EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 02019R0452-20200919

Consolidated text: Uredba (EU) 2019/452 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v Uniji

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2019/452/2020-09-19

02019R0452 — SL — 19.09.2020 — 001.001


To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B

UREDBA (EU) 2019/452 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 19. marca 2019

o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v Uniji

(UL L 079I 21.3.2019, str. 1)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  št.

stran

datum

►M1

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/1298 z dne 13. julija 2020

  L 304

1

18.9.2020




▼B

UREDBA (EU) 2019/452 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 19. marca 2019

o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v Uniji



Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.  Ta uredba vzpostavlja okvir, ki državam članicam omogoča pregled neposrednih tujih naložb v Uniji zaradi varnosti ali javnega reda, ter okvir za mehanizem za sodelovanje med državami članicami in med državami članicami in Komisijo v zvezi z neposrednimi tujimi naložbami, ki lahko vplivajo na varnost ali javni red. Vključuje možnost, da Komisija izdaja mnenja o takih naložbah.

2.  Ta uredba ne posega v izključno pristojnost vsake države članice za ohranjanje njene nacionalne varnosti, kot je določeno v členu 4(2) PEU, in v pravico vsake države članice do zaščite njenih bistvenih varnostnih interesov v skladu s členom 346 PDEU.

3.  Nič v tej uredbi ne omejuje pravice vsake države članice, da se odloči, ali bo v okviru te uredbe pregledala posamezno neposredno tujo naložbo ali ne.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1) 

„neposredna tuja naložba“ pomeni naložbo, ki jo izvedejo tuji vlagatelji in katerih namen je vzpostavitev ali ohranjanje trajnih in neposrednih povezav med tujim vlagateljem in podjetnikom ali podjetjem, ki dobi na voljo kapital za izvajanje gospodarske dejavnosti v državi članici, vključno z naložbami, ki omogočajo dejansko udeležbo pri upravljanju ali nadzoru podjetja, ki izvaja gospodarsko dejavnost;

(2) 

„tuji vlagatelj“ pomeni fizično osebo iz tretje države ali podjetje iz tretje države, ki namerava izvesti neposredno tujo naložbo ali pa je to že izvedlo;

(3) 

„pregled“ pomeni postopek, na podlagi katerega je mogoče neposredne tuje naložbe oceniti, preiskati, odobriti, določiti pogoje za njihovo izvedbo, jih prepovedati ali preklicati;

(4) 

„mehanizem pregleda“ pomeni instrument, ki se splošno uporablja, kot je zakon ali predpis, in spremljevalne upravne zahteve, izvedbena pravila ali smernice, ki določajo pogoje in postopke za oceno, preiskavo, odobritev neposrednih tujih naložb, določitev pogojev za njihovo izvedbo, njihovo prepoved ali preklic zaradi varnosti ali javnega reda;

(5) 

„neposredna tuja naložba, ki se pregleduje“ pomeni neposredno tujo naložbo, ki se uradno ocenjuje ali preiskuje na podlagi mehanizma pregleda;

(6) 

„odločitev v zvezi s pregledom“ pomeni ukrep, sprejet pri uporabi mehanizma pregleda;

(7) 

„podjetje iz tretje države“ pomeni podjetje, ustanovljeno ali kako drugače organizirano v skladu z zakonodajo tretje države.

Člen 3

Mehanizmi pregleda držav članic

1.  V skladu s to uredbo lahko države članice ohranijo, spremenijo ali sprejmejo mehanizme za pregled neposrednih tujih naložb na svojem ozemlju zaradi varnosti ali javnega reda.

2.  Pravila in postopki, povezani z mehanizmi pregleda, vključno z ustreznimi časovnimi okviri, so pregledni in ne diskriminirajo med tretjimi državami. Države članice zlasti določijo okoliščine, na podlagi katerih se pregled začne, razloge za pregled in veljavna podrobna postopkovna pravila.

3.  Države članice v okviru svojih mehanizmov pregleda uporabljajo časovne okvire. Mehanizmi pregleda državam članicam omogočajo, da upoštevajo pripombe drugih držav članic iz členov 6 in 7 ter mnenja Komisije iz členov 6, 7 in 8.

4.  Zaupne informacije, vključno s poslovno občutljivimi informacijami, ki se dajo na voljo državi članici, ki izvaja pregled, se zavarujejo.

5.  Tuji vlagatelji in zadevna podjetja imajo možnost, da se pritožijo zoper odločitve nacionalnih organov v zvezi s pregledi.

6.  Države članice, ki imajo vzpostavljen mehanizem pregleda, ohranijo, spremenijo ali sprejmejo ukrepe, potrebne za ugotavljanje in preprečevanje izogibanja mehanizmom pregleda in odločitvam v zvezi s pregledom.

7.  Države članice svoje obstoječe mehanizme pregleda Komisiji priglasijo do 10. maja 2019. Države članice vse novosprejete mehanizme pregleda ali morebitne spremembe obstoječih mehanizmov pregleda Komisiji priglasijo v 30 dneh od začetka veljavnosti novosprejetega mehanizma pregleda ali morebitne spremembe obstoječega mehanizma pregleda.

8.  Komisija najpozneje tri mesece po prejemu priglasitev iz odstavka 7 objavi seznam mehanizmov pregleda držav članic. Komisija ta seznam posodablja.

Člen 4

Dejavniki, ki jih lahko upoštevajo države članice ali Komisija

1.  Države članice in Komisija lahko pri ugotavljanju, ali lahko neposredna tuja naložba vpliva na varnost ali javni red, med drugim upoštevajo njene možne učinke na:

(a) 

kritično infrastrukturo, bodisi fizično ali virtualno, vključno z infrastrukturo na področju energetike, prometa, vode, zdravja, komunikacij, medijev, obdelave ali hrambe podatkov, letalskega in vesoljskega sektorja ter obrambno, volilno ali finančno infrastrukturo in občutljive objekte ter tudi zemljišča in nepremičnine, ki so bistvene za uporabo takšne infrastrukture;

(b) 

kritične tehnologije in blago z dvojno rabo, kot je opredeljeno v točki 1 člena 2 Uredbe Sveta (ES) št. 428/2009 ( 1 ), vključno z umetno inteligenco, robotiko, polprevodniki, kibernetsko varnostjo, letalsko in vesoljsko ter obrambno tehnologijo, tehnologijo za shranjevanje energije, kvantno in jedrsko tehnologijo ter tudi nanotehnologijo in biotehnologijo;

(c) 

dobavo kritičnih virov, vključno z energijo ali surovinami, ter prehransko varnost;

(d) 

dostop do občutljivih informacij, vključno z osebnimi podatki, ali sposobnost nadziranja takšnih informacij ali

(e) 

svobodo in pluralnost medijev.

2.  Države članice in Komisija lahko pri ugotavljanju, ali lahko neposredna tuja naložba vpliva na varnost ali javni red, poleg tega upoštevajo zlasti:

(a) 

ali je tuji vlagatelj neposredno ali posredno pod nadzorom vlade, vključno z državnimi organi ali oboroženimi silami tretje države, tudi prek lastniške strukture ali znatnega financiranja;

(b) 

ali je bil tuji vlagatelj že vključen v dejavnosti, ki so vplivale na varnost ali javni red v državi članici, oziroma

(c) 

ali obstaja resno tveganje, da se tuji vlagatelj ukvarja z nezakonitimi ali kriminalnimi dejavnostmi.

Člen 5

Letno poročanje

1.  Države članice Komisiji vsako leto do 31. marca predložijo letno poročilo, ki zajema predhodno koledarsko leto, ki vključuje zbirne informacije o neposrednih tujih naložbah, ki so bile izvedene na njihovem ozemlju, in sicer na podlagi informacij, ki so jim na voljo, ter tudi zbirne informacije o zahtevah, prejetih od drugih držav članic, v skladu s členoma 6(6) in 7(5).

2.  Države članice, ki imajo vzpostavljene mehanizme pregleda, za vsako obdobje poročanja poleg informacij iz odstavka 1 predložijo tudi zbirne informacije o uporabi svojih mehanizmov pregleda.

3.  Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži letno poročilo o izvajanju te uredbe. To poročilo se objavi.

4.  Evropski parlament lahko Komisijo povabi na sejo svojega pristojnega odbora, da predstavi in pojasni sistemska vprašanja, povezana z izvajanjem te uredbe.

Člen 6

Mehanizem sodelovanja v zvezi z neposrednimi tujimi naložbami, ki se pregledujejo

1.  Države članice Komisijo in druge države članice uradno obvestijo o vseh neposrednih tujih naložbah na svojem ozemlju, ki se pregledujejo, pri čemer čim prej predložijo informacije iz člena 9(2) te uredbe. Uradno obvestilo lahko vključuje seznam držav članic, za katere se šteje, da bi lahko prišlo do vpliva na njihovo varnost ali javni red. Država članica, ki izvaja pregled, si v okviru uradnega obvestila in kadar je to ustrezno, prizadeva navesti, ali je po njenem mnenju verjetno, da neposredna tuja naložba, ki se pregleduje, spada na področje uporabe Uredbe (ES) št. 139/2004.

2.  Kadar država članica meni, da lahko neposredna tuja naložba, ki se pregleduje v drugi državi članici, vpliva na njeno varnost ali javni red, ali če ima informacije, relevantne za takšen pregled, lahko predloži pripombe državi članici, ki izvaja pregled. Država članica, ki predloži pripombe, sočasno pošlje te pripombe Komisiji.

Komisija druge države članice obvesti, da so bile predložene pripombe ali da je bilo izdano mnenje.

3.  Kadar Komisija meni, da lahko neposredna tuja naložba, ki se pregleduje, vpliva na varnost ali javni red v več kot eni državi članici, ali ima relevantne informacije v zvezi s to neposredno tujo naložbo, lahko izda mnenje, naslovljeno na državo članico, ki izvaja pregled. Komisija lahko izda mnenje ne glede na to, ali so druge države članice predložile pripombe. Komisija lahko izda mnenje na podlagi pripomb drugih držav članic. Komisija takšno mnenje izda, kadar je to upravičeno, potem ko je vsaj tretjina držav članic navedla, da lahko neposredna tuja naložba vpliva na njihovo varnost ali javni red.

Komisija druge države članice obvesti, da je bilo izdano mnenje.

4.  Država članica, ki upravičeno meni, da lahko neposredna tuja naložba na njenem ozemlju vpliva na njeno varnost ali javni red, lahko Komisijo zaprosi, naj izda mnenje, ali druge države članice, naj predložijo pripombe.

5.  Pripombe iz odstavka 2 in mnenja iz odstavka 3 se ustrezno utemeljijo.

6.  Druge države članice in Komisija najpozneje v 15 koledarskih dneh po prejemu informacij iz odstavka 1 državo članico, ki izvaja pregled, uradno obvestijo, da nameravajo predložiti pripombe v skladu z odstavkom 2 oziroma izdati mnenje v skladu z odstavkom 3. Uradno obvestilo lahko vključuje zahtevo za dodatne informacije poleg informacij iz odstavka 1.

Vsaka zahteva za dodatne informacije mora biti ustrezno utemeljena, omejena na informacije, ki so potrebne za predložitev pripomb v skladu z odstavkom 2 ali izdajo mnenja v skladu z odstavkom 3, sorazmerna z namenom zahteve in ne sme ustvarjati neupravičene obremenitve za državo članico, ki izvaja pregled. Zahteve za informacije in odgovori držav članic se sočasno pošljejo Komisiji.

7.  Pripombe iz odstavka 2 ali mnenja iz odstavka 3 se naslovijo na državo članico, ki izvaja pregled, in se ji pošljejo v razumnem času, v vsakem primeru pa najpozneje 35 koledarskih dni po prejemu informacij iz odstavka 1.

Če so bile zahtevane dodatne informacije v skladu z odstavkom 6, se takšne pripombe ali mnenja ne glede na prvi pododstavek izdajo najpozneje 20 koledarskih dni po prejemu dodatnih informacij ali uradnega obvestila v skladu s členom 9(5).

Komisija lahko ne glede na odstavek 6 izda mnenje na podlagi pripomb drugih držav članic v rokih iz tega odstavka, kadar je to mogoče, v vsakem primeru pa najpozneje pet koledarskih dni po izteku teh rokov.

8.  V izjemnem primeru, kadar država članica, ki izvaja pregled, meni, da je zaradi njene varnosti ali javnega reda potrebno takojšnje ukrepanje, druge države članice in Komisijo obvesti o svoji nameri, da bo odločitev v zvezi s pregledom sprejela pred časovnimi okviri iz odstavka 7, ter ustrezno utemelji potrebo po takojšnjem ukrepanju. Druge države članice in Komisija si prizadevajo za čimprejšnjo predložitev pripomb ali izdajo mnenja.

9.  Država članica, ki izvaja pregled, ustrezno upošteva pripombe drugih držav članic iz odstavka 2 in mnenje Komisije iz odstavka 3. Končno odločitev v zvezi s pregledom sprejme država članica, ki izvaja pregled.

10.  Sodelovanje v skladu s tem členom poteka prek kontaktnih točk, vzpostavljenih v skladu s členom 11.

Člen 7

Mehanizem sodelovanja v zvezi z neposrednimi tujimi naložbami, ki se ne pregledujejo

1.  Kadar država članica meni, da lahko neposredna tuja naložba, ki je načrtovana ali zaključena v drugi državi članici in se ne pregleduje v tej državi članici, vpliva na njeno varnost ali javni red, ali ima relevantne informacije v zvezi s to neposredno tujo naložbo, lahko tej drugi državi članici predloži pripombe. Država članica, ki predloži pripombe, sočasno pošlje te pripombe Komisiji.

Komisija druge države članice obvesti, da so bile predložene pripombe.

2.  Kadar Komisija meni, da lahko neposredna tuja naložba, ki je načrtovana ali zaključena v državi članici in se ne pregleduje v tej državi članici, vpliva na varnost ali javni red v več kot eni državi članici, ali ima relevantne informacije v zvezi s to neposredno tujo naložbo, lahko izda mnenje, naslovljeno na državo članico, v kateri se ta neposredna tuja naložba načrtuje ali je bila zaključena. Komisija lahko izda mnenje ne glede na to, ali so druge države članice predložile pripombe. Komisija lahko izda mnenje na podlagi pripomb drugih držav članic. Komisija takšno mnenje izda, kadar je to upravičeno, potem ko je vsaj tretjina držav članic navedla, da lahko neposredna tuja naložba vpliva na njihovo varnost ali javni red.

Komisija druge države članice obvesti, da je bilo izdano mnenje.

3.  Država članica, ki upravičeno meni, da lahko neposredna tuja naložba na njenem ozemlju vpliva na njeno varnost ali javni red, lahko zaprosi Komisijo, naj izda mnenje, ali druge države članice, naj predložijo pripombe.

4.  Pripombe iz odstavka 1 in mnenja iz odstavka 2 se ustrezno utemeljijo.

5.  Kadar država članica ali Komisija meni, da lahko neposredna tuja naložba, ki se ne pregleduje, vpliva na varnost ali javni red, kot je navedeno v odstavku 1 ali 2, lahko od države članice, v kateri se ta neposredna tuja naložba načrtuje ali je bila zaključena, zahteva informacije iz člena 9.

Vsaka zahteva za informacije mora biti ustrezno utemeljena, omejena na informacije, ki so nujne za predložitev pripomb v skladu z odstavkom 1 ali izdajo mnenja v skladu z odstavkom 2, sorazmerna z namenom zahteve in ne sme ustvarjati neupravičene obremenitve za državo članico, v kateri se neposredna tuja naložba načrtuje ali je bila zaključena.

Zahteve za informacije in odgovori držav članic se sočasno pošljejo Komisiji.

6.  Pripombe v skladu z odstavkom 1 ali mnenja v skladu z odstavkom 2 se naslovijo na državo članico, v kateri se neposredna tuja naložba načrtuje ali je bila zaključena, ter se ji pošljejo v razumnem času, v vsakem primeru pa najpozneje 35 koledarskih dni po prejemu informacij iz odstavka 5 ali uradnega obvestila v skladu s členom 9(5). V primerih, kadar Komisija izda mnenje na podlagi pripomb drugih držav članic, ima na voljo 15 dodatnih koledarskih dni za izdajo tega mnenja.

7.  Država članica, v kateri se neposredna tuja naložba načrtuje ali je bila zaključena, ustrezno upošteva pripombe drugih držav članic in mnenje Komisije.

8.  Pripombe držav članic v skladu z odstavkom 1 in mnenje Komisije v skladu z odstavkom 2 se lahko predložijo najpozneje 15 mesecev po zaključku neposredne tuje naložbe.

9.  Sodelovanje v skladu s tem členom poteka prek kontaktnih točk, vzpostavljenih v skladu s členom 11.

10.  Ta člen se ne uporablja za neposredne tuje naložbe, zaključene pred 10. aprilom 2019.

Člen 8

Neposredne tuje naložbe, ki lahko vplivajo na projekte ali programe v interesu Unije

1.  Kadar Komisija meni, da lahko neposredna tuja naložba vpliva na projekte ali programe v interesu Unije zaradi varnosti ali javnega reda, lahko izda mnenje, ki ga naslovi na državo članico, v kateri se ta neposredna tuja naložba načrtuje ali je bila zaključena.

2.  Postopki iz členov 6 in 7 se uporabljajo smiselno in z naslednjimi prilagoditvami:

(a) 

v okviru uradnega obvestila iz člena 6(1) ali pripomb iz členov 6(2) in 7(1) lahko država članica navede, ali meni, da lahko neposredna tuja naložba vpliva na projekte in programe v interesu Unije;

(b) 

mnenje Komisije se pošlje drugim državam članicam;

(c) 

država članica, v kateri se neposredna tuja naložba načrtuje ali je bila zaključena, v največji možni meri upošteva mnenje Komisije in ji predloži pojasnilo, če njeno mnenje ni bilo upoštevano.

3.  Za namene tega člena projekti ali programi v interesu Unije vključujejo tiste projekte in programe, ki vključujejo znaten prispevek sredstev Unije ali njihov precejšen delež, ali tiste, ki jih zajema pravo Unije v zvezi s kritično infrastrukturo, kritičnimi tehnologijami ali kritičnimi viri, ki so bistveni za varnost ali javni red. Seznam projektov ali programov v interesu Unije je v Prilogi.

4.  Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 16, da spremeni seznam projektov in programov v interesu Unije.

Člen 9

Zahteve glede informacij

1.  Države članice zagotovijo, da se informacije, ki se uradno sporočajo v skladu s členom 6(1) ali jih zahtevajo Komisija in druge države članice v skladu s členoma 6(6) in 7(5), brez nepotrebnega odlašanja dajo na voljo Komisiji in državam članicam, ki jih zahtevajo.

2.  Informacije iz odstavka 1 vključujejo:

(a) 

lastniško strukturo tujega vlagatelja in podjetja, v katerem se neposredna tuja naložba načrtuje ali je bila zaključena, vključno z informacijami o končnem vlagatelju in udeležbi v kapitalu;

(b) 

približno vrednost neposredne tuje naložbe;

(c) 

proizvode, storitve in poslovne dejavnosti tujega vlagatelja in podjetja, v katerem se neposredna tuja naložba načrtuje ali je bila zaključena;

(d) 

države članice, v katerih tuji vlagatelj in podjetje, v katerem se neposredna tuja naložba načrtuje ali je bila zaključena, opravljata relevantne poslovne dejavnosti;

(e) 

financiranje naložb in njegov vir, in sicer na podlagi najboljših informacij, ki so na voljo državi članici;

(f) 

datum, ko naj bi bila neposredna tuja naložba zaključena ali ko je bila zaključena.

3.  Države članice si prizadevajo, da državam članicam, ki to zahtevajo, in Komisiji brez nepotrebnega odlašanja predložijo vse dodatne informacije poleg tistih iz odstavkov 1 in 2, če so jim na voljo.

4.  Država članica, v kateri se neposredna tuja naložba načrtuje ali je bila zaključena, lahko od tujega vlagatelja ali podjetja, v katerem se neposredna tuja naložba načrtuje ali je bila zaključena, zahteva, naj predloži informacije iz odstavka 2. Zadevni tuji vlagatelj ali podjetje brez nepotrebnega odlašanja predloži zahtevane informacije.

5.  Država članica Komisijo in druge zadevne države članice brez nepotrebnega odlašanja obvesti, če v izjemnih okoliščinah kljub najboljšim prizadevanjem ne more pridobiti informacij iz odstavka 1. Ta država članica v obvestilu ustrezno utemelji razloge, zakaj takšnih informacij ne more predložiti, in pojasni, kako si je po najboljših močeh prizadevala za pridobitev zahtevanih informacij, vključno z zahtevo v skladu z odstavkom 4.

Če informacije niso predložene, lahko morebitna pripomba druge države članice ali morebitno mnenje Komisije temelji na informacijah, ki so ji na voljo.

Člen 10

Zaupnost posredovanih informacij

1.  Informacije, prejete na podlagi uporabe te uredbe, se uporabijo le za namen, za katerega so bile zahtevane.

2.  Države članice in Komisija zagotovijo varovanje zaupnih informacij, pridobljenih pri uporabi te uredbe, v skladu s pravom Unije in zadevnim nacionalnim pravom.

3.  Države članice in Komisija zagotovijo, da se stopnja tajnosti tajnih podatkov, ki se predložijo ali izmenjajo na podlagi te uredbe, ne zniža ali prekliče brez predhodnega pisnega soglasja avtorja tajnega podatka.

Člen 11

Kontaktne točke

1.  Vse države članice in Komisija, vzpostavijo kontaktne točke za izvajanje te uredbe. Države članice in Komisija se na te kontaktne točke obrnejo v zvezi z vsemi vprašanji, povezanimi z izvajanjem te uredbe.

2.  Komisija zagotovi varen in šifriran sistem, s katerim podpre neposredno sodelovanje in izmenjavo informacij med kontaktnimi točkami.

Člen 12

Skupina strokovnjakov za pregled neposrednih tujih naložb v Evropski uniji

Skupina strokovnjakov za pregled neposrednih tujih naložb v Evropski uniji, ki zagotavlja nasvete in strokovno znanje Komisiji, še naprej razpravlja o vprašanjih, povezanih s pregledom neposrednih tujih naložb, izmenjuje najboljše prakse in pridobljene izkušnje ter izmenjuje stališča o trendih in vprašanjih skupnega interesa v zvezi z neposrednimi tujimi naložbami. Komisija lahko pretehta, ali naj se na to skupino obrne tudi po nasvet o sistemskih vprašanjih, povezanih z izvajanjem te uredbe.

Razprave v tej skupini so zaupne.

Člen 13

Mednarodno sodelovanje

Države članice in Komisija lahko v zvezi z vprašanji, povezanimi s pregledom neposrednih tujih naložb zaradi varnosti in javnega reda, sodelujejo s pristojnimi organi tretjih držav.

Člen 14

Obdelava osebnih podatkov

1.  Vsakršna obdelava osebnih podatkov na podlagi te uredbe se izvaja v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 in Uredbo (EU) 2018/1725 ter le, kolikor je to potrebno za pregled neposrednih tujih naložb s strani držav članic in za zagotavljanje učinkovitosti sodelovanja, določenega v tej uredbi.

2.  Osebni podatki, povezani z izvajanjem te uredbe, se hranijo le toliko časa, dokler je to potrebno za dosego namenov, zaradi katerih so bili zbrani.

Člen 15

Ocenjevanje

1.  Komisija do 12. oktobra 2023 in nato vsakih pet let oceni delovanje in učinkovitost te uredbe ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo. Države članice pri tem sodelujejo in Komisiji po potrebi zagotovijo dodatne informacije za pripravo tega poročila.

2.  Kadar poročilo priporoča spremembe te uredbe, se mu lahko priloži ustrezen zakonodajni predlog.

Člen 16

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 8(4) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 10. aprila 2019.

3.  Prenos pooblastila iz člena 8(4) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 8(4), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 17

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba se uporablja od 11. oktobra 2020.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.




PRILOGA

Seznam projektov ali programov v interesu Unije iz člena 8(3)

1.   Evropski programi GNSS (Galileo in EGNOS):

Uredba (EU) št. 1285/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi in obratovanju evropskih satelitskih navigacijskih sistemov ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 876/2002 in Uredbe (ES) št. 683/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 347, 20.12.2013, str. 1).

2.   Copernicus:

Uredba (EU) št. 377/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o vzpostavitvi programa Copernicus in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 911/2010 (UL L 122, 24.4.2014, str. 44).

▼M1

3.   Program Obzorje 2020, vključno z raziskovalnimi in razvojnimi programi v skladu s členom 185 PDEU ter skupnimi podjetji ali katero koli strukturo, ustanovljeno v skladu s členom 187 PDEU:

Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 104), vključno z ukrepi iz navedene uredbe, ki se nanašajo na ključne omogočitvene tehnologije, kot so umetna inteligenca, robotika, polprevodniki in kibernetska varnost.

▼B

4.   Vseevropska prometna omrežja (TEN-T):

Uredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL L 348, 20.12.2013, str. 1).

5.   Vseevropska energetska omrežja (TEN-E):

Uredba (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Odločbe št. 1364/2006/ES in spremembi uredb (ES) št. 713/2009, (ES) št. 714/2009 in (ES) št. 715/2009 (UL L 115, 25.4.2013, str. 39).

6.   Vseevropska telekomunikacijska omrežja:

Uredba (EU) št. 283/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o smernicah za vseevropska omrežja na področju telekomunikacijske infrastrukture in razveljavitvi Odločbe št. 1336/97/ES (UL L 86, 21.3.2014, str. 14).

7.   Evropski program za razvoj obrambne industrije:

Uredba (EU) 2018/1092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o vzpostavitvi evropskega programa za razvoj obrambne industrije v podporo konkurenčnosti in inovacijski zmogljivosti obrambne industrije Unije (UL L 200, 7.8.2018, str. 30).

▼M1

8.   Stalno strukturno sodelovanje (PESCO):

Sklep Sveta (SZVP) 2018/340 z dne 6. marca 2018 o pripravi seznama projektov, ki se bodo oblikovali v okviru PESCO (UL L 65, 8.3.2018, str. 24).

Sklep Sveta (SZVP) 2018/1797 z dne 19. novembra 2018 o spremembi in posodobitvi Sklepa (SZVP) 2018/340 o pripravi seznama projektov, ki se bodo oblikovali v okviru PESCO (UL L 294, 21.11.2018, str. 18).

Sklep Sveta (SZVP) 2019/1909 z dne 12. novembra 2019 o spremembi in posodobitvi Sklepa (SZVP) 2018/340 o pripravi seznama projektov, ki se bodo oblikovali v okviru PESCO (UL L 293, 14.11.2019, str. 113).

▼M1

9.   Pripravljalni ukrep o pripravi novega programa EU GOVSATCOM:

Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in zlasti člen 58(2)(b) Uredbe (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

10.   Pripravljalni ukrep o raziskavah na področju obrambe:

Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in zlasti člen 58(2)(b) Uredbe (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

11.   Evropsko skupno podjetje za ITER:

Odločba Sveta 2007/198/Euratom z dne 27. marca 2007 o ustanovitvi Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije ter dodelitvi prednosti le-temu (UL L 90, 30.3.2007, str. 58).



( 1 ) Uredba Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo (UL L 134, 29.5.2009, str. 1).

Top