EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 02019R1241-20210716

Consolidated text: Uredba (EU) 2019/1241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o ohranjanju ribolovnih virov in varstvu morskih ekosistemov s tehničnimi ukrepi, o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1967/2006, (ES) št. 1224/2009 ter uredb (EU) št. 1380/2013, (EU) 2016/1139, (EU) 2018/973, (EU) 2019/472 in (EU) 2019/1022 Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 894/97, (ES) št. 850/98, (ES) št. 2549/2000, (ES) št. 254/2002, (ES) št. 812/2004 in (ES) št. 2187/2005

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2019/1241/2021-07-16

02019R1241 — SL — 16.07.2021 — 002.001


To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B

▼C1

UREDBA (EU) 2019/1241 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 20. junija 2019

o ohranjanju ribolovnih virov in varstvu morskih ekosistemov s tehničnimi ukrepi, o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1967/2006, (ES) št. 1224/2009 ter uredb (EU) št. 1380/2013, (EU) 2016/1139, (EU) 2018/973, (EU) 2019/472 in (EU) 2019/1022 Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 894/97, (ES) št. 850/98, (ES) št. 2549/2000, (ES) št. 254/2002, (ES) št. 812/2004 in (ES) št. 2187/2005

▼B

(UL L 198 25.7.2019, str. 105)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  št.

stran

datum

►M1

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/2013 z dne 21. avgusta 2020

  L 415

3

10.12.2020

►M2

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/1160 z dne 12. maja 2021

  L 250

4

15.7.2021


popravljena z:

►C1

Popravek, UL L 231, 6.9.2019, str.  31 (2019/1241)




▼B

▼C1

UREDBA (EU) 2019/1241 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 20. junija 2019

o ohranjanju ribolovnih virov in varstvu morskih ekosistemov s tehničnimi ukrepi, o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1967/2006, (ES) št. 1224/2009 ter uredb (EU) št. 1380/2013, (EU) 2016/1139, (EU) 2018/973, (EU) 2019/472 in (EU) 2019/1022 Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 894/97, (ES) št. 850/98, (ES) št. 2549/2000, (ES) št. 254/2002, (ES) št. 812/2004 in (ES) št. 2187/2005

▼B



POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa tehnične ukrepe v zvezi z:

(a) 

ulovom in iztovarjanjem morskih bioloških virov;

(b) 

načinom uporabe ribolovnega orodja ter

(c) 

vplivom ribolovnih dejavnosti na morske ekosisteme.

Člen 2

Področje uporabe

1.  
Ta uredba se uporablja za dejavnosti, ki jih izvajajo ribiška plovila Unije in državljani držav članic, brez poseganja v primarno odgovornost države zastave, v ribolovnih območjih iz člena 5 in ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo tretjih držav in so v njih registrirana, v vodah Unije.
2.  
Členi 7, 10, 11 in 12 se uporabljajo tudi za rekreacijski ribolov. V primerih, kadar ima rekreacijski ribolov v posamezni regiji znaten vpliv, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov na podlagi člena 15 in v skladu s členom 29, s katerimi spremeni to uredbo tako, da določi, da se ustrezne določbe člena 13 ali delov A ali C prilog V do X uporabljajo tudi za rekreacijski ribolov.
3.  

Ob upoštevanju pogojev, določenih v členih 25 in 26, se tehnični ukrepi iz te uredbe ne uporabljajo za ribolovne operacije, ki se izvajajo zgolj za namene:

(a) 

znanstvenih preiskav in

(b) 

neposrednega obnavljanja ali prenašanja morskih vrst.

Člen 3

Cilji

1.  
Tehnični ukrepi kot orodje, s katerim se podpira izvajanje SRP, prispevajo k ciljem SRP iz določb člena 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013, ki se uporabljajo.
2.  

Tehnični ukrepi zlasti prispevajo k doseganju naslednjih ciljev:

(a) 

optimizirati vzorce izkoriščanja, da se zagotovi zaščita nedoraslih organizmov in koncentracij drstečih se morskih bioloških virov;

(b) 

zagotoviti, da se naključni ulov občutljivih morskih vrst, vključno z vrstami, navedenimi v direktivah 92/43/EGS in 2009/147/ES, ki je posledica ribolova, čim bolj zmanjša, in kjer je možno, odpravi, da ne ogroža stanja ohranjenosti teh vrst;

(c) 

zagotoviti, vključno z ustreznimi spodbudami, da se negativni okoljski vplivi ribolova na morske habitate čim bolj zmanjšajo;

(d) 

vzpostaviti ukrepe za upravljanje ribištva za namene skladnosti z direktivami 92/43/EGS, 2000/60/ES in 2008/56/ES, zlasti za dosego dobrega okoljskega stanja v skladu s členom 9(1) Direktive 2008/56/ES, in z Direktivo 2009/147/ES.

Člen 4

Ciljne vrednosti

1.  

Cilj tehničnih ukrepov je zagotoviti, da:

(a) 

se ulov morskih vrst pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja v skladu s členom 2(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013 čim bolj zmanjša;

(b) 

naključni ulov morskih sesalcev, morskih plazilcev in morskih ptic ter drugih nekomercialno izkoriščanih vrst ne presega ravni, ki jih določajo zakonodaja Unije in mednarodni sporazumi, ki so za Unijo zavezujoči;

(c) 

so okoljski vplivi ribolovnih dejavnosti na habitate morskega dna skladni s točko (j) člena 2(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

2.  
Napredek pri doseganju teh ciljnih vrednosti se pregleda v okviru postopka poročanja iz člena 31.

Člen 5

Opredelitev ribolovnih območij

V tej uredbi se uporabljajo naslednje geografske opredelitve ribolovnih območij:

(a) 

„Severno morje“ pomeni vode Unije v razdelkih ICES ( 1 ) 2a in 3a ter v podobmočju ICES 4;

(b) 

„Baltsko morje“ pomeni vode Unije v razdelkih ICES 3b, 3c in 3d;

(c) 

„severozahodne vode“ pomeni vode Unije v podobmočjih ICES 5, 6 in 7;

(d) 

„jugozahodne vode“ pomeni podobmočja ICES 8, 9 in 10 (vode Unije) ter območja CECAF ( 2 ) 34.1.1, 34.1.2 in 34.2.0 (vode Unije);

(e) 

„Sredozemsko morje“ pomeni morske vode Sredozemlja vzhodno od črte 5°36′ Z;

(f) 

„Črno morje“ pomeni vode geografskega podobmočja 29 GFCM, kakor je opredeljeno v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1343/2011 Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 );

(g) 

„vode Unije v Indijskem oceanu in zahodnem Atlantiku“ pomeni vode okoli Guadeloupa, Francoske Gvajane, Martinika ter otokov Mayotte, Reunion in Saint-Martin pod suverenostjo ali jurisdikcijo države članice;

(h) 

„upravno območje NEAFC“ pomeni vode območja Konvencije NEAFC, ki segajo preko voda ribolovne jurisdikcije pogodbenic, kakor so opredeljene v Uredbi (EU) št. 1236/2010 Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 );

(i) 

„območje Sporazuma GFCM“ pomeni Sredozemsko morje in Črno morje ter sosednje vode, kakor so določene v Uredbi (EU) št. 1343/2011.

Člen 6

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se poleg opredelitev iz člena 4 Uredbe (EU) št. 1380/2013 uporabljajo naslednje opredelitve:

(1) 

„vzorec izkoriščanja“ pomeni, kako je ribolovna umrljivost porazdeljena glede na starostni in velikostni profil staleža;

(2) 

„selektivnost“ pomeni količinsko izraženo verjetnost ulova morskih bioloških virov določene velikosti in/ali vrste;

(3) 

„usmerjeni ribolov“ pomeni ribolovni napor, usmerjen na določeno vrsto ali skupino vrst, in je lahko dodatno opredeljen na regionalni ravni v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi člena 27(7) te uredbe;

(4) 

„dobro okoljsko stanje“ pomeni okoljsko stanje morskih voda, kakor je opredeljeno v členu 3(5) Direktive 2008/56/ES;

(5) 

„stanje ohranjenosti vrste“ pomeni vsoto vplivov, ki delujejo na zadevno vrsto in lahko dolgoročno učinkujejo na porazdelitev in številčnost njenih populacij;

(6) 

„stanje ohranjenosti habitata“ pomeni vsoto vplivov, ki delujejo na naravni habitat in njegove tipične vrste, ki lahko dolgoročno učinkujejo na naravno porazdelitev, strukturo in delovanje ter dolgoročno preživetje njegovih tipičnih vrst;

(7) 

„občutljivi habitat“ pomeni habitat, katerega stanje ohranjenosti, vključno z obsegom in stanjem (strukturo in delovanjem) njegovih biotskih in nebiotskih sestavnih delov, je močno pod vplivom pritiskov, ki so posledica človeških dejavnosti, vključno z ribolovnimi dejavnostmi. Občutljivi habitati vključujejo zlasti tipe habitatov iz Priloge I in habitate vrst iz Priloge II k Direktivi 92/43/EGS, habitate vrst iz Priloge I k Direktivi 2009/147/ES, habitate, katerih zaščita je potrebna za doseganje dobrega okoljskega stanja iz Direktive 2008/56/ES, in ranljive morske ekosisteme, kakor so opredeljeni v točki (b) člena 2 Uredbe Sveta (ES) št. 734/2008 ( 5 );

(8) 

„občutljiva vrsta“ pomeni vrsto, katere stanje ohranjenosti, vključno z njenim habitatom, porazdelitvijo, velikostjo populacije ali stanjem populacije, je močno pod vplivom pritiskov, ki so posledica človeških dejavnosti, vključno z ribolovnimi dejavnostmi. Občutljive vrste vključujejo zlasti vrste iz prilog II in IV k Direktivi 92/43/EGS, vrste, ki jih zajema Direktiva 2009/147/ES, in vrste, katerih zaščita je potrebna za doseganje dobrega okoljskega stanja iz Direktive 2008/56/ES;

(9) 

„male pelagične vrste“ pomeni vrste, kot so skuša, atlantski sled, šur, sardon, sardela, sinji mol, srebrenke, papalina in merjaščevka;

(10) 

„svetovalni sveti“ pomeni skupine deležnikov, ustanovljene v skladu s členom 43 Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(11) 

„vlečna mreža“ pomeni ribolovno orodje, ki se aktivno vleče z enim ali več ribiškimi plovili in je sestavljeno iz mreže, zadaj zaključene z vrečo;

(12) 

„vlečno orodje“ pomeni vlečne mreže, danske potegalke, strgače in podobno orodje, ki jih eno ali več ribiških plovil ali kateri koli drug mehanski sistem aktivno potopi v vodo;

(13) 

„pridnena vlečna mreža“ pomeni vlečno mrežo, zasnovano in opremljeno za uporabo na morskem dnu ali blizu njega;

(14) 

„pridnena vlečna mreža za vleko v paru“ pomeni pridneno vlečno mrežo, ki jo vlečeta dve plovili hkrati, vsako po eno stran vlečne mreže. Vodoravna odprtina vlečne mreže se vzdržuje z razdaljo med ploviloma, ki vlečeta ribolovno orodje;

(15) 

„pelagična vlečna mreža“ pomeni vlečno mrežo, zasnovano in opremljeno za uporabo v srednji globini;

(16) 

„vlečna mreža z gredjo“ pomeni orodje z vlečno mrežo, ki je odprta vodoravno z gredjo, krilom ali podobno napravo;

(17) 

„vlečna mreža z električnim tokom“ pomeni vlečno mrežo, ki za ribolov morskih bioloških virov uporablja električni tok;

(18) 

„danska potegalka“ ali „škotska potegalka“ pomeni obkroževalno in vlečno orodje, ki se upravlja s plovila z dvema dolgima vrvema (potegalni vrvi), ki usmerjata ribe proti odprtini potegalke. Gre za orodje iz mrežnega materiala, ki je po obliki podobno pridneni vlečni mreži;

(19) 

„obalne potegalke“ pomeni obkroževalne mreže in vlečne potegalke, ki se nastavijo z ladje in vlečejo proti obali, saj se upravljajo z obale ali s plovila, ki je privezano ali zasidrano na obali;

(20) 

„obkroževalne mreže“ pomeni mreže, s katerimi se ribe lovijo tako, da se obkrožijo s strani in od spodaj. Lahko so opremljene z zaporno vrvjo ali pa tudi ne;

(21) 

„zaporna plavarica“ ali „krožne mreže“ pomeni vsako obkroževalno mrežo, katere dno se potegne skupaj z zaporno vrvjo na dnu mreže, ki je speljana skozi vrsto obročev ob spodnji vrvi, kar mreži omogoča, da se stisne in zapre;

(22) 

„strgače“ pomeni orodje, ki se bodisi aktivno vleče z glavnim motorjem plovila (strgača, upravljana s plovila) bodisi vleče s pomočjo motornega vitla z zasidranega plovila (mehanizirana strgača) za nabiranje školjk, polžev ali spužev; sestavljene so iz mrežne vreče ali kovinske košare, nameščene na trden okvir ali palico različnih velikosti in oblik, katerih spodnji del ima lahko lopatico za strganje, ki je lahko zaobljena, ostra ali zobata ter je lahko opremljena z drsali in potopljivimi ploščami. Nekatere strgače so opremljene s hidravlično opremo (hidravlične strgače). Strgače, ki se potegujejo ročno ali z ročnim vitlom v plitvih vodah s plovilom ali brez in se z njimi nabirajo školjke, polži ali spužve (ročne strgače), se za namen te uredbe ne štejejo za vlečno orodje;

(23) 

„mirujoče mreže“ pomeni vse vrste zabodnih, zapletnih ali trislojnih mrež, ki so pritrjene na morsko dno, v katere ribe priplavajo in se zapletejo ali omrežijo v mrežni material;

(24) 

„viseča mreža“ pomeni mrežo, ki jo na vodni gladini ali na določeni globini pod njo držijo plovci in ki jo prosto žene tok ali jo vleče plovilo, na katero je pripeta. Opremljena je lahko z napravami za stabilno nastavitev mreže ali za omejevanje njenega premikanja;

(25) 

„zabodna mreža“ pomeni mirujočo mrežo iz enega samega kosa mreže, ki v vodi stoji navpično s pomočjo plovcev in obtežilnikov;

(26) 

„zapletna mreža“ pomeni mirujočo mrežo, ki jo sestavlja stena iz mrežnega materiala, obešenega na vrvi, zaradi česar je ohlapnejša kot zabodna mreža;

(27) 

„trislojna mreža“ pomeni mirujočo mrežo iz več slojev mrežnega materiala z dvema zunanjima slojema z velikimi mrežnimi očesi, med katerima je sloj z majhnimi mrežnimi očesi;

(28) 

„kombinirana trislojna in zabodna mreža“ pomeni vsako stoječo zabodno mrežo, kombinirano s trislojno mrežo, ki predstavlja spodnji del;

(29) 

„parangal“ pomeni ribolovno orodje, sestavljeno iz glavne vrvi različne dolžine, na katero so v presledkih, prilagojenih ciljni vrsti, pritrjene stranske vrvi (predvrvice) s trnki. Glavna vrv je s sidrom pritrjena bodisi vodoravno na dno ali blizu dna bodisi navpično ali pa lahko plava na površini;

(30) 

„vrše in košare“ pomeni pasti v obliki kletk ali košar z enim ali več vhodov, ki so namenjene lovu rakov, školjk ali rib, ki se nastavijo na morsko dno ali obesijo nad njim;

(31) 

„ročna ribiška vrvica“ pomeni posamično ribiško vrvico z eno ali več vabami ali trnki z vabami;

(32) 

„andrejev križ“ pomeni grabilec, ki s škarjam podobnimi gibi z morskega dna nabira na primer školjke ali rdeče korale;

(33) 

„vreča“ pomeni zadnji del vlečne mreže, ki je valjaste oblike z obsegom, ki je vsepovsod enak, ali zožene oblike. Lahko je sestavljena iz ene ali več ploskev (kosov mrežnega materiala), ki so pritrjene ena na drugo vzdolž svojih stranic, in lahko vključuje podaljšek, sestavljen iz ene ali več ploskev, ki so nameščene tik pred samo mrežo;

(34) 

„velikost mrežnega očesa“ pomeni:

(i) 

za pletene mreže: najdaljšo razdaljo med dvema nasprotnima vozloma v istem mrežnem očesu, kadar je to v celoti razprostrto;

(ii) 

za brezvozelne mreže: notranjo razdaljo med nasprotnima spojema v istem mrežnem očesu, kadar je to v celoti razprostrto po najdaljši mogoči osi;

(35) 

„kvadratasto mrežno oko“ pomeni štirikotno mrežno oko, sestavljeno iz dveh sklopov vzporednih stranic iste nominalne dolžine, pri čemer je en sklop vzporeden vzdolžni osi mreže, medtem ko je drugi nanjo pravokoten;

(36) 

„rombasto mrežno oko“ pomeni mrežno oko, sestavljeno iz štirih stranic enake dolžine, pri katerem sta dve diagonali mrežnega očesa pravokotni, ena pa je vzporedna vzdolžni osi mreže;

(37) 

„T90“ pomeni vlečne mreže, danske potegalke ali podobno vlečno orodje, ki ima vrečo in podaljšek iz mrežnega materiala s pletenimi rombastimi mrežnimi očesi, obrnjen za 90°, tako da glavna smer mrežnega materiala poteka vzporedno s smerjo vleke;

(38) 

„izhodno okno Bacoma“ pomeni izhodno ploščo iz brezvozelnega mrežnega materiala s kvadratastimi mrežnimi očesi, pritrjeno na zgornjo ploskev vreče s spodnjim robom največ štiri očesa od vrvi za zavezovanje vreče;

(39) 

„sejalna mreža“ pomeni kos mrežnega materiala, pritrjen na celoten obseg vlečne mreže za kozice pred mrežo ali podaljškom, ki se zoži v konico, kjer je pritrjena na spodnjo plast vlečne mreže za kozice. Kjer se sejalna mreža in vreča združita, se zareže izstopna odprtina, ki omogoča pobeg vrstam ali osebkom, ki so preveliki, da bi šli skozi sito, kozice pa lahko skozi sito prehajajo v vrečo;

(40) 

„globina“ pomeni vsoto višine mrežnih očes (vključno z vozli) v mreži, kadar so mokri in raztegnjeni pravokotno na plavajočo vrv;

(41) 

„čas ribolova“ ali „čas potopitve“ pomeni obdobje od prve namestitve orodja v vodo do popolnega dviga orodja na krov ribiškega plovila;

(42) 

„senzorji za spremljanje orodja“ pomeni daljinske elektronske senzorje, ki se namestijo na ribolovno orodje za spremljanje ključnih parametrov uspešnosti, kot sta razdalja med širilkami ali volumen ulova;

(43) 

„vrv z utežmi“ pomeni vrv s trnki z vabami in dodanimi utežmi, da hitreje potone in se tako skrajša čas izpostavljenosti morskim pticam;

(44) 

„zvočne odvračalne naprave“ pomeni naprave, s katerimi se vrste, kot so morski sesalci, z oddajanjem zvočnih signalov odvračajo od ribolovnega orodja;

(45) 

„vrvi za odganjanje ptic“ (imenovane tudi plašilne vrvi) pomeni vrvi s trakovi, ki se ob uporabi trnkov z vabami vlečejo z visoke točke blizu krme ribiškega plovila, da se morske ptice odganjajo stran od trnkov;

(46) 

„neposredno obnavljanje staleža“ pomeni dejavnost spuščanja živih divjih živali izbranih vrst v vode, kjer so naravno razširjene, in sicer z namenom, da bi naravno produkcijo vodnega okolja uporabili za povečanje števila osebkov, ki so na voljo za ribolov, in/ali da bi okrepili naravno prirast;

(47) 

„prenašanje“ pomeni postopek, s katerim človek namerno prenaša in spušča določeno vrsto v območja z ustaljenimi populacijami te vrste;

(48) 

„kazalnik uspešnosti glede selektivnosti“ pomeni referenčno orodje za dolgoročno spremljanje napredka pri doseganju cilja SRP, to je zmanjšati nenamerni ulov;

(49) 

„podvodna puška“ pomeni pnevmatsko ali mehansko ročno puško za podvodni ribolov, s katero se izstreli sulica;

(50) 

„dolžina optimalne selektivnosti (length of optimal selectivity = Lopt)“ pomeni povprečno dolžino ulova, izhajajočo iz najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja, ki optimizira rast osebkov v staležu.



POGLAVJE II

SKUPNI TEHNIČNI UKREPI



ODDELEK 1

Prepovedano ribolovno orodje in prepovedana uporaba

Člen 7

Prepovedano ribolovno orodje in prepovedane metode

1.  

Pri ribolovu ali nabiranju morskih vrst je prepovedano uporabljati naslednje metode:

(a) 

toksične ali korozivne snovi ali snovi za omamljanje;

(b) 

električni tok, razen za vlečne mreže z električnim tokom, ki so dovoljene le na podlagi posebnih določb iz dela D Priloge V;

(c) 

eksplozive;

(d) 

pnevmatska kladiva ali druge perkusijske naprave;

(e) 

vlečno opremo za nabiranje rdečih koral ali drugih vrst koral ali koralam podobnih organizmov;

(f) 

andrejeve križe in podobne grabilce za nabiranje zlasti rdečih koral ali drugih vrst koral ali koralam podobnih organizmov;

(g) 

vse vrste projektilov, z izjemo tistih, ki se uporabljajo za usmrtitev tunov, ujetih v kletke ali pasti, ročnih sulic in podvodnih pušk, ki se uporabljajo za rekreacijski ribolov brez akvalunge, od zore do mraka;

2.  
Ne glede na člen 2 se ta člen uporablja za plovila Unije v mednarodnih vodah in vodah tretjih držav, razen če pravila, sprejeta s strani večstranskih ribiških organizacij na podlagi dvostranskih ali večstranskih dogovorov ali s strani tretje države, izrecno določajo drugače.



ODDELEK 2

Splošne omejitve glede orodja in pogojev njegove uporabe

Člen 8

Splošne omejitve uporabe vlečnega orodja

1.  
Za namene prilog V do XI velikost mrežnega očesa vlečnega orodja, kakor je določena v navedenih prilogah, pomeni minimalno velikost mrežnega očesa katerega koli dela vreče ali katerega koli podaljška, ki se nahaja na krovu ribiškega plovila in je pritrjen na katero koli vlečno mrežo oziroma primeren za pritrditev nanjo. Ta odstavek se ne uporablja za naprave iz mrežnega materiala, ki se uporabljajo za pritrditev senzorjev za spremljanje orodja ali kadar se uporabljajo skupaj z napravami za izločanje rib in želv. V delegiranem aktu, sprejetem na podlagi člena 15, se lahko določijo nadaljnja odstopanja za izboljšanje selektivnosti glede velikosti ali vrste za morske vrste.
2.  

Odstavek 1 se ne uporablja za trgače. Vendar med katerim koli potovanjem, kadar so strgače na krovu, velja naslednje:

(a) 

prepovedano je pretovarjati morske organizme;

(b) 

v Baltskem morju je prepovedano obdržati na krovu ali iztovoriti katero koli količino morskih organizmov, razen če vsaj 85 % žive teže morskih organizmov predstavljajo školjke in/ali Furcellaria lumbricalis.

(c) 

v vseh drugih morskih bazenih, razen v Sredozemskem morju, kjer se uporablja člen 13 Uredbe (ES) št. 1967/2006, je prepovedano obdržati na krovu ali iztovoriti katero koli količino morskih organizmov, razen če vsaj 95 % žive teže morskih organizmov predstavljajo školjke, polži in spužve.

Točki (b) in (c) tega odstavka se ne uporabljata za nenamerni ulov vrst, za katere velja obveznost iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Tak nenamerni ulov se iztovori in odšteje od kvot.

3.  
Če eno ali več ribiških plovil istočasno vleče več kakor eno mrežo, morajo imeti vse mreže enako nominalno velikost mrežnega očesa. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov na podlagi člena 15 in v skladu s členom 29, s katerimi se odstopa od tega odstavka, kadar uporaba več mrež z različnimi velikostmi mrežnega očesa prinaša koristi za ohranjanje morskih bioloških virov, ki so vsaj enakovredne koristim obstoječih načinov ribolova.
4.  
Prepovedano je uporabljati katero koli napravo, ki zamaši ali kako drugače dejansko zmanjša velikost mrežnega očesa vreče ali katerega koli dela vlečnega orodja, ter na krovu imeti katero koli tako napravo, ki je zasnovana posebej za ta namen. Ta odstavek ne izključuje uporabe posebnih naprav, ki se uporabljajo za zmanjšanje obrabe in trganja ter okrepitev vlečnega orodja ali omejitev pobega ulova v sprednjem delu vlečnega orodja.
5.  

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, ki določajo podrobna pravila za specifikacijo vreč in naprav iz odstavka 4. Ti izvedbeni akti temeljijo na najboljših razpoložljivih znanstvenih in tehničnih mnenjih in lahko opredelijo:

(a) 

omejitve debeline niti;

(b) 

omejitve obsega vreče;

(c) 

omejitve uporabe mrežnih materialov;

(d) 

strukturo in pritrditev vreče;

(e) 

dovoljene naprave za zmanjšanje obrabe in trganja ter

(f) 

dovoljene naprave za omejitev pobega ulova.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 30(2).

Člen 9

Splošne omejitve uporabe mirujočih mrež in visečih mrež

1.  
Prepovedano je imeti na krovu ali uporabljati eno ali več visečih mrež, katerih posamična ali skupna dolžina presega 2,5 km.
2.  
Prepovedana je uporaba visečih mrež za ribolov vrst, naštetih v Prilogi III.
3.  
Ne glede na odstavek 1 je v Baltskem morju prepovedano imeti na krovu ali uporabljati viseče mreže.
4.  

Prepovedana je uporaba stoječih zabodnih mrež, zapletnih mrež in trislojnih mrež za ribolov naslednjih vrst:

(a) 

belega tuna (Thunnus alalunga),

(b) 

tuna (Thunnus thynnus),

(c) 

kostanjevke (Brama brama),

(d) 

mečarice (Xiphias gladius),

(e) 

morskih psov naslednjih vrst ali družin: Hexanchus griseus; Cetorhinus maximus; vseh vrst iz družin Alopiidae; Carcharhinidae; Sphyrnidae; Isuridae; Lamnidae.

5.  
Z odstopanjem od odstavka 4 se lahko naključni ulov v Sredozemskem morju največ treh osebkov vrst morskega psa iz navedenega odstavka obdrži na krovu ali iztovori, če te vrste niso zaščitene na podlagi prava Unije.
6.  
Prepovedano je uporabljati kakršno koli stoječo zabodno mrežo, zapletno mrežo ali trislojno mrežo na katerem koli mestu z zaznamovano globino nad 200 m.
7.  

Ne glede na odstavek 6 tega člena:

(a) 

se uporabijo posebna odstopanja iz točke 6.1 dela C Priloge V, točke 9.1 dela C Priloge VI in točke 4.1 dela C Priloge VII, kadar je zaznamovana globina med 200 in 600 m;

(b) 

se v Sredozemskem morju dovoli uporaba stoječih zabodnih mrež, zapletnih mrež in trislojnih mrež na katerem koli mestu z zaznamovano globino nad 200 m.



ODDELEK 3

Zaščita občutljivih vrst in habitatov

Člen 10

Prepovedane vrste rib in lupinarjev

1.  
Prepovedano je loviti, obdržati na krovu, pretovarjati ali iztovarjati ribe ali lupinarje iz Priloge IV k Direktivi 92/43/EGS, razen v primerih, ko so odstopanja odobrena na podlagi člena 16 navedene direktive.
2.  
Poleg vrst iz odstavka 1 je za plovila Unije prepovedano loviti, obdržati na krovu, pretovarjati, iztovarjati, skladiščiti, prodajati, razstavljati ali ponujati v prodajo vrste, naštete v Prilogi I, ali vrste, katerih ribolov je prepovedan na podlagi drugih pravnih aktov Unije.
3.  
Če so ujete naključno, se vrste iz odstavkov 1 in 2 ne poškodujejo in osebki se takoj izpustijo nazaj v morje, razen za namene znanstvenega raziskovanja naključno ubitih osebkov v skladu z veljavnim pravom Unije.
4.  
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 29, s katerimi se spremeni seznam iz Priloge I, kadar najboljše razpoložljivo znanstveno mnenje navaja, da je treba ta seznam spremeniti.
5.  
Ukrepi, sprejeti v skladu z odstavkom 4 tega člena, so namenjeni uresničevanju cilja iz točke (b) člena 4(1) in lahko upoštevajo mednarodne sporazume v zvezi z zaščito občutljivih vrst.

Člen 11

Ulov morskih ptic, morskih sesalcev in morskih plazilcev

1.  
Prepovedan je ulov, obdržanje na krovu, pretovarjanje ali iztovarjanje morskih sesalcev ali morskih plazilcev iz prilog II in IV k Direktivi 92/43/EGS in vrst morskih ptic, ki jih zajema Direktiva 2009/147/ES.
2.  
Ko so ujete, se vrste iz odstavka 1 ne poškodujejo in osebki se takoj izpustijo.
3.  
Ne glede na odstavka 1 in 2 se dovoli obdržati na krovu, pretovarjati ali iztovarjati osebke morskih vrst iz odstavka 1, ki so bili ujeti naključno, kolikor je ta dejavnost potrebna za pomoč pri regeneraciji posameznih živali in za znanstveno raziskovanje naključno ubitih osebkov, če so bili zadevni pristojni nacionalni organi o tem vnaprej v celoti obveščeni čim prej po ulovu in v skladu z veljavnim pravom Unije.
4.  
Država članica lahko na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja za plovila, ki plujejo pod njeno zastavo, sprejme ukrepe za ublažitev ali omejitve uporabe določenega orodja. Takšni ukrepi čim bolj zmanjšajo in po možnosti odpravijo ulov vrst iz odstavka 1 tega člena, so skladni s cilji iz člena 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013 in so vsaj enako strogi kot tehnični ukrepi, ki se uporabljajo na podlagi prava Unije.
5.  
Ukrepi, sprejeti v skladu z odstavkom 4 tega člena, so namenjeni uresničevanju cilja iz točke (b) člena 4(1). Države članice za namene nadzora obvestijo druge zadevne države članice o določbah, sprejetih v skladu z odstavkom 4 tega člena. Prav tako objavijo ustrezne informacije o takih ukrepih.

Člen 12

Zaščita občutljivih habitatov, vključno z ranljivimi morskimi ekosistemi

1.  
Znotraj zadevnih območij iz Priloge II je prepovedano uporabljati ribolovno orodje iz navedene priloge.
2.  
Kadar najboljše razpoložljivo znanstveno mnenje priporoča spremembo seznama območij iz Priloge II, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 29 te uredbe in postopkom iz člena 11(2) in (3) Uredbe (EU) št. 1380/2013, s katerimi se ustrezno spremeni Priloga II. Pri sprejemanju takšnih sprememb Komisija posebno pozornost nameni ublažitvi negativnih posledic premika ribolovnih dejavnosti na druga občutljiva območja.
3.  
Kadar so taki habitati iz odstavka 1 ali drugi občutljivi habitati, vključno z ranljivimi morskimi ekosistemi, v vodah pod suverenostjo ali jurisdikcijo države članice, lahko navedena država članica v skladu s postopkom iz člena 11 Uredbe (EU) št. 1380/2013 vzpostavi zaprta območja ali druge ohranitvene ukrepe za zaščito takšnih habitatov. Takšni ukrepi so skladni s cilji iz člena 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013 ter so vsaj enako strogi kot ukrepi iz prava Unije.
4.  
Ukrepi, sprejeti v skladu z odstavkoma 2 in 3 tega člena, so namenjeni uresničevanju cilja iz točke (c) člena 4(1).



ODDELEK 4

Najmanjše referenčne velikosti ohranjanja

Člen 13

Najmanjše referenčne velikosti ohranjanja

1.  

Najmanjše referenčne velikosti ohranjanja morskih vrst, navedene v delu A prilog V do X k tej uredbi, se uporabljajo za namen:

(a) 

zagotavljanja zaščite nedoraslih morskih organizmov v skladu s členom 15(11) in (12) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(b) 

določitve območij obnove staležev rib v skladu s členom 8 Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(c) 

opredelitve najmanjših velikosti za trženje v skladu s členom 47(2) Uredbe (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 6 ).

2.  
Velikost morskih vrst se izmeri v skladu s Prilogo IV.
3.  
Kadar je določena več kot ena metoda merjenja velikosti morskih vrst, za osebek ne sme veljati, da je pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja, če je velikost, izmerjena s katero koli od navedenih metod, enaka ali večja od najmanjše referenčne velikosti ohranjanja.
4.  
Jastogi, rarogi ter školjke in polži, ki spadajo v katero koli vrsto, za katero je najmanjša referenčna velikost ohranjanja določena v prilogi V, VI ali VII se smejo obdržati na krovu le celi in se smejo izkrcati le celi.



ODDELEK 5

Ukrepi za zmanjšanje zavržkov

Člen 14

Pilotni projekti za preprečevanje nenamernega ulova

1.  
Države članice lahko brez poseganja v člen 14 Uredbe (EU) št. 1380/2013 izvajajo pilotne projekte, s katerimi raziščejo metode za preprečevanje, čim večje zmanjšanje in odpravo nenamernega ulova. Ti pilotni projekti upoštevajo mnenja ustreznih svetovalnih svetov in temeljijo na najboljših razpoložljivih znanstvenih mnenjih.
2.  
Kadar iz rezultatov teh pilotnih študij ali drugih znanstvenih mnenj izhaja, da je nenamerni ulov precejšen, si zadevne države članice prizadevajo uvesti tehnične ukrepe za zmanjšanje takega nenamernega ulova v skladu členom 19 Uredbe (EU) št. 1380/2013.



POGLAVJE III

REGIONALIZACIJA

Člen 15

Regionalni tehnični ukrepi

1.  

Tehnični ukrepi, vzpostavljeni na regionalni ravni, so določeni v naslednjih prilogah:

(a) 

v Prilogi V za Severno morje;

(b) 

v Prilogi VI za severozahodne vode;

(c) 

v Prilogi VII za jugozahodne vode;

(d) 

v Prilogi VIII za Baltsko morje;

(e) 

v Prilogi IX za Sredozemsko morje;

(f) 

v Prilogi X za Črno morje;

(g) 

v Prilogi XI za vode Unije v Indijskem oceanu in zahodnem Atlantiku;

(h) 

v Prilogi XIII za občutljive vrste.

2.  
Zaradi upoštevanja regionalnih posebnosti zadevnih ribolovov se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 29 te uredbe in členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013, s katerimi se spremenijo, nadomestijo, razveljavijo ali se določi odstopanje od tehničnih ukrepov, določenih v prilogah iz odstavka 1 tega člena, tudi pri izvajanju obveznosti iztovarjanja v okviru člena 15(5) in (6) Uredbe (EU) št. 1380/2013. Komisija takšne delegirane akte sprejme na podlagi skupnega priporočila, predloženega v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013 in v skladu z ustreznimi členi poglavja III te uredbe.
3.  
Za namen sprejetja takih delegiranih aktov lahko države članice, ki imajo neposreden upravljalni interes, skupna priporočila v skladu s členom 18(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 prvič predložijo najpozneje 24 mesecev in nato 18 mesecev po vsaki predložitvi poročila iz člena 31(1) te uredbe. Taka priporočila lahko predložijo tudi takrat, ko se jim to zdi potrebno.
4.  

Tehnični ukrepi, sprejeti v skladu z odstavkom 2 tega člena:

(a) 

so namenjeni doseganju ciljev in ciljnih vrednosti iz členov 3 in 4 te uredbe;

(b) 

so namenjeni doseganju ciljev in spoštovanju pogojev iz drugih zadevnih aktov Unije, sprejetih na področju SRP, zlasti večletnih načrtov iz členov 9 in 10 Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(c) 

so skladni z načeli dobrega upravljanja, določenimi v členu 3 Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(d) 

ustvarijo vsaj takšne koristi za ohranjanje morskih bioloških virov, ki so zlasti glede vzorcev izkoriščanja in ravni zagotovljene zaščite za občutljive vrste in habitate najmanj enakovredne ukrepom iz odstavka 1. Upošteva se tudi morebitni vpliv ribolovnih dejavnosti na morski ekosistem.

5.  
Uporaba pogojev v zvezi s specifikacijo velikosti mrežnega očesa iz člena 27 in dela B prilog V do XI ne povzroči poslabšanja standardov selektivnosti, zlasti v smislu povečanja ulova nedoraslih organizmov, ki obstajajo 14. avgusta 2019, njen namen pa je doseči cilje in ciljne vrednosti iz členov 3 in 4.
6.  
Države članice v skupnih priporočilih, predloženih z namenom sprejetja ukrepov iz odstavka 2, zagotovijo znanstvene dokaze v podporo sprejetju teh ukrepov.
7.  
Komisija lahko od STECF zahteva, da oceni skupna priporočila iz odstavka 2.

Člen 16

Selektivnost ribolovnega orodja glede na vrsto in velikost

Skupno priporočilo, predloženo z namenom sprejetja ukrepov iz člena 15(2) v zvezi z lastnostmi orodja glede na velikost in vrste, zagotovi znanstveni dokaz, da ti ukrepi za določeno vrsto ali kombinacijo vrst zagotavljajo vsaj enako selektivnost kot orodje iz dela B prilog V do X in dela A Priloge XI.

Člen 17

Zaprta ali omejena območja za zaščito koncentracij nedoraslih ali drstečih se organizmov

Skupno priporočilo, predloženo z namenom sprejetja ukrepov iz člena 15(2) v zvezi z delom C prilog V do VIII in X ter delom B Priloge XI ali za uvedbo novih zaprtih ali omejenih območij, vsebuje naslednje elemente v zvezi s takšnimi zaprtimi ali omejenimi območji:

(a) 

cilj zapore;

(b) 

geografski obseg in trajanje zapore;

(c) 

omejitve posebnega orodja ter

(d) 

ureditev nadzora in spremljanja.

Člen 18

Najmanjše referenčne velikosti ohranjanja

Skupno priporočilo, predloženo z namenom sprejetja ukrepov iz člena 15(2) v zvezi z delom A prilog V do X, spoštuje cilj zagotovitve zaščite nedoraslih morskih organizmov.

Člen 19

Zapore v realnem času in določbe o spremembi ribolovnega območja

1.  

Skupno priporočilo, predloženo z namenom sprejetja ukrepov iz člena 15(2) v zvezi z vzpostavitvijo zapor v realnem času z namenom zagotovitve zaščite občutljivih vrst ali koncentracij nedoraslih organizmov, drstečih se rib ali lupinarjev, vsebuje naslednje elemente:

(a) 

geografski obseg in trajanje zapore;

(b) 

vrste in mejne vrednosti, zaradi katerih se uvede zapora;

(c) 

uporabo visoko selektivnega orodja, ki omogoča dostop do sicer zaprtih območij, ter

(d) 

ureditev nadzora in spremljanja.

2.  

Skupno priporočilo, predloženo z namenom sprejetja ukrepov iz člena 15(2) v zvezi z določbami o spremembi ribolovnega območja, vsebuje:

(a) 

vrste in mejne vrednosti, zaradi katerih se uvede obveznost spremembe ribolovnega območja;

(b) 

razdaljo od predhodnega mesta ribolova, na katero se mora plovilo oddaljiti.

Člen 20

Inovativno ribolovno orodje

1.  
Skupno priporočilo, predloženo z namenom sprejetja ukrepov iz člena 15(2) v zvezi z uporabo inovativnega ribolovnega orodja v določenem morskem bazenu, vsebuje oceno verjetnega vpliva uporabe tega orodja na ciljne vrste ter na občutljive vrste in habitate. Zadevne države članice zberejo ustrezne podatke za tako oceno.
2.  
Uporaba inovativnega ribolovnega orodja ni dovoljena, kadar ocene iz odstavka 1 kažejo, da bo njihova uporaba znatno negativno vplivala na občutljive habitate in neciljne vrste.

Člen 21

Ukrepi ohranjanja narave

Skupno priporočilo, predloženo z namenom sprejetja ukrepov iz člena 15(2) v zvezi z zaščito občutljivih vrst in habitatov, lahko zlasti:

(a) 

vsebuje sezname občutljivih vrst in habitatov, ki so na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja najbolj ogroženi zaradi ribolovnih dejavnosti v zadevni regiji;

(b) 

poleg ukrepov iz Priloge XIII določa uporabo dodatnih ali alternativnih ukrepov za zmanjšanje naključnega ulova vrst iz člena 11;

(c) 

zagotavlja informacije o učinkovitosti obstoječih ukrepov za ublažitev in ureditvah spremljanja;

(d) 

opredeljuje ukrepe, da bi se čim bolj zmanjšali učinki ribolovnega orodja na občutljive habitate;

(e) 

določa omejitve glede načina uporabe določenega orodja ali uvaja popolno prepoved uporabe določenega ribolovnega orodja na območju, na katerem takšno orodje ogroža stanje ohranjenosti vrst iz členov 10 in 11, ki se nahajajo na zadevnem območju, ali druge občutljive habitate.

Člen 22

Regionalni ukrepi v okviru začasnih načrtov o zavržkih

1.  

Ko države članice predložijo skupna priporočila za vzpostavitev tehničnih ukrepov v začasnih načrtih o zavržkih iz člena 15(6) Uredbe (EU) št. 1380/2013, lahko ta priporočila med drugim vsebujejo naslednje elemente:

(a) 

specifikacije ribolovnega orodja in pravila o njegovi uporabi;

(b) 

specifikacije sprememb ribolovnega orodja ali uporabe selektivnih naprav za izboljšanje selektivnosti glede na velikost ali vrsto;

(c) 

omejitve ali prepovedi uporabe določenega ribolovnega orodja ter ribolovnih dejavnosti na določenih območjih ali v določenih obdobjih;

(d) 

najmanjše referenčne velikosti ohranjanja;

(e) 

odstopanja, sprejeta na podlagi člena 15(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

2.  
Ukrepi iz odstavka 1 tega člena so namenjeni uresničevanju ciljev iz člena 3, zlasti zaščiti nedoraslih organizmov ali koncentracij drstečih se vrst rib ali lupinarjev.

Člen 23

Pilotni projekti za popolno dokumentiranje ulova in zavržkov

1.  
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 29 te uredbe in členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013, da bi se ta uredba dopolnila z opredelitvijo pilotnih projektov za oblikovanje sistema popolnega dokumentiranja ulova in zavržkov na podlagi merljivih ciljev in ciljnih vrednosti za namene upravljanja ribolova, ki temelji na rezultatih.
2.  
Pilotni projekti iz odstavka 1 lahko odstopajo od ukrepov iz dela B prilog V do XI za določeno področje in za največ eno leto, če je mogoče dokazati, da ti pilotni projekti prispevajo k doseganju ciljev in ciljnih vrednosti iz členov 3 in 4 in zlasti da je njihov namen izboljšati selektivnost zadevnega ribolovnega orodja ali prakse ali drugače zmanjšati njihov vpliv na okolje. To enoletno obdobje se lahko pod enakimi pogoji podaljša za dodatno leto. Omejeno je na največ 5 % plovil, namenjenih tej ribolovni dejavnosti, na državo članico.
3.  
Kadar države članice predložijo skupna priporočila za vzpostavitev pilotnih projektov iz odstavka 1, zagotovijo znanstvene dokaze, ki podpirajo sprejetje teh ukrepov. Ta skupna priporočila oceni STEFC ter oceno objavi. Države članice v šestih mesecih po zaključku projekta Komisiji predložijo poročilo z rezultati in podrobno oceno sprememb selektivnosti in drugih okoljskih vplivov.
4.  
STECF oceni poročilo iz odstavka 3. V primeru, če je prispevek novega orodja ali prakse k doseganju cilja iz odstavka 2 ocenjen pozitivno, lahko Komisija predloži predlog v skladu s PDEU, ki dopušča splošno uporabo tega orodja ali prakse. Ocena STECF se objavi.
5.  
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 29 za dopolnitev te uredbe z določitvijo tehničnih specifikacij sistema za popolno dokumentiranje ulova in zavržkov iz odstavka 1 tega člena.

Člen 24

Izvedbeni akti

1.  

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih določi:

(a) 

specifikacije selektivnih naprav, pritrjenih na orodje iz dela B prilog V do IX;

(b) 

podrobna pravila glede specifikacij ribolovnega orodja iz dela D Priloge V zvezi z omejitvami glede konstrukcije orodja in ukrepi nadzora in spremljanja, ki jih sprejme država članica zastave;

(c) 

podrobna pravila o ukrepih nadzora in spremljanja, ki jih sprejme država članica zastave v zvezi z uporabo orodja iz točke 6 dela C Priloge V, točke 9 dela C Priloge VI in točke 4 dela C Priloge VII;

(d) 

podrobna pravila o ukrepih nadzora in spremljanja, ki se sprejmejo za zaprta ali omejena območja iz točke 2 dela C Priloge V ter točk 6 in 7 dela C Priloge VI;

(e) 

podrobna pravila o lastnostih signalizacije in uporabe zvočnih odvračalnih naprav iz dela A Priloge XIII;

(f) 

podrobna pravila o zasnovi in uporabi vrvi za odganjanje ptic in obteženih vrvi iz dela B Priloge XIII;

(g) 

podrobna pravila o specifikacijah izhodne naprave za želve iz dela C Priloge XIII.

2.  
Izvedbeni akti iz odstavka 1 se sprejmejo v skladu s členom 30(2).



POGLAVJE IV

ZNANSTVENE RAZISKAVE, NEPOSREDNO OBNAVLJANJE IN PRENAŠANJE STALEŽEV

Člen 25

Znanstvena raziskava

1.  

Tehnični ukrepi iz te uredbe se ne uporabljajo za ribolovne operacije, ki se opravljajo za znanstvene raziskave ob upoštevanju naslednjih pogojev:

(a) 

ribolovne operacije se izvajajo z dovoljenjem in pooblastilom države članice zastave;

(b) 

Komisijo in države članice, ki imajo suverenost ali jurisdikcijo nad vodami, v katerih se izvajajo ribolovne operacije (v nadaljnjem besedilu: obalna država članica), se vsaj dva tedna vnaprej obvesti o nameravanem izvajanju takšnih ribolovnih operacij, pri čemer se navedejo udeležena plovila in znanstvene raziskave, ki se bodo izvajale;

(c) 

plovila, ki opravljajo ribolovne operacije, imajo veljavno dovoljenje za ribolov v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1224/2009;

(d) 

če obalna država članica tako zahteva od države članice zastave, mora kapitan plovila med izvajanjem ribolovnih operacij vzeti na krov opazovalca iz obalne države članice, razen če to iz varnostnih razlogov ni mogoče;

(e) 

ribolovne operacije, ki jih izvajajo komercialna plovila za namen znanstvene preiskave, so časovno omejene. Ko v ribolovnih operacijah, ki jih izvajajo komercialna plovila za namene znanstvene raziskave, sodeluje več kot šest komercialnih plovil, država članica zastave Komisijo obvesti najmanj tri mesece vnaprej in po potrebi zaprosi za mnenje STECF, ki potrdi, ali je ta raven udeležbe znanstveno utemeljena; če iz mnenja STECF izhaja, da raven udeležbe znanstveno ni utemeljena, zadevna država članica ustrezno spremeni pogoje, pod katerimi se opravlja znanstvena raziskava;

(f) 

v primeru vlečne mreže z električnim tokom morajo plovila, ki izvajajo znanstveno raziskavo, upoštevati poseben znanstveni protokol, ki je del znanstvenega raziskovalnega načrta, ki ga je pregledal ali potrdil ICES ali STECF, pa tudi sistem za spremljanje, nadzor in ocenjevanje.

2.  

Morske vrste, ulovljene za namene iz odstavka 1 tega člena, se lahko prodajajo, skladiščijo, razstavljajo ali ponujajo za prodajo, pod pogojem, da so vštete v kvote v skladu s členom 33(6) Uredbe (ES) št. 1224/2009 in, kadar je ustrezno:

(a) 

so skladne z najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja iz prilog IV do X k tej uredbi ali

(b) 

se prodajo za namene, ki niso neposredna prehrana ljudi.

Člen 26

Neposredno obnavljanje in prenašanje staležev

1.  
Tehnični ukrepi iz te uredbe se ne uporabljajo za ribolovne operacije, ki se izvajajo samo za namene neposrednega obnavljanja ali prenašanja morskih organizmov, če se navedene operacije izvajajo z dovoljenjem in pooblastilom države članice ali držav članic, ki imajo neposredni interes za upravljanje.
2.  
Kadar se neposredno obnavljanje ali prenašanje izvaja v vodah druge države članice ali držav članic, se Komisijo in vse te države članice vsaj 20 koledarskih dni vnaprej obvesti o nameravanem izvajanju takšnih ribolovnih operacij.



POGLAVJE V

POGOJI V ZVEZI Z SPECIFIKACIJO VELIKOSTI MREŽNEGA OČESA

Člen 27

Pogoji v zvezi z specifikacijo velikosti mrežnega očesa

1.  
Odstotki ulova iz prilog V do VIII pomenijo največji odstotek vrst, ki je dovoljen za izpolnitev pogojev v zvezi z določeno velikostjo mrežnega očesa iz teh prilog. Taki odstotki ne posegajo v obveznost iztovarjanja ulova iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013.
2.  
Odstotki ulova se izračunajo kot delež žive teže vseh morskih bioloških virov, iztovorjenih po vsakem ribolovnem potovanju.
3.  
Odstotki ulova iz odstavka 2 se lahko izračunajo na podlagi enega ali več reprezentativnih vzorcev.
4.  
Za namen tega člena se ekvivalentna teža celotnega škampa dobi tako, da se teža škampovih repov pomnoži s tri.
5.  
Države članice lahko v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1224/2009 izdajo dovoljenja za ribolov za plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo in ki za ribolovne dejavnosti uporabljajo posebne velikosti mrežnega očesa iz prilog V do XI. Taka dovoljenja lahko začasno prekličejo ali odvzamejo, če ugotovijo, da plovilo ne izpolnjuje določenih odstotkov ulova iz prilog V do VIII.
6.  
Ta člen ne posega v Uredbo (ES) št. 1224/2009.
7.  
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov na podlagi člena 15 in v skladu s členom 29, da bi dodatno opredelila pojem „neposredni ribolov“ za zadevne vrste iz dela B prilog V do X in dela A Priloge XI. V ta namen zadevne države članice z neposrednim upravljalnim interesom za zadevni ribolov vsakršno skupno priporočilo prvič predložijo najpozneje 15. avgusta 2020.



POGLAVJE VI

TEHNIČNI UKREPI V UPRAVNEM OBMOČJU NEAFC

Člen 28

Tehnični ukrepi v upravnem območju NEAFC

Tehnični ukrepi, ki se uporabljajo v upravnem območju NEAFC, so določeni v Prilogi XII.



POGLAVJE VII

POSTOPKOVNE DOLOČBE

Člen 29

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  
Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2.  
Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 2(2), člena 8(3), člena 10(4), člena 12(2), člena 15(2), člena 23(1) in (5), člena 27(7) in člena 31(4) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 14. avgusta 2019. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
3.  
Prenos pooblastila iz člena 2(2), člena 8(3), člena 10(4), člena 12(2), člena 15(2), člena 23(1) in (5), člena 27(7) in člena 31(4) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4.  
Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo posamezne države članice v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.
5.  
Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
6.  
Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 2(2), člena 8(3), člena 10(4), člena 12(2), člena 15(2), člena 23(1) in (5), člena 27(7) in člena 31(4), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 30

Postopek v odboru

1.  
Komisiji pomaga Odbor za ribištvo in ribogojstvo, ustanovljen s členom 47 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2.  
Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.



POGLAVJE VIII

KONČNE DOLOČBE

Člen 31

Pregled in poročanje

1.  
Do 31. decembra 2020 in nato vsako tretje leto predloži Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o izvajanju te uredbe na podlagi informacij, ki jih predložijo države članice in zadevni svetovalni sveti, in ocene, ki jo izvede STECF. V tem poročilu se oceni, v kolikšni meri tehnični ukrepi tako na regionalni ravni kot na ravni Unije prispevajo k doseganju ciljev iz člena 3 in ciljnih vrednosti iz člena 4. To poročilo se sklicuje tudi na mnenje ICES o doseženem napredku ali o učinku uporabe inovativnega orodja. Poročilo oceni koristi ali negativne učinke na morske ekosisteme, občutljive habitate in selektivnost.
2.  
Poročilo iz odstavka 1 tega člena med drugim vsebuje oceno prispevka tehničnih ukrepov k optimizaciji vzorcev izkoriščanja, kot je določeno v točki (a) člena 3(2). V ta namen lahko poročilo vsebuje med drugim kot kazalnik učinkovitosti glede selektivnosti za ključne referenčne staleže za vrste, navedene v Prilogi XIV, dolžino optimalne selektivnosti (Lopt), in sicer v primerjavi s povprečno dolžino ulovljenih rib za vsako leto, ki se upošteva.
3.  
Kadar to poročilo vsebuje dokaze, da na regionalni ravni cilji niso bili doseženi, države članice v tej regiji v dvanajstih mesecih po predložitvi poročila iz odstavka 1 predložijo načrt z ukrepi, ki bi jih bilo treba sprejeti za dosego teh ciljev in ciljnih vrednosti.
4.  
Komisija lahko na podlagi tega poročila Evropskemu parlamentu in Svetu tudi predlaga potrebne spremembe te uredbe. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov na podlagi člena 15 in v skladu s členom 29, da se spremeni seznam vrst iz Priloge XIV.

Člen 32

Spremembe Uredbe (ES) št. 1967/2006

Uredba (ES) št. 1967/2006 se spremeni:

(a) 

členi 3, 8 do 12, 14, 15, 16 in 25 se črtajo;

(b) 

priloge II, III in IV se črtajo.

Sklicevanja na črtane člene in priloge se štejejo za sklicevanja na ustrezne določbe te uredbe.

Člen 33

Spremembe Uredbe (ES) št. 1224/2009

V poglavju IV Uredbe (ES) št. 1224/2009 se naslov IV spremeni:

(a) 

oddelek 3 se črta;

(b) 

doda se naslednji oddelek:

Oddelek 4

Predelava na krovu in pelagični ribolov

Člen 54a

Predelava na krovu

1.  
Na krovu ribiškega plovila je prepovedano izvajati kakršno koli fizično ali kemično predelavo rib za izdelavo ribje moke, ribjega olja ali podobnih izdelkov ali pretovarjanje ulova rib v takšne namene.
2.  

Odstavek 1 se ne uporablja za:

(a) 

predelavo ali pretovarjanje drobovja ali

(b) 

proizvajanje surimija na krovu ribiške ladje.

Člen 54b

Omejitve glede ravnanja z ulovom in izpuščanja za plovila za pelagični ribolov

1.  
Največja razdalja med prečkami v separatorju vode na krovu plovil za pelagični ribolov, ki lovijo skušo, atlantskega sleda in šura v območju Konvencije NEAFC, kakor je opredeljeno v členu 3(2) Uredbe (EU) št. 1236/2010, je 10 mm.

Prečke se zavarijo. Če se v separatorju vode uporabljajo odprtine namesto prečk, največji premer odprtin ne presega 10 mm. Odprtine v jaških pred separatorjem vode ne presegajo 15 mm v premeru.

2.  
Plovilom za pelagični ribolov, ki delujejo v območju Konvencije NEAFC, je prepovedano izpuščati ribe pod njihovo vodno črto iz vmesnih bazenov ali hladilnih bazenov z morsko vodo.
3.  
Kapitan plovila pošlje pristojnim ribiškim organom države članice zastave risbe, ki so jih potrdili pristojni organi države članice zastave in ki se nanašajo na zmogljivosti za ravnanje z ulovom in izpuščanje za plovila za pelagični ribolov, ki lovijo skušo, atlantskega sleda in šura v območju Konvencije NEAFC, ter vse spremembe teh risb. Pristojni organi države članice zastave plovila redno izvajajo preverjanja točnosti predloženih risb. Kopije se ves čas hranijo na krovu plovila.

Člen 54c

Omejitve uporabe samodejne sortirne opreme

1.  
Na krovu ribiškega plovila je prepovedano prevažati ali uporabljati opremo, ki lahko samodejno sortira atlantskega sleda, skušo ali šura po velikosti ali spolu.
2.  

Vendar pa sta prevažanje in uporaba takšne opreme dovoljena, če:

(a) 

plovilo na krovu sočasno ne prevaža ali uporablja niti vlečnega orodja z velikostjo mrežnega očesa, ki je manjša od 70 milimetrov, niti ene ali več zapornih plavaric ali podobnega ribolovnega orodja ali

(b) 

je celoten ulov, ki ga je mogoče zakonito obdržati na krovu:

(i) 

shranjen v zamrznjenem stanju;

(ii) 

so presortirane ribe zamrznjene takoj po sortiranju in se nobena presortirana riba ne vrne v morje ter

(iii) 

je oprema vgrajena in nameščena na plovilo tako, da zagotavlja takojšnjo zamrznitev in ne omogoča vračanja morskih vrst v morje.

3.  
Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 tega člena lahko vsako plovilo, ki se mu dovoli ribolov v Baltskem morju, Beltih ali Øresundu, prevaža samodejno sortirno opremo v Kattegatu, če je bilo izdano dovoljenje za ribolov v skladu s členom 7. V dovoljenju za ribolov so določene vrste, območja, časovna obdobja in vsi drugi zahtevani pogoji, ki veljajo za uporabo in prevoz sortirne opreme na krovu.
4.  
Ta člen se ne uporablja za Baltsko morje.“

Člen 34

Sprememba Uredbe (EU) št. 1380/2013

V členu 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013 se odstavek 12 nadomesti z naslednjim:

„12.  
Pri vrstah, za katere ne velja obveznost iztovarjanja iz odstavka 1, se ulov vrst, manjših od najmanjše referenčne velikosti ohranjanja, ne obdrži na krovu, pač pa se ga nemudoma vrne v morje, razen če se uporabi kot živa vaba.“

Člen 35

Sprememba Uredbe (EU) 2016/1139

V Uredbi (EU) 2016/1139 se člen 8 spremeni:

(a) 

v odstavku 1 se uvodni del nadomesti z naslednjim:

„1.  
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 16 te uredbe in členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013 glede naslednjih tehničnih ukrepov, kolikor niso zajeti v Uredbi (EU) 2019/1241 Evropskega parlamenta in Sveta ( *1 ):
(b) 

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.  
Ukrepi iz odstavka 1 tega člena prispevajo k uresničevanju ciljev iz člena 3 te uredbe in so skladni s členom 15(4) Uredbe (EU) 2019/1241.“

Člen 36

Spremembe Uredbe (EU) 2018/973

V Uredbi (EU) 2018/973 se člen 9 spremeni:

(a) 

v odstavku 1 se uvodni del nadomesti z naslednjim:

„1.  
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 16 te uredbe in členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013 za dopolnitev te uredbe v zvezi z naslednjimi tehničnimi ukrepi, kolikor niso zajeti v Uredbi (EU) 2019/1241 Evropskega parlamenta in Sveta ( *2 ):
(b) 

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.  
Ukrepi iz odstavka 1 tega člena prispevajo k uresničevanju ciljev iz člena 3 te uredbe in so skladni s členom 15(4) Uredbe (EU) 2019/1241.“

Člen 37

Sprememba Uredbe (EU) 2019/472

V Uredbi (EU) 2019/472 se člen 9 spremeni:

(a) 

v odstavku 1 se uvodni del nadomesti z naslednjim:

„1.  
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18 te uredbe in členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013 za dopolnitev te uredbe v zvezi z naslednjimi tehničnimi ukrepi, ki niso zajeti v Uredbi (EU) 2019/1241 Evropskega parlamenta in Sveta ( *3 ):
(b) 

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.  
Ukrepi iz odstavka 1 tega člena prispevajo k uresničevanju ciljev iz člena 3 te uredbe in so skladni s členom 15(4) Uredbe (EU) 2019/1241.“

Člen 38

Sprememba Uredbe (EU)2019/1022

V Uredbi (EU) 2019/1022 se člen 13 spremeni:

(a) 

v odstavku 1 se uvodni del nadomesti z naslednjim:

„1.  
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18 te uredbe in členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013 za dopolnitev te uredbe v zvezi z naslednjimi tehničnimi ukrepi, ki niso zajeti v Uredbi (EU) 2019/1241 Evropskega parlamenta in Sveta ( *4 ).
(b) 

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.  
Ukrepi iz odstavka 1 tega člena prispevajo k uresničevanju ciljev iz člena 3 te uredbe in so skladni s členom 15(4) Uredbe (EU) 2019/1241.“

Člen 39

Razveljavitve

Uredbe (ES) št. 894/97, (ES) št. 850/98, (ES) št. 2549/2000, (ES) št. 254/2002, (ES) št. 812/2004 in (ES) št. 2187/2005 se razveljavijo.

Sklicevanja na razveljavljene uredbe se štejejo za sklicevanja na to uredbo.

Člen 40

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.




PRILOGA I

PREPOVEDANE VRSTE

Vrste, katere je prepovedano loviti, obdržati na krovu, pretovarjati, iztovarjati, skladiščiti, prodajati, razstavljati ali ponujati v prodajo, kakor je določeno v členu 10(2):

(a) 

naslednje vrste pilarjev v vseh vodah Unije:

(i) 

ostrozobi pilar (Anoxypristis cuspidata);

(ii) 

škratji pilar (Pristis clavata);

(iii) 

drobnozobi pilar (Pristis pectinata);

(iv) 

pilar (Pristis pristis);

(v) 

zeleni pilar (Pristis zijsron);

(b) 

morski pes orjak (Cetorhinus maximus) in beli morski volk (Carcharodon carcharias) v vseh vodah;

(c) 

gladki svetilec (Etmopterus pusillus) v vodah Unije razdelka ICES 2a in podobmočja ICES 4 ter v vodah Unije podobmočij ICES 1, 5, 6, 7, 8, 12 in 14;

(d) 

Alfredova manta (Manta alfredi) v vseh vodah Unije;

(e) 

manta (Manta birostris) v vseh vodah Unije;

(f) 

naslednje vrste mant iz rodu Mobula v vseh vodah Unije:

(i) 

vražja manta (Mobula mobular);

(ii) 

mala gvinejska manta (Mobula rochebrunei);

(iii) 

japonska manta (Mobula japanica);

(iv) 

gladkorepa manta (Mobula thurstoni);

(v) 

dolgoroga manta (Mobula eregoodootenkee);

(vi) 

Munkova manta (Mobula munkiana);

(vii) 

srpastokrila manta (Mobula tarapacana);

(viii) 

kratkokrila manta (Mobula kuhlii);

(ix) 

mala vražja manta (Mobula hypostoma);

(g) 

norveška kljunata raža (Raja (Dipturus) nidarosiensis) v vodah Unije razdelkov ICES 6a, 6b, 7a, 7b, 7c, 7e, 7f, 7g, 7h in 7k;

(h) 

bela raža (Raja alba) v vodah Unije podobmočij ICES 6–10;

(i) 

goslaši (Rhinobatidae) v vodah Unije podobmočij ICES 1–10 in 12;

(j) 

sklat (Squatina squatina) v vseh vodah Unije;

(k) 

atlantski losos (Salmo salar) in morska postrv (Salmo trutta) pri ribolovu s kakršno koli vlečno mrežo v vodah zunaj meje šestih milj, merjene od temeljnih črt držav članic v podobmočjih ICES 1, 2 in 4–10 (vode Unije);

(l) 

nosata ozimica (Coregonus oxyrinchus) v razdelku ICES 4b (vode Unije);

(m) 

jadranski jeseter (Acipenser naccarii) in atlantski jeseter (Acipenser sturio) v vodah Unije;

(n) 

samice raroga (Palinurus spp.) in samice jastoga (Homarus gammarus) v Sredozemskem morju, razen kadar se uporabljajo za namene neposrednega obnavljanja ali prenašanja staležev;

(o) 

morski datelj (Lithophaga lithophaga), leščur (Pinna nobilis) in zavrtača (Pholas dactylus) v vodah Unije v Sredozemskem morju;

(p) 

diadema (Centrostephanus longispinus);

▼M1

(q) 

samice jastoga (Homarus gammarus) z ikrami v razdelkih ICES 3a, 4a in 4b.

▼B




PRILOGA II

ZAPRTA OBMOČJA ZA ZAŠČITO OBČUTLJIVIH HABITATOV

Za namene člena 12 se uporabljajo naslednje omejitve ribolovnih dejavnosti v območjih, omejenih z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja sistem WGS84:

DEL A

Severozahodne vode

1. V naslednjih območjih je prepovedana uporaba pridnenih ali podobnih vlečnih mrež, stoječih zabodnih mrež, zapletnih mrež ali trislojnih mrež in pridnenih parangalov:

Belgica Mound Province:
— 
51°29,4′ S, 11°51,6′ Z
— 
51°32,4′ S, 11°41,4′ Z
— 
51°15,6′ S, 11°33,0′ Z
— 
51°13,8′ S, 11°44,4′ Z
— 
51°29,4′ S, 11°51,6′ Z
Hovland Mound Province:
— 
52°16,2′ S, 13°12,6′ Z
— 
52°24,0′ S, 12°58,2′ Z
— 
52°16,8′ S, 12°54,0′ Z
— 
52°16,8′ S, 12°29,4′ Z
— 
52°04,2′ S, 12°29,4′ Z
— 
52°04,2′ S, 12°52,8′ Z
— 
52°09,0′ S, 12°56,4′ Z
— 
52°09,0′ S, 13°10,8′ Z
— 
52°16,2′ S, 13°12,6′ Z
Severozahodna Plitvina ježevcev (območje I):
— 
53°30,6′ S, 14°32,4′ Z
— 
53°35,4′ S, 14°27,6′ Z
— 
53°40,8′ S, 14°15,6′ Z
— 
53°34,2′ S, 14°11,4′ Z
— 
53°31,8′ S, 14°14,4′ Z
— 
53°24,0′ S, 14°28,8′ Z
— 
53°30,6′ S, 14°32,4′ Z
Severozahodna Plitvina ježevcev (območje II):
— 
53°43,2′ S, 14°10,8′ Z
— 
53°51,6′ S, 13°53,4′ Z
— 
53°45,6′ S, 13°49,8′ Z
— 
53°36,6′ S, 14°07,2′ Z
— 
53°43,2′ S, 14°10,8′ Z
Jugozahodna Plitvina ježevcev:
— 
51°54,6′ S, 15°07,2′ Z
— 
51°54,6′ S, 14°55,2′ Z
— 
51°42,0′ S, 14°55,2′ Z
— 
51°42,0′ S, 15°10,2′ Z
— 
51°49,2′ S, 15°06,0′ Z
— 
51°54,6′ S, 15°07,2′ Z

2. Vsa plovila za pelagični ribolov, ki izvajajo ribolov v območjih, kot so opisana v točki 1:

— 
so na seznamu odobrenih plovil in se jim izda dovoljenje za ribolov v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1224/2009;
— 
imajo na krovu izključno ribolovno orodje za pelagični ribolov;
— 
štiri ure vnaprej obvestijo irski center za spremljanje ribištva (Irish Fisheries Monitoring Centre), kakor je opredeljen v točki 15 člena 4 Uredbe (ES) št. 1224/2009, da nameravajo vpluti v območje za zaščito ranljivih globokomorskih habitatov, hkrati pa ga obvestijo o količinah rib, obdržanih na krovu;
— 
imajo operativen, brezhibno delujoč in varen sistem za spremljanje plovil, ki je v celoti v skladu z ustreznimi pravili, kadar se nahajajo v območjih, opisanih v točki 1;
— 
vsako uro pošiljajo poročila sistema za spremljanje plovil;
— 
irski center za spremljanje ribištva obvestijo o izplutju iz območja, hkrati pa tudi o količinah rib, obdržanih na krovu, in
— 
imajo na krovu vlečne mreže z velikostjo mrežnega očesa vreče od 16 do 79 mm.

3. V naslednjih območjih je prepovedana uporaba vseh pridnenih ali podobnih vlečnih mrež:

Darwin Mounds:

— 
59°54′ S, 6°55′ Z
— 
59°47′ S, 6°47′ Z
— 
59°37′ S, 6°47′ Z
— 
59°37′ S, 7°39′ Z
— 
59°45′ S, 7°39′ Z
— 
59°54′ S, 7°25′ Z

DEL B

Jugozahodne vode

1.   El Cachucho

1.1 V naslednjih območjih je prepovedana uporaba pridnenih vlečnih mrež, stoječih zabodnih mrež, zapletnih mrež ali trislojnih mrež in pridnenih parangalov:

— 
44°12′ S, 5°16′ Z
— 
44°12′ S, 4°26′ Z
— 
43°53′ S, 4°26′ Z
— 
43°53′ S, 5°16′ Z
— 
44°12′ S, 5°16′ Z

1.2 Plovila, ki so v letih 2006, 2007 in 2008 izvajala usmerjeni ribolov tabinje belice (Phycis blennoides) s pridnenimi parangali, lahko nadaljujejo ribolov na območju južno od 44°00,00′ S, če imajo dovoljenje za ribolov, izdano v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

1.3 Vsa plovila, ki so pridobila takšno dovoljenje za ribolov, imajo ne glede na svojo skupno dolžino operativen, brezhibno delujoč in varen sistem za spremljanje plovil, ki je v skladu z ustreznimi pravili, kadar lovijo v območju iz točke 1.1.

2.   Madeira in Kanarski otoki

V naslednjih območjih je prepovedana uporaba stoječih zabodnih mrež, zapletnih mrež in trislojnih mrež v globinah več kot 200 m ali pridnenih vlečnih mrež ali podobnega vlečnega orodja:

— 
27°00′ S, 19°00′ Z
— 
26°00′ S, 15°00′ Z
— 
29°00′ S, 13°00′ Z
— 
36°00′ S, 13°00′ Z
— 
36°00′ S, 19°00′ Z

3.   Azori

V naslednjih območjih se prepove uporaba stoječih zabodnih mrež, zapletnih mrež in trislojnih mrež v globinah več kot 200 m ali pridnenih vlečnih mrež ali podobnega vlečnega orodja:

— 
36°00′ S, 23°00′ Z
— 
39°00′ S, 23°00′ Z
— 
42°00′ S, 26°00′ Z
— 
42°00′ S, 31°00′ Z
— 
39°00′ S, 34°00′ Z
— 
36°00′ S, 34°00′ Z




PRILOGA III

SEZNAM VRST, KI JIH JE PREPOVEDANO LOVITI Z VISEČIMI MREŽAMI

— 
Beli tun: Thunnus alalunga
— 
Tun: Thunnus thynnus
— 
Veleoki tun: Thunnus obesus
— 
Črtasti tun: Katsuwonus pelamis
— 
Palamida: Sarda
— 
Rumenoplavuti tun: Thunnus albacares
— 
Črnoplavuti tun: Thunnus atlanticus
— 
Pegasti tun: Euthynnus spp.
— 
Južni tun: Thunnus maccoyii
— 
Fregatni trupec: Auxis spp.
— 
Kostanjevke: Brama rayi
— 
Jadrovnice: Tetrapturus spp.; Makaira spp.
— 
Pahljačaste mečarice: Istiophorus spp.
— 
Mečarice: Xiphias gladius
— 
Paščuke: Scomberesox spp.; Cololabis spp.
— 
Delfinke: Coryphaena spp.
— 
Morski psi: Hexanchus griseus; Cetorhinus maximus; Alopiidae; Carcharhinidae; Sphyrnidae; Isuridae; Lamnidae
— 
Glavonožci: vse vrste




PRILOGA IV

MERJENJE VELIKOSTI MORSKEGA ORGANIZMA

1. 

Velikost ribe se meri, kakor je prikazano na sliki 1, od vrha glave do konca repne plavuti.

2. 

Velikost škampa (Nephrops norvegicus) se meri, kakor je prikazano na sliki 2, kot:

— 
dolžina koša, vzporedno z vzdolžno osjo koša, od zadnjega dela ene od očesnih jamic do središčne točke hrbtnega roba koša ali
— 
celotna dolžina, od vrha čelne kosti (rostruma) do zadnjega roba telzona brez ščetin.

V primeru ločenih škampovih repov: od prednjega roba prvega navzočega člena repa do zadnjega roba telzona brez ščetin. Rep je treba meriti na hrbtni strani, ko je plosk in neraztegnjen.

3. 

Velikost jastogov (Homarus gammarus) iz Severnega morja, razen Skaggeraka ali Kattegata, se meri, kakor je prikazano na sliki 3, kot dolžino koša, vzporedno z vzdolžno osjo koša, od zadnjega dela ene od očesnih jamic do zadnjega roba koša.

4. 

Velikost jastoga (Homarus gammarus) iz Skagerraka ali Kattegata se meri, kakor je prikazano na sliki 3:

— 
kot dolžino koša, vzporedno z vzdolžno osjo koša, od zadnjega dela ene od očesnih jamic do središčne točke hrbtnega roba koša, ali
— 
kot celotno dolžino, od vrha čelne kosti do zadnjega roba telzona brez ščetin.
5. 

Velikost raroga (Palinurus spp.) se meri, kakor je prikazano na sliki 4, kot dolžino koša, vzporedno z vzdolžno osjo koša, od vrha čelne kosti do središčne točke hrbtnega roba koša.

6. 

Velikost školjk se meri, kakor je prikazano na sliki 5, čez najdaljši del lupine.

7. 

Velikost morskega pajka (Maja squinado) se meri tako, kakor je prikazano na sliki 6, kot dolžino koša, vzporedno z vzdolžno osjo koša, od sprednjega roba koša med čelnima ostema (rostrumoma) do zadnjega roba koša.

8. 

Velikost velike rakovice (Cancer pagurus) se meri tako, kakor je prikazano na sliki 7, kot največjo širino koša, merjeno pravokotno na vzdolžno os koša.

9. 

Velikost blatark (Buccinum spp.) se meri, kakor je prikazano na sliki 8, kot dolžino lupine.

10. 

Velikost mečaric (Xiphias gladius) se meri tako, kakor je prikazano na sliki 9, kot dolžino od spodnje čeljusti do repne plavuti.

Slika 1 Vrste rib

image

Slika 2 Škamp

(Nephrops norvegicus)

image

Slika 3 Jastog

(Homarus gammarus)

image

Slika 4 Rarogi

(Palinurus spp.)

image

Slika 5 Školjke

image

Slika 6 Morski pajek

(Maja squinado)

image

Slika 7 Velika rakovica

(Cancer pagurus)