02019R0159-20240101

EUR-Lex

Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 02019R0159-20240101 - EN

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 02019R0159-20240101

Help

Consolidated text: Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/159 z dne 31. januarja 2019 o uvedbi dokončnih zaščitnih ukrepov proti uvozu nekaterih izdelkov iz jekla

Access initial legal act

(

Legal status of the document In force

)

Access current version (01/07/2024) 01/07/2024

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2019/159/2024-01-01

HTML

PDF

02019R0159 — SL — 01.01.2024 — 009.002

To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B	IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/159 z dne 31. januarja 2019 o uvedbi dokončnih zaščitnih ukrepov proti uvozu nekaterih izdelkov iz jekla (UL L 031 1.2.2019, str. 27)

spremenjena z:

		Uradni list
		št.	stran	datum
M1	IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/1590 z dne 26. septembra 2019	L 248	28	27.9.2019
M2	IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/35 z dne 15. januarja 2020	L 12	13	16.1.2020
►M3	IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/894 z dne 29. junija 2020	L 206	27	30.6.2020
M4	IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/2037 z dne 10. decembra 2020	L 416	32	11.12.2020
►M5	IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/1029 z dne 24. Junija 2021	L 225I	1	25.6.2021
M6	IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/1091 z dne 2. julija 2021	L 236	47	5.7.2021
M7	IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/434 z dne 15. marca 2022	L 88	181	16.3.2022
►M8	IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/664 z dne 21. aprila 2022	L 121	12	22.4.2022
►M9	IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/978 z dne 23. junija 2022	L 167	58	24.6.2022
►M10	IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/104 z dne 12. januarja 2023	L 12	7	13.1.2023
►M11	IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/1301 z dne 26. junija 2023	L 161	44	27.6.2023
►M12	IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/1331 z dne 29. junija 2023	L 166	98	30.6.2023
►M13	IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/2840 z dne 14. decembra 2023	L 2840	1	15.12.2023
►M14	IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2024/1782 z dne 24. junija 2024	L 1782	1	25.6.2024

popravljena z:

C1	Popravek, UL L 321, 15.12.2022, str. 72 (2022/978)

▼B

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/159

z dne 31. januarja 2019

o uvedbi dokončnih zaščitnih ukrepov proti uvozu nekaterih izdelkov iz jekla

Člen 1

Ob upoštevanju členov 6 in 7 se odpre tarifna kvota v zvezi z uvozom v Unijo za vsako od 26 zadevnih kategorij izdelkov (opredeljenih s sklicevanjem na oznake KN, navedene v Prilogi I) in v vsako od obdobij, podrobno določenih v prilogah IV.1 in IV.2.

▼M3

Za vsako zadevno kategorijo izdelkov, z izjemo kategorij izdelkov 8 in 25.A, se del vsake tarifne kvote dodeli državam, navedenim v Prilogi IV.

Preostali del vsake tarifne kvote in tarifna kvota za kategoriji izdelkov 8 in 25 se dodelijo po načelu „kdor prej prispe, prej dobi“ na podlagi tarifne kvote, ki je enako določena za vsako četrtletje obdobja uvedbe.

▼B

Črpanje vsake četrtletne kvote se ustavi na dvajseti delovni dan Komisije po koncu četrtletnega obdobja. Ob koncu vsakega četrtletja se neporabljen preostanek tarifne kvote samodejno prenese v naslednje četrtletje. Ob koncu zadnjega četrtletja vsakega leta uporabe dokončne tarifne kvote se neporabljen preostanek ne prenese.

▼M9

Kadar se ustrezna tarifna kvota iz odstavka 2 za določeno državo izčrpa, se lahko uvoz iz te države za nekatere kategorije izdelkov opravi v okviru preostalega dela tarifne kvote za isto kategorijo izdelkov. Ta določba se uporablja le v zadnjem četrtletju vsakega leta uporabe dokončne tarifne kvote. Za kategorije izdelkov 5, 9 in 21 ne bo omogočen noben nadaljnji dostop do preostalega dela tarifne kvote. Za kategorije izdelkov 12, 13, 14, 16, 20 in 27 bo omogočen le dostop do določene količine v okviru količine tarifne kvote, ki je prvotno na voljo v zadnjem četrtletju. V zvezi s kategorijama izdelkov 1 in 4.B se nobeni državi izvoznici ne dovoli, da sama uporabi več kot 30 % količine preostale tarifne kvote, ki je prvotno na voljo v zadnjem četrtletju vsakega leta uporabe ukrepov. Za kategorije izdelkov 2, 3.A, 3.B, 4.A, 6, 10, 15, 18, 19, 22, 24, 25.B, 26 in 28 bo omogočen dostop do skupne količine tarifne kvote, ki je prvotno na voljo v zadnjem četrtletju za zadevne kategorije izdelkov.

▼B

Kadar je zadevna tarifna kvota izčrpana ali kadar za uvoz kategorij izdelkov ni zadevne tarifne kvote, se za kategorije izdelkov iz Priloge IV.1. uporablja dodatna dajatev s stopnjo 25 %, ki se uporablja za neto ceno franko meja Unije, pred plačilom dajatve.

Člen 2

Poreklo izdelkov, za katere se uporablja ta uredba, se določi v skladu z določbami, ki se uporabljajo v Uniji za blago z nepreferencialnim poreklom.

Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavni carinski predpisi. Obrestna mera v primeru povračila, ki sproži pravico do plačila zamudnih obresti, je mera, ki jo uporablja Evropska centralna banka pri svojih glavnih dejavnostih refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, veljavna na prvi koledarski dan meseca, v katerem se izteče rok za plačilo, ter povečana za eno odstotno točko.

Člen 3

Tarifne kvote iz člena 1 upravljajo Komisija in države članice v skladu s sistemom v zvezi z upravljanjem tarifnih kvot iz členov 49 do 54 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447.

Člen 4

Države članice in Komisija tesno sodelujejo pri zagotavljanju skladnosti s to uredbo.

Člen 5

V skladu z odstavkom 2 za uvoz 26 kategorij izdelkov, določenih v Prilogi IV, s poreklom iz ene od držav, navedenih v Prilogi III, ne veljajo ukrepi iz člena 1.

V Prilogi III.2 so za vseh 26 kategorij izdelkov, podrobno določenih v Prilogi IV, navedene države porekla, za katere veljajo ukrepi iz člena 1.

Člen 6

Za izdelke s poreklom iz Norveške, Islandije in Lihtenštajna ne veljajo ukrepi iz člena 1.

►M8 Za izdelke s poreklom iz Mozambika prav tako ne veljajo ukrepi iz člena 1. ◄

Člen 7

Predhodni nadzorni ukrepi, ki so začeli veljati z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/670 ( 1 ), se v času uvedbe zaščitnih ukrepov iz člena 1 za izdelke, navedene v Prilogi IV, začasno prekinejo.

Člen 8

V obdobju, določenem v prilogah IV.1 in IV.2, lahko Komisija pregleda ukrepe v primeru spremembe okoliščin.

Člen 9

Vsi zneski, plačani v zvezi z dodatnimi dajatvami, naloženimi v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2018/1013 v zvezi z izdelki, podrobno določenimi v Prilogi IV k tej uredbi, se dokončno poberejo na ravni iz člena 1(3) Izvedbene uredbe (EU) 2018/1013.

Člen 10

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

▼M5

Uporablja se do 30. junija 2024

▼B

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

PRILOGA I

Zadevni izdelki

Številka izdelka	Kategorija izdelka	Oznake KN
1	Nelegirani in drugi legirani vroče valjani pločevina in trakovi	7208 10 00 , 7208 25 00 , 7208 26 00 , 7208 27 00 , 7208 36 00 , 7208 37 00 , 7208 38 00 , 7208 39 00 , 7208 40 00 , 7208 52 10 , 7208 52 99 , 7208 53 10 , 7208 53 90 , 7208 54 00 , 7211 13 00 , 7211 14 00 , 7211 19 00 , 7212 60 00 , 7225 19 10 , 7225 30 10 , 7225 30 30 , 7225 30 90 , 7225 40 15 , 7225 40 90 , 7226 19 10 , 7226 91 20 , 7226 91 91 , 7226 91 99
2	Nelegirana in druga legirana hladno valjana pločevina	7209 15 00 , 7209 16 90 , 7209 17 90 , 7209 18 91 , 7209 25 00 , 7209 26 90 , 7209 27 90 , 7209 28 90 , 7209 90 20 , 7209 90 80 , 7211 23 20 , 7211 23 30 , 7211 23 80 , 7211 29 00 , 7211 90 20 , 7211 90 80 , 7225 50 20 , 7225 50 80 , 7226 20 00 , 7226 92 00
3	Elektropločevina (razen GOES)	7209 16 10 , 7209 17 10 , 7209 18 10 , 7209 26 10 , 7209 27 10 , 7209 28 10 , 7225 19 90 , 7226 19 80
4	Pločevina s kovinsko prevleko	7210 20 00 , 7210 30 00 , 7210 41 00 , 7210 49 00 , 7210 61 00 , 7210 69 00 , 7210 90 80 , 7212 20 00 , 7212 30 00 , 7212 50 20 , 7212 50 30 , 7212 50 40 , 7212 50 61 , 7212 50 69 , 7212 50 90 , 7225 91 00 , 7225 92 00 , 7225 99 00 , 7226 99 10 , 7226 99 30 , 7226 99 70
5	Pločevina z organsko prevleko	7210 70 80 , 7212 40 80
6	Izdelki iz bele pločevine	7209 18 99 , 7210 11 00 , 7210 12 20 , 7210 12 80 , 7210 50 00 , 7210 70 10 , 7210 90 40 , 7212 10 10 , 7212 10 90 , 7212 40 20
7	Nelegirane in druge legirane plošče kvarto	7208 51 20 , 7208 51 91 , 7208 51 98 , 7208 52 91 , 7208 90 20 , 7208 90 80 , 7210 90 30 , 7225 40 12 , 7225 40 40 , 7225 40 60
8	Nerjavni vroče valjani pločevina in trakovi	7219 11 00 , 7219 12 10 , 7219 12 90 , 7219 13 10 , 7219 13 90 , 7219 14 10 , 7219 14 90 , 7219 22 10 , 7219 22 90 , 7219 23 00 , 7219 24 00 , 7220 11 00 , 7220 12 00
9	Nerjavni hladno valjani pločevina in trakovi	7219 31 00 , 7219 32 10 , 7219 32 90 , 7219 33 10 , 7219 33 90 , 7219 34 10 , 7219 34 90 , 7219 35 10 , 7219 35 90 , 7219 90 20 , 7219 90 80 , 7220 20 21 , 7220 20 29 , 7220 20 41 , 7220 20 49 , 7220 20 81 , 7220 20 89 , 7220 90 20 , 7220 90 80
10	Nerjavne vroče valjane plošče kvarto	7219 21 10 , 7219 21 90
11	Zrnato usmerjena elektropločevina	7225 11 00 , 7226 11 00
12	Nelegirane in druge legirane trgovske palice in lahki profili	7214 30 00 , 7214 91 10 , 7214 91 90 , 7214 99 31 , 7214 99 39 , 7214 99 50 , 7214 99 71 , 7214 99 79 , 7214 99 95 , 7215 90 00 , 7216 10 00 , 7216 21 00 , 7216 22 00 , 7216 40 10 , 7216 40 90 , 7216 50 10 , 7216 50 91 , 7216 50 99 , 7216 99 00 , 7228 10 20 , 7228 20 10 , 7228 20 91 , 7228 30 20 , 7228 30 41 , 7228 30 49 , 7228 30 61 , 7228 30 69 , 7228 30 70 , 7228 30 89 , 7228 60 20 , 7228 60 80 , 7228 70 10 , 7228 70 90 , 7228 80 00
13	Armaturne palice	7214 20 00 , 7214 99 10
14	Nerjavne palice in lahki profili	7222 11 11 , 7222 11 19 , 7222 11 81 , 7222 11 89 , 7222 19 10 , 7222 19 90 , 7222 20 11 , 7222 20 19 , 7222 20 21 , 7222 20 29 , 7222 20 31 , 7222 20 39 , 7222 20 81 , 7222 20 89 , 7222 30 51 , 7222 30 91 , 7222 30 97 , 7222 40 10 , 7222 40 50 , 7222 40 90
15	Nerjavne žice	7221 00 10 , 7221 00 90
16	Nelegirane in druge legirane žice	7213 10 00 , 7213 20 00 , 7213 91 10 , 7213 91 20 , 7213 91 41 , 7213 91 49 , 7213 91 70 , 7213 91 90 , 7213 99 10 , 7213 99 90 , 7227 10 00 , 7227 20 00 , 7227 90 10 , 7227 90 50 , 7227 90 95
17	Kotni profili in drugi profili iz železa ali nelegiranega jekla	7216 31 10 , 7216 31 90 , 7216 32 11 , 7216 32 19 , 7216 32 91 , 7216 32 99 , 7216 33 10 , 7216 33 90
18	Piloti	7301 10 00
19	Železniški material	7302 10 22 , 7302 10 28 , 7302 10 40 , 7302 10 50 , 7302 40 00
20	Cevi za plinovode	7306 30 41 , 7306 30 49 , 7306 30 72 , 7306 30 77
21	Votli profili	7306 61 10 , 7306 61 92 , 7306 61 99
22	Nerjavne brezšivne cevi	7304 11 00 , 7304 22 00 , 7304 24 00 , 7304 41 00 , 7304 49 10 , 7304 49 93 , 7304 49 95 , 7304 49 99
23	Nosilne cevi	7304 51 12 , 7304 51 18 , 7304 59 32 , 7304 59 38
24	Druge brezšivne cevi	7304 19 10 , 7304 19 30 , 7304 19 90 , 7304 23 00 , 7304 29 10 , 7304 29 30 , 7304 29 90 , 7304 31 20 , 7304 31 80 , 7304 39 10 , 7304 39 52 , 7304 39 58 , 7304 39 92 , 7304 39 93 , 7304 39 98 , 7304 51 81 , 7304 51 89 , 7304 59 10 , 7304 59 92 , 7304 59 93 , 7304 59 99 , 7304 90 00
25	Velike varjene cevi	7305 11 00 , 7305 12 00 , 7305 19 00 , 7305 20 00 , 7305 31 00 , 7305 39 00 , 7305 90 00
26	Druge varjene cevi	7306 11 10 , 7306 11 90 , 7306 19 10 , 7306 19 90 , 7306 21 00 , 7306 29 00 , 7306 30 11 , 7306 30 19 , 7306 30 80 , 7306 40 20 , 7306 40 80 , 7306 50 20 , 7306 50 80 , 7306 69 10 , 7306 69 90 , 7306 90 00
27	Hladno dodelane palice iz nelegiranih in drugih legiranih jekel	7215 10 00 , 7215 50 11 , 7215 50 19 , 7215 50 80 , 7228 10 90 , 7228 20 99 , 7228 50 20 , 7228 50 40 , 7228 50 61 , 7228 50 69 , 7228 50 80
28	Nelegirana žica	7217 10 10 , 7217 10 31 , 7217 10 39 , 7217 10 50 , 7217 10 90 , 7217 20 10 , 7217 20 30 , 7217 20 50 , 7217 20 90 , 7217 30 41 , 7217 30 49 , 7217 30 50 , 7217 30 90 , 7217 90 20 , 7217 90 50 , 7217 90 90

PRILOGA II

II.1 – Rast uvoza za 26 kategorij izdelkov (v tonah)

Številka izdelka	Kategorija izdelka	2013	2014	2015	2016	2017	Zadnje obdobje	Rast v zadnjem obdobju v primerjavi z letom 2013
1	Nelegirani in drugi legirani vroče valjani pločevina in trakovi	4 867 242	5 263 815	7 854 395	8 610 847	7 048 217	7 209 718	48 %
2	Nelegirana in druga legirana hladno valjana pločevina	1 837 875	1 906 067	2 761 337	2 007 299	2 463 937	2 463 941	34 %
3	Elektropločevina (razen GOES)	266 355	284 376	279 777	312 647	377 744	433 526	63 %
4	Pločevina s kovinsko prevleko	1 855 325	2 203 135	2 688 830	3 924 906	5 019 132	4 637 052	150 %
5	Pločevina z organsko prevleko	681 646	725 004	622 482	730 619	919 000	937 693	38 %
6	Izdelki iz bele pločevine	549 941	660 743	634 722	754 638	616 810	735 928	34 %
7	Nelegirane in druge legirane plošče kvarto	1 439 430	1 968 634	2 573 220	2 834 744	2 549 694	2 374 170	65 %
8	Nerjavni vroče valjani pločevina in trakovi	157 197	213 885	247 090	326 631	407 886	408 468	160 %
9	Nerjavni hladno valjani pločevina in trakovi	645 004	954 179	697 199	753 058	869 091	972 415	51 %
10	Nerjavne vroče valjane plošče kvarto	26 799	34 700	31 586	25 995	27 704	28 677	7 %
12	Nelegirane in druge legirane trgovske palice in lahki profili	942 999	1 265 397	1 233 328	1 429 511	1 419 973	1 792 392	90 %
13	Armaturne palice	528 702	972 572	1 430 000	1 292 936	1 191 379	1 755 338	232 %
14	Nerjavne palice in lahki profili	114 638	149 670	144 875	149 499	161 973	184 811	61 %
15	Nerjavne žice	52 068	71 209	57 542	58 659	63 022	69 786	34 %
16	Nelegirane in druge legirane žice	1 107 169	1 267 308	1 694 707	2 001 322	2 093 877	2 354 164	113 %
17	Kotni profili in drugi profili iz železa ali nelegiranega jekla	222 797	274 863	267 851	387 353	262 759	373 732	68 %
18	Piloti	15 871	16 497	14 051	36 683	84 549	83 502	426 %
19	Železniški material	14 587	25 532	23 202	12 494	18 232	23 013	58 %
20	Cevi za plinovode	275 378	349 078	314 471	354 261	401 410	445 569	62 %
21	Votli profili	485 038	578 426	602 190	757 274	862 889	956 360	97 %
22	Nerjavne brezšivne cevi	42 417	55 590	54 948	51 614	49 593	49 781	17 %
24	Druge brezšivne cevi	440 696	509 052	448 761	448 333	410 822	480 600	9 %
25	Velike varjene cevi	295 502	418 808	218 549	171 512	1 053 049	720 886	144 %
26	Druge varjene cevi	462 137	484 915	494 914	526 634	551 764	558 457	21 %
27	Hladno dodelane palice iz nelegiranih in drugih legiranih jekel	446 086	514 066	479 271	454 924	454 921	501 232	12 %
28	Nelegirana žica	555 798	700 560	683 041	726 158	714 480	762 600	37 %

II.2 – Rast uvoza za 2 kategoriji izdelkov (v tonah)

Številka izdelka	Kategorija izdelka	2013	2014	2015	2016	2017	Zadnje obdobje	Rast v zadnjem obdobju v primerjavi z letom 2013
11	Zrnato usmerjena elektropločevina	114 388	112 258	101 737	109 518	99 917	106 570	– 7 %
23	Nosilne cevi	7 475	8 998	8 337	7 035	6 137	6 265	– 16 %

PRILOGA III

III.1 – Seznam držav v razvoju, ki so članice STO

Afganistan, Albanija, Angola, Antigva in Barbuda, Argentina, Armenija, Bahrajn, Bangladeš, Barbados, Belize, Benin, Bolivija, Bocvana, Brazilija, Brunej, Burkina Faso, Burundi, Zelenortski otoki, Kambodža, Kamerun, Srednjeafriška republika, Čad, Čile, Kitajska, Kolumbija, Kongo, Kostarika, Slonokoščena obala, Kuba, Demokratična republika Kongo, Džibuti, Dominika, Dominikanska republika, Ekvador, Egipt, Salvador, Esvatini, Fidži, Gabon, Gambija, Gruzija, Gana, Grenada, Gvatemala, Gvineja, Gvineja-Bissau, Gvajana, Haiti, Honduras, Hongkong, Indija, Indonezija, Jamajka, Jordanija, Kazahstan, Kenija, Kuvajt, Kirgiška republika, Laos, Lesoto, Liberija, Macao, Madagaskar, Malavi, Malezija, Maldivi, Mali, Mavretanija, Mauritius, Mehika, Moldavija, Mongolija, Črna gora, Maroko, Mozambik, Mjanmar/Burma, Namibija, Nepal, Nikaragva, Niger, Nigerija, Oman, Pakistan, Panama, Papua Nova Gvineja, Paragvaj, Peru, Filipini, Katar, Ruanda, Saint Kitts in Nevis, Sveta Lucija, Saint Vincent in Grenadine, Samoa, Saudova Arabija, Senegal, Sejšeli, Sierra Leone, Salomonovi otoki, Južna Afrika, Šrilanka, Surinam, Tadžikistan, Tanzanija, Tajska, nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Togo, Tonga, Trinidad in Tobago, Tunizija, Turčija, Uganda, Ukrajina, Združeni arabski emirati, Urugvaj, Vanuatu, Venezuela, Vietnam, Jemen, Zambija, Zimbabve

▼M14

III.2 – Seznam kategorij izdelkov s poreklom iz držav v razvoju, za katere se uporabljajo dokončni ukrepi

Seznam kategorij izdelkov s poreklom iz držav v razvoju, za katere se od 1. julija 2023 do 30. junija 2024 uporabljajo dokončni ukrepi

Država/skupina izdelkov

3.A

3.B

4.A

4.B

25.A

25.B

Argentina

Brazilija

Kitajska

Egipt

Indija

Indonezija

Kazahstan

Malezija

Mehika

Moldavija

Severna Makedonija

Oman

Južna Afrika

Turčija

Ukrajina

Združeni arabski emirati

Vietnam

Vse druge države v razvoju

▼M9

PRILOGA IV

IV.1 – Količine tarifnih kvot

Številka izdelka	Kategorija izdelka	Oznake KN	Dodelitev po državah (če je ustrezno)	Leto 5				Leto 6				Stopnja dodatne dajatve	Zaporedne številke
				Od 1.7.2022 do 30.9.2022	Od 1.10.2022 do 31.12.2022	Od 1.1.2023 do 31.3.2023	Od 1.4.2023 do 30.6.2023	Od 1.7.2023 do 30.9.2023	Od 1.10.2023 do 31.12.2023	Od 1.1.2024 do 31.3.2024	Od 1.4.2024 do 30.6.2024
				Količina tarifne kvote (v neto tonah)				Količina tarifne kvote (v neto tonah)
1	Nelegirani in drugi legirani vroče valjani pločevina in trakovi	7208 10 00 , 7208 25 00 , 7208 26 00 , 7208 27 00 , 7208 36 00 , 7208 37 00 , 7208 38 00 , 7208 39 00 , 7208 40 00 , 7208 52 10 , 7208 52 99 , 7208 53 10 , 7208 53 90 , 7208 54 00 , 7211 13 00 , 7211 14 00 , 7211 19 00 , 7212 60 00 , 7225 19 10 , 7225 30 10 , 7225 30 30 , 7225 30 90 , 7225 40 15 , 7225 40 90 , 7226 19 10 , 7226 91 20 , 7226 91 91 , 7226 91 99	Ruska federacija	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	25 %	09.8966
			Turčija	452 373,88	452 373,88	442 539,66	447 456,77	469 183,40	469 183,40	464 083,58	464 083,58	25 %	09.8967
			Indija	287 227,31	287 227,31	280 983,24	284 105,28	297 900,24	297 900,24	294 662,20	294 662,20	25 %	09.8968
			(Republika) Koreja	179 365,46	179 365,46	175 466,21	177 415,83	186 030,40	186 030,40	184 008,33	184 008,33	25 %	09.8969
			Združeno kraljestvo	150 045,49	150 045,49	146 783,63	148 414,56	155 620,95	155 620,95	153 929,42	153 929,42	25 %	09.8976
			Srbija	159 231,56	159 231,56	155 770,01	157 500,79	165 148,37	165 148,37	163 353,27	163 353,27	25 %	09.8970
			Druge države	900 290,25	900 290,25	880 718,72	890 504,48	933 743,65	933 743,65	923 594,27	923 594,27	25 %	(1)
2	Nelegirana in druga legirana hladno valjana pločevina	7209 15 00 , 7209 16 90 , 7209 17 90 , 7209 18 91 , 7209 25 00 , 7209 26 90 , 7209 27 90 , 7209 28 90 , 7209 90 20 , 7209 90 80 , 7211 23 20 , 7211 23 30 , 7211 23 80 , 7211 29 00 , 7211 90 20 , 7211 90 80 , 7225 50 20 , 7225 50 80 , 7226 20 00 , 7226 92 00	Indija	156 974,80	156 974,80	153 562,31	155 268,55	162 807,74	162 807,74	161 038,10	161 038,10	25 %	09.8801
			(Republika) Koreja	91 042,24	91 042,24	89 063,06	90 052,65	94 425,23	94 425,23	93 398,87	93 398,87	25 %	09.8802
			Združeno kraljestvo	84 142,99	84 142,99	82 313,80	83 228,39	87 269,62	87 269,62	86 321,03	86 321,03	25 %	09.8977
			Ukrajina	69 898,31	69 898,31	68 378,78	69 138,54	72 495,62	72 495,62	71 707,62	71 707,62	25 %	09.8803
			Srbija	39 631,71	39 631,71	38 770,15	39 200,93	41 104,37	41 104,37	40 657,58	40 657,58	25 %	09.8805
			Druge države	321 824,43	321 824,43	314 828,25	318 326,34	333 782,94	333 782,94	330 154,85	330 154,85	25 %	(2)
3.A	Elektropločevina (razen GOES)	7209 16 10 , 7209 17 10 , 7209 18 10 , 7209 26 10 , 7209 27 10 , 7209 28 10	Ruska federacija	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	25 %	09.8808
			Združeno kraljestvo	532,59	532,59	521,01	526,80	552,38	552,38	546,38	546,38	25 %	09.8978
			Iran, Islamska republika	159,72	159,72	156,25	157,98	165,65	165,65	163,85	163,85	25 %	09.8809
			(Republika) Koreja	244,60	244,60	239,29	241,94	253,69	253,69	250,93	250,93	25 %	09.8806
			Druge države	817,65	817,65	799,87	808,76	848,03	848,03	838,81	838,81	25 %	(3)
3.B		7225 19 90 , 7226 19 80	Ruska federacija	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	25 %	09.8811
			(Republika) Koreja	33 860,21	33 860,21	33 124,12	33 492,16	35 118,40	35 118,40	34 736,68	34 736,68	25 %	09.8812
			Kitajska	29 777,29	29 777,29	29 129,96	29 453,62	30 883,77	30 883,77	30 548,08	30 548,08	25 %	09.8813
			Tajvan	23 288,87	23 288,87	22 782,59	23 035,73	24 154,25	24 154,25	23 891,70	23 891,70	25 %	09.8814
			Druge države	8 303,99	8 303,99	8 123,47	8 213,73	8 612,56	8 612,56	8 518,94	8 518,94	25 %	(4)
4.A	Pločevina s kovinsko prevleko	Oznake TARIC: 7210410020 , 7210410030 , 7210490020 , 7210490030 , 7210610020 , 7210610030 , 7210690020 , 7210690030 , 7212300020 , 7212300030 , 7212 50 20 , 7212506120 , 7212506130 , 7212506920 , 7212506930 , 7225920020 , 7225920030 , 7225990011 , 7225990022 , 7225990023 , 7225990041 , 7225990045 , 7225990091 , 7225990092 , 7225990093 , 7226993010 , 7226993030 , 7226997011 , 7226997013 , 7226997091 , 7226997093 , 7226997094	(Republika) Koreja	36 115,37	36 115,37	35 330,25	35 722,81	37 457,36	37 457,36	37 050,22	37 050,22	25 %	09.8816
			Indija	51 623,89	51 623,89	50 501,64	51 062,77	53 542,16	53 542,16	52 960,18	52 960,18	25 %	09.8817
			Združeno kraljestvo	34 028,35	34 028,35	33 288,60	33 658,47	35 292,79	35 292,79	34 909,17	34 909,17	25 %	09.8979
			Druge države	454 338,51	454 338,51	444 461,58	449 400,05	471 221,03	471 221,03	466 099,06	466 099,06	25 %	(5)
4.B		Oznake KN: 7210 20 00 , 7210 30 00 , 7210 90 80 , 7212 20 00 , 7212 50 30 , 7212 50 40 , 7212 50 90 , 7225 91 00 , 7226 99 10 Oznake TARIC: 7210410080 , 7210490080 , 7210610080 , 7210690080 , 7212300080 , 7212506180 , 7212506980 , 7225920080 , 7225990025 , 7225990095 , 7226993090 , 7226997019 , 7226997096	Kitajska	123 409,30	123 409,30	120 726,49	122 067,90	127 995,00	127 995,00	126 603,75	126 603,75	25 %	09.8821
			(Republika) Koreja	160 163,83	160 163,83	156 682,01	158 422,92	166 115,27	166 115,27	164 309,67	164 309,67	25 %	09.8822
			Indija	73 708,96	73 708,96	72 106,59	72 907,78	76 447,88	76 447,88	75 616,92	75 616,92	25 %	09.8823
			Združeno kraljestvo	34 028,35	34 028,35	33 288,60	33 658,47	35 292,79	35 292,79	34 909,17	34 909,17	25 %	09.8980
			Druge države	100 848,08	100 848,08	98 655,73	99 751,91	104 595,44	104 595,44	103 458,53	103 458,53	25 %	(6)
5	Pločevina z organsko prevleko	7210 70 80 , 7212 40 80	Indija	75 642,86	75 642,86	73 998,45	74 820,66	78 453,64	78 453,64	77 600,88	77 600,88	25 %	09.8826
			(Republika) Koreja	68 363,40	68 363,40	66 877,24	67 620,32	70 903,68	70 903,68	70 132,99	70 132,99	25 %	09.8827
			Združeno kraljestvo	33 563,94	33 563,94	32 834,29	33 199,12	34 811,13	34 811,13	34 432,75	34 432,75	25 %	09.8981
			Tajvan	21 910,16	21 910,16	21 433,85	21 672,00	22 724,31	22 724,31	22 477,30	22 477,30	25 %	09.8828
			Turčija	15 126,78	15 126,78	14 797,94	14 962,36	15 688,87	15 688,87	15 518,34	15 518,34	25 %	09.8829
			Druge države	41 252,54	41 252,54	40 355,75	40 804,14	42 785,42	42 785,42	42 320,36	42 320,36	25 %	(7)
6	Izdelki iz bele pločevine	7209 18 99 , 7210 11 00 , 7210 12 20 , 7210 12 80 , 7210 50 00 , 7210 70 10 , 7210 90 40 , 7212 10 10 , 7212 10 90 , 7212 40 20	Kitajska	106 758,00	106 758,00	104 437,17	105 597,58	110 724,96	110 724,96	109 521,43	109 521,43	25 %	09.8831
			Združeno kraljestvo	38 940,37	38 940,37	38 093,84	38 517,11	40 387,34	40 387,34	39 948,34	39 948,34	25 %	09.8982
			Srbija	21 429,38	21 429,38	20 963,53	21 196,46	22 225,67	22 225,67	21 984,08	21 984,08	25 %	09.8832
			(Republika) Koreja	15 501,05	15 501,05	15 164,07	15 332,56	16 077,04	16 077,04	15 902,29	15 902,29	25 %	09.8833
			Tajvan	12 887,99	12 887,99	12 607,82	12 747,90	13 366,89	13 366,89	13 221,60	13 221,60	25 %	09.8834
			Druge države	35 715,05	35 715,05	34 938,63	35 326,84	37 042,16	37 042,16	36 639,53	36 639,53	25 %	(8)
			▼M12
7	Nelegirane in druge legirane plošče kvarto	7208 51 20 , 7208 51 91 , 7208 51 98 , 7208 52 91 , 7208 90 20 , 7208 90 80 , 7210 90 30 , 7225 40 12 , 7225 40 40 , 7225 40 60 , 7225 99 00	Ukrajina	270 017,57	270 017,57	264 147,62	267 082,59	280 051,01	280 051,01	277 006,97	277 006,97	25 %	09 8836
			Druge države	554 571,27	554 571,27	542 515,37	548 543,32	575 178,29	575 178,29	568 926,35	568 926,35	25 %	(9)
			Združeno kraljestvo (na Severno Irsko iz drugih delov Združenega kraljestva)	–	–	–	–	5 231,58	5 231,58	5 174,72	5 174,72	25 %	09 8498
			▼M13
8	Nerjavni vroče valjani pločevina in trakovi	7219 11 00 , 7219 12 10 , 7219 12 90 , 7219 13 10 , 7219 13 90 , 7219 14 10 , 7219 14 90 , 7219 22 10 , 7219 22 90 , 7219 23 00 , 7219 24 00 , 7220 11 00 , 7220 12 00	Druge države							108 314,26	108 314,26	25 %	(10)
8	Nerjavni vroče valjani pločevina in trakovi		Združeno kraljestvo (na Severno Irsko iz drugih delov Združenega kraljestva)							13,13	13,13	25 %	09.8491
9	Nerjavni hladno valjani pločevina in trakovi	7219 31 00 , 7219 32 10 , 7219 32 90 , 7219 33 10 , 7219 33 90 , 7219 34 10 , 7219 34 90 , 7219 35 10 , 7219 35 90 , 7219 90 20 , 7219 90 80 , 7220 20 21 , 7220 20 29 , 7220 20 41 , 7220 20 49 , 7220 20 81 , 7220 20 89 , 7220 90 20 , 7220 90 80	Republika Koreja							49 010,58	49 010,58	25 %	09.8846
			Tajvan							45 449,15	45 449,15	25 %	09.8847
			Indija							30 376,69	30 376,69	25 %	09.8848
			Južna Afrika							26 432,63	26 432,63	25 %	09.8853
			Združene države							24 714,52	24 714,52	25 %	09.8849
			Turčija							20 565,57	20 565,57	25 %	09.8850
			Malezija							13 029,20	13 029,20	25 %	09.8851
			Druge države							52 263,55	52 263,55	25 %	(12)
			Združeno kraljestvo (na Severno Irsko iz drugih delov Združenega kraljestva)							30,76	30,76	25 %	09.8492
			▼M9
10	Nerjavne vroče valjane plošče kvarto	7219 21 10 , 7219 21 90	Kitajska	4 731,30	4 731,30	4 628,44	4 679,87	4 907,10	4 907,10	4 853,77	4 853,77	25 %	09.8856
			Indija	2 007,05	2 007,05	1 963,42	1 985,24	2 081,63	2 081,63	2 059,01	2 059,01	25 %	09.8857
			Južna Afrika	1 374,32	1 374,32	1 344,44	1 359,38	1 425,39	1 425,39	1 409,89	1 409,89	25 %	09.8859
			Združeno kraljestvo	827,96	827,96	809,96	818,96	858,73	858,73	849,39	849,39	25 %	09.8984
			Tajvan	764,41	764,41	747,79	756,10	792,81	792,81	784,19	784,19	25 %	09.8858
			Druge države	1 002,95	1 002,95	981,14	992,04	1 040,21	1 040,21	1 028,91	1 028,91	25 %	(12)
12	Nelegirane in druge legirane trgovske palice in lahki profili	7214 30 00 , 7214 91 10 , 7214 91 90 , 7214 99 31 , 7214 99 39 , 7214 99 50 , 7214 99 71 , 7214 99 79 , 7214 99 95 , 7215 90 00 , 7216 10 00 , 7216 21 00 , 7216 22 00 , 7216 40 10 , 7216 40 90 , 7216 50 10 , 7216 50 91 , 7216 50 99 , 7216 99 00 , 7228 10 20 , 7228 20 10 , 7228 20 91 , 7228 30 20 , 7228 30 41 , 7228 30 49 , 7228 30 61 , 7228 30 69 , 7228 30 70 , 7228 30 89 , 7228 60 20 , 7228 60 80 , 7228 70 10 , 7228 70 90 , 7228 80 00	Kitajska	135 003,41	135 003,41	132 068,55	133 535,98	140 019,93	140 019,93	138 497,97	138 497,97	25 %	09.8861
			Združeno kraljestvo	112 785,82	112 785,82	110 333,95	111 559,89	116 976,77	116 976,77	115 705,28	115 705,28	25 %	09.8985
			Turčija	101 999,52	101 999,52	99 782,14	100 890,83	105 789,67	105 789,67	104 639,78	104 639,78	25 %	09.8862
			Ruska federacija	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	25 %	09.8863
			Švica	65 555,05	65 555,05	64 129,94	64 842,50	67 990,98	67 990,98	67 251,94	67 251,94	25 %	09.8864
			Belorusija	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	25 %	09.8865
			Druge države	58 414,15	58 414,15	57 144,27	57 779,21	60 584,73	60 584,73	59 926,20	59 926,20	25 %	(13)
			▼M13
13	Armaturne palice	7214 20 00 , 7214 99 10	Turčija							93 208,76	93 208,76	25 %	09.8866
			Ruska federacija							Ni relevantno	Ni relevantno	25 %	09.8867
			Ukrajina							43 393,39	43 393,39	25 %	09.8868
			Bosna in Hercegovina							33 531,95	33 531,95	25 %	09.8869
			Republika Moldavija							28 025,13	28 025,13	25 %	09.8870
			Druge države							136 103,03	136 103,03	25 %	(14)
			Združeno kraljestvo (na Severno Irsko iz drugih delov Združenega kraljestva)							2 127,24	2 127,24	25 %	09.8493
			▼M9
14	Nerjavne palice in lahki profili	7222 11 11 , 7222 11 19 , 7222 11 81 , 7222 11 89 , 7222 19 10 , 7222 19 90 , 7222 20 11 , 7222 20 19 , 7222 20 21 , 7222 20 29 , 7222 20 31 , 7222 20 39 , 7222 20 81 , 7222 20 89 , 7222 30 51 , 7222 30 91 , 7222 30 97 , 7222 40 10 , 7222 40 50 , 7222 40 90	Indija	30 542,92	30 542,92	29 878,94	30 210,93	31 677,84	31 677,84	31 333,52	31 333,52	25 %	09.8871
			Združeno kraljestvo	4 463,47	4 463,47	4 366,44	4 414,96	4 629,33	4 629,33	4 579,01	4 579,01	25 %	09.8986
			Švica	4 393,46	4 393,46	4 297,95	4 345,71	4 556,72	4 556,72	4 507,19	4 507,19	25 %	09.8872
			Ukrajina	3 393,31	3 393,31	3 319,54	3 356,42	3 519,40	3 519,40	3 481,14	3 481,14	25 %	09.8873
			Druge države	4 956,51	4 956,51	4 848,76	4 902,63	5 140,68	5 140,68	5 084,81	5 084,81	25 %	(15)
15	Nerjavne žice	7221 00 10 , 7221 00 90	Indija	7 103,74	7 103,74	6 949,31	7 026,53	7 367,70	7 367,70	7 287,62	7 287,62	25 %	09.8876
			Tajvan	4 580,21	4 580,21	4 480,64	4 530,43	4 750,40	4 750,40	4 698,77	4 698,77	25 %	09.8877
			Združeno kraljestvo	3 679,69	3 679,69	3 599,69	3 639,69	3 816,42	3 816,42	3 774,93	3 774,93	25 %	09.8987
			(Republika) Koreja	2 286,74	2 286,74	2 237,03	2 261,88	2 371,71	2 371,71	2 345,93	2 345,93	25 %	09.8878
			Kitajska	1 548,74	1 548,74	1 515,07	1 531,90	1 606,28	1 606,28	1 588,83	1 588,83	25 %	09.8879
			Japonska	1 536,99	1 536,99	1 503,57	1 520,28	1 594,10	1 594,10	1 576,77	1 576,77	25 %	09.8880
			Druge države	773,87	773,87	757,04	765,46	802,62	802,62	793,90	793,90	25 %	(16)
16	Nelegirane in druge legirane žice	7213 10 00 , 7213 20 00 , 7213 91 10 , 7213 91 20 , 7213 91 41 , 7213 91 49 , 7213 91 70 , 7213 91 90 , 7213 99 10 , 7213 99 90 , 7227 10 00 , 7227 20 00 , 7227 90 10 , 7227 90 50 , 7227 90 95	Združeno kraljestvo	176 384,36	176 384,36	172 549,92	174 467,14	182 938,53	182 938,53	180 950,07	180 950,07	25 %	09.8988
			Ukrajina	118 599,40	118 599,40	116 021,16	117 310,28	123 006,38	123 006,38	121 669,35	121 669,35	25 %	09.8881
			Švica	130 373,45	130 373,45	127 539,25	128 956,35	135 217,93	135 217,93	133 748,17	133 748,17	25 %	09.8882
			Ruska federacija	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	25 %	09.8883
			Turčija	113 300,38	113 300,38	110 837,33	112 068,85	117 510,45	117 510,45	116 233,16	116 233,16	25 %	09.8884
			Belorusija	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	25 %	09.8885
			Republika Moldavija	66 581,74	66 581,74	65 134,31	65 858,02	69 055,81	69 055,81	68 305,20	68 305,20	25 %	09.8886
			Druge države	116 864,97	116 864,97	114 324,43	115 594,70	121 207,50	121 207,50	119 890,02	119 890,02	25 %	(17)
			▼M12
17	Kotni profili in drugi profili iz železa ali nelegiranega jekla	7216 31 10 , 7216 31 90 , 7216 32 11 , 7216 32 19 , 7216 32 91 , 7216 32 99 , 7216 33 10 , 7216 33 90	Ukrajina	30 113,25	30 113,25	29 458,61	29 785,93	31 232,21	31 232,21	30 892,73	30 892,73	25 %	09 8891
			Druge države	64 947,85	64 947,85	63 535,94	64 241,90	67 361,21	67 361,21	66 629,03	66 629,03	25 %	(18)
			Združeno kraljestvo (na Severno Irsko iz drugih delov Združenega kraljestva)	–	–	–	–	14 061,23	14 061,23	13 908,39	13 908,39	25 %	09 8499
			▼M9
18	Piloti	7301 10 00	Kitajska	6 736,44	6 736,44	6 590,00	6 663,22	6 986,76	6 986,76	6 910,82	6 910,82	25 %	09.8901
			Združeni arabski emirati	3 333,90	3 333,90	3 261,43	3 297,67	3 457,79	3 457,79	3 420,20	3 420,20	25 %	09.8902
			Združeno kraljestvo	864,55	864,55	845,76	855,16	896,68	896,68	886,93	886,93	25 %	09.8990
			Druge države	274,44	274,44	268,47	271,45	284,63	284,63	281,54	281,54	25 %	(19)
19	Železniški material	7302 10 22 , 7302 10 28 , 7302 10 40 , 7302 10 50 , 7302 40 00	Združeno kraljestvo	4 916,90	4 916,90	4 810,01	4 863,46	5 099,61	5 099,61	5 044,18	5 044,18	25 %	09.8991
			Ruska federacija	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	25 %	09.8906
			Turčija	1 498,14	1 498,14	1 465,57	1 481,86	1 553,81	1 553,81	1 536,92	1 536,92	25 %	09.8908
			Kitajska	1 449,19	1 449,19	1 417,68	1 433,44	1 503,04	1 503,04	1 486,70	1 486,70	25 %	09.8907
			Druge države	759,42	759,42	742,91	751,17	787,64	787,64	779,08	779,08	25 %	(20)
20	Cevi za plinovode	7306 30 41 , 7306 30 49 , 7306 30 72 , 7306 30 77	Turčija	47 578,14	47 578,14	46 543,83	47 060,99	49 346,07	49 346,07	48 809,70	48 809,70	25 %	09.8911
			Indija	18 309,56	18 309,56	17 911,53	18 110,55	18 989,92	18 989,92	18 783,51	18 783,51	25 %	09.8912
			Severna Makedonija	6 762,54	6 762,54	6 615,53	6 689,04	7 013,83	7 013,83	6 937,59	6 937,59	25 %	09.8913
			Združeno kraljestvo	6 432,95	6 432,95	6 293,10	6 363,03	6 671,99	6 671,99	6 599,47	6 599,47	25 %	09.8992
			Druge države	10 690,62	10 690,62	10 458,21	10 574,41	11 087,86	11 087,86	10 967,34	10 967,34	25 %	(21)
21	Votli profili	7306 61 10 , 7306 61 92 , 7306 61 99	Turčija	94 689,32	94 689,32	92 630,86	93 660,09	98 207,83	98 207,83	97 140,35	97 140,35	25 %	09.8916
			Združeno kraljestvo	50 502,05	50 502,05	49 404,18	49 953,11	52 378,63	52 378,63	51 809,29	51 809,29	25 %	09.8993
			Ruska federacija	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	25 %	09.8917
			Severna Makedonija	27 955,71	27 955,71	27 347,98	27 651,85	28 994,51	28 994,51	28 679,35	28 679,35	25 %	09.8918
			Ukrajina	20 676,33	20 676,33	20 226,85	20 451,59	21 444,63	21 444,63	21 211,54	21 211,54	25 %	09.8919
			Švica	15 453,34	15 453,34	15 117,40	15 285,37	16 027,57	16 027,57	15 853,35	15 853,35	25 %	09.8920
			Belorusija	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	25 %	09.8921
			Druge države	19 871,64	19 871,64	19 439,65	19 655,65	20 610,04	20 610,04	20 386,02	20 386,02	25 %	(22)
22	Nerjavne brezšivne cevi	7304 11 00 , 7304 22 00 , 7304 24 00 , 7304 41 00 , 7304 49 83 , 7304 49 85 , 7304 49 89	Indija	5 659,79	5 659,79	5 536,75	5 598,27	5 870,10	5 870,10	5 806,30	5 806,30	25 %	09.8926
			Ukrajina	3 543,95	3 543,95	3 466,91	3 505,43	3 675,64	3 675,64	3 635,69	3 635,69	25 %	09.8927
			Združeno kraljestvo	1 798,90	1 798,90	1 759,80	1 779,35	1 865,75	1 865,75	1 845,47	1 845,47	25 %	09.8994
			(Republika) Koreja	1 114,07	1 114,07	1 089,85	1 101,96	1 155,47	1 155,47	1 142,91	1 142,91	25 %	09.8928
			Japonska	1 036,03	1 036,03	1 013,51	1 024,77	1 074,53	1 074,53	1 062,85	1 062,85	25 %	09.8929
			Kitajska	888,89	888,89	869,57	879,23	921,92	921,92	911,90	911,90	25 %	09.8931
			Druge države	2 586,28	2 586,28	2 530,05	2 558,16	2 682,38	2 682,38	2 653,22	2 653,22	25 %	(23)
24	Druge brezšivne cevi	7304 19 10 , 7304 19 30 , 7304 19 90 , 7304 23 00 , 7304 29 10 , 7304 29 30 , 7304 29 90 , 7304 31 20 , 7304 31 80 , 7304 39 50 , 7304 39 82 , 7304 39 83 , 7304 39 88 , 7304 51 81 , 7304 51 89 , 7304 59 82 , 7304 59 83 , 7304 59 89 , 7304 90 00	Kitajska	36 946,09	36 946,09	36 142,92	36 544,50	38 318,95	38 318,95	37 902,44	37 902,44	25 %	09.8936
			Ukrajina	30 880,76	30 880,76	30 209,44	30 545,10	32 028,25	32 028,25	31 680,11	31 680,11	25 %	09.8937
			Belorusija	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	25 %	09.8938
			Združeno kraljestvo	11 268,07	11 268,07	11 023,11	11 145,59	11 686,77	11 686,77	11 559,74	11 559,74	25 %	09.8995
			Združene države	8 110,65	8 110,65	7 934,33	8 022,49	8 412,03	8 412,03	8 320,60	8 320,60	25 %	09.8940
			Druge države	43 742,37	43 742,37	42 791,45	43 266,91	45 367,77	45 367,77	44 874,64	44 874,64	25 %	(24)
			▼M13
25.A	Velike varjene cevi	7305 11 00 , 7305 12 00	Druge države							118 743,72	118 743,72	25 %	(25)
			Združeno kraljestvo (na Severno Irsko iz drugih delov Združenega kraljestva)							13,70	13,70	25 %	09.8494
			▼M9
25.B	Velike varjene cevi	7305 19 00 , 7305 20 00 , 7305 31 00 , 7305 39 00 , 7305 90 00	Turčija	14 371,47	14 371,47	14 059,05	14 215,26	14 905,49	14 905,49	14 743,48	14 743,48	25 %	09.8971
			Kitajska	8 134,62	8 134,62	7 957,78	8 046,20	8 436,89	8 436,89	8 345,18	8 345,18	25 %	09.8972
			Ruska federacija	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	25 %	09.8973
			Združeno kraljestvo	5 903,81	5 903,81	5 775,46	5 839,64	6 123,18	6 123,18	6 056,63	6 056,63	25 %	09.8996
			(Republika) Koreja	2 781,17	2 781,17	2 720,71	2 750,94	2 884,52	2 884,52	2 853,16	2 853,16	25 %	09.8974
			Druge države	6 251,05	6 251,05	6 115,16	6 183,11	6 483,33	6 483,33	6 412,86	6 412,86	25 %	(26)
26	Druge varjene cevi	7306 11 00 , 7306 19 00 , 7306 21 00 , 7306 29 00 , 7306 30 12 , 7306 30 18 , 7306 30 80 , 7306 40 20 , 7306 40 80 , 7306 50 21 , 7306 50 29 , 7306 50 80 , 7306 69 10 , 7306 69 90 , 7306 90 00	Švica	46 275,35	46 275,35	45 269,36	45 772,35	47 994,87	47 994,87	47 473,18	47 473,18	25 %	09.8946
			Turčija	36 650,08	36 650,08	35 853,34	36 251,71	38 011,94	38 011,94	37 598,77	37 598,77	25 %	09.8947
			Združeno kraljestvo	11 192,00	11 192,00	10 948,70	11 070,35	11 607,88	11 607,88	11 481,71	11 481,71	25 %	09.8997
			Tajvan	8 671,66	8 671,66	8 483,14	8 577,40	8 993,88	8 993,88	8 896,12	8 896,12	25 %	09.8950
			Kitajska	7 769,95	7 769,95	7 601,04	7 685,50	8 058,67	8 058,67	7 971,08	7 971,08	25 %	09.8949
			Ruska federacija	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	25 %	09.8952
			Druge države	19 298,91	19 298,91	18 879,37	19 089,14	20 016,03	20 016,03	19 798,47	19 798,47	25 %	(27)
27	Hladno dodelane palice iz nelegiranih in drugih legiranih jekel	7215 10 00 , 7215 50 11 , 7215 50 19 , 7215 50 80 , 7228 10 90 , 7228 20 99 , 7228 50 20 , 7228 50 40 , 7228 50 61 , 7228 50 69 , 7228 50 80	Ruska federacija	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	Ni relevantno	25 %	09.8956
			Švica	40 584,14	40 584,14	39 701,88	40 143,01	42 092,18	42 092,18	41 634,66	41 634,66	25 %	09.8957
			Združeno kraljestvo	24 483,32	24 483,32	23 951,08	24 217,20	25 393,08	25 393,08	25 117,07	25 117,07	25 %	09.8998
			Kitajska	25 900,31	25 900,31	25 337,26	25 618,79	26 862,73	26 862,73	26 570,74	26 570,74	25 %	09.8958
			Ukrajina	29 232,30	29 232,30	28 596,82	28 914,56	30 318,53	30 318,53	29 988,98	29 988,98	25 %	09.8959
			Druge države	30 366,43	30 366,43	29 706,29	30 036,36	31 494,80	31 494,80	31 152,46	31 152,46	25 %	(28)
			▼M13
28	Žica iz nelegiranega jekla	7217 10 10 , 7217 10 31 , 7217 10 39 , 7217 10 50 , 7217 10 90 , 7217 20 10 , 7217 20 30 , 7217 20 50 , 7217 20 90 , 7217 30 41 , 7217 30 49 , 7217 30 50 , 7217 30 90 , 7217 90 20 , 7217 90 50 , 7217 90 90	Belorusija							Ni relevantno	Ni relevantno	25 %	09.8961
			Kitajska							77 963,72	77 963,72	25 %	09.8962
			Ruska federacija							Ni relevantno	Ni relevantno	25 %	09.8963
			Turčija							50 733,63	50 733,63	25 %	09.8964
			Ukrajina							38 259,97	38 259,97	25 %	09.8965
			Druge države							48 776,62	48 776,62	25 %	(29)
			Združeno kraljestvo (na Severno Irsko iz drugih delov Združenega kraljestva)							187,47	187,47	25 %	09.8495
			▼M9
(1) Od 1.7. do 31.3.: 09.8601 Od 1.4. do 30.6.: 09.8602 Od 1.4. do 30.6.: za Turčijo: 09.8572, za Indijo: 09.8573, za (Republiko) Korejo: 09.8574, za Srbijo: 09.8575 in za Združeno kraljestvo: 09.8599 V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1.5. (2) Od 1.7. do 31.3.: 09.8603 Od 1.4. do 30.6.: 09.8604 Od 1.4. do 30.6.: za Indijo, (Republiko) Korejo, Ukrajino, Brazilijo, Srbijo* in Združeno kraljestvo: 09.8567 V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1.5. (3) Od 1.7. do 31.3.: 09.8605 Od 1.4. do 30.6.: 09.8606 Od 1.4. do 30.6.: za (Republiko) Korejo, (Islamsko republiko) Iran in Združeno kraljestvo: 09.8568 V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1.5. (4) Od 1.7. do 31.3.: 09.8607 Od 1.4. do 30.6.: 09.8608 09.8816 Od 1.4. to 30.6.: za (Republiko) Korejo, Kitajsko in Tajvan: 09.8569 V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1.5. (5) Od 1.7. do 31.3.: 09.8609 Od 1.4. do 30.6.: 09.8610 Od 1.4. do 30.6.: za Indijo, (Republiko) Korejo in Združeno kraljestvo: 09.8570 V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1.5. (6) Od 1.7. do 31.3.: 09.8611 Od 1.4. do 30.6.: 09.8612 Od 1.4. do 30.6.: za Kitajsko: 09.8581, za (Republiko) Korejo: 09.8582, za Indijo: 09.8583, za Združeno kraljestvo: 09.8584 V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1.5. (7) Od 1.7. do 31.3.: 09.8613 Od 1.4. do 30.6.: 09.8614 (8) Od 1.7. do 31.3.: 09.8615 Od 1.4. do 30.6.: 09.8616 Od 1.4. do 30.6.: za Kitajsko, (Republiko) Korejo, Tajvan, Srbijo* in Združeno kraljestvo: 09.8576 V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1.5. (9) Od 1.7. do 31.3.: 09.8617 Od 1.4. do 30.6.: 09.8618 (10) Od 1.7. do 31.3.: 09.8619 Od 1.4. do 30.6.: 09.8620 (11) Od 1.7. do 31.3.: 09.8621 Od 1.4. do 30.6.: 09.8622 Od 1.4. do 30.6.: za (Republiko) Korejo, Tajvan, Indijo, Južno Afriko, Združene države Amerike, Turčijo in Malezijo: 09.8578 V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1.5. (12) Od 1.7. do 31.3.: 09.8623 Od 1.4. do 30.6.: 09.8624 Od 1.4. do 30.6.: za Kitajsko, Indijo, Južno Afriko, Tajvan in Združeno kraljestvo: 09.8591 V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1.5. (13) Od 1.7. do 31.3.: 09.8625 Od 1.4. do 30.6.: 09.8626 Od 1.4. do 30.6.: za Kitajsko, Turčijo, Švico* in Združeno kraljestvo: 09.8592 V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1.5. (14) Od 1.7. do 31.3.: 09.8627 Od 1.4. do 30.6.: 09.8628 Od 1.4. do 30.6.: za Turčijo, Ukrajino, Bosno in Hercegovino* ter Moldavijo: 09.8593 V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1.5. (15) Od 1.7. do 31.3.: 09.8629 Od 1.4. do 30.6.: 09.8630 Od 1.4. do 30.6.: za Indijo, Švico, Ukrajino* in Združeno kraljestvo: 09.8594 V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1.5. (16) Od 1.7. do 31.3.: 09.8631 09.8907 Od 1.4. do 30.6.: 09.8632 Od 1.4. do 30.6.: za Indijo, Tajvan, (Republiko) Korejo, Kitajsko, Japonsko* in Združeno kraljestvo: 09.8595 V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1.5. (17) Od 1.7. do 31.3.: 09.8633 Od 1.4. do 30.6.: 09.8634 Od 1.4. do 30.6.: za Ukrajino, Švico, Turčijo, Moldavijo in Združeno kraljestvo: 09.8558 V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1.5. (18) Od 1.7. do 31.3.: 09.8635 Od 1.4. do 30.6.: 09.8636 (19) Od 1.7. do 31.3.: 09.8637 Od 1.4. do 30.6.: 09.8638 Od 1.4. do 30.6.: za Kitajsko, Združene arabske emirate in Združeno kraljestvo: 09.8580 V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1.5. (20) Od 1.7. do 31.3.: 09.8639 Od 1.4. do 30.6.: 09.8640 Od 1.4. do 30.6.: za Kitajsko, Turčijo, in Združeno kraljestvo: 09.8585 V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1.5. (21) Od 1.7. do 31.3.: 09.8641 Od 1.4. do 30.6.: 09.8642 (22) Od 1.7. do 31.3.: 09.8643 Od 1.4. do 30.6.: 09.8644 (23) Od 1.7. do 31.3.: 09.8645 Od 1.4. do 30.6.: 09.8646 Od 1.4. do 30.6.: za Indijo, Ukrajino, (Republiko) Korejo, Japonsko, Kitajsko* in Združeno kraljestvo: 09.8597 V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1.5. (24) Od 1.7. do 31.3.: 09.8647 Od 1.4. do 30.6.: 09.8648 Od 1.4. do 30.6.: za Kitajsko, Ukrajino, Združene države Amerike* in Združeno kraljestvo: 09.8586 V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1.5. (25) Od 1.7. do 31.3.: 09.8657 Od 1.4. do 30.6.: 09.8658 (26) Od 1.7. do 31.3.: 09.8659 Od 1.4. do 30.6.: 09.8660 Od 1.4. do 30.6.: za Turčijo, Kitajsko, (Republiko) Korejo* in Združeno kraljestvo: 09.8587 V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1.5. (27) Od 1.7. do 31.3.: 09.8651 Od 1.4. do 30.6.: 09.8652 Od 1.4. do 30.6.: za Švico, Turčijo, Tajvan, Kitajsko in Združeno kraljestvo: 09.8588 V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1.5. (28) Od 1.7. do 31.3.: 09.8653 Od 1.4. do 30.6.: 09.8654 Od 1.4. do 30.6.: za Švico, Kitajsko, Ukrajino* in Združeno kraljestvo: 09.8539 V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1.5. (29) Od 1.7. do 31.3.: 09.8655 Od 1.4. do 30.6.: 09.8656 Od 1.4. do 30.6.: za Turčijo, Ukrajino in Kitajsko : 09.8598 V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1.5.

IV.2 – Količine globalnih in preostalih tarifnih kvot na četrtletje

Številka izdelka	Dodelitev po državah (če je ustrezno)	Leto 2				Leto 3
		Od 1.7.2022 do 30.9.2022	Od 1.10.2022 do 31.12.2022	Od 1.1.2023 do 31.3.2023	Od 1.4.2023 do 30.6.2023	Od 1.7.2023 do 30.9.2023	Od 1.10.2023 do 31.12.2023	Od 1.1.2024 do 31.3.2024	Od 1.4.2024 do 30.6.2024
		Količina tarifne kvote (v neto tonah)	Količina tarifne kvote (v neto tonah)	Količina tarifne kvote (v neto tonah)	Količina tarifne kvote (v neto tonah)	Količina tarifne kvote (v neto tonah)	Količina tarifne kvote (v neto tonah)	Količina tarifne kvote (v neto tonah)	Količina tarifne kvote (v neto tonah)
1	Druge države	900 290,25	900 290,25	880 718,72	890 504,48	933 743,65	933 743,65	923 594,27	923 594,27
2	Druge države	321 824,43	321 824,43	314 828,25	318 326,34	333 782,94	333 782,94	330 154,85	330 154,85
3A	Druge države	817,65	817,65	799,87	808,76	848,03	848,03	838,81	838,81
3B	Druge države	8 303,99	8 303,99	8 123,47	8 213,73	8 612,56	8 612,56	8 518,94	8 518,94
4A	Druge države	454 338,51	454 338,51	444 461,58	449 400,05	471 221,03	471 221,03	466 099,06	466 099,06
4B	Druge države	100 848,08	100 848,08	98 655,73	99 751,91	104 595,44	104 595,44	103 458,53	103 458,53
5	Druge države	41 252,54	41 252,54	40 355,75	40 804,14	42 785,42	42 785,42	42 320,36	42 320,36
6	Druge države	35 715,05	35 715,05	34 938,63	35 326,84	37 042,16	37 042,16	36 639,53	36 639,53
7	Druge države	554 571,27	554 571,27	542 515,37	548 543,32	575 178,29	575 178,29	568 926,35	568 926,35
8	Druge države	105 581,29	105 581,29	103 286,04	104 433,67	109 504,53	109 504,53	108 314,26	108 314,26
▼M11
9	Druge države	63 645,29	63 645,29	62 261,69	62 953,49	52 837,87	52 837,87	52 263,55	52 263,55
▼M9
10	Druge države	1 002,95	1 002,95	981,14	992,04	1 040,21	1 040,21	1 028,91	1 028,91
12	Druge države	58 414,15	58 414,15	57 144,27	57 779,21	60 584,73	60 584,73	59 926,20	59 926,20
13	Druge države	132 668,90	132 668,90	129 784,79	131 226,85	137 598,67	137 598,67	136 103,03	136 103,03
14	Druge države	4 956,51	4 956,51	4 848,76	4 902,63	5 140,68	5 140,68	5 084,81	5 084,81
15	Druge države	773,87	773,87	757,04	765,46	802,62	802,62	793,90	793,90
16	Druge države	116 864,97	116 864,97	114 324,43	115 594,70	121 207,50	121 207,50	119 890,02	119 890,02
17	Druge države	64 947,85	64 947,85	63 535,94	64 241,90	67 361,21	67 361,21	66 629,03	66 629,03
18	Druge države	274,44	274,44	268,47	271,45	284,63	284,63	281,54	281,54
19	Druge države	759,42	759,42	742,91	751,17	787,64	787,64	779,08	779,08
20	Druge države	10 690,62	10 690,62	10 458,21	10 574,41	11 087,86	11 087,86	10 967,34	10 967,34
21	Druge države	19 871,64	19 871,64	19 439,65	19 655,65	20 610,04	20 610,04	20 386,02	20 386,02
22	Druge države	2 586,28	2 586,28	2 530,05	2 558,16	2 682,38	2 682,38	2 653,22	2 653,22
24	Druge države	43 742,37	43 742,37	42 791,45	43 266,91	45 367,77	45 367,77	44 874,64	44 874,64
25A	Druge države	115 747,59	115 747,59	113 231,34	114 489,47	120 048,60	120 048,60	118 743,72	118 743,72
25B	Druge države	6 251,05	6 251,05	6 115,16	6 183,11	6 483,33	6 483,33	6 412,86	6 412,86
26	Druge države	19 298,91	19 298,91	18 879,37	19 089,14	20 016,03	20 016,03	19 798,47	19 798,47
27	Druge države	30 366,43	30 366,43	29 706,29	30 036,36	31 494,80	31 494,80	31 152,46	31 152,46
28	Druge države	47 545,89	47 545,89	46 512,29	47 029,09	49 312,63	49 312,63	48 776,62	48 776,62

IV.3 – Največja količina preostale kvote, dostopna v zadnjih četrtletjih za države s kvoto za posamezno državo

Kategorija izdelka	Nova dodeljena kvota v tonah
Kategorija izdelka	Od 1.4.2023 do 30.6.2023	Od 1.4.2024 do 30.6.2024
1	Posebna ureditev	Posebna ureditev
2	318 326,34	330 154,85
3.A	808,76	838,81
3.B	8 213,73	8 518,94
4.A	449 400,05	466 099,06
4.B	Posebna ureditev	Posebna ureditev
5	Brez dostopa do preostale kvote v četrtem četrtletju	Brez dostopa do preostale kvote v četrtem četrtletju
6	35 326,84	36 639,53
7	Ni relevantno	Ni relevantno
8	Ni relevantno	Ni relevantno
9	Brez dostopa do preostale kvote v četrtem četrtletju	Brez dostopa do preostale kvote v četrtem četrtletju
10	992,04	1 028,91
12	22 671,97	23 514,42
13	53 215,94	55 193,36
14	3 652,73	3 788,46
15	765,46	793,90
16	18 138,68	18 812,69
17	Ni relevantno	Ni relevantno
18	271,45	281,54
19	751,17	779,08
20	960,89	996,60
21	Brez dostopa do preostale kvote v četrtem četrtletju	Brez dostopa do preostale kvote v četrtem četrtletju
22	2 558,16	2 653,22
24	43 266,91	44 874,64
25.A	Ni relevantno	Ni relevantno
25.B	6 183,11	6 412,86
26	19 089,14	19 798,47
27	4 699,24	4 873,85
28	47 029,09	48 776,62

▼M10

PRILOGA V

Privlačnost trga Unije

(1) Komisija je v okviru prvotnega ugotavljanja pojasnila, da je trg jekla v Uniji privlačen za uvoz z vidika velikosti in cen ( 2 ). V zvezi s tem je bil po podatkih OECD ( 3 ) trg Unije v letih pred začetkom preiskave, na podlagi katere je bil uveden zaščitni ukrep, največje ozemlje uvoza z vidika obsega, saj je v zadevnem obdobju pomenil od 13,8 % do 18,4 % svetovnega deleža uvoza.

(2) Poleg obsega je bil trg Unije zelo privlačen tudi z vidika cen. Analiza ustreznih podatkov ( 4 ) je pokazala, da so glavne države izvoznice jekla v Unijo za velik delež izvoza (od 46 % do 78 % zadevnih oznak KN) na trgu Unije dosegle višjo ceno v primerjavi z izvoznimi cenami, ki so jih za iste oznake KN dosegale na drugih tretjih trgih. Za te države je trg Unije pomenil tudi pomemben delež izvoza, saj je njihov glavni izvozni trg ali eden od glavnih izvoznih trgov in je v nekaterih primerih dosegel več kot 25-odstotni delež, v določenem letu pa celo 32-odstotnega ( 5 ).

(3) Privlačnost trga Unije je potrjevalo tudi dejstvo, da so glavne države izvoznice jekla ( 6 ), medtem ko so zmanjševale izvoz v tretje države, pospešeno povečevale izvoz v Unijo. Natančneje, izvoz v druge tretje države iz teh držav izvoznic se je leta 2018 ( 7 ) v primerjavi z letom 2017 ( 8 ) zmanjšal za več kot 11 milijonov ton (–8 %). Nasprotno pa se je v istem obdobju uvoz iz teh držav izvoznic v Unijo povečal za več kot 3 milijone ton (+14 %) ( 9 ). Ta nasprotna trenda sta kazala, da so proizvajalci izvozniki, ko se je uvoz v druge tretje države na splošno zmanjševal, v razmerah povečevanja presežne zmogljivosti in večjih omejitev pri dostopu do trgov po svetu (glej oddelka 1.1.1 in 1.1.2 v nadaljevanju) ter ob neobstoju večjega pozitivnega razvoja dogodkov v domači potrošnji izkoristili priložnost in na trg Unije pošiljali vse večje količine.

(4) Navedeni nabor podatkov tako kaže, da je bil trg Unije nedvomno privlačen za proizvajalce izvoznike z vidika obsega in tudi z vidika cen.

1. ANALIZA

1.1. Povečan uvoz zaradi nepredvidenega razvoja dogodkov

(5) Pododdelki v nadaljevanju tako vsebujejo dodatne informacije in podrobnejša pojasnila, ki vsakega od opredeljenih nepredvidenih dogodkov povezujejo s povečanjem uvoza, s čimer dopolnjujejo prvotne ugotovitve.

1.1.1. Povečanje uvoza v Unijo zaradi svetovne presežne zmogljivosti v jeklarskem sektorju

(6) Komisija je pri prvotnem ugotavljanju ugotovila, da je v jeklarskem sektorju obstajala presežna zmogljivost in da se je ta kljub prizadevanjem za njeno zmanjšanje v obdobju preiskave povečala ( 10 ).

(7) Več virov je dosledno potrdilo neposredno povezavo med presežno zmogljivostjo v jeklarskem sektorju in njenimi učinki na izvoz. OECD je na primer navedel, da imajo „čezmerne ravni zmogljivosti proizvodnje jekla pomembne posledice za jeklarsko industrijo ter so pogosto povezane s čezmerno ponudbo, nizkimi cenami in majhno dobičkonosnostjo“ ( 11 ). Navedel je tudi, da „se na svetovni ravni učinki presežne zmogljivosti prenašajo s trgovino; presežna zmogljivost lahko vodi do nenadnega porasta izvoza, to pa povzroči znižanje cen in izgubo tržnih deležev za domače proizvajalce, ki konkurirajo uvozu“ ( 12 ).

(8) Podobno tudi druge študije nakazujejo enake razmere. V dokumentu možganskega trusta Economic Policy Institute iz leta 2014 ( 13 ) je navedeno: „Presežna zmogljivost pomeni, da lahko obrati za proizvodnjo jekla proizvedejo veliko več jekla, kot je na trgu povpraševanja. Visoki fiksni stroški, kapitalska intenzivnost in velik obseg proizvodnje jekla spodbujajo […] k izvozu presežka pod tržnimi cenami.“„Presežna zmogljivost vodi do čezmerne proizvodnje in nenadnega povečanja izvoza“, „[v]isoka kapitalska intenzivnost industrije pa proizvajalce sili k temu, da čim bolj povečajo proizvodnjo in tako pokrijejo fiksne stroške, to pa jih nadalje vodi k temu, da presežno proizvodnjo usmerijo na tuje trge – zlasti na privlačen trg ZDA –, ko domače povpraševanje slabi. To je v zadnjih letih povzročilo več povečanj nepoštene trgovine z jeklom.“

(9) Podobno je tudi Evropska komisija v sporočilu iz leta 2016 navedla, da je „presežna proizvodnja jekla nedavno pripeljala do močnega povečanja izvoza, kar je destabiliziralo svetovni trg jekla in znižalo cene jekla po vsem svetu“ ( 14 ).

(10) Zato obstajajo splošno sprejeti ekonomski razlogi, ki pojasnjujejo, da proizvajalci izvozniki presežno zmogljivost usmerjajo na trge tretjih držav (običajno po nižjih cenah), da bi s tem vsaj prispevali h kritju dela stroškov.

(11) Komisija je nato podrobneje ocenila neposredno povezavo med potrjeno obstoječo (in vse večjo) presežno zmogljivostjo v jeklarskem sektorju in povečanjem uvoza v Unijo.

(12) Proizvajalci izvozniki bi se v razmerah presežne zmogljivosti in ker jim je v interesu, da preusmerijo presežno zmogljivost, posvetili tistim trgom, na katerih lahko načeloma prodajajo večje količine po, če je mogoče, boljših cenah (v primerjavi z drugimi tretjimi trgi). V zvezi s tem je Komisija v uvodnih izjavah 1 do 4 pojasnila, da je Unija za proizvajalce izvoznike privlačen trg z vidika velikosti in ravni cen. Razpoložljivi podatki o uvozu so prav tako pokazali, da se je tudi uvoz v Unijo v obdobju, ko se je povečevala presežna zmogljivost, povečeval hitro in v velikih količinah ( 15 ) ter veliko hitreje kot potrošnja v Uniji ( 16 ), pokazali pa so tudi, da se je uvoz v Unijo še naprej povečeval, trend izvoza v druge tretje države pa je bil obraten. Poleg tega so podatki iz začasne uredbe pokazali, da so proizvajalci izvozniki dosledno nelojalno nižali prodajne cene proizvajalcev Unije (v nekaterih primerih občutno), kar izkazuje njihovo odločenost, da še naprej izkoriščajo privlačne pogoje trga Unije ( 17 ). Obsega in hitrosti uvoza v Unijo po cenah, ki so bile vztrajno nižje od cen industrije Unije, v razmerah veliko počasnejše rasti potrošnje sploh ne bi bilo mogoče razumno pojasniti z drugim kot z vse večjo presežno zmogljivostjo, ki je bila v jedru ravnanja proizvajalcev izvoznikov.

(13) V skladu s tem je Komisija sklenila, da se je uvoz v Unijo povečal zaradi presežne zmogljivosti v jeklarskem sektorju v prvotnem obdobju preiskave.

1.1.2. Povečanje uporabe ukrepov trgovinske zaščite in omejevalnih trgovinskih ukrepov v tretjih državah

(14) Komisija je v uvodnih izjavah 33 in 34 začasne uredbe pojasnila, da se je uporaba instrumentov trgovinske zaščite v jeklarskem sektorju močno povečala zlasti v letih pred začetkom preiskave za uvedbo zaščitnih ukrepov EU. V začasni uredbi je navedeno, da „je bilo v obdobju 2011–2013 letno v povprečju uvedenih približno 77 preiskav na področju jekla, v obdobju 2015–2016 pa se je to povprečje povečalo na 117“. Poleg tega so tretje države skozi vse leto 2017 še naprej uvajale omejevalne trgovinske ukrepe ( 18 ).

(15) Na splošno je Komisija iz podatkov ( 19 ), ki jih je analizirala, ugotovila, da je bilo v obdobju 2013–2017 v zvezi z izdelki iz jekla uvedenih več kot 300 ukrepov trgovinske zaščite ( 20 ).

(16) Razčlenitev teh podatkov je razkrila, da je te ukrepe uvedlo veliko držav (najmanj 24 jurisdikcij), med njimi vse glavne države uvoznice jekla ( 21 ). Te države so v obdobju 2013–2017 uvedle 157 ukrepov, tj. več kot 52 % vseh.

(17) Hkrati so v tem obdobju za največje države izvoznice v Unijo veljali najrazličnejši ukrepi v številnih jurisdikcijah. Če kot primer vzamemo sedem največjih izvoznikov v Unijo ( 22 ), je Komisija ugotovila, da je zanje veljalo približno 200 ukrepov, kar je približno 66 % vseh ukrepov, uvedenih v najmanj 24 različnih tretjih državah.

(18) Zato je Komisija potrdila, da je bila razsežnost ukrepov v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite z vidika števila posameznih ukrepov in držav, ki jih je to zadevalo (držav, ki so ukrepe uvedle, in držav, za katere so ukrepi veljali), zelo velika. Komisija je nadalje ugotovila, da podatki iz izvirne dokumentacije nakazujejo, da so ti podatki morda celo precej konservativni ( 23 ). Poleg tega so se dajatve, uvedene na podlagi teh ukrepov, zdele dovolj visoke, da so vplivale na raven uvoza na zadevne trge v primerjavi z obdobjem pred uvedbo zadevnih ukrepov. To se je odražalo v splošnem zmanjšanju izvoza iz držav, za katere so veljali ukrepi v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite, na tretje trge (glej uvodno izjavo 19), kljub dejstvu, da se splošne tržne razmere niso bistveno spremenile ( 24 ) in tako načeloma ne bi utemeljevale tako velikega zmanjšanja izvoženih količin, če ne bi šlo za učinke ravni ukrepov.

(19) V zvezi s tem je Komisija na podlagi analiziranih podatkov potrdila, da je bil skupni učinek uvedbe ukrepov trgovinske zaščite (v veliko primerih znatno) zmanjšanje uvoza v države, za katere so ukrepi veljali, v obdobju po njihovi uvedbi. V zvezi s tem je Komisija ugotovila, da se je na podlagi analize njenih preiskav instrumenta trgovinske zaščite v zvezi z izdelki iz jekla ( 25 ) uvoz v povprečju zmanjšal za do 82 % v primerjavi z ravnjo uvoza v obdobju preiskave, na podlagi katere so bili ukrepi uvedeni. V teh primerih je bil obseg uvoza, na katerega je to vplivalo, znaten ( 26 ). Komisija je tudi potrdila, da so imeli ukrepi v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite za jeklo podoben učinek, ko so jih uvedle tretje države. Na vzorcu 26 ocenjenih primerov ( 27 ) je potrdila, da je bilo zmanjšanje uvoza v povprečju 73-odstotno in da so bile nezanemarljive tudi količine, na katere je to vplivalo ( 28 ). Zato se je zaradi ukrepov v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite, ki so jih uvedle tretje države, zmanjšal obseg izvoza v zadevne države, ki je bil vsaj delno usmerjen na trg Unije.

(20) Poleg tega je še drug nabor podatkov, ki izkazuje jasno povezavo med vse večjim številom ukrepov trgovinske zaščite v tretjih državah in povečanjem uvoza na trg Unije, nasproten trend izvoza glavnih držav izvoznic jekla v Unijo, pojasnjen v uvodni izjavi 3 ( 29 ). Glede na veliko število ukrepov trgovinske zaščite, ki so jih uvedle tretje države, in učinke teh ukrepov na obseg uvoza v države, ki so uvedle ukrep (kot je podrobneje pojasnjeno v uvodnih izjavah 18 in 19), ta trend potrjuje, da je bila njihova zmožnost izvoza v tretje države močno ovirana. Tako so te države poskušale dodatne količine (na katere je vplivala tudi presežna zmogljivost) usmeriti na privlačen trg Unije, ki se je posledično v istem obdobju srečeval s stalnim povečevanjem uvoza, katerega hitrost je znatno presegala razvoj potrošnje.

(21) Spodnji graf ( 30 ) prikazuje te trende.

(22) Komisija je tudi ugotovila, da se v zadevnem obdobju skupna poraba jekla ni bistveno zmanjšala, kar bi lahko pojasnilo tako zmanjšanje izvoza v tretje države. Tako bi bilo mogoče zmanjšanje izvoza v druge tretje države razumno pojasniti le z omejevalnim učinkom najrazličnejših ukrepov v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite ali drugih omejevalnih trgovinskih ukrepov, ki jih je uvedlo veliko jurisdikcij.

(23) Tako je Komisija sklenila, da se je zaradi povečanja števila ukrepov trgovinske zaščite in drugih omejevalnih trgovinskih ukrepov v tretjih državah povečal uvoz v Unijo v obravnavanem obdobju.

1.1.3. Ukrepi iz oddelka 232 zakona ZDA

(24) Komisija je v uvodnih izjavah 58 do 61 dokončne uredbe pojasnila povezavo med ukrepi iz oddelka 232 zakona ZDA in povečanjem uvoza v Unijo. Poleg tega je v uvodnih izjavah 101 do 110 dokončne uredbe ocenila tudi razvoj uvoza na trga Unije in ZDA ( 31 ).

(25) Ker so se podatki, ocenjeni za ugotovitev povečanja uvoza, končali konec junija 2018 (konec zadnjega obdobja), so zajemali trende uvoza v Unijo in ZDA za razmeroma kratko obdobje po začetku veljavnosti oddelka 232 zakona ZDA. Kljub temu se je, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 58 dokončne uredbe, preiskava, na podlagi katere je bil uveden ukrep ZDA, začela že aprila 2017, poročilo, ki je bilo podlaga za poznejše sprejetje ukrepa, pa je bilo objavljeno januarja 2018, tako da so že bili ugotovljeni prvi znaki preusmeritve trgovine.

(26) Podatki so pokazali, da se je uvoz v ZDA v prvi polovici leta 2018 v primerjavi z enakim obdobjem leta 2017 zmanjšal za skoraj milijon ton (–7 %), uvoz v Unijo pa je imel skoraj enak nasprotni trend, saj se je povečal za 1,2 milijona ton (+7 %).

(27) Ta trend je pojasnjen, saj so glavne države izvoznice jekla v Unijo tudi na trg ZDA izvažale pomembne količine. Medtem ko se je obseg izvoza v ZDA zmanjševal (zaradi učinkov 25-odstotne dajatve na podlagi oddelka 232 zakona ZDA), se je hkrati povečeval obseg izvoza nekaterih od teh držav v Unijo. Poleg tega, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 3, se je izvoz iz teh držav na druge tretje trge na splošno zmanjšal.

(28) Tako so bile države izvoznice, ker po začetku veljavnosti ukrepa iz oddelka 232 zakona ZDA v ZDA niso več mogle izvažati enakih količin, prisiljene iskati druge trge za svoje jeklo. V tem primeru je bil trg Unije, ker je bil v primerjavi z drugimi tretjimi trgi zelo privlačen z vidika velikosti in cen, naravna tarča za države izvoznice, rezultat tega pa je bilo povečanje uvoza, zlasti iz držav, ki niso mogle več izvažati v ZDA. Ti trendi so prikazani v spodnjih grafih ( 32 ).

(29) Komisija je na podlagi teh dejstev potrdila, da je bilo povečanje uvoza v Unijo v obdobju preiskave posledica (skupaj z ugotovljenimi nepredvidenimi dogodki) ukrepa iz oddelka 232 zakona ZDA.

Kumulativna presoja

(30) Komisija je sklenila tudi, da je bilo povečanje uvoza posledica kombinacije vseh opredeljenih nepredvidenih dogodkov (svetovna presežna zmogljivost, večje število ukrepov trgovinske zaščite in omejevalni trgovinski ukrepi v tretjih državah ter ukrep iz oddelka 232 zakona ZDA). Obstoj več nepredvidenih dogodkov hkrati potrjuje ugotovitev o obstoju logične povezave med povečanjem uvoza v Unijo, ki je bila privlačen in pomemben trg za izvoz jekla, in opredeljenimi nepredvidenimi dogodki.

1.2. Tveganje za nastanek resne škode

(31) Pri prvotnem ugotavljanju je bilo opredeljeno, da če Unija ne bi uvedla zaščitnega ukrepa, bi obstajalo tveganje za nastanek resne škode za domače proizvajalce, saj naj bi se uvoz še naprej povečeval (med drugim) zlasti zaradi preusmeritve trgovine zaradi ukrepa iz oddelka 232 zakona ZDA, da bi se torej povečal pritisk uvoza z vidika cene in količin ( 33 ). V tem oddelku Uredbe je podrobneje pojasnjeno, zakaj je tveganje za nastanek resne škode obstajalo in je bilo dobro utemeljeno na podlagi dokazov, razpoložljivih v času uvedbe dokončnega ukrepa. V ta namen ta oddelek Uredbe vsebuje dodatne razlage in pojasnila v zvezi z naslednjimi vidiki, ki so privedli do ugotovitve tveganja za nastanek resne škode: (i) položaj industrije Unije in razlogi, ki pojasnjujejo njeno delno okrevanje leta 2017; (ii) vloga ukrepov EU v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite v položaju industrije Unije; (iii) učinek ukrepa iz oddelka 232 zakona ZDA – vključno z nedavnim gibanjem uvoza v Unijo; (iv) najnovejše gibanje cen jekla in surovin; (v) stanje ukrepov v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite v tretjih državah in presežna zmogljivost; (vi) tržni obeti in napovedi.

Stalna privlačnost trga Unije

(32) Komisija je v uvodnih izjavah 1 do 4 pojasnila, da je bil trg Unije privlačen z vidika velikosti in cen ter da so te značilnosti prispevale k povečanju uvoza na trg Unije v obdobju preiskave.

(33) Komisija je menila, da so te značilnosti ostale enake tudi ob koncu preiskave, na podlagi katere je bil uveden dokončni zaščitni ukrep, kar potrjuje, da je bil leta 2018 trg Unije še vedno privlačen z vidika velikosti ( 34 ) in cen. Glavne države izvoznice jekla v Unijo so na trgu Unije za 48 % do 81 % zadevnih oznak KN dosegle višjo ceno v primerjavi z izvoznimi cenami, doseženimi na drugih tretjih trgih ( 35 ). To potrjuje stalno privlačnost z vidika cen. Kar zadeva velikost, je bila Unija še naprej pomemben izvozni trg, saj je za nekatere države izvoznice pomenila skoraj 40 % in za druge približno 25 % vsega izvoza, odvisno od države izvoznice ( 36 ).

(34) Nadalje je Komisija sklenila, da med ocenjenimi podatki, vključno s stališči zainteresiranih strani, ni bilo elementov, ki bi nakazovali, da bo trg Unije v bližnji prihodnosti postal manj privlačen. Dejansko je, kot je navedeno v tej prilogi (glej na primer pododdelka 1.2.3 in 1.2.5), vse bolj primanjkovalo alternativnih trgov za proizvajalce izvoznike, na katerih bi ti lahko dosegali enake ali podobne količine izvoza kot v preteklosti, zato bi se lahko pritisk uvoza na privlačnem trgu Unije še dodatno povečal.

1.2.1. Položaj industrije Unije in dejavniki, ki pojasnjujejo njeno delno okrevanje leta 2017

(35) V oddelku VI.1 začasne uredbe in oddelkih 5.1 do 5.3 dokončne uredbe sta pojasnjena položaj industrije Unije ob koncu analiziranega obdobja in gibanje kazalnikov škode od leta 2013, pri čemer je ugotovljeno, da je bila industrija Unije v občutljivem in ranljivem položaju.

(36) Ugotovitev o ranljivosti kljub delnemu izboljšanju leta 2017 je bila pojasnjena z več dejavniki, ki so industriji Unije omogočili, da je kljub uvozu, ki se je stalno povečeval, šele leta 2017 dosegla na splošno bolj zdrave ravni dobičkonosnosti kot v predhodnih letih ( 37 ).

(37) Prvič, dobičkonosnost industrije Unije v analiziranem obdobju je pokazala na splošno slabo uspešnost, saj je imela izgube (leta 2013) ali dosegala zelo nizke ravni dobička (2014–2016). Medtem ko je industrija leta 2017 prvič v petletnem obdobju dosegla bolj zdravo raven dobičkonosnosti, ta ni bila tolikšna, da bi nadomestila slabo uspešnost v predhodnih štirih letih. Celo v tistem letu je dobičkonosnost za veliko kategorij izdelkov ostala nizka. Tri kategorije izdelkov so še naprej prinašale izgubo, 13 kategorij izdelkov pa je bilo blizu praga dobičkonosnosti. Leta 2017 je le sedem kategorij izdelkov doseglo raven dobičkonosnosti nad 6 % ( 38 ). V zvezi s tem je bil ključni dejavnik za razliko v letu 2017 povezan z gibanjem in ravnjo prodajnih cen na enoto ter razliko med stroški proizvodnje v primerjavi s predhodnimi leti. Cena se je leta 2017 zvišala za približno 18 % glede na predhodno leto (povečanje za 106 EUR/tono). Hkrati je lahko industrija Unije, čeprav so se stroški proizvodnje tisto leto prav tako zvišali (za 82 EUR/tono v primerjavi s predhodnim letom) ( 39 ), v analiziranem obdobju dosegla največjo (pozitivno) maržo (36 EUR/tono), kar je privedlo do večje dobičkonosnosti ( 40 ). Vendar se glede na najnovejši razvoj dogodkov, analiziran v preiskavi, ni pričakovalo, da bodo te izjemne ( 41 ) razmere daljšega trajanja, prav tako so se kazali jasni trendi, da se stvari že obračajo v drugo smer (glej oddelek 1.2.4).

(38) Drugič, medtem ko je lahko industrija Unije leta 2017 v primerjavi z letom 2013 na splošno povečala obseg prodaje za 7 % ( 42 ), kar je prispevalo k delnemu izboljšanju njene uspešnosti v zadevnem letu, pa očitno ni mogla v celoti izkoristiti veliko večje potrošnje v istem obdobju (+14 %) ( 43 ) na trgu Unije, čeprav je imela leta 2017 še vedno na voljo dovolj zmogljivosti (76-odstotna izkoriščenost zmogljivosti leta 2017 v primerjavi s 75-odstotno leta 2016) ( 44 ), da bi lahko še povečala domačo prodajo. Omeniti je treba, da je industrija Unije leta 2017 komajda izboljšala svojo izkoriščenost zmogljivosti v primerjavi s predhodnim letom. Tako zmanjšano uspešnost bi bilo mogoče pojasniti s precejšnjim vse večjim pritiskom uvoza (z vidika obsega in cen), ki ga je industrija Unije utrpela v ocenjenem obdobju. Pravzaprav je imel od povečanja potrošnje uvoz veliko večjo korist kot proizvajalci Unije. Medtem ko so proizvajalci Unije vsako leto stalno izgubljali tržni delež (s 87,2 % na 81,9 %) ( 45 ), se je uvoz drastično povečal (+71 %) ( 46 ), kar je pomenilo povečanje njegovega tržnega deleža z 12,7 % leta 2013 na 18,8 % leta 2017 ( 47 ). Tržni delež uvoza je v zadnjem obdobju znašal 18,8 %, kar je bilo še več kot leta 2017 (18,1 %). Te trende bi bilo mogoče pojasniti z vztrajnim nelojalnim nižanjem prodajnih cen s strani uvoza ( 48 ), kar je industriji Unije preprečilo, da bi izkoristila celoten (ali vsaj večji) potencial gibanj na trgu.

(39) Tretjič, medtem ko so se tržne razmere na splošno izboljšale (potrošnja je bila večja, ravni domače prodaje in cen so bile višje), industrija Unije tega še vedno ni mogla prenesti v večjo zaposlenost, saj je v obdobju 2013–2017 v Uniji delo izgubilo skoraj 10 000 delavcev ( 49 ). Leta 2017 se je stopnja zaposlenosti v primerjavi z letom 2016 celo nekoliko znižala. Nazadnje, zaloge so se v obdobju preiskave povečale za 19 % in leta 2017 ostale visoke ( 50 ).

(40) Industrija Unije je tako leta 2017 delno izboljšala svojo uspešnost zaradi kombinacije dejavnikov, zlasti povečanja potrošnje in domače prodaje ter večje razlike med ceno jekla in surovin ( 51 ), vendar je bilo to izboljšanje omejeno zaradi stopnje pritiska uvoza tisto leto, zaradi česar industrija Unije ni mogla v večji meri izkoristiti teh obstoječih dejavnikov. Stalno izgubljanje tržnega deleža in vztrajno nelojalno nižanje prodajnih cen v vseh kategorijah izdelkov ali delovna mesta, ki jih industrija ni mogla nadomestiti, so bili jasni znaki, da si industrija ni popolnoma opomogla od učinkov negativnega poslovanja v predhodnih letih in da je pritisk uvoza tisti, ki pomembno ovira okrevanje.

(41) Ker so se nekateri od teh dejavnikov, ki so se leta 2017 razvijali pozitivno, leta 2018 poslabšali (glej v nadaljevanju zadnji razvoj dogodkov in pričakovano gibanje cen jekla in surovin ter pričakovane trende v potrošnji), po pričakovanjih pa naj bi se v teh razmerah pritisk uvoza z vidika obsega in cen povečal, bi bil učinek na finančni položaj industrije Unije torej negativen.

(42) Povedano drugače, medtem ko si je industrija Unije lahko delno opomogla zaradi kumulativnega pozitivnega razvoja vrste ključnih dejavnikov na trgu in počasnejšega povečevanja uvoza leta 2017 v primerjavi s predhodnimi leti ( 52 ), pa bi negativni obrat, ki ga je večina teh dejavnikov izkazovala konec leta 2018, neizogibno povzročil poslabšanje položaja industrije Unije glede na vztrajno nadaljnje povečevanje pritiska uvoza, ki ga takrat zaradi njegovega obsega in pričakovanih prevladujočih razmer na trgu industrija Unije ne bi mogla zdržati. Posledično je bil položaj industrije Unije ob koncu obdobja preiskave ranljiv za nadaljnje povečevanje uvoza.

1.2.2. Vloga ukrepov Unije v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite v položaju industrije Unije leta 2017

(43) V tem oddelku Komisija navaja potrebna dodatna pojasnila in podatke za podkrepitev glede vloge, ki so jo imeli ukrepi v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite pri delnem okrevanju industrije Unije leta 2017.

(44) Komisija je za izvedbo tega najprej izbrala ukrepe, uvedene v letih 2015 in 2016, ker je menila, da so bili to ukrepi, ki bi jim bilo mogoče delno pripisati učinke na uspešnost industrije Unije leta 2017 ( 53 ). Komisija je zato pred letom 2017, v okviru teh parametrov, uvedla šest ukrepov v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite za uvoz iz kategorij izdelkov, za katere je pozneje veljal zaščitni ukrep ( 54 ).

(45) Ukrepi so bili naslednji ( 55 ): Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/501 ( 56 ), Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/181 ( 57 ), Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1778 ( 58 ), Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/113 ( 59 ), Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1777 ( 60 ) in Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/969 ( 61 ).

(46) Komisija je ugotovila, da se je dobičkonosnost proizvajalcev Unije v teh kategorijah izdelkov sistematično izboljšala v letu po uvedbi ukrepov. Natančneje, ugotovila je, da se je dobičkonosnost leta 2017 na splošno izboljšala ( 62 ), čeprav je za veliko izdelkov kategorije dobičkonosnost ostala majhna, zlasti za kategorije izdelkov, za katere veljajo nedavni ukrepi v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite, ter da so se uvozne cene tretjih držav (razen tistih, za katere so veljali zadevni ukrepi v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite) leta 2017 na splošno začasno zvišale po uvedbi ukrepov v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite ( 63 ).

(47) Poleg tega so obsegi, na katere so vplivali nedavni ukrepi trgovinske zaščite, pomenili približno 40 % vsega uvoza v kategorijah izdelkov, za katere so veljali nedavni ukrepi v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite v obravnavanem obdobju ( 64 ), v letih po uvedbi teh ukrepov v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite pa se je njihov obseg na trgu Unije zmanjšal za več kot 90 % ( 65 ). Tako je veliko zmanjšanje uvoza, s katerim se je nepošteno trgovalo, do katerega je prišlo po uvedbi ukrepov, proizvajalcem Unije in drugim državam izvoznicam leta 2017 na splošno omogočilo, da so zvišali svoje prodajne cene.

(48) Poleg tega se je dobičkonosnost vseh kategorij izdelkov, za katere so veljali nedavni ukrepi trgovinske zaščite, močno izboljšala ( 66 ), pri nekaterih je presegla 6 % leta 2017 ( 67 ). Pri preostalih kategorijah je bilo stanje bolj raznoliko, saj je nekaj kategorij preseglo 6-odstotno dobičkonosnost ali jo skoraj doseglo ( 68 ), pri drugih kategorijah se je dobičkonosnost izboljšala, a je bila še vedno šibka ali majhna ( 69 ), spet druge kategorije pa so imele izgubo ali pa približno enoodstotno dobičkonosnost ( 70 ), ne glede na zadnje trende. To kaže, da stanje v smislu gibanja dobičkonosnosti med kategorijami ni bilo homogeno ter da je na splošno večina kategorij ( 71 ) leta 2017 bodisi ustvarjala izgubo ali pa so bile stopnje dobičkonosnosti nezadostne, čeprav se je njihovo stanje v primerjavi s predhodnim letom v nekaterih primerih izboljšalo. To potrjuje krhkost splošnega položaja industrije Unije, čeprav je bil položaj boljši kot predhodno leto.

(49) Vendar je bil trend zviševanja cen leta 2017, kot je pojasnjeno v nadaljevanju, začasen in se je začel obračati leta 2018, ko je bila Unija soočena z nenadnim porastom uvoza zlasti iz tretjih držav, za katere ukrepi trgovinske zaščite niso veljali in ki jih ni prizadela preusmeritev trgovine zaradi ukrepa iz oddelka 232 zakona ZDA. To dokazuje obseg uvoza v zadnjem obdobju, ki je dosegel rekordnih 31 314 ton kljub uvedbi nedavnih ukrepov trgovinske zaščite za nekatere kategorije izdelkov. To je pokazalo, da so nedavni ukrepi v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite sicer prispevali k delnemu in začasnemu izboljšanju industrije Unije, vendar so hkrati koristili tudi tistim državam izvoznicam, za katere ukrepi niso veljali, saj so te prav tako začele močno povečevati svojo prisotnost na trgu Unije ( 72 ).

(50) Tako je Komisija potrdila, da je uvedba ukrepov v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite prispevala k splošni uspešnosti proizvajalcev Unije, kar zadeva navedene kategorije ( 73 ).

(51) Poleg tega je utemeljitev v oddelkih 1.2.1 in 1.2.2 jasno pokazala, da nekateri dejavniki, ki pojasnjujejo delno okrevanje Unije (npr. potrošnja), na proizvajalce Unije in države izvoznice niso vplivali ali jim koristili v enaki ali podobni meri, saj so države izvoznice lahko močno povečale (+71 % po obsegu) svojo prisotnost na trgu Unije v škodo proizvajalcev Unije, ki so izgubili tržni delež in v primerjavi s stalno rastjo uvoza le razmeroma skromno povečali splošni obseg prodaje (+7 %).

1.2.3. Učinek ukrepa iz oddelka 232 zakona ZDA

(52) Komisija je v dokončni uredbi ( 74 ) ugotovila, da bo oddelek 232 zakona ZDA povzročil precejšnjo preusmeritev trgovine na trg Unije.

(53) V zvezi s tem je Komisija izvedla podrobnejšo analizo vzorcev uvoza v Unijo in ZDA v splošnem smislu ter nato analizirala ravnanje določenih držav izvoznic. Analiza je pokazala, da se je pri primerjavi uvoza v ZDA in Unijo v prvi polovici leta 2018 s prvo polovico leta 2017 uvoz v ZDA zmanjšal za skoraj en milijon ton (–7 %), v primerjavi z enakim obdobjem leta 2017 pa je uvoz v Unijo izkazal skoraj identičen obraten trend, tj. povečanje uvoza za 1,2 milijona ton (+7 %) (glej uvodno izjavo 26). Pri oceni razvoja dogodkov v drugi polovici leta 2018 in enakem obdobju leta 2017 sta ta obratna trenda še očitnejša. Uvoz v ZDA se je dejansko zmanjšal za 2,4 milijona ton (–19 %), uvoz v Unijo pa se je povečal za več kot 2 milijona ton (+15 %) ( 75 ).

(54) Rezultat tega je bilo splošno letno zmanjšanje uvoza v ZDA za 3,3 milijona ton (–13 %) in povečanje uvoza v Unijo za 3,2 milijona ton (+11 %), pri čemer je do 72-odstotnega zmanjšanja celotnega obsega za ZDA in 63-odstotnega povečanje uvoza v Unijo prišlo v drugi polovici leta 2018 ( 76 ).

(55) Tako sta hitrost in obseg povečanja trendov uvoza v drugi polovici leta 2018 pokazala, da je bil učinek ukrepa iz oddelka 232 zakona ZDA vse večji, ko je veljal že nekaj mesecev, ter da so se države izvoznice hitro prilagajale novim razmeram na trgu ( 77 ).

(56) Komisija je ta trend potrdila po preverjanju ravnanja držav, ki so izvažale na trg ZDA in na trg Unije. Na primer, države, kot so Turčija, Rusija, Južna Koreja in Tajvan ( 78 ), ki so v ZDA in Unijo izvažale velike količine, so leta 2018 v primerjavi z letom 2017 izkazale naslednje trende: Turčija je zmanjšala izvoz v ZDA za približno 850 000 ton (–45 %) in povečala izvoz v Unijo za 2,6 milijona ton (+56 %). Podobno se je izvoz Rusije v ZDA zmanjšal za več kot 250 000 ton (–36 %), izvoz v Unijo pa se je povečal za 870 000 ton (+23 %); izvoz Južne Koreje v ZDA se je zmanjšal za več kot 880 000 ton (–27 %), izvoz v Unijo pa se je povečal za približno 250 000 ton (+8 %); izvoz Tajvana v ZDA se je zmanjšal za približno 160 000 ton (–14 %), izvoz v Unijo pa se je povečal za več kot 500 000 ton (+40 %) ( 79 ).

(57) Tako so ti podatki pokazali, da so lahko proizvajalci izvozniki na splošno vsaj del količin, izgubljenih za ZDA, pošiljali na trg Unije, v nekaterih primerih pa so lahko svojo prisotnost na trgu Unije povečali za količine, ki so precej presegale količine, izgubljene za ZDA. Glede na velikost trga ZDA ( 80 ) in glede na dejstvo, da se je ukrep iz oddelka 232 zakona ZDA uporabljal šele nekaj mesecev in zato še ni dosegel vseh predvidenih učinkov ( 81 ), je bilo razumno pričakovati, da se bo izvoz v ZDA še naprej pomembno zmanjševal ter da se bodo proizvajalci izvozniki lahko prilagodili razmeram in še bolj povečali prisotnost na trgu Unije.

(58) Komisija je zato potrdila, da bi lahko ukrep iz oddelka 232 zakona ZDA v bližnji prihodnosti povzročil še večjo preusmeritev izvoza na trg Unije.

1.2.4. Najnovejše gibanje cen jekla in surovin

(59) Komisija je v dokončni uredbi navedla, da „so cene jekla v Uniji od tretjega četrtletja leta 2018 začele upadati“ ( 82 ).

(60) V zvezi s tem je Komisija v oddelku 1.2.1 navedla, da je eden od dejavnikov, ki pojasnjuje delno izboljšanje uspešnosti industrije Unije leta 2017, ta, da je bila razlika med ceno jekla in stroški surovin večja kot v katerem koli predhodnem letu analiziranega obdobja. Vendar je nadaljnja analiza najnovejšega razvoja dogodkov pred uvedbo dokončnega ukrepa pokazala, da se je trend obračal ter da se je pozitivna razlika med ceno jekla in stroški surovin postopno manjšala, to pa bi negativno vplivalo na gospodarsko uspešnost industrije Unije.

(61) Kot prikazuje graf 4 ( 83 ), so se v drugi polovici leta 2018 cene jekla v Uniji vztrajno nižale. Pričakovati je bilo mogoče, da se bo ta trend nadaljeval zaradi negotovih tržnih obetov (glej oddelek 1.2.6) ter zaradi stalnega in vse večjega pritiska uvoza v smislu obsega in cen, kar bi imelo glede na vse slabše ali negotove razmere na trgu verjetno negativen učinek na cene, zaradi česar industrija Unije svojih cen ne bi mogla prilagoditi višjim stroškom. Graf 5 ( 84 ) prikazuje, kako so se cene nekaterih glavnih surovin za proizvodnjo jekla v istem obdobju stalno višale.

(62) Tako bi ti skupni trendi, za katere ni bilo znakov izboljšanja v bližnji prihodnosti, industrijo Unije spravili še v bolj nevzdržen finančni položaj.

(63) Poleg tega je Komisija menila, da bi se ob upoštevanju verjetnega nadaljnjega pritiska uvoza in dejstva, da trg ne bo doživljal pomembnejše rasti, trendi nelojalnega nižanja domačih cen, ugotovljeni v prvotni preiskavi, še poslabšali. To bi ustvarilo dodatne težave za proizvajalce Unije, ki bi se morali odločiti, ali bodo tekmovali za tržni delež na račun bolj vzdržnih cen ali pa bodo ohranili višje ravni cen na račun nadaljnjega izgubljanja tržnega deleža. V obeh primerih bi bil vpliv na njihovo finančno uspešnost negativen.

(64) Poleg tega je Komisija ugotovila, da se je to gibanje cen časovno prekrivalo z obdobjem, ko je bil začasni zaščitni ukrep že vzpostavljen (od sredine julija 2018). To kaže na to, da so bile države izvoznice v času veljavnosti ukrepa izvozno še bolj agresivne in da so bile še naprej odločene na trg Unije vstopati z velikimi količinami kljub veljavnemu začasnemu zaščitnemu ukrepu.

1.2.5. Stanje ukrepov v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite v tretjih državah in presežna zmogljivost

(65) Komisija je v oddelkih 1.1.1 in 1.1.2 pojasnila razvoj in nedavno stanje v zvezi s presežno zmogljivostjo in ukrepi v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite v tretjih državah. Na podlagi teh informacij je menila, da je malo verjetno, da se bo obstoječe stanje v bližnji prihodnosti spremenilo. Na primer, ukrepi v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite se običajno uvedejo za obdobje petih let in jih je mogoče podaljšati. Zlasti naj bi številni ukrepi, ker so bili uvedeni v petih letih pred sprejetjem zaščitnega ukrepa EU za jeklo ( 85 ), še naprej veljali vsaj v bližnji prihodnosti. Kar zadeva presežno zmogljivost, poročila, na katera se je sklicevala Komisija, niso navajala znakov, da se bo presežna zmogljivost pomembneje zmanjšala; nasprotno, navajala so, da bi se lahko stanje svetovne presežne zmogljivosti v sektorju še poslabšalo ( 86 ). Svetovni forum o presežni jeklarski zmogljivosti je dejansko zelo jasno ugotovil, da je bila konec leta 2018 presežna zmogljivost še vedno težava. Navedel je: „Presežna jeklarska zmogljivost – svetovni izziv, ki še vedno pesti sektor – proizvajalcem jekla povzroča velike težave, tako v razvitih gospodarstvih kot tudi gospodarstvih v vzponu in v razvoju“ ( 87 ).

(66) Dokazani učinki, ki so jih ti dejavniki imeli na trgu Unije v obliki velikega povečanja uvoza, so podrobneje opisani v oddelku 1.1 in v dokončni uredbi. Ker naj bi se v bližnji prihodnosti nadaljevali, naj bi bili njihovi učinki po pričakovanjih enaki in bi zato skupaj z ukrepom iz oddelka 232 zakona ZDA povzročili še dodatno povečanje uvoza v Unijo, s posledičnimi negativnimi učinki na industrijo Unije, če zaščitni ukrep ne bi bil uveden.

(67) Zato je Komisija sklenila, da bodo imeli ti elementi v bližnji prihodnosti še naprej pomembno vlogo na trgu jekla Unije in so zato pomembni za analizo tveganja za nastanek resne škode.

1.2.6. Tržni obeti in napovedi

(68) V analiziranem obdobju se je potrošnja jekla na trgu Unije vsako leto povečala ( 88 ). Tako je lahko tudi industrija Unije na splošno povečala obseg prodaje, to pa ji je omogočilo, da je do neke mere zmanjšala pritisk uvoza, ki ga je bila deležna ter ki se je izražal z vztrajnim nelojalnim nižanjem prodajnih cen in vztrajno izgubo tržnega deleža. Kot je pojasnjeno v oddelku 1.2.1, je leta 2017 to povečanje prodaje v razmerah okrevanja cen (v splošnem smislu in v primerjavi z gibanjem stroškov) industriji Unije omogočilo, da si je delno opomogla od stalne negativne finančne uspešnosti v predhodnih letih. Komisija je v oddelku 1.2.4 opozorila na trend zniževanja cen jekla v Uniji hkrati z zviševanjem cen surovin.

(69) Komisija je nato ocenila gospodarske obete in napovedi za obdobje, ki bi sledilo zaključku preiskave, da bi se ocenil obstoj tveganja za nastanek resne škode, pri čemer je analizirala različne specializirane tržne vire.

(70) V zvezi s tem so viri vztrajno nakazovali scenarij negotovosti in ohlajanje povpraševanja po jeklu po vsem svetu v bližnji prihodnosti. Svetovno jeklarsko združenje je navedlo, da se bo „leta 2019 upočasnjevanje povpraševanja po jeklu nadaljevalo […]. Brexit brez dogovora in trgovinska vojna predstavljata tveganje.“ ( 89 ) Opomnilo je tudi, da „se je moč okrevanja povpraševanja po jeklu, opažena leta 2017, prenesla v leto 2018, vendar so se tveganja povečala. Naraščajoče trgovinske napetosti in volatilna valutna gibanja še povečujejo negotovost.“ ( 90 )

(71) OECD je navedel, da „se zdi okrevanje (razmer na trgu jekla) krhko zaradi vztrajnih strukturnih neravnovesij“ ( 91 ). Drugi tržni viri, kot je S&P Global Platts, so to negotovost upoštevali v svoji svetovni tržni napovedi iz decembra 2018.

(72) Poleg tega je svetovni forum o presežni jeklarski zmogljivosti septembra 2018 ugotovil, da „medtem ko so razmere na trgu jekla leta 2017 pokazale nekaj cikličnega okrevanja, pa osnovni trend v svetovnem povpraševanju po jeklu ostaja šibak, presežna zmogljivost pa velika“ ( 92 ).

(73) Podobno je Eurofer (jeklarsko združenje EU) navedel, da „[…] tekoča trgovinska trenja z ZDA in ohlajanje svetovnega povpraševanja nakazujejo, da bi se lahko zunanja tveganja še naprej povečevala, to pa bi povečalo negotovost in vodilo do slabših napovedi za uporabnike jekla v EU“ ( 93 ).

(74) Tako so analizirani podatki iz različnih virov stalno nakazovali, da se v najboljšem primeru pričakuje skromno povečanje potrošnje jekla, čeprav niti to ni bilo gotovo, saj so se napovedi poslabševale zaradi vse večje negotovosti. Posledično bi bilo zaradi stagnacije svetovnega povpraševanja po jeklu še bolj verjetno, da bodo izvozniki jekla prodajali na privlačen trg Unije.

Sklep o tveganju za nastanek resne škode

(75) Podatki, analizirani v tem oddelku, so potrdili, da se bo uvoz po vsej verjetnosti precej povečal in da se bo pritisk uvoza torej nadaljeval, tako v smislu količin kot tudi cen, in sicer zaradi vztrajne presežne zmogljivosti in vse večjega števila ukrepov v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite v tretjih državah, katerih učinki na izvoz se bodo nadaljevali. Poleg tega bi bili učinki oddelka 232 zakona ZDA po vsej verjetnosti iz meseca v mesec očitnejši, kar bi še okrepilo pritisk na trg Unije z večjim tveganjem preusmeritve trgovine, katere prvi znaki so se že pokazali.

(76) Komisija je na podlagi tega tudi potrdila nasprotna trenda cen jekla in surovin v drugi polovici leta 2018 ter negotove tržne obete za bližnjo prihodnost.

(77) Zato je Komisija glede na elemente, analizirane v tej prilogi, skupaj z ugotovitvami v prvotnem ugotavljanju potrdila, da obstaja tveganje za nastanek resne škode in da bi taka resna škoda nastala, če Komisija ne bi uvedla dokončnega zaščitnega ukrepa.

1.3. Obveznosti, zaradi katerih se je povečal uvoz

(78) Člen XIX:1(a) GATT 1994 v ustreznem delu določa: „[Č]e se zaradi […] učinka obveznosti, ki jih ima [članica] na podlagi tega sporazuma, vključno s tarifnimi koncesijami, kateri koli izdelek uvaža na ozemlje zadevne [članice] v tako povečanih količinah […]“.

(79) Zadevni izdelek zajema več tarifnih postavk ( 94 ).

(80) V zvezi z vsemi temi tarifnimi postavkami ima Evropska unija tarifne obveze zaradi tarifnih koncesij iz prejšnjih krogov večstranskih trgovinskih pogajanj, kot sledi ( 95 ):

—

0 % ad valorem

(81) Te koncesije so bile v času določitve zaščitnega ukrepa vpisane v del I, oddelek II, seznama koncesij in obveznosti Evropske unije, potrjenega kot seznam EU CLXXIII – Evropska unija, 1. decembra 2016 ( 96 ), kakor je bil spremenjen. Stolpec za „druge dajatve in takse“ v tem seznamu in v zvezi z navedenimi tarifnimi postavkami je bil prazen.

(82) Zaradi teh koncesij, vpisanih na seznam koncesij in obveznosti Evropske unije, priložen GATT in vključen na podlagi člena II:7 GATT 1994, je imela Evropska unija v času določitve zaščitnega ukrepa obveznosti na podlagi GATT 1994, in sicer: člen XI:1, ki prepoveduje netarifne omejitve na uvoz navedenih izdelkov, ter zlasti člen II:1(a) in (b), prvi in drugi stavek, GATT 1994. V skladu s členom II:1(b), prvi stavek, EU ne sme, če ni veljavne izjeme, uvesti običajnih carin za zadevni izdelek, razen tistih, ki so navedene v ustreznem delu seznama koncesij in obveznosti EU, tj. ničelne stopnje, ki je zgoraj poudarjena za vsako zajeto tarifno postavko. V času prvotne določitve zaščitnega ukrepa in v času uvedbe dokončnega zaščitnega ukrepa so bile uvozne tarife, ki jih je EU uporabila za izdelek, zajet z zaščitnim ukrepom, 0 %. Povedano drugače, za običajne carine so bile uporabljene tarife že najvišje, kot jih dovoljuje člen II:1(a) in (b), prvi stavek, GATT 1994. Kar zadeva druge dajatve ali takse, člen II:1(b), drugi stavek, ni omogočal prožnosti za uvedbo dodatnih drugih dajatev ali taks razen običajnih carin.

(83) Izdelek, za katerega velja zaščitni ukrep, se je uvažal v večjih količinah (kot je ugotovljeno v dokončnem zaščitnem ukrepu) zaradi navedenih obveznosti, ki jih nalaga GATT 1994 (člen XI:1, člen II:1(a) in (b), prvi in drugi stavek, GATT 1994), ker so te obveznosti skupaj s tarifnimi koncesijami Evropske unije iz zaporednih krogov večstranskih trgovinskih pogajanj okrepile in zavarovale pogoje dostopa na trg za uvoz izdelka, za katerega velja zaščitni ukrep na trgu Evropske unije. Navedene tarifne obveze Evropske unije so tako povzročile povečanje uvoza in EU niso omogočale, da bi namesto uvedbe zaščitnega ukrepa zvišala običajne carine. To hkrati pojasni, kako se je zaradi zadevnih obveznosti povečal uvoz, ki je pomenil tveganje za nastanek resne škode.

(84) Opredeljene obveznosti iz GATT so EU hkrati onemogočile, da bi zvišala uvozne dajatve, uporabljene za zadevni izdelek. Te so bile torej „obveznosti Evropske unije iz GATT 1994, ki [so] omej[ile] njeno zmožnost preprečitve ali odprave škode zaradi povečanega uvoza“. Sočasno je Evropska unija „začasno prekin[ila] te obveznosti zaradi“ zaščitnega ukrepa.

( 1 ) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/670 z dne 28. aprila 2016 o uvedbi predhodnega nadzora uvoza nekaterih železnih in jeklenih izdelkov s poreklom iz nekaterih tretjih držav s strani Unije (UL L 115, 29.4.2016, str. 37).

( 2 ) Glej uvodno izjavo 35 začasne uredbe in oddelek 4 dokončne uredbe.

( 3 ) Glej poročilo OECD z naslovom Recent Developments in Steel Trade and Trade Policy Measures (Nedavni razvoj dogodkov v trgovini z jeklom in ukrepi trgovinske politike), DSTI/SC(2018)3, str. 9, preglednica 3.

( 4 ) Vir: izračuni GD za trgovino na podlagi podatkov iz podatkovne zbirke Global Trade Atlas (https://ihsmarkit.com/index.html) – neobdelani podatki so na voljo na podlagi naročnine – analizirano obdobje: 2014–2017. Za podrobnosti glej obvestilo, priloženo dokumentaciji, z dne 30. novembra 2022, preglednica 1.

( 5 ) Prav tam.

( 6 ) Te države so bile: Kitajska, Indija, Rusija, Južna Koreja, Tajvan, Turčija in Ukrajina, leta 2018 pa so pomenile približno 75 % vsega uvoza v Unijo.

( 7 ) Podatki za celotno leto 2018 so ekstrapolirani na podlagi razpoložljivih podatkov za obdobje januar–november 2018.

( 8 ) Vir: podatkovna zbirka Global Trade Atlas (https://ihsmarkit.com/index.html) – na voljo na podlagi naročnine.

( 9 ) Glej uvodno izjavo 32 začasne uredbe.

( 10 ) Glej uvodni izjavi 31 in 32 začasne uredbe ter uvodne izjave 51 do 54 dokončne uredbe.

( 11 ) Glej poročilo OECD z naslovom Excess Capacity in the Global Steel Industry: The Current Situation and Ways Forward (Presežna zmogljivost v svetovni jeklarski industriji: sedanje stanje in poti naprej), 2015, str. 3.

( 12 ) Glej poročilo OECD z naslovom Evaluating the Financial Health of the Steel Industry (Ocena finančnega stanja jeklarske industrije), DSTI/SU/SC(2015)12/FINAL, 9. junij 2017, str. 25.

( 13 ) Na voljo na: https://www.epi.org/publication/surging-steel-imports.

( 14 ) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Evropski investicijski banki z naslovom Jeklarska industrija: ohranjanje trajnostnih delovnih mest in rasti v Evropi; COM(2016) 155 final z dne 16. marca 2016.

( 15 ) Glej poročilo OECD z naslovom Excess Capacity in the Global Steel Industry: The Current Situation and Ways Forward (Presežna zmogljivost v svetovni jeklarski industriji: sedanje stanje in poti naprej), 2015, preglednica na str. 2.

( 16 ) V obdobju preiskave se je uvoz povečal za 71 %, potrošnja pa za 14 %.

( 17 ) Natančneje, nelojalno nižanje prodajnih cen je bilo ugotovljeno za 17 kategorij izdelkov, znašalo pa je med 1,2 % in 23 %.

( 18 ) Glej uvodno izjavo 33 začasne uredbe.

( 19 ) Vir: STO, portal za integrirano trgovinsko informiranost (Integrated Trade Intelligence Portal (I-TIP)) – pridobljeno 28. novembra 2018 ob 10.58.

( 20 ) Zajeti so izdelki iz jekla iz zaščitnega ukrepa, izključeni pa ukrepi, ki jih je uvedla Evropska unija, in ukrepi, uvedeni zoper uvoz s strani proizvajalcev izvoznikov EU. Za pregled ukrepov v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite, ki jih je Evropska unija uvedla za kategorije izdelkov, za katere velja tudi zaščitni ukrep, glej Prilogo 1.B. k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2019/1382 z dne 2. septembra 2019 o spremembi nekaterih uredb, ki uvajajo protidampinške ali protisubvencijske ukrepe za nekatere izdelke iz jekla, za katere veljajo zaščitni ukrepi (UL L 227, 3.9.2019, str. 1).

( 21 ) Za pregled glavnih držav uvoznic jekla v obdobju preiskave glej poročilo OECD z naslovom Recent developments in steel trade and trade policy measures – A closer look at non-tariff trade measures (Nedavni razvoj dogodkov v trgovini z jeklom in ukrepi trgovinske politike – natančnejši pregled netarifnih trgovinskih ukrepov), DSTI/SC(2018)3, 26. januar 2018, str. 9, preglednica 3. Na voljo na tej povezavi (https://one.oecd.org/document/DSTI/SC(20183/en/pdf).

( 22 ) Te države so bile (po abecednem vrstnem redu): Indija (9 %), Kitajska (10 %), Koreja (10 %), Rusija (14 %), Tajvan (5 %), Turčija (22 %) in Ukrajina (7 %). V povprečju so pomenile približno 75 % uvoza zadevnega izdelka v Unijo v obdobju 2013–2017.

( 23 ) Glej uvodno izjavo 76 stališča EUROFER z dne 16. aprila 2018 v prvotni preiskavi v zvezi z natančnejšimi informacijami o vsakem od obravnavanih ukrepov, ki je na voljo v Prilogi A07 D.1. Vir podatkov: SBB Platts.

( 24 ) Glej podatke CRU: potrošnja v letih 2017 in 2018 je bila razmeroma stabilna (le približno dvoodstotno povečanje).

( 25 ) Podoben trend je bil ugotovljen pri oceni učinka ukrepov v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite na izdelke, ki niso iz jekla.

( 26 ) Ti ukrepi so vplivali na približno 15 milijonov ton skupnega uvoza, od katerih jih je po uvedbi ukrepov na trg še naprej prihajalo le nekaj več kot dva milijona ton. Za podrobnosti glej obvestilo, priloženo dokumentaciji, preglednica 2.

( 27 ) Glej obvestilo, priloženo dokumentaciji, z dne 30. novembra 2022, preglednica 3.

( 28 ) Za uvedbo ukrepa v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite morajo obsegi, ki jih zadeva posamezna preiskava, preseči prag de minimis. Poleg tega se z jeklom običajno trguje v precej velikih količinah, kot je razvidno iz primerov prakse EU v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite in iz vzorčenih primerov ukrepov v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite v drugih tretjih državah.

( 29 ) Te države so stalno predstavljale približno 75 % vsega uvoza v Unijo v obdobju preiskave.

( 30 ) Vir: za uvoz v Unijo: Eurostat; za ukrepe v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite: STO, portal za integrirano trgovinsko informiranost (Integrated Trade Intelligence Portal (I-TIP)).

( 31 ) Komisija se pri pojasnjevanju povezave med oddelkom 232 zakona ZDA in večjim uvozom v navedenih uvodnih izjavah sklicuje le na podatke do vključno junija 2018. Razlog je, da povečanje uvoza, ocenjeno v dokončni uredbi, zajema obdobje do junija.

( 32 ) Vir: GTA, skupni izvoz iz Turčije, Koreje, Rusije in Tajvana v Združene države (graf 2) ter skupni izvoz iz istih držav v ZDA in Unijo (graf 3).

( 33 ) Glej uvodni izjavi 90 in 110 dokončne uredbe.

( 34 ) Glej poročilo Odbora OECD za jeklo z naslovom Recent developments in steel trade and trade policy measures (Nedavni razvoj dogodkov v trgovini z jeklom in ukrepi trgovinske politike), 17. in 18. september 2018, str. 8, preglednica 2 (ki prikazuje, da je Unija leta 2018 nadalje utrjevala svoj položaj največje države uvoznice jekla na svetu.

( 35 ) Vir: izračuni GD za trgovino na podlagi podatkov iz podatkovne zbirke Global Trade Atlas (https://ihsmarkit.com/index.html) – neobdelani podatki so na voljo na podlagi naročnine. Za podrobnosti glej obvestilo, priloženo dokumentaciji, z dne 30. novembra 2022, preglednica 1.

( 36 ) Prav tam.

( 37 ) K temu izboljšanju je prispevala tudi uvedba ukrepov v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite za nekatere kategorije izdelkov, vendar je njihova konkretna vloga analizirana v oddelku 1.2.2.

( 38 ) Uvodna izjava 53 začasne uredbe.

( 39 ) Glej preglednico 15 v dokončni uredbi.

( 40 ) Ti trendi so bili ocenjeni za zadevni izdelek in ne za posamezne kategorije izdelkov.

( 41 ) Na podlagi primerjave vseh let v analiziranem obdobju.

( 42 ) Glej preglednico 4 v dokončni uredbi.

( 43 ) Prav tam.

( 44 ) Glej preglednico 5 v dokončni uredbi.

( 45 ) Glej preglednico 4 v dokončni uredbi.

( 46 ) Glej preglednico 2 v dokončni uredbi.

( 47 ) Prav tam.

( 48 ) Glej Prilogo III k začasni uredbi.

( 49 ) Glej preglednico 7 v dokončni uredbi.

( 50 ) Glej preglednico 5 v dokončni uredbi.

( 51 ) Glej oddelek 1.2.2 za pojasnilo vloge nedavnih ukrepov v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite v uspešnosti industrije Unije leta 2017.

( 52 ) Skupni uvoz se je povečal za približno milijon ton, njegov tržni delež pa se je s 17,9 % leta 2016 povečal na 18,1 % leta 2017, kar je manj od prejšnjega medletnega povečanja v absolutnem in tudi relativnem smislu.

( 53 ) V zvezi s tem je Komisija menila, da bi bil na primer ukrep v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite, uveden leta 2013, časovno preveč oddaljen, da bi ga bilo mogoče povezati z boljšo uspešnostjo industrije Unije leta 2017, zato izbrani ukrepi zagotavljajo natančnejšo in ustreznejšo podlago za analizo.

( 54 ) V nekaterih primerih se obseg ukrepa v zvezi s trgovinsko zaščito za določen izdelek, z vidika zajetih oznak KN, morda ne ujema povsem z opredelitvijo izdelka za ustrezno kategorijo izdelka, za katero velja zaščitni ukrep, zato je ta ocena približna.

( 55 ) Ti sklici na te uredbe se nanašajo na uredbe o uvedbi začasnega ukrepa, ker se je iz praktičnih razlogov predpostavljalo, da dokler je dajatev (začasna ali dokončna) vzpostavljena, ima podoben učinek na količine, s katerimi se trguje. V vseh teh primerih je preiskava privedla do uvedbe dokončnega ukrepa.

( 56 ) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/501 z dne 24. marca 2015 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz hladno valjanih ploščatih izdelkov iz nerjavnega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Tajvana (UL L 79, 25.3.2015, str. 23).

( 57 ) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/181 z dne 10. februarja 2016 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Ruske federacije (UL L 37, 12.2.2016, str. 1).

( 58 ) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1778 z dne 6. oktobra 2016 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 272, 7.10.2016, str. 33).

( 59 ) Uredba Komisije (EU) 2016/113 z dne 28. januarja 2016 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz armaturnih palic iz jekla z visoko odpornostjo proti utrujenosti s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 23, 29.1.2016, str. 16).

( 60 ) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1777 z dne 6. oktobra 2016 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih debelih pločevin iz nelegiranega jekla ali drugih legiranih jekel s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 272, 7.10.2016, str. 5).

( 61 ) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/969 z dne 8. junija 2017 o uvedbi dokončnih izravnalnih dajatev na uvoz nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/649 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 146, 9.6.2017, str. 17).

( 62 ) Vir: analiza, ki jo je GD za trgovino izvedel v zvezi s kazalniki škode, objavljenimi v zadevnih ukrepih, in analiza izpolnjenih vprašalnikov, ki jih je industrija Unije zagotovila po kategorijah izdelkov v okviru prvotne preiskave za uvedbo zaščitnih ukrepov. Za podrobnosti glej obvestilo, priloženo dokumentaciji, z dne 30. novembra 2022, preglednica 4.

( 63 ) Vir: Eurostat.

( 64 ) Vsota uvoza, za katerega so veljali ukrepi v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite, uvedeni na podlagi preiskav (čeprav se nanašajo na različna obdobja preiskave in različna leta, npr. 2013 do 2015), je znašala nekoliko več kot 5 milijonov ton.

( 65 ) Vir: analiza, ki jo je GD za trgovino izvedel za lastne primere instrumentov trgovinske zaščite za obseg uvoza v zadevnem obdobju preiskave, in Eurostat za podatke o uvozu po obdobju preiskave za vsako od zadevnih preiskav za to izvajanje.

( 66 ) Kategorije 1, 2, 7, 9, 12 in 13.

( 67 ) Kategorije 1, 2 in 9.

( 68 ) Glej kategorije 4, 8 in 14.

( 69 ) Glej kategorije 5, 6, 15, 16 in 26.

( 70 ) Glej kategorije 3, 17, 18, 20, 21, 22, 23, 25 in 28.

( 71 ) Najmanj petnajst kategorij od skupno triindvajsetih, za katere je veljal začasni ukrep (za katere je bila razčlenitev navedena v Prilogi III k začasni uredbi).

( 72 ) Na primer, Turčija je povečala svojo prisotnost na trgu Unije v kategoriji 1, v kateri so bili oktobra 2016 za Kitajsko uvedeni ukrepi v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite, in sicer z 1 062 247 ton leta 2016 na 2 milijona ton leta 2017 (in skoraj 3 milijone ton leta 2018). Podobno je Indija povečala svojo prisotnost s 443 551 ton na 1 121 334 ton leta 2017 ali Egipt s 47 400 ton leta 2016 na 409 432 ton leta 2017.

( 73 ) V oddelku 1.2.1 so pojasnjeni razlogi za splošno izboljšanje industrije Unije v zvezi z zadevnim izdelkom.

( 74 ) Glej uvodne izjave 57 do 62 in preglednico 12 v dokončni uredbi.

( 75 ) Če bi ta obseg postavili v kontekst: osnovni izračun s povprečno ceno jekla v Uniji leta 2017 pokaže, da bi lahko industrija EU zaradi tega dodatnega uvoza izgubila domačo prodajo v vrednosti približno 1,4 milijarde EUR. To kaže, da je bil potencialni vpliv te dodatne prodaje pomemben.

( 76 ) Povečanje uvoza v Unijo v letih 2016 in 2017 je bilo veliko manjše, in sicer je znašalo približno milijon ton.

( 77 ) Glej tudi poročilo Odbora OECD za jeklo z naslovom Recent developments in steel trade and trade policy measures (Nedavni razvoj dogodkov v trgovini z jeklom in ukrepi trgovinske politike), 17. in 18. september 2018, str. 8, preglednica 2.

( 78 ) V času sprejetja dokončnega zaščitnega ukrepa so bili vzpostavljeni le naslednji štirje ukrepi v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite, ki so vplivali na uvoz v Unijo (trije zoper Rusijo in eden zoper Tajvan): Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/1795 z dne 5. oktobra 2017 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Brazilije, Irana, Rusije in Ukrajine ter o zaključku preiskave o uvozu nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Srbije (UL L 258, 6.10.2017, str. 24). Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1328 z dne 29. julija 2016 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Ruske federacije (UL L 210, 4.8.2016, str. 1). Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/1469 z dne 1. oktobra 2018 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Rusije in Ukrajine po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 246, 2.10.2018, str. 20); Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1429 z dne 26. avgusta 2015 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz hladno valjanih ploščatih izdelkov iz nerjavnega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Tajvana (UL L 224, 27.8.2015, str. 10).

( 79 ) Vir: za uvoz v ZDA (GTA); za uvoz v EU (Eurostat).

( 80 ) Trg jekla ZDA je bil po velikosti ena najpomembnejših uvoznih destinacij – glej poročilo OECD z naslovom Recent Developments in Steel Trade and Trade Policy Measures (Nedavni razvoj dogodkov v trgovini z jeklom in ukrepi trgovinske politike), DSTI/SC(2018)3, str. 9, preglednica 3.

( 81 ) Glej uvodno izjavo 35 v začasni uredbi: „ZDA so izračunale, da bi morala uvedba enotne dajatve za vse izdelke z ukrepom na podlagi oddelka 232, pri kateri ne bi bila izključena skoraj nobena država, zmanjšati uvoz za približno 13 milijonov ton, kar ustreza 7 % potrošnje v Uniji.“

( 82 ) Glej uvodno izjavo 89 v dokončni uredbi.

( 83 ) Vir: Eurostat za uvozne cene ter S&P Global Commodity Insights za cene vroče potopno galvaniziranega jekla (HDG) in vroče valjane kolobarje (HRC).

( 84 ) Vir: S&P Global Commodity Insights.

( 85 ) Približno 140 preiskav, na podlagi katerih so bili sprejeti ukrepi, se je začelo leta 2015 ali pozneje, zato naj bi ukrepi načeloma trajali vsaj do leta 2021 (tj. še najmanj dve leti po zaključku preiskave za uvedbo zaščitnih ukrepov EU). Vir: STO, portal za integrirano trgovinsko informiranost (Integrated Trade Intelligence Portal (I-TIP)).

( 86 ) Glej poročilo OECD z naslovom Recent Developments in Steelmaking Capacity (Nedavni razvoj dogodkov na področju zmogljivosti proizvodnje jekla), DSTI/SC(2018)2/FINAL: „[…] posodobljene informacije o napovedanih investicijskih projektih kažejo, da se trenutno izvaja za skoraj 52 milijonov ton povečanj bruto zmogljivosti, ki bi se lahko začele uporabljati v triletnem obdobju 2018–2020. Povečanje zmogljivosti za dodatnih 39 milijonov ton je trenutno v fazi načrtovanja za možen začetek v istem obdobju.“

( 87 ) Svetovni forum o presežni jeklarski zmogljivosti, ministrsko poročilo, 20. september 2018, odstavek 2.

( 88 ) Dokončna uredba, preglednica 4.

( 89 ) Glej napoved Svetovnega jeklarskega združenja z naslovom Global Steel Market Outlook (Obeti za svetovni trg jekla) – seja Odbora OECD za jeklo, 17. september 2018.

( 90 ) Glej kratkoročne obete Svetovnega jeklarskega združenja z naslovom Worldsteel Short Range Outlook (Kratkoročni obeti za svetovni trg jekla), oktober 2018, sporočilo za javnost.

( 91 ) Glej poročilo OECD z naslovom Steel Market Developments (Razvoj dogodkov na trgu jekla), 85. seja Odbora za jeklo, september 2018. Glej tudi strani 7 in 8 v dokumentu OECD z naslovom Global Economic Outlook (Napoved svetovne gospodarske rasti), 17. september 2018, kjer je pričakovana rast popravljena navzdol (tudi v Uniji) in je navedeno, da „se je svetovna trgovina zaradi vse večjih negotovosti v zvezi s trgovinsko politiko upočasnila“.

( 92 ) Svetovni forum o presežni jeklarski zmogljivosti, ministrsko poročilo, 20. september 2018, odstavek 2.

( 93 ) Glej napoved EUROFER z naslovom Economic and Steel Market Outlook 2018-2019 (Obeti za gospodarstvo in trg jekla za obdobje 2018–2019), 25. oktober 2018.

( 94 ) Glej Prilogo I k dokončni uredbi.

( 95 ) Za več podrobnosti glej obvestilo, priloženo dokumentaciji, z dne 30. novembra 2022, preglednica 5.

( 96 ) Dokument STO WT/Let/1220.

Top

Choose the experimental features you want to try