena 2(2), člena 8(3), člena 10(4), člena 12(2), člena 15(2), člena 23(1) in (5), člena 27(7) in člena 31(4) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo posamezne države članice v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 2(2), člena 8(3), člena 10(4), člena 12(2), člena 15(2), člena 23(1) in (5), člena 27(7) in člena 31(4), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 30

Postopek v odboru

Komisiji pomaga Odbor za ribištvo in ribogojstvo, ustanovljen s členom 47 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

POGLAVJE VIII

KONČNE DOLOČBE

Člen 31

Pregled in poročanje

Do 31. decembra 2020 in nato vsako tretje leto predloži Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o izvajanju te uredbe na podlagi informacij, ki jih predložijo države članice in zadevni svetovalni sveti, in ocene, ki jo izvede STECF. V tem poročilu se oceni, v kolikšni meri tehnični ukrepi tako na regionalni ravni kot na ravni Unije prispevajo k doseganju ciljev iz člena 3 in ciljnih vrednosti iz člena 4. To poročilo se sklicuje tudi na mnenje ICES o doseženem napredku ali o učinku uporabe inovativnega orodja. Poročilo oceni koristi ali negativne učinke na morske ekosisteme, občutljive habitate in selektivnost.

Poročilo iz odstavka 1 tega člena med drugim vsebuje oceno prispevka tehničnih ukrepov k optimizaciji vzorcev izkoriščanja, kot je določeno v točki (a) člena 3(2). V ta namen lahko poročilo vsebuje med drugim kot kazalnik učinkovitosti glede selektivnosti za ključne referenčne staleže za vrste, navedene v Prilogi XIV, dolžino optimalne selektivnosti (Lopt), in sicer v primerjavi s povprečno dolžino ulovljenih rib za vsako leto, ki se upošteva.

Kadar to poročilo vsebuje dokaze, da na regionalni ravni cilji niso bili doseženi, države članice v tej regiji v dvanajstih mesecih po predložitvi poročila iz odstavka 1 predložijo načrt z ukrepi, ki bi jih bilo treba sprejeti za dosego teh ciljev in ciljnih vrednosti.

Komisija lahko na podlagi tega poročila Evropskemu parlamentu in Svetu tudi predlaga potrebne spremembe te uredbe. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov na podlagi člena 15 in v skladu s členom 29, da se spremeni seznam vrst iz Priloge XIV.

Člen 32

Spremembe Uredbe (ES) št. 1967/2006

Uredba (ES) št. 1967/2006 se spremeni:

(a)

členi 3, 8 do 12, 14, 15, 16 in 25 se črtajo;

(b)

priloge II, III in IV se črtajo.

Sklicevanja na črtane člene in priloge se štejejo za sklicevanja na ustrezne določbe te uredbe.

Člen 33

Spremembe Uredbe (ES) št. 1224/2009

V poglavju IV Uredbe (ES) št. 1224/2009 se naslov IV spremeni:

(a)

oddelek 3 se črta;

(b)

doda se naslednji oddelek:

„Oddelek 4

‚Predelava na krovu in pelagični ribolov‘

Člen 54a

Predelava na krovu

Na krovu ribiškega plovila je prepovedano izvajati kakršno koli fizično ali kemično predelavo rib za izdelavo ribje moke, ribjega olja ali podobnih izdelkov ali pretovarjanje ulova rib v takšne namene.

Odstavek 1 se ne uporablja za:

(a)

predelavo ali pretovarjanje drobovja ali

(b)

proizvajanje surimija na krovu ribiške ladje.

Člen 54b

Omejitve glede ravnanja z ulovom in izpuščanja za plovila za pelagični ribolov

Največja razdalja med prečkami v separatorju vode na krovu plovil za pelagični ribolov, ki lovijo skušo, atlantskega sleda in šura v območju Konvencije NEAFC, kakor je opredeljeno v členu 3(2) Uredbe (EU) št. 1236/2010, je 10 mm.

Prečke se zavarijo. Če se v separatorju vode uporabljajo odprtine namesto prečk, največji premer odprtin ne presega 10 mm. Odprtine v jaških pred separatorjem vode ne presegajo 15 mm v premeru.

Plovilom za pelagični ribolov, ki delujejo v območju Konvencije NEAFC, je prepovedano izpuščati ribe pod njihovo vodno črto iz vmesnih bazenov ali hladilnih bazenov z morsko vodo.

Kapitan plovila pošlje pristojnim ribiškim organom države članice zastave risbe, ki so jih potrdili pristojni organi države članice zastave in ki se nanašajo na zmogljivosti za ravnanje z ulovom in izpuščanje za plovila za pelagični ribolov, ki lovijo skušo, atlantskega sleda in šura v območju Konvencije NEAFC, ter vse spremembe teh risb. Pristojni organi države članice zastave plovila redno izvajajo preverjanja točnosti predloženih risb. Kopije se ves čas hranijo na krovu plovila.

Člen 54c

Omejitve uporabe samodejne sortirne opreme

Na krovu ribiškega plovila je prepovedano prevažati ali uporabljati opremo, ki lahko samodejno sortira atlantskega sleda, skušo ali šura po velikosti ali spolu.

Vendar pa sta prevažanje in uporaba takšne opreme dovoljena, če:

(a)

plovilo na krovu sočasno ne prevaža ali uporablja niti vlečnega orodja z velikostjo mrežnega očesa, ki je manjša od 70 milimetrov, niti ene ali več zapornih plavaric ali podobnega ribolovnega orodja ali

(b)

je celoten ulov, ki ga je mogoče zakonito obdržati na krovu:

(i)

shranjen v zamrznjenem stanju;

(ii)

so presortirane ribe zamrznjene takoj po sortiranju in se nobena presortirana riba ne vrne v morje ter

(iii)

je oprema vgrajena in nameščena na plovilo tako, da zagotavlja takojšnjo zamrznitev in ne omogoča vračanja morskih vrst v morje.

Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 tega člena lahko vsako plovilo, ki se mu dovoli ribolov v Baltskem morju, Beltih ali Øresundu, prevaža samodejno sortirno opremo v Kattegatu, če je bilo izdano dovoljenje za ribolov v skladu s členom 7. V dovoljenju za ribolov so določene vrste, območja, časovna obdobja in vsi drugi zahtevani pogoji, ki veljajo za uporabo in prevoz sortirne opreme na krovu.

Ta člen se ne uporablja za Baltsko morje.“

Člen 34

Sprememba Uredbe (EU) št. 1380/2013

V členu 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013 se odstavek 12 nadomesti z naslednjim:

„12.

Pri vrstah, za katere ne velja obveznost iztovarjanja iz odstavka 1, se ulov vrst, manjših od najmanjše referenčne velikosti ohranjanja, ne obdrži na krovu, pač pa se ga nemudoma vrne v morje, razen če se uporabi kot živa vaba.“

Člen 35

Sprememba Uredbe (EU) 2016/1139

V Uredbi (EU) 2016/1139 se člen 8 spremeni:

(a)

v odstavku 1 se uvodni del nadomesti z naslednjim:

„1.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 16 te uredbe in členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013 glede naslednjih tehničnih ukrepov, kolikor niso zajeti v Uredbi (EU) 2019/1241 Evropskega parlamenta in Sveta ( *1 ):

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.

Ukrepi iz odstavka 1 tega člena prispevajo k uresničevanju ciljev iz člena 3 te uredbe in so skladni s členom 15(4) Uredbe (EU) 2019/1241.“

Člen 36

Spremembe Uredbe (EU) 2018/973

V Uredbi (EU) 2018/973 se člen 9 spremeni:

(a)

v odstavku 1 se uvodni del nadomesti z naslednjim:

„1.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 16 te uredbe in členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013 za dopolnitev te uredbe v zvezi z naslednjimi tehničnimi ukrepi, kolikor niso zajeti v Uredbi (EU) 2019/1241 Evropskega parlamenta in Sveta ( *2 ):

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.

Ukrepi iz odstavka 1 tega člena prispevajo k uresničevanju ciljev iz člena 3 te uredbe in so skladni s členom 15(4) Uredbe (EU) 2019/1241.“

Člen 37

Sprememba Uredbe (EU) 2019/472

V Uredbi (EU) 2019/472 se člen 9 spremeni:

(a)

v odstavku 1 se uvodni del nadomesti z naslednjim:

„1.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18 te uredbe in členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013 za dopolnitev te uredbe v zvezi z naslednjimi tehničnimi ukrepi, ki niso zajeti v Uredbi (EU) 2019/1241 Evropskega parlamenta in Sveta ( *3 ):

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.

Ukrepi iz odstavka 1 tega člena prispevajo k uresničevanju ciljev iz člena 3 te uredbe in so skladni s členom 15(4) Uredbe (EU) 2019/1241.“

Člen 38

Sprememba Uredbe (EU)2019/1022

V Uredbi (EU) 2019/1022 se člen 13 spremeni:

(a)

v odstavku 1 se uvodni del nadomesti z naslednjim:

„1.

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.

Ukrepi iz odstavka 1 tega člena prispevajo k uresničevanju ciljev iz člena 3 te uredbe in so skladni s členom 15(4) Uredbe (EU) 2019/1241.“

Člen 39

Razveljavitve

Uredbe (ES) št. 894/97, (ES) št. 850/98, (ES) št. 2549/2000, (ES) št. 254/2002, (ES) št. 812/2004 in (ES) št. 2187/2005 se razveljavijo.

Sklicevanja na razveljavljene uredbe se štejejo za sklicevanja na to uredbo.

Člen 40

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

PRILOGA I

PREPOVEDANE VRSTE

Vrste, katere je prepovedano loviti, obdržati na krovu, pretovarjati, iztovarjati, skladiščiti, prodajati, razstavljati ali ponujati v prodajo, kakor je določeno v členu 10(2):

(a)

naslednje vrste pilarjev v vseh vodah Unije:

(i)

ostrozobi pilar (Anoxypristis cuspidata);

(ii)

škratji pilar (Pristis clavata);

(iii)

drobnozobi pilar (Pristis pectinata);

(iv)

pilar (Pristis pristis);

(v)

zeleni pilar (Pristis zijsron);

(b)

morski pes orjak (Cetorhinus maximus) in beli morski volk (Carcharodon carcharias) v vseh vodah;

(c)

gladki svetilec (Etmopterus pusillus) v vodah Unije razdelka ICES 2a in podobmočja ICES 4 ter v vodah Unije podobmočij ICES 1, 5, 6, 7, 8, 12 in 14;

(d)

Alfredova manta (Manta alfredi) v vseh vodah Unije;

(e)

manta (Manta birostris) v vseh vodah Unije;

(f)

naslednje vrste mant iz rodu Mobula v vseh vodah Unije:

(i)

vražja manta (Mobula mobular);

(ii)

mala gvinejska manta (Mobula rochebrunei);

(iii)

japonska manta (Mobula japanica);

(iv)

gladkorepa manta (Mobula thurstoni);

(v)

dolgoroga manta (Mobula eregoodootenkee);

(vi)

Munkova manta (Mobula munkiana);

(vii)

srpastokrila manta (Mobula tarapacana);

(viii)

kratkokrila manta (Mobula kuhlii);

(ix)

mala vražja manta (Mobula hypostoma);

(g)

norveška kljunata raža (Raja (Dipturus) nidarosiensis) v vodah Unije razdelkov ICES 6a, 6b, 7a, 7b, 7c, 7e, 7f, 7g, 7h in 7k;

(h)

bela raža (Raja alba) v vodah Unije podobmočij ICES 6–10;

(i)

goslaši (Rhinobatidae) v vodah Unije podobmočij ICES 1–10 in 12;

(j)

sklat (Squatina squatina) v vseh vodah Unije;

(k)

atlantski losos (Salmo salar) in morska postrv (Salmo trutta) pri ribolovu s kakršno koli vlečno mrežo v vodah zunaj meje šestih milj, merjene od temeljnih črt držav članic v podobmočjih ICES 1, 2 in 4–10 (vode Unije);

(l)

nosata ozimica (Coregonus oxyrinchus) v razdelku ICES 4b (vode Unije);

(m)

jadranski jeseter (Acipenser naccarii) in atlantski jeseter (Acipenser sturio) v vodah Unije;

(n)

samice raroga (Palinurus spp.) in samice jastoga (Homarus gammarus) v Sredozemskem morju, razen kadar se uporabljajo za namene neposrednega obnavljanja ali prenašanja staležev;

(o)

morski datelj (Lithophaga lithophaga), leščur (Pinna nobilis) in zavrtača (Pholas dactylus) v vodah Unije v Sredozemskem morju;

(p)

diadema (Centrostephanus longispinus);

(q)

samice jastoga (Homarus gammarus) z ikrami v razdelkih ICES 3a, 4a in 4b.

PRILOGA II

ZAPRTA OBMOČJA ZA ZAŠČITO OBČUTLJIVIH HABITATOV

Za namene člena 12 se uporabljajo naslednje omejitve ribolovnih dejavnosti v območjih, omejenih z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja sistem WGS84:

DEL A

Severozahodne vode

1. V naslednjih območjih je prepovedana uporaba pridnenih ali podobnih vlečnih mrež, stoječih zabodnih mrež, zapletnih mrež ali trislojnih mrež in pridnenih parangalov:

Belgica Mound Province:

—

51°29,4′ S, 11°51,6′ Z

—

51°32,4′ S, 11°41,4′ Z

—

51°15,6′ S, 11°33,0′ Z

—

51°13,8′ S, 11°44,4′ Z

—

51°29,4′ S, 11°51,6′ Z

Hovland Mound Province:

—

52°16,2′ S, 13°12,6′ Z

—

52°24,0′ S, 12°58,2′ Z

—

52°16,8′ S, 12°54,0′ Z

—

52°16,8′ S, 12°29,4′ Z

—

52°04,2′ S, 12°29,4′ Z

—

52°04,2′ S, 12°52,8′ Z

—

52°09,0′ S, 12°56,4′ Z

—

52°09,0′ S, 13°10,8′ Z

—

52°16,2′ S, 13°12,6′ Z

Severozahodna Plitvina ježevcev (območje I):

—

53°30,6′ S, 14°32,4′ Z

—

53°35,4′ S, 14°27,6′ Z

—

53°40,8′ S, 14°15,6′ Z

—

53°34,2′ S, 14°11,4′ Z

—

53°31,8′ S, 14°14,4′ Z

—

53°24,0′ S, 14°28,8′ Z

—

53°30,6′ S, 14°32,4′ Z

Severozahodna Plitvina ježevcev (območje II):

—

53°43,2′ S, 14°10,8′ Z

—

53°51,6′ S, 13°53,4′ Z

—

53°45,6′ S, 13°49,8′ Z

—

53°36,6′ S, 14°07,2′ Z

—

53°43,2′ S, 14°10,8′ Z

Jugozahodna Plitvina ježevcev:

—

51°54,6′ S, 15°07,2′ Z

—

51°54,6′ S, 14°55,2′ Z

—

51°42,0′ S, 14°55,2′ Z

—

51°42,0′ S, 15°10,2′ Z

—

51°49,2′ S, 15°06,0′ Z

—

51°54,6′ S, 15°07,2′ Z

2. Vsa plovila za pelagični ribolov, ki izvajajo ribolov v območjih, kot so opisana v točki 1:

—

so na seznamu odobrenih plovil in se jim izda dovoljenje za ribolov v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1224/2009;

—

imajo na krovu izključno ribolovno orodje za pelagični ribolov;

—

štiri ure vnaprej obvestijo irski center za spremljanje ribištva (Irish Fisheries Monitoring Centre), kakor je opredeljen v točki 15 člena 4 Uredbe (ES) št. 1224/2009, da nameravajo vpluti v območje za zaščito ranljivih globokomorskih habitatov, hkrati pa ga obvestijo o količinah rib, obdržanih na krovu;

—

imajo operativen, brezhibno delujoč in varen sistem za spremljanje plovil, ki je v celoti v skladu z ustreznimi pravili, kadar se nahajajo v območjih, opisanih v točki 1;

—

vsako uro pošiljajo poročila sistema za spremljanje plovil;

—

irski center za spremljanje ribištva obvestijo o izplutju iz območja, hkrati pa tudi o količinah rib, obdržanih na krovu, in

—

imajo na krovu vlečne mreže z velikostjo mrežnega očesa vreče od 16 do 79 mm.

3. V naslednjih območjih je prepovedana uporaba vseh pridnenih ali podobnih vlečnih mrež:

Darwin Mounds:

—

59°54′ S, 6°55′ Z

—

59°47′ S, 6°47′ Z

—

59°37′ S, 6°47′ Z

—

59°37′ S, 7°39′ Z

—

59°45′ S, 7°39′ Z

—

59°54′ S, 7°25′ Z

DEL B

Jugozahodne vode

1. El Cachucho

1.1 V naslednjih območjih je prepovedana uporaba pridnenih vlečnih mrež, stoječih zabodnih mrež, zapletnih mrež ali trislojnih mrež in pridnenih parangalov:

—

44°12′ S, 5°16′ Z

—

44°12′ S, 4°26′ Z

—

43°53′ S, 4°26′ Z

—

43°53′ S, 5°16′ Z

—

44°12′ S, 5°16′ Z

1.2 Plovila, ki so v letih 2006, 2007 in 2008 izvajala usmerjeni ribolov tabinje belice (Phycis blennoides) s pridnenimi parangali, lahko nadaljujejo ribolov na območju južno od 44°00,00′ S, če imajo dovoljenje za ribolov, izdano v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

1.3 Vsa plovila, ki so pridobila takšno dovoljenje za ribolov, imajo ne glede na svojo skupno dolžino operativen, brezhibno delujoč in varen sistem za spremljanje plovil, ki je v skladu z ustreznimi pravili, kadar lovijo v območju iz točke 1.1.

2. Madeira in Kanarski otoki

V naslednjih območjih je prepovedana uporaba stoječih zabodnih mrež, zapletnih mrež in trislojnih mrež v globinah več kot 200 m ali pridnenih vlečnih mrež ali podobnega vlečnega orodja:

—

27°00′ S, 19°00′ Z

—

26°00′ S, 15°00′ Z

—

29°00′ S, 13°00′ Z

—

36°00′ S, 13°00′ Z

—

36°00′ S, 19°00′ Z

3. Azori

V naslednjih območjih se prepove uporaba stoječih zabodnih mrež, zapletnih mrež in trislojnih mrež v globinah več kot 200 m ali pridnenih vlečnih mrež ali podobnega vlečnega orodja:

—

36°00′ S, 23°00′ Z

—

39°00′ S, 23°00′ Z

—

42°00′ S, 26°00′ Z

—

42°00′ S, 31°00′ Z

—

39°00′ S, 34°00′ Z

—

36°00′ S, 34°00′ Z

PRILOGA III

SEZNAM VRST, KI JIH JE PREPOVEDANO LOVITI Z VISEČIMI MREŽAMI

—

Beli tun: Thunnus alalunga

—

Tun: Thunnus thynnus

—

Veleoki tun: Thunnus obesus

—

Črtasti tun: Katsuwonus pelamis

—

Palamida: Sarda

—

Rumenoplavuti tun: Thunnus albacares

—

Črnoplavuti tun: Thunnus atlanticus

—

Pegasti tun: Euthynnus spp.

—

Južni tun: Thunnus maccoyii

—

Fregatni trupec: Auxis spp.

—

Kostanjevke: Brama rayi

—

Jadrovnice: Tetrapturus spp.; Makaira spp.

—

Pahljačaste mečarice: Istiophorus spp.

—

Mečarice: Xiphias gladius

—

Paščuke: Scomberesox spp.; Cololabis spp.

—

Delfinke: Coryphaena spp.

—

Morski psi: Hexanchus griseus; Cetorhinus maximus; Alopiidae; Carcharhinidae; Sphyrnidae; Isuridae; Lamnidae

—

Glavonožci: vse vrste

PRILOGA IV

MERJENJE VELIKOSTI MORSKEGA ORGANIZMA

Velikost ribe se meri, kakor je prikazano na sliki 1, od vrha glave do konca repne plavuti.

Velikost škampa (Nephrops norvegicus) se meri, kakor je prikazano na sliki 2, kot:

—

dolžina koša, vzporedno z vzdolžno osjo koša, od zadnjega dela ene od očesnih jamic do središčne točke hrbtnega roba koša ali

—

celotna dolžina, od vrha čelne kosti (rostruma) do zadnjega roba telzona brez ščetin.

V primeru ločenih škampovih repov: od prednjega roba prvega navzočega člena repa do zadnjega roba telzona brez ščetin. Rep je treba meriti na hrbtni strani, ko je plosk in neraztegnjen.

Velikost jastogov (Homarus gammarus) iz Severnega morja, razen Skaggeraka ali Kattegata, se meri, kakor je prikazano na sliki 3, kot dolžino koša, vzporedno z vzdolžno osjo koša, od zadnjega dela ene od očesnih jamic do zadnjega roba koša.

Velikost jastoga (Homarus gammarus) iz Skagerraka ali Kattegata se meri, kakor je prikazano na sliki 3:

—

kot dolžino koša, vzporedno z vzdolžno osjo koša, od zadnjega dela ene od očesnih jamic do središčne točke hrbtnega roba koša, ali

—

kot celotno dolžino, od vrha čelne kosti do zadnjega roba telzona brez ščetin.

Velikost raroga (Palinurus spp.) se meri, kakor je prikazano na sliki 4, kot dolžino koša, vzporedno z vzdolžno osjo koša, od vrha čelne kosti do središčne točke hrbtnega roba koša.

Velikost školjk se meri, kakor je prikazano na sliki 5, čez najdaljši del lupine.

Velikost morskega pajka (Maja squinado) se meri tako, kakor je prikazano na sliki 6, kot dolžino koša, vzporedno z vzdolžno osjo koša, od sprednjega roba koša med čelnima ostema (rostrumoma) do zadnjega roba koša.

Velikost velike rakovice (Cancer pagurus) se meri tako, kakor je prikazano na sliki 7, kot največjo širino koša, merjeno pravokotno na vzdolžno os koša.

Velikost blatark (Buccinum spp.) se meri, kakor je prikazano na sliki 8, kot dolžino lupine.

10.

Velikost mečaric (Xiphias gladius) se meri tako, kakor je prikazano na sliki 9, kot dolžino od spodnje čeljusti do repne plavuti.

Slika 1 Vrste rib

Slika 2 Škamp

(Nephrops norvegicus)

Slika 3 Jastog

(Homarus gammarus)

Slika 4 Rarogi

(Palinurus spp.)

Slika 5 Školjke

Slika 6 Morski pajek

(Maja squinado)

Slika 7 Velika rakovica

(Cancer pagurus)

Slika 8 Blatarke

(Buccinum spp.)

Slika 9 Mečarica

(Xiphias gladius)

PRILOGA V

SEVERNO MORJE ( 7 )

DEL A

Najmanjša referenčna velikost ohranjanja

Vrsta	Severno morje
Trska (Gadus morhua)	35 cm
Vahnja (Melanogrammus aeglefinus)	30 cm
Saj (Pollachius virens)	35 cm
Polak (Pollachius pollachius)	30 cm
Oslič (Merluccius merluccius)	27 cm
Krilati rombi (Lepidorhombus spp.)	20 cm
Morski listi (Solea spp.)	24 cm
Morska plošča (Pleuronectes platessa)	27 cm
Mol (Merlangius merlangus)	27 cm
Leng (Molva molva)	63 cm
Modri leng (Molva dypterygia)	70 cm
Škamp (Nephrops norvegicus)	celotna dolžina 85 mm dolžina koša 25 mm repi škampa 46 mm
Skuša (Scomber spp.)	30 cm (4)
Atlantski sled (Clupea harengus)	20 cm (4)
Šuri (Trachurus spp.)	15 cm (4)
Sardon (Engraulis encrasicolus)	12 cm ali 90 kosov na kg (4)
Brancin (Dicentrarchus labrax)	42 cm
Sardela (Sardina pilchardus)	11 cm (4)
Jastog (Homarus gammarus)	87 mm (dolžina koša)
Morski pajek (Maja squinado)	120 mm
Kraljevska pokrovača (Chlamys spp.)	40 mm
Brazdasta ladinka (Ruditapes decussatus)	40 mm
Rebrasta ladinka (Venerupis pullastra)	38 mm
Japonska ladinka (Venerupis philippinarum)	35 mm
Bradavičasta ladinka (Venus verrucosa)	40 mm
Lepotka (Callista chione)	6 cm
Nožničarke (Ensis spp.)	10 cm
Ovalna koritnica (Spisula solida)	25 mm
Donaksi (Donax spp.)	25 mm
Luščinasta nožničarka (Pharus legumen)	65 mm
Valovita blatarka (Buccinum undatum)	45 mm
Hobotnica (Octopus vulgaris)	750 g
Rarogi (Palinurus spp.)	95 mm (dolžina koša)
Dolgoostna rdeča kozica (Parapenaeus longirostris)	22 mm (dolžina koša)
Velika rakovica (Cancer pagurus)	140 mm (1) (2) (3)
Grebenasta pokrovača (Pecten maximus)	100 mm
Trska (Gadus morhua)	30 cm
Vahnja (Melanogrammus aeglefinus)	27 cm
Saj (Pollachius virens)	30 cm
Polak (Pollachius pollachius)	—
Oslič (Merluccius merluccius)	30 cm
Krilati rombi (Lepidorhombus spp.)	25 cm
Morski listi (Solea spp.)	24 cm
Morska plošča (Pleuronectes platessa)	27 cm
Mol (Merlangius merlangus)	23 cm
Leng (Molva molva)	—
Modri leng (Molva dypterygia)	—
Škamp (Nephrops norvegicus)	celotna dolžina 105 mm repi škampa 59 mm dolžina koša 32 mm
Skuša (Scomber spp.)	20 cm (4)
Atlantski sled (Clupea harengus)	18 cm (4)
Šuri (Trachurus spp.)	15 cm (4)
Jastog (Homarus gammarus)	celotna dolžina 220 mm dolžina koša 78 mm
▼M1
Jastog (Homarus gammarus)	90 mm (dolžina koša) v izključni ekonomski coni Švedske v razdelku ICES 3a
(1) V vodah Unije v razdelku ICES 4a. V razdelkih ICES 4b in 4c se uporablja najmanjša referenčna velikost ohranjanja 130 mm. (2) V območju v razdelkih ICES 4b in 4c, omejenem s točko 53°28′22′′ S, 0°09′24′′ V, na obali Anglije, ravna črta, ki povezuje to točko s točko 53°28′22′′ S, 0°22′24′′ V, meja 6 milj Združenega kraljestva in ravna črta, ki povezuje točko na 51°54′06′′ S, 1°30′30′′ V s točko na obali Anglije na 51°55′48′′ S, 1°17′00′′ V, se uporablja najmanjša referenčna velikost ohranjanja 115 mm. (3) Za velike rakovice, ulovljene z vršami ali košarami, lahko največ 1 % teže skupnega ulova velike rakovice sestoji iz odlomljenih klešč. Za velike rakovice, ulovljene s katerim koli drugim ribolovnim orodjem, se lahko iztovori največ 75 kg odlomljenih klešč rakovic. (4) Z odstopanjem od člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013 se najmanjša referenčna velikost ohranjanja za sardele, sardone, atlantske slede, šure in skuše ne uporablja v mejah 10 % žive teže celotnega ulova, ki se obdrži na krovu, za vsako od teh vrst. Odstotek sardel, sardonov, atlantskih sledov, šurov ali skuš pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja se izračuna kot delež žive teže vseh morskih organizmov na krovu po sortiranju ali ob iztovoru. Odstotek se lahko izračuna na podlagi enega ali več reprezentativnih vzorcev. Med pretovarjanjem, iztovarjanjem, prevozom, shranjevanjem, razstavljanjem ali prodajo se meja 10 % ne sme preseči.

1. Za rekreacijski ribolov se uporabljajo najmanjše referenčne velikosti ohranjanja iz tega dela za brancina (Dicentrarchus labrax) v Severnem morju ter za jastoga (Homarus gammarus) v izključni ekonomski coni Švedske v Skagerraku in Kattegatu (razdelek ICES 3a).

DEL B

Velikost mrežnega očesa

1. Osnovna velikost mrežnega očesa za vlečno orodje

1.1 Brez poseganja v obveznost iztovarjanja plovila uporabljajo velikost mrežnega očesa najmanj 120 mm ali najmanj 90 mm v Skagerraku in Kattegatu ( 8 ).

1.2 Brez poseganja v obveznost iztovarjanja in ne glede na točko 1.1 lahko plovila uporabljajo manjše velikosti mrežnega očesa, kot so navedene v naslednji tabeli za Severno morje in Skagerrak in Kattegat, pod pogojem, da:

(i)

izpolnjujejo s tem povezane pogoje iz navedene tabele ter da prilov trske, vahnje in saja ne presega 20 % žive teže celotnega ulova vseh morskih bioloških virov, iztovorjenih po vsakem ribolovnem potovanju, ali

(ii)

se uporabijo druge spremembe selektivnosti, ki jih je na zahtevo ene ali več držav članic ocenil Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF) in odobrila Komisija. Posledica teh sprememb selektivnosti je enaka ali boljša selektivnost za trsko, vahnjo in saja, kot jo zagotavlja velikost mrežnega česa 120 mm.

1.3 Z odstopanjem od specifikacij v tabeli se lahko pri ribolovu severne kozice v Skagerraku (razdelek ICES 3a) uporablja naprava za zadržanje rib, če so na voljo zadostne ribolovne možnosti, da se pokrije prilov, in je naprava za zadržanje:

—

izdelana tako, da ima zgornja ploskev kvadratasta mrežna očesa velikosti najmanj 120 mm;

—

dolga najmanj 3 metre in

—

široka najmanj toliko kot izločevalna rešetka.

1.4 Uporaba mreže SepNep ( 9 ) iz Priloge I k tej uredbi je dovoljena kot uporaba enakovredne selektivne naprave pri usmerjenem ribolovu škampa (Nephrops norvegicus).

Velikost mrežnega očesa	Geografska območja	Pogoji
Najmanj 100 mm (1)	Severno morje, južno od 57° 30′ S	Usmerjeni ribolov morske plošče in morskega lista z vlečnimi mrežami, vlečnimi mrežami z gredjo in potegalkami. Pritrjena mora biti ploskev s kvadratastimi mrežnimi očesi velikosti najmanj 90 mm.
Najmanj 80 mm (1)	Razdelka ICES 4b in 4c	Usmerjeni ribolov morskega lista z vlečnimi mrežami z gredjo. V zgornji polovici sprednjega dela mreže mora biti pritrjena ploskev z velikostjo mrežnega očesa najmanj 180 mm. Usmerjeni ribolov mola, skuše in vrst, za katere ne veljajo omejitve ulova, z vlečnimi mrežami z gredjo. Pritrjena mora biti ploskev s kvadratastimi mrežnimi očesi velikosti najmanj 80 mm.
Najmanj 80 mm	Severno morje	Usmerjeni ribolov škampa (Nephrops norvegicus). Pritrjena mora biti ploskev s kvadratastimi mrežnimi očesi velikosti najmanj 120 mm ali izločevalna rešetka z največ 35 mm razdalje med prečkami ali enakovredna selektivna naprava. Usmerjeni ribolov vrst, za katere ne veljajo omejitve ulova in ki niso zajete drugje v tabeli. Pritrjena mora biti ploskev s kvadratastimi mrežnimi očesi velikosti najmanj 80 mm. Usmerjeni ribolov raže.
Najmanj 80 mm	Razdelek ICES 4c	Usmerjeni ribolov morskega lista z uporabo vlečnih mrež. Pritrjena mora biti ploskev s kvadratastimi mrežnimi očesi velikosti najmanj 80 mm.
Najmanj 70 mm (kvadratasta mrežna očesa) ali 90 mm (rombasta mrežna očesa)	Skagerrak in Kattegat	Usmerjeni ribolov škampa (Nephrops norvegicus). Pritrjena mora biti izločevalna rešetka z največ 35 mm razdalje med prečkami ali enakovredna selektivna naprava.
Najmanj 40 mm	Celotno območje	Usmerjeni ribolov lignjev (Loliginidae, Ommastrephidae).
Najmanj 35 mm	Skagerrak in Kattegat	Usmerjeni ribolov severne kozice (Pandalus borealis). Pritrjena mora biti izločevalna rešetka z največ 19 mm razdalje med prečkami ali enakovredna selektivna naprava.
Najmanj 32 mm	Celotno območje, razen Skagerraka in Kattegata	Usmerjeni ribolov severne kozice (Pandalus borealis). Pritrjena mora biti izločevalna rešetka z največ 19 mm razdalje med prečkami ali enakovredna selektivna naprava.
Najmanj 16 mm	Celotno območje	Usmerjeni ribolov malih pelagičnih vrst, ki niso zajete drugje v tabeli. Usmerjeni ribolov norveškega moliča. Za ribolov norveškega moliča mora biti pritrjena izločevalna rešetka z največ 35 mm razdalje med prečkami. Usmerjeni ribolov navadnih peščenih in Ezopovih kozic. V skladu z nacionalnimi ali regionalnimi predpisi mora biti pritrjena vlečna mreža z izločevalcem ali izločevalna rešetka.
Najmanj 16 mm	Celotno območje	Usmerjeni ribolov prave peščenke.
(1) Plovilom je prepovedana uporaba kakršnih koli vlečnih mrež z gredjo z velikostjo mrežnih očes med 32 in 99 mm severno od črte, ki povezuje naslednje točke: točko na zemljepisni širini 55° S na vzhodni obali Združenega kraljestva, nato vzhodno do zemljepisne širine 55°, zemljepisne dolžine 5° V, nato severno do zemljepisne širine 56° S in vzhodno do točke na zemljepisni širini 56° S na zahodni obali Danske. Prepovedana je uporaba kakršnih koli vlečnih mrež z gredjo z velikostjo mrežnih očes med 32 in 119 mm v razdelku ICES 2a in v delu podobmočja ICES 4 severno od 56°00′ S.

2. Osnovna velikost mrežnega očesa za mirujoče mreže in viseče mreže

2.1 Brez poseganja v obveznost iztovarjanja plovila uporabljajo velikost mrežnega očesa najmanj 120 mm.

2.2 Brez poseganja v obveznost iztovarjanja in ne glede na točko 2.1 lahko plovila uporabljajo manjše velikosti mrežnega očesa, kot so navedene v naslednji tabeli za Severno morje in Skagerrak in Kattegat, pod pogojem, da izpolnjujejo s tem povezane pogoje iz navedene tabele ter da prilov trske, vahnje in saja ne presega 20 % žive teže celotnega ulova vseh morskih bioloških virov, iztovorjenih po vsakem ribolovnem potovanju.

Velikost mrežnega očesa	Geografska območja	Pogoji
Najmanj 100 mm	Celotno območje	Usmerjeni ribolov vahnje, mola, limande in brancina
Najmanj 90 mm	Celotno območje	Usmerjeni ribolov bokoplute ali vrst, za katere ne veljajo omejitve ulova in ki niso zajete drugje v tabeli.
Najmanj 50 mm	Celotno območje	Usmerjeni ribolov malih pelagičnih vrst, ki niso zajete drugje v tabeli.

DEL C

Zaprta ali omejena območja

1. Zapora območja za zaščito prave peščenke v razdelkih ICES 4a in 4b

1.1 Ribolov prave peščenke s katerim koli vlečnim orodjem z velikostjo mrežnega očesa vreče manj kot 32 mm je prepovedan na geografskem območju, ki je omejeno z vzhodno obalo Anglije in Škotske ter z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja sistem WGS84:

—

vzhodna obala Anglije na zemljepisni širini 55°30′S

—

55°30′ S, 01°00′ Z

—

58°00′ S, 01°00′ Z

—

58°00′ S, 02°00′ Z

—

vzhodna obala Škotske na zemljepisni dolžini 02°00′ Z.

1.2 Dovoljen je ribolov za namene znanstvenih preiskav, s katerimi se spremlja stalež prave peščenke na območju in posledice zapore.

2. Zapora območja za zaščito mlade morske plošče v podobmočju ICES 4

2.1 Plovilom, katerih skupna dolžina presega 8 m, je prepovedana uporaba kakršne koli pridnene vlečne mreže, vlečne mreže z gredjo, danske potegalke ali podobnega vlečnega orodja na geografskih območjih, omejenih z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja WGS84:

(a)

območje znotraj 12 morskih milj od obal Francije, severno od zemljepisne širine 51°00′ S, Belgije in Nizozemske do zemljepisne širine 53°00′ S, merjeno od temeljnih črt;

(b)

območje, ki ga omejuje črta, ki povezuje naslednje koordinate:

—

točko na zahodni obali Danske na zemljepisni širini 57°00′ S,

—

57°00′ S, 7°15′ V

—

55°00′ S, 7°15′ V

—

55°00′ S, 7°00′ V

—

54°30′ S, 7°00′ V

—

54°30′ S, 7°30′ V

—

54°00′ S, 7°30′ V

—

54°00′ S, 6°00′ V

—

53°50′ S, 6°00′ V

—

53°50′ S, 5°00′ V

—

53°30′ S, 5°00′ V

—

53°30′ S, 4°15′ V

—

53°00′ S, 4°15′ V

—

točko na obali Nizozemske na zemljepisni širini 53°00′ S

—

območje znotraj 12 navtičnih milj od zahodne obale Danske od zemljepisne širine 57°00′ S severno do svetilnika Hirtshals, merjeno od temeljnih črt.

2.2 Naslednja plovila imajo dovoljenje za ribolov na območju iz točke 2.1:

(a)

plovila, katerih moč motorja ne presega 221 kW in ki uporabljajo pridnene vlečne mreže ali danske potegalke;

(b)

plovila v paru, katerih skupna moč motorjev nikoli ne presega 221 kW in ki uporabljajo pridnene vlečne mreže za vleko v paru;

(c)

plovilom, katerih moč motorja presega 221 kW, se dovoli uporaba pridnenih vlečnih mrež s širilkami, in plovilom v paru, katerih skupna moč motorja presega 221 kW, se dovoli uporaba pridnenih vlečnih mrež za vleko v paru pod pogojem, da taka plovila ne izvajajo usmerjenega ribolova morske plošče in morskega lista ter izpolnjujejo ustrezna pravila glede velikosti mrežnega očesa iz dela B te priloge;

(d)

plovilom, katerih moč motorja presega 221 kW, se dovoli uporaba danskih potegalk pod pogojem, da taka plovila izpolnjujejo pravila glede velikosti mrežnega očesa iz točke 1.1 dela B te priloge.

2.3 Če plovila iz točke 2.2(a) uporabljajo vlečne mreže z gredjo, dolžina gredi oziroma skupna dolžina gredi, merjena kot vsota dolžin vseh gredi, ne sme presegati devetih metrov oziroma je ni mogoče podaljšati na dolžino več 9 m, razen pri uporabi orodja z velikostjo mrežnega očesa med 16 in 31 mm. Ribiškim plovilom, katerih osnovna dejavnost je ribolov navadnih peščenih kozic (Crangon crangon), se dovoli uporaba vlečnih mrež z gredjo, katere skupna dolžina, merjena kot vsota dolžin vseh gredi, presega 9 m pri uporabi orodja z velikostjo mrežnega očesa med 80 in 99 mm, pod pogojem, da je bilo za ta plovila izdano dodatno dovoljenje za ribolov.

2.4 Plovila, ki jim je dovoljen ribolov na območju iz točke 2.1, se vključijo v seznam, ki ga Komisiji pošlje vsaka država članica. Skupna moč motorjev plovil iz točke 2.2(a) na takšnem seznamu ne presega skupne moči motorjev, kot je bila evidentirana za vsako državo članico na dan 1. januarja 1998. Ribiška plovila, ki jim je dovoljen ribolov, imajo dovoljenje za ribolov v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1224/2009. Od 1. julija 2021 se lahko na navedeni seznam dodajo samo plovila z vlečnimi mrežami z gredjo, katerih skupna dolžina ne presega 24 metrov.

3. Omejitve glede uporabe vlečnih mrež z gredjo znotraj 12 navtičnih milj od obale Združenega kraljestva

3.1 Plovilom je prepovedana uporaba kakršne koli vlečne mreže z gredjo na območju znotraj 12 navtičnih milj od obale Združenega kraljestva, merjeno od temeljnih črt teritorialnih voda.

3.2 Z odstopanjem od točke 3.1 se ribolov z vlečnimi mrežami z gredjo v določenem območju dovoli pod pogojem, da:

—

moč motorja plovil ne presega 221 kW in skupna dolžina plovil ne presega 24 m ter

—

dolžina gredi oziroma skupna dolžina gredi, merjena kot vsota dolžin vseh gredi, ne presega 9 m ali je ni mogoče podaljšati na dolžino več kot 9 m, razen pri usmerjenem ribolovu navadnih peščenih kozic (Crangon crangon) z najmanjšo velikostjo mrežnega očesa manj kot 31 mm.

4. Omejitve glede ribolova papaline za zaščito atlantskega sleda v razdelku ICES 4b

Ribolov s kakršnim koli vlečnim orodjem z velikostjo mrežnega očesa vreče manj kot 32 mm ali z mirujočimi mrežami z velikostjo mrežnega očesa manj kot 30 mm je prepovedan na geografskih območjih, omejenih z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja sistem WGS84, in v naslednjih obdobjih:

—

od 1. januarja do 31. marca in od 1. oktobra do 31. decembra na statističnem območju ICES 39E8. Za namen te uredbe je navedeno območje ICES tisto območje, ki ga omejuje črta, ki teče naravnost vzhodno od vzhodne obale Združenega kraljestva vzdolž zemljepisne širine 55°00′ S do točke na zemljepisni dolžini 1°00′ Z, od tam pa naravnost proti severu do točke na zemljepisni širini 55°30′ S in od tam naravnost proti zahodu do obale Združenega kraljestva;

—

od 1. januarja do 31. marca in od 1. oktobra do 31. decembra v notranjih morskih vodah Moray Firtha zahodno od zemljepisne dolžine 3°30′ Z ter v notranjih morskih vodah Firth of Fortha zahodno od zemljepisne dolžine 3°00′ Z;

—

od 1. julija do 31. oktobra na geografskem območju, ki ga omejujejo naslednje koordinate:

—

zahodna obala Danske na zemljepisni širini 55°30′ S

—

zemljepisna širina 55°30′ S, zemljepisna dolžina 7°00′ V

—

zemljepisna širina 57°00′ S, zemljepisna dolžina 7°00′ V

—

zahodna obala Danske na zemljepisni širini 57°00′ S.

Z odstopanjem od tretje alinee prvega odstavka se navedena alinea do 31. decembra 2023 ne uporablja za ribolov z naslednjim orodjem:

(a)

vlečnim orodjem z velikostjo mrežnega očesa, manjšo od 32 mm;

(b)

zapornimi plavaricami; ali

(c)

zabodnimi mrežami, zapletnimi mrežami, trislojnimi mrežami in visečimi mrežami z velikostjo mrežnega očesa, manjšo od 30 mm.

Države članice z neposrednim upravljalnim interesom Komisiji do 15. decembra 2023 predložijo podatke o spremljanju, ki podpirajo odstopanje.

5. Posebne določbe za Skagerrak in Kattegat v razdelku ICES 3a

5.1 Prepovedan je ribolov z vlečnimi mrežami z gredjo v Kattegatu.

5.2 Plovilom Unije je prepovedan ribolov, obdržanje na krovu, pretovarjanje, iztovarjanje, skladiščenje, prodaja in razstavljanje ali ponujanje v prodajo lososa in morske postrvi.

5.3 Prepovedana je uporaba vlečnega orodja z velikostjo mrežnega očesa vreče manj kot 32 mm od 1. julija do 15. septembra v vodah, ki se nahajajo znotraj treh navtičnih milj od temeljnih črt v Skagerraku in Kattegatu, razen če opravljajo usmerjeni ribolov severne kozice (Pandalus borealis). Za usmerjeni ribolov ogorčice (Zoarces viviparus), glavačev (Gobiidae) ali kaplja (Cottus spp.) se smejo za uporabo kot vabe uporabiti mreže s katero koli velikostjo mrežnega očesa.

6. Uporaba mirujočih mrež v razdelkih ICES 3a in 4a.

6.1 V skladu s točko (a) člena 9(7) in z odstopanjem od točke 2 dela B te priloge se dovoli uporaba naslednjega orodja v vodah z zaznamovano globino manj kot 600 m:

—

stoječih zabodnih mrež, ki se uporabljajo za usmerjeni ribolov osliča z velikostjo mrežnega očesa najmanj 100 mm in globino največ 100 mrežnih očes, če skupna dolžina vseh uporabljenih mrež ne presega 25 km na plovilo in je najdaljši čas namakanja 24 ur,

—

zapletnih mrež, ki se uporabljajo za usmerjeni ribolov morske spake, z velikostjo mrežnega očesa najmanj 250 mm in globino največ 15 mrežnih očes, če skupna dolžina vseh uporabljenih mrež ne presega 100 km na plovilo in je najdaljši čas namakanja 72 ur.

6.2 Prepovedan je usmerjeni ribolov globokomorskih morskih psov iz Priloge I k Uredbi (EU) 2016/2336 Evropskega parlamenta in Sveta ( 10 ) na območjih z zaznamovano globino manj kot 600 m. Naključno ulovljene globokomorske morske pse, katerih ribolov je v tej uredbi in drugi zakonodaji Unije prepovedan, je treba popisati, zanje kar najbolj poskrbeti, da se ne poškodujejo, in jih takoj izpustiti. Globokomorski morski psi, za katere veljajo omejitve ulova, se obdržijo na krovu. Takšen ulov se iztovori in všteje v kvote. Če zadevni državi članici kvota ni na voljo ali ji ni na voljo v zadostni meri, sme Komisija uporabiti člen 105(5) Uredbe (ES) št. 1224/2009. Če naključni ulov globokomorskih morskih psov s plovili katere koli države članice presega 10 ton, ta plovila ne morejo več izkoristiti odstopanj, določenih v točki 6.1.

7. Ukrepi za jastoga v razdelku ICES 3a

7.1 V izključni ekonomski coni Švedske razdelka ICES 3a se lahko jastog (Homarus gammarus) lovi le z vršami za jastoga (FPO).

Vrša za jastoga ima najmanj dve krožni izhodni odprtini s premerom najmanj 60 mm, nameščeni na spodnjem delu vsakega predelka vrše za jastoga. Jastog, nenamerno ulovljen z drugim ribolovnim orodjem, se ne poškoduje in se takoj izpusti nazaj v morje.

7.2 V izključni ekonomski coni Švedske razdelka ICES 3a so prepovedani ribolov, obdržanje na krovu, pretovarjanje in iztovarjanje jastoga (Homarus gammarus):

(a)

pri komercialnem ribolovu v obdobju od 1. januarja do prvega ponedeljka po 20. septembru;

(b)

pri rekreacijskem ribolovu v obdobju od 1. decembra do prvega ponedeljka po 20. septembru.

Osebki jastoga, nenamerno ulovljeni v teh obdobjih, se ne poškodujejo in se takoj izpustijo nazaj v morje.

DEL D

Uporaba vlečnih mrež z električnim tokom v razdelkih ICES 4b in 4c

1. Ribolov z vlečno mrežo z električnim tokom se v vseh vodah Unije prepove od 1. julija 2021.

2. V prehodnem obdobju, ki se konča 30. junija 2021, je ribolov z vlečno mrežo z električnim tokom v razdelkih ICES 4b in 4c še naprej dovoljen pod pogoji, določenimi v tem delu, in pogoji, opredeljenimi v skladu s točko (b) člena 24(1) te uredbe, kar zadeva značilnosti uporabljenega toka ter ukrepe nadzora in spremljanja, južno od loksodrome, ki povezuje naslednje točke, pri čemer se za njihovo določitev uporablja koordinatni sistem WGS84:

—

točko na vzhodni obali Združenega kraljestva na zemljepisni širini 55° S

—

vzhodno do zemljepisne širine 55° S, zemljepisne dolžine 5° V

—

severno od zemljepisne širine 56° S

—

vzhodno do točke na zahodni obali Danske na zemljepisni širini 56° S.

Veljajo naslednji pogoji:

(a)

največ 5 % ladjevja države članice z vlečnimi mrežami z gredjo uporablja vlečno mrežo z električnim tokom;

(b)

največja električna moč v kW za vsako vlečno mrežo z gredjo ne presega dolžine gredi v metrih, pomnožene z 1,25;

(c)

efektivna napetost med elektrodami je največ 15 V;

(d)

plovilo je opremljeno s samodejnim računalniškim sistemom upravljanja, ki beleži največjo moč, ki jo uporablja gred, in efektivno napetost med elektrodami za najmanj zadnjih 100 izvlečenj mreže. Nepooblaščena oseba tega samodejnega računalniškega sistema upravljanja ne more spreminjati;

(e)

prepovedana je uporaba ene ali več prepletenih plašilnih verig na vzpenjalni vrvi.

3. V tem obdobju se nobenemu plovilu ne izda novo dovoljenje.

4. Države članice lahko do 30. junija 2021 v vodah do 12 navtičnih milj od temeljne črte, ki so pod njihovo suverenostjo ali jurisdikcijo, sprejmejo nediskriminatorne ukrepe za omejitev ali prepoved uporabe vlečne mreže z električnim tokom. Države članice Komisijo in zadevne države članice obvestijo o ukrepih, sprejetih v skladu s to točko.

5. Če obalna država članica tako zahteva od države članice zastave, kapitan plovila, ki uporablja vlečno mrežo z električnim tokom, v skladu s členom 12 Uredbe (EU) 2017/1004 Evropskega parlamenta in Sveta ( 11 ) med izvajanjem ribolovnih operacij sprejme na krov opazovalca iz obalne države članice.

PRILOGA VI

SEVEROZAHODNE VODE

DEL A

Najmanjša referenčna velikost ohranjanja

Vrsta	Celotno območje
Trska (Gadus morhua)	35 cm
Vahnja (Melanogrammus aeglefinus)	30 cm
Saj (Pollachius virens)	35 cm
Polak (Pollachius pollachius)	30 cm
Oslič (Merluccius merluccius)	27 cm
Krilati romb (Lepidorhombus spp.)	20 cm
Morski listi (Solea spp.)	24 cm
Morska plošča (Pleuronectes platessa)	27 cm
Mol (Merlangius merlangus)	27 cm
Leng (Molva molva)	63 cm
Modri leng (Molva dypterygia)	70 cm
Škamp (Nephrops norvegicus) Repi škampa	celotna dolžina 85 mm dolžina koša 25 mm (1) 46 mm (2)
Skuša (Scomber spp.)	20 cm (6)
Atlantski sled (Clupea harengus)	20 cm (6)
Šur (Trachurus spp.)	15 cm (6)
Sardon (Engraulis encrasicolus)	12 cm ali 90 kosov na kg (6)
Brancin (Dicentrarchus labrax)	42 cm
Sardela (Sardina pilchardus)	11 cm (6)
Okati ribon (Pagellus bogaraveo)	33 cm
Jastog (Homarus Gammarus)	87 mm
Morski pajek (Maja squinado)	120 mm
Kraljevska pokrovača (Chlamys spp.)	40 mm
Brazdasta ladinka (Ruditapes decussatus)	40 mm
Rebrasta ladinka (Venerupis pullastra)	38 mm
Japonska ladinka (Venerupis philippinarum)	35 mm
Bradavičasta ladinka (Venus verrucosa)	40 mm
Lepotka (Callista chione)	6 cm
Nožničarke (Ensis spp.)	10 cm
Ovalna koritnica (Spisula solida)	25 mm
Donaksi (Donax spp.)	25 mm
Luščinasta nožničarka (Pharus legumen)	65 mm
Valovita blatarka (Buccinum undatum)	45 mm
Hobotnica (Octopus vulgaris)	750 g
Rarogi (Palinurus spp.)	95 mm
Dolgoostna rdeča kozic (Parapenaeus longirostris)	22 mm (dolžina koša)
Velika rakovica (Cancer pagurus)	140 mm (3) (4)
Grebenasta pokrovača (Pecten maximus)	100 mm (5)
(1) V razdelkih ICES 6a in 7a se uporablja najmanjša referenčna velikost ohranjanja 70 mm za celotno dolžino in 20 mm za dolžino koša. (2) V razdelkih ICES 6a in 7a se uporablja najmanjša referenčna velikost ohranjanja 37 mm. (3) V vodah Unije v podobmočjih ICES 5, 6 južno od 56° S in 7, razen v razdelkih ICES 7d, 7e in 7f, se uporablja najmanjša referenčna velikost ohranjanja 130 mm. (4) Za velike rakovice, ulovljene z vršami ali košarami, lahko največ 1 % teže skupnega ulova velike rakovice sestoji iz odlomljenih klešč. Za velike rakovice, ulovljene s katerim koli drugim ribolovnim orodjem, se lahko iztovori največ 75 kg odlomljenih klešč rakovic. (5) V razdelku ICES 7a severno od 52°30′ S in razdelku ICES 7d se uporablja najmanjša referenčna velikost ohranjanja 110 mm. (6) Z odstopanjem od člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013 se najmanjša referenčna velikost ohranjanja za sardele, sardone, atlantske slede, šure in skuše ne uporablja v mejah 10 % žive teže celotnega ulova, ki se obdrži na krovu, za vsako od teh vrst.

Odstotek sardel, sardonov, atlantskih sledov, šurov ali skuš se izračuna kot delež žive teže vseh morskih organizmov na krovu po sortiranju ali ob iztovoru.

Odstotek se lahko izračuna na podlagi enega ali več reprezentativnih vzorcev. Med pretovarjanjem, iztovarjanjem, prevozom, shranjevanjem, razstavljanjem ali prodajo se meja 10 % ne sme preseči.

DEL B

Velikost mrežnega očesa

1. Osnovna velikost mrežnega očesa za vlečno orodje

1.1 Brez poseganja v obveznost iztovarjanja plovila uporabljajo velikost mrežnega očesa najmanj 120 mm ( 12 ) ali najmanj 100 mm v podobmočju ICES 7b–7k.

1.2 Brez poseganja v obveznost iztovarjanja in ne glede na točko 1.1 lahko plovila uporabljajo manjše velikosti mrežnega očesa, kot so navedene v naslednji tabeli za severozahodne vode, pod pogojem, da:

(i)

(ii)

se uporabijo druge spremembe selektivnosti, ki jih je na zahtevo ene ali več držav članic ocenil STECF in odobrila Komisija. Posledica teh sprememb selektivnosti je enaka ali boljša selektivnost za trsko, vahnjo in saja, kot jo zagotavlja velikost mrežnega česa 120 mm oziroma 100 mm v podobmočju ICES 7b–7k.

Velikost mrežnega očesa	Geografska območja	Pogoji
Najmanj 80 mm (1)	Podobmočje ICES 7	Usmerjeni ribolov osliča, krilatega romba in morske spake ali usmerjeni ribolov mola, skuše in vrst, za katere ne veljajo omejitve ulova in ki niso zajete drugje v tabeli, s pridnenimi vlečnimi mrežami. Pritrjena mora biti ploskev s kvadratastimi mrežnimi očesi velikosti vsaj 120 mm (4) (7). Usmerjeni ribolov morskega lista in vrst, za katere ne veljajo omejitve ulova, z uporabo vlečnih mrež. Pritrjena mora biti ploskev s kvadratastimi mrežnimi očesi velikosti najmanj 80 mm (4).
Najmanj 80 mm	Celotno območje	Usmerjeni ribolov škampa (NEPHROPS NORVEGICUS) (3). Pritrjena mora biti ploskev s kvadratastimi mrežnimi očesi velikosti najmanj 120 mm ali izločevalna rešetka z največ 35 mm razdalje med prečkami ali enakovredna selektivna naprava.
Najmanj 80 mm	Razdelki ICES 7a, 7b, 7d, 7e, 7f, 7g, 7h in 7j	Usmerjeni ribolov morskega lista z vlečnimi mrežami z gredjo. V zgornji polovici sprednjega dela mreže mora biti pritrjena ploskev z velikostjo mrežnega očesa najmanj 180 mm (6).
Najmanj 80 mm	Razdelka ICES 7d in 7e	Usmerjeni ribolov mola, skuše in vrst, za katere ne veljajo omejitve ulova in ki niso zajete drugje v tabeli, s pridnenimi vlečnimi mrežami.
Najmanj 40 mm	Celotno območje	Usmerjeni ribolov lignjev (Loliginidae, Ommastrephidae)
Najmanj 16 mm	Celotno območje	Usmerjeni ribolov malih pelagičnih vrst, ki niso zajete drugje v tabeli. Usmerjeni ribolov navadnih peščenih in Ezopovih kozic. V skladu z nacionalnimi predpisi mora biti pritrjena vlečna mreža z izločevalcem ali izločevalna rešetka.
Najmanj 16 mm	Celotno območje	Usmerjeni ribolov prave peščenke
(1) Brez poseganja v člen 5 Uredbe Komisije (ES) št. 494/2002. (2) Uredba Komisije (ES) št. 494/2002 z dne 19. marca 2002 o vzpostavljanju dodatnih tehničnih ukrepov za obnovitev staleža osliča v podobmočjih III, IV, V, VI in VII ICES in razdelkih VIII a, b, d, e ICES (UL L 77, 20.3.2002, str. 8). (3) Za plovila z enostavno opremo v razdelku ICES 7a se uporablja velikost mrežnega očesa najmanj 70 mm. (4) Brez poseganja v člen 2(5) Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 737/2012. (5) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 737/2012 z dne 14. avgusta 2012 o varovanju nekaterih staležev v Keltskem morju (UL L 218, 15.8.2012, str. 8). (6) Ta določba se ne uporablja za razdelek ICES 7d. (7) Ta določba se ne uporablja pri usmerjenem ribolovu mola, skuše in vrst, za katere ne veljajo omejitve ulova, v razdelkih ICES 7d in 7e.

2. Osnovna velikost mrežnega očesa za mirujoče mreže in viseče mreže

2.1 Brez poseganja v obveznost iztovarjanja plovila uporabljajo velikost mrežnega očesa najmanj 120 mm ( 13 ).

2.2 Brez poseganja v obveznost iztovarjanja in ne glede na točko 2.1 lahko plovila uporabljajo manjše velikosti mrežnega očesa, kot so navedene v naslednji tabeli za severozahodne vode, pod pogojem, da izpolnjujejo s tem povezane pogoje iz navedene tabele ter da prilov trske, vahnje in saja ne presega 20 % žive teže celotnega ulova vseh morskih bioloških virov, iztovorjenih po vsakem ribolovnem potovanju.

Velikost mrežnega očesa	Geografska območja	Pogoji
Najmanj 100 mm (1)	Celotno območje	Usmerjeni ribolov bokoplute ali vrst, za katere ne veljajo omejitve ulova in ki niso zajete drugje v tabeli. Usmerjeni ribolov mola, limande in brancina
Najmanj 50 mm	Celotno območje	Usmerjeni ribolov malih pelagičnih vrst, ki niso zajete drugje v tabeli. Usmerjeni ribolov bradača
(1) V razdelku 7d se uporablja velikost mrežnega očesa najmanj 90mm.

3. Ta del ne posega v Delegirano uredbo Komisije (EU) 2018/2034 ( 14 ) glede ribolova, ki ga zajema navedena delegirana uredba.

DEL C

Zaprta ali omejena območja

1. Zaprto območje za ohranjanje trske v razdelku ICES 6a

Vsako leto od 1. januarja do 31. marca ter od 1. oktobra do 31. decembra je prepovedano izvajati kakršno koli ribolovno dejavnost s kakršnim koli vlečnim orodjem ali mirujočimi mrežami v območju, omejenem z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja sistem WGS84:

—

55° 25′ S, 7° 07′ Z

—

55° 25′ S, 7° 00′ Z

—

55° 18′ S, 6° 50′ Z

—

55° 17′ S, 6° 50′ Z

—

55°17′ S, 6°52′ Z

—

55°25′ S, 7°07′ Z

2. Zaprto območje za ohranjanje trske v razdelkih ICES 7f in 7g

2.1 Vsako leto od 1. februarja do 31. marca je prepovedano izvajanje kakršnih koli ribolovnih dejavnosti v naslednjih statističnih območjih ICES: 30E4, 31E4 in 32E3. Ta prepoved se ne uporablja znotraj 6 navtičnih milj od temeljne črte.

2.2 V določenih območjih in časovnih obdobjih je dovoljeno izvajati ribolovne dejavnosti, pri katerih se uporabljajo vrše in košare, pod pogojem, da:

(i)

na krovu ni nobenega drugega ribolovnega orodja razen vrš in košar, in

(ii)

se prilov vrst, za katere velja obveznost iztovarjanja, iztovori in všteje v kvote.

2.3 Dovoljen je usmerjeni ribolov malih pelagičnih vrst z vlečnim orodjem z velikostjo mrežnega očesa manj kot 55 mm pod pogojem, da:

(i)

ni na krovu nobene mreže z velikostjo mrežnega očesa, ki je enaka ali večja od 55 mm, in

(ii)

se prilov vrst, za katere velja obveznost iztovarjanja, iztovori in všteje v kvote.

3. Zaprto območje za ohranjanje trske v razdelku ICES 7a

3.1 Vsako leto je v obdobju od 14. februarja do 30. aprila prepovedana uporaba vseh pridnenih vlečnih mrež, potegalk ali podobnih vlečnih mrež, vseh zabodnih, zapletnih ali trislojnih mrež ali kakršnega koli ribolovnega orodja, opremljenega s trnki, v navedenem delu razdelka ICES 7a, omejenem z vzhodno obalo Irske in vzhodno obalo Severne Irske ter ravnimi črtami, ki zaporedno povezujejo naslednje geografske koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja sistem WGS84:

—

točko na vzhodni obali polotoka Ards na Severnem Irskem na 54°30′ S

—

54°30′ S, 04°50′ Z

—

53°15′ S, 04°50′ Z

—

točko na vzhodni obali Irske na 53°15′ S.

3.2 Z odstopanjem od točke 1 se v območju in v časovnem obdobju iz navedene točke dovoli uporaba pridnenih vlečnih mrež, če so na te vlečne mreže pritrjene selektivne naprave, ki jih je ocenil STECF.

4. Predel Rockall za vahnjo v podobmočju ICES 6

Prepovedane so vse oblike ribolova, razen ribolova s parangalom, v območjih, omejenih z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja sistem WGS84:

—

57° 00′ S, 15° 00′ Z

—

57° 00′ S, 14° 00′ Z

—

56° 30′ S, 14° 00′ Z

—

56° 30′ S, 15° 00′ Z

—

57° 00′ S, 15° 00′ Z

5. Zaprto območje za ohranjanje škampa v razdelkih ICES 7c in 7k

5.1 Usmerjeni ribolov škampa (Nephrops norvegicus) in sorodnih vrst (in sicer trske, krilatega romba, morske spake, vahnje, mola, osliča, morske plošče, polaka, saja, raž, morskega lista, morskega menka, modrega lenga, lenga in trneža) je prepovedan vsako leto od 1. maja do 31. maja na geografskem območju, omejenem z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja sistem WGS84:

—

52°27′ S, 12°19′ Z

—

52°40′ S, 12°30′ Z

—

52°47′ S, 12°39,60′ Z

—

52°47′ S, 12°56′ Z

—

52°13,5′ S, 13°53,83′ Z

—

51°22′ S, 14°24′ Z

—

51°22′ S, 14°03′ Z

—

52°10′ S, 13°25′ Z

—

52°32′ S, 13°07,50′ Z

—

52°43′ S, 12°55′ Z

—

52°43′ S, 12°43′ Z

—

52°38,80′ S, 12°37′ Z

—

52°27′ S, 12°23′ Z

—

52°27′ S, 12°19′ Z

5.2 Plovilom, ki imajo na krovu vrste iz točke 5.1, je prehod skozi Plitvino ježevcev dovoljen v skladu s členom 50(3), (4) in (5) Uredbe (ES) št. 1224/2009.

6. Posebna pravila za zaščito modrega lenga v razdelku ICES 6a

6.1 Vsako leto od 1. marca do 31. maja je prepovedan usmerjeni ribolov modrega lenga v območjih razdelka ICES 6a, omejenih z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja sistem WGS84:

Rob epikontinentalnega pasu Škotske:

—

59° 58′ S, 07° 00′ Z

—

59° 55′ S, 06° 47′ Z

—

59° 51′ S, 06° 28′ Z

—

59° 45′ S, 06° 38′ Z

—

59° 27′ S, 06° 42′ Z

—

59° 22′ S, 06° 47′ Z

—

59° 15′ S, 07° 15′ Z

—

59° 07′ S, 07° 31′ Z

—

58° 52′ S, 07° 44′ Z

—

58° 44′ S, 08° 11′ Z

—

58° 43′ S, 08° 27′ Z

—

58° 28′ S, 09° 16′ Z

—

58° 15′ S, 09° 32′ Z

—

58° 15′ S, 09° 45′ Z

—

58° 30′ S, 09° 45′ Z

—

59° 30′ S, 07° 00′ Z

—

59° 58′ S, 07° 00′ Z

Rob Rosemary bank:

—

60° 00′ S, 11° 00′ Z

—

59° 00′ S, 11° 00′ Z

—

59° 00′ S, 09° 00′ Z

—

59° 30′ S, 09° 00′ Z

—

59° 30′ S, 10° 00′ Z

—

60° 00′ S, 10° 00′ Z

—

60° 00′ S, 11° 00′ Z

Razen v območju, omejenem z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja sistem WGS84:

—

59° 15′ S, 10° 24′ Z

—

59° 10′ S, 10° 22′ Z

—

59° 08′ S, 10° 07′ Z

—

59° 11′ S, 09° 59′ Z

—

59° 15′ S, 09° 58′ Z

—

59° 22′ S, 10° 02′ Z

—

59° 23′ S, 10° 11′ Z

—

59° 20′ S, 10° 19′ Z

—

59° 15′ S, 10° 24′ Z

6.2 Prilov modrega lenga do zgornje meje šest ton se lahko obdrži na krovu in iztovori. Ko plovilo doseže zgornjo mejo šest ton modrega lenga:

(a)

takoj preneha z ribolovom in zapusti območje, v katerem se nahaja;

(b)

ne sme ponovno vpluti v nobeno od območij, dokler ulova ne iztovori;

(c)

ne sme vrniti v morje nobene količine modrega lenga.

6.3 Vsako leto od 15. februarja do 15. aprila je prepovedano uporabljati pridnene vlečne mreže, parangale in mirujoče mreže v območju, omejenem z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja sistem WGS84:

—

60° 58,76′ S, 27° 27,32′ Z

—

60° 56,02′ S, 27° 31,16′ Z

—

60° 59,76′ S, 27° 43,48′ Z

—

61° 03,00′ S, 27° 39,41′ Z

—

60° 58,76′ S, 27° 27,32′ Z

7. Omejitve pri ribolovu skuše v razdelkih ICES 7e, 7f, 7g in 7h

7.1 Prepovedan je usmerjeni ribolov skuše z vlečnim orodjem z velikostjo mrežnega očesa vreče manj kot 80 mm ali z zapornimi plavaricami – razen če teža skuš ne preseže 15 % žive teže celotne količine ujetih skuš in drugih morskih organizmov na krovu – v območju, omejenem z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja sistem WGS84:

—

točko na južni obali Združenega kraljestva na 02° 00′ Z

—

49° 30′ S, 2° 00′ Z

—

49° 30′ S, 7° 00′ Z

—

52° 00′ S, 7° 00′ Z

—

točko na zahodni obali Združenega kraljestva na 52° 00′ S.

7.2 Na območju, opredeljenem v točki 7.1, je dovoljeno loviti z:

—

mirujočimi mrežami in/ali ročnimi ribiškimi vrvicami;

—

pridnenimi vlečnimi mrežami, danskimi potegalkami ali podobnimi vlečnimi mrežami z velikostjo mrežnega očesa, ki je večja od 80 mm;

7.3 Plovila, ki niso opremljena za ribolov in na katera se pretovarja skuša, so dovoljena v območju, opredeljenem v točki 7.1.

8. Omejitve uporabe vlečnih mrež z gredjo znotraj 12 navtičnih milj od obale Združenega kraljestva in Irske

8.1 Uporaba vseh vlečnih mrež z gredjo z velikostjo mrežnega očesa manj kot 100 mm je prepovedana v razdelku ICES 5b in podobmočju ICES 6 severno od zemljepisne širine 56° S.

8.2 Plovilom se prepove uporaba vseh vlečnih mrež z gredjo v območju znotraj 12 navtičnih milj od obal Združenega kraljestva in Irske, merjeno od temeljnih črt, od katerih se merijo teritorialne vode.

8.3 Ribolov z vlečnimi mrežami z gredjo v določenem območju je dovoljen, če:

—

moč motorja plovila ne presega 221 kW in skupna dolžina plovila ne presega 24 m ter

—

dolžina gredi oziroma skupna dolžine gredi, merjena kot vsota posameznih gredi, ne presega 9 m ali je ni mogoče podaljšati na dolžino več kot 9 m, razen pri usmerjenem ribolovu navadnih peščenih kozic (Crangon crangon) z velikostjo mrežnega očesa vreče manj kot 31 mm.

9. Uporaba mirujočih mrež v razdelkih ICES 5b, 6a, 6b, 7b, 7c, 7h, 7j in 7k

9.1 V skladu s točko (a) člena 9(7) in z odstopanjem od točke 2 dela B te priloge se dovoli uporaba naslednjega orodja v vodah z zaznamovano globino manj kot 600 m:

—

stoječih zabodnih mrež, ki se uporabljajo za usmerjeni ribolov osliča z velikostjo mrežnega očesa vsaj 100 mm in globino največ 100 mrežnih očes, če skupna dolžina vseh uporabljenih mrež ne presega 25 km na plovilo in je najdaljši čas namakanja 24 ur,

—

zapletnih mrež, ki se uporabljajo za usmerjeni ribolov morske spake z velikostjo mrežnega očesa vsaj 250 mm in globino največ 15 mrežnih očes, če skupna dolžina vseh uporabljenih mrež ne presega 100 km na plovilo in je najdaljši čas namakanja 72 ur.

9.2 Prepove se usmerjeni ribolov globokomorskih morskih psov iz Priloge I k Uredbi (EU) 2016/2336 na območjih z zaznamovano globino manj kot 600 m. Naključno ulovljene globokomorske morske pse, katerih ribolov je v tej uredbi in drugi zakonodaji Unije prepovedan, je treba popisati, zanje kar najbolj poskrbeti, da se ne poškodujejo, in jih takoj izpustiti. Globokomorski morski psi, za katere veljajo omejitve ulova, se obdržijo na krovu. Takšen ulov se iztovori in všteje v kvote. Če zadevni državi članici kvota ni na voljo ali ji ni na voljo v zadostni meri, sme Komisija uporabiti člen 105(5) Uredbe (ES) št. 1224/2009. Če naključni ulov globokomorskih morskih psov s plovili katere koli države članice presega 10 ton, ta plovila ne morejo več izkoristiti odstopanj, določenih v točki 9.1.

PRILOGA VII

JUGOZAHODNE VODE

DEL A

Najmanjša referenčna velikost ohranjanja

Vrsta	Celotno območje
Trska (Gadus morhua)	35 cm
Vahnja (Melanogrammus aeglefinus)	30 cm
Saj (Pollachius virens)	35 cm
Polak (Pollachius pollachius)	30 cm
Oslič (Merluccius merluccius)	27 cm
Krilati rombi (Lepidorhombus spp.)	20 cm
Morski listi (Solea spp.)	24 cm
Morska plošča (Pleuronectes platessa)	27 cm
Mol (Merlangius merlangus)	27 cm
Leng (Molva molva)	63 cm
Modri leng (Molva dypterygia)	70 cm
Škamp (Nephrops norvegicus)	celotna dolžina 70 mm, dolžina koša 20 mm
Repi škampa	37 mm
Skuše (Scomber spp.)	20 cm (6)
Atlantski sled (Clupea harengus)	20 cm (6)
Šuri (Trachurus spp.)	15 cm (1) (6) (7)
Sardon (Engraulis encrasicolus)	12 cm ali 90 kosov na kg (2) (6)
Brancin (Dicentrarchus labrax)	36 cm
Sardela (Sardina pilchardus)	11 cm (6)
Okati ribon (Pagellus bogaraveo)	33 cm
Jastog (Homarus Gammarus)	87 mm
Morski pajek (Maja squinado)	120 mm
Kraljevska pokrovača (Chlamys spp.)	40 mm
Brazdasta ladinka (Ruditapes decussatus)	40 mm
Rebrasta ladinka (Venerupis pullastra)	38 mm
Japonska ladinka (Venerupis philippinarum)	35 mm
Bradavičasta ladinka (Venus verrucosa)	40 mm
Lepotka (Callista chione)	6 cm
Nožničarke (Ensis spp.)	10 cm
Ovalna koritnica (Spisula solida)	25 mm
Donaksi (Donax spp.)	25 mm
Luščinasta nožničarka (Pharus legumen)	65 mm
Valovita blatarka (Buccinum undatum)	45 mm
Hobotnica (Octopus vulgaris)	750 g (3)
Rarogi (Palinurus spp.)	95 mm
Dolgoostna rdeča kozica (Parapenaeus longirostris)	22 mm (dolžina koša)
Velika rakovica (Cancer pagurus)	140 mm (4) (5)
Grebenasta pokrovača (Pecten maximus)	100 mm
(1) Najmanjša referenčna velikost ohranjanja se ne uporablja za šura (Trachurus picturatus), ujetega v vodah, ki mejijo na Azore in so pod suverenostjo ali jurisdikcijo Portugalske. (2) V podobmočju ICES 9 in območju CECAF 34.1.2 se uporablja najmanjša referenčna velikost ohranjanja 9 cm. (3) V vseh vodah v navedenem delu vzhodnega srednjega Atlantika, ki vključuje razdelke 34.1.1, 34.1.2 in 34.1.3 ter podobmočje 34.2.0 ribolovne cone 34 regije CECAF, se uporablja teža brez drobovja 450 g. (4) V vodah Unije v podobmočjih ICES 8 in 9 se uporablja najmanjša referenčna velikost ohranjanja 130 mm. (5) Za velike rakovice, ulovljene z vršami ali košarami, lahko največ 1 % teže skupnega ulova velike rakovice sestoji iz odlomljenih klešč. Za velike rakovice, ulovljene s katerim koli drugim ribolovnim orodjem, se lahko iztovori največ 75 kg odlomljenih klešč rakovic. (6) Z odstopanjem od člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013 se najmanjša referenčna velikost ohranjanja za sardele, sardone, atlantske slede, šure in skuše ne uporablja v mejah 10 % žive teže celotnega ulova, ki se obdrži na krovu, za vsako od teh vrst. Odstotek sardel, sardonov, atlantskih sledov, šurov ali skuš pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja se izračuna kot delež žive teže vseh morskih organizmov na krovu po sortiranju ali ob iztovoru. Odstotek se lahko izračuna na podlagi enega ali več reprezentativnih vzorcev. Med pretovarjanjem, iztovarjanjem, prevozom, shranjevanjem, razstavljanjem ali prodajo se meja 10 % ne sme preseči. (7) ►M1 Najmanjša referenčna velikost ohranjanja za šura (Trachurus spp.), ulovljenega v razdelku ICES 8c in na podobmočju ICES 9, mora znašati 12 cm za 5 % zadevnih kvot Španije in Portugalske na navedenih območjih. Znotraj te 5-odstotne omejitve se lahko pri malem priobalnem ribolovu s potegalkami v regiji Xávega v razdelku ICES 9a ulovi 1 % kvote Portugalske z velikostjo manj kot 12 cm. ◄ Za preverjanje te količine se teža ulova pretvori s koeficientom 1,20. Te določbe se ne uporabljajo za ulov, za katerega velja obveznost iztovarjanja.

1. Za rekreacijski ribolov v jugozahodnih vodah se uporabljajo najmanjše referenčne velikosti ohranjanja iz tega dela za vahnjo (Melanogrammus aeglefinus), saja (Pollachius virens), polaka (Pollachius pollachius), osliča (Merluccius merluccius), krilatega romba (Lepidorhombus spp.), morskega lista (Solea spp.), morsko ploščo (Pleuronectes platessa), mola (Merlangius merlangus), lenga (Molva molva), modrega lenga (Molva dipterygia), skušo (Scomber spp.), atlantskega sleda (Clupea harengus), šura (Trachurus spp.), sardona (Engraulis encrasicolus) in sardelo (Sardina pilchardus). Vendar se na podobmočju ICES 8 uporabljajo naslednje najmanjše referenčne velikosti ohranjanja za naslednje vrste, ulovljene pri rekreacijskem ribolovu:

Trska (Gadus morhua)	42 cm
Okati ribon (Pagellus bogaraveo)	40 cm
Brancin (Dicentrarchus labrax)	42 cm