This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 02018R0858-20221206
Regulation (EU) 2018/858 of the European Parliament and of the Council of 30 May 2018 on the approval and market surveillance of motor vehicles and their trailers, and of systems, components and separate technical units intended for such vehicles, amending Regulations (EC) No 715/2007 and (EC) No 595/2009 and repealing Directive 2007/46/EC (Text with EEA relevance)Text with EEA relevance
Consolidated text: Uredba (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o odobritvi in tržnem nadzoru motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, spremembi uredb (ES) št. 715/2007 in (ES) št. 595/2009 ter razveljavitvi Direktive 2007/46/ES (Besedilo velja za EGP)Besedilo velja za EGP.
Uredba (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o odobritvi in tržnem nadzoru motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, spremembi uredb (ES) št. 715/2007 in (ES) št. 595/2009 ter razveljavitvi Direktive 2007/46/ES (Besedilo velja za EGP)Besedilo velja za EGP.
02018R0858 — SL — 06.12.2022 — 003.002
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
|
UREDBA (EU) 2018/858 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 30. maja 2018 o odobritvi in tržnem nadzoru motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, spremembi uredb (ES) št. 715/2007 in (ES) št. 595/2009 ter razveljavitvi Direktive 2007/46/ES (UL L 151 14.6.2018, str. 1) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
št. |
stran |
datum |
||
|
UREDBA (EU) 2019/2144 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 27. novembra 2019 |
L 325 |
1 |
16.12.2019 |
|
|
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/1445 z dne 23. junija 2021 |
L 313 |
4 |
6.9.2021 |
|
|
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/2236 z dne 20. junija 2022 |
L 296 |
1 |
16.11.2022 |
|
popravljena z:
UREDBA (EU) 2018/858 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 30. maja 2018
o odobritvi in tržnem nadzoru motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, spremembi uredb (ES) št. 715/2007 in (ES) št. 595/2009 ter razveljavitvi Direktive 2007/46/ES
(Besedilo velja za EGP)
POGLAVJE I
PREDMET UREJANJA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV
Člen 1
Predmet urejanja
V tej uredbi so določene tudi določbe za dajanje na trg in začetek uporabe delov in opreme, ki lahko pomenijo resno tveganje za pravilno delovanje bistvenih sistemov vozil iz člena 2(1).
Člen 2
Področje uporabe
Ta uredba se ne uporablja za naslednja vozila:
kmetijska ali gozdarska vozila, kot so opredeljena v Uredbi (EU) št. 167/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 );
dvo- ali trikolesna vozila in štirikolesnike, kot so opredeljeni v Uredbi (EU) št. 168/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 );
gosenična vozila;
vozila, načrtovana in izdelana ali prilagojena samo za potrebe oboroženih sil.
Proizvajalec lahko v skladu s to uredbo zaprosi za homologacijo ali posamično odobritev vozila za naslednja vozila, če ta izpolnjujejo določbe te uredbe:
vozila, načrtovana in izdelana predvsem za uporabo na gradbiščih ali v kamnolomih, pristaniških ali letaliških kompleksih;
vozila, načrtovana in izdelana ali prilagojena za potrebe civilne zaščite, gasilskih enot ter enot za ohranjanje javnega reda in miru;
vsa vozila na lastni pogon, posebej načrtovana in izdelana za opravljanje dela, ki zaradi svojih konstrukcijskih značilnosti niso primerna za prevoz potnikov ali blaga in ki niso delovni stroji, nameščeni na šasijo motornega vozila.
Take odobritve ne posegajo v uporabo Direktive 2006/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 ).
Proizvajalec lahko v skladu s to uredbo zaprosi za posamično odobritev vozila za naslednja vozila:
vozila, namenjena izključno za cestne dirke;
prototipe vozil, ki se uporabljajo na cestah na odgovornost proizvajalca zaradi izvedbe posebnega preskusnega programa, pod pogojem, da so bila načrtovana in izdelana posebej za ta namen.
Člen 3
Opredelitev pojmov
V tej uredbi in regulativnih aktih iz Priloge II, razen če je v njih drugače določeno, se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
„homologacija“ pomeni postopek, s katerim organ za odobritev potrdi, da tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote izpolnjuje ustrezne upravne določbe in tehnične zahteve;
„EU-homologacija“ pomeni postopek, s katerim organ za odobritev potrdi, da tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote izpolnjuje ustrezne upravne določbe in tehnične zahteve te uredbe;
„nacionalna homologacija“ pomeni postopek, s katerim organ za odobritev potrdi, da tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote izpolnjuje ustrezne upravne določbe in tehnične zahteve, določene v pravu države članice, veljavnost take odobritve pa je omejena na ozemlje navedene države članice;
„certifikat o homologaciji“ pomeni dokument, s katerim organ za odobritev uradno potrjuje, da je tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote homologiran;
„certifikat o skladnosti“ pomeni dokument, ki ga izda proizvajalec in ki potrjuje, da proizvedeno vozilo ustreza odobrenemu tipu vozila in je ob izdelavi skladno z vsemi regulativnimi akti, ki so bili v veljavi v času njegove proizvodnje;
„posamična odobritev vozila“ pomeni postopek, s katerim organ za odobritev potrdi, da posamezno vozilo, naj bo unikatno ali ne, izpolnjuje ustrezne upravne predpise in tehnične zahteve za posamično odobritev vozila v EU ali nacionalno posamično odobritev vozila;
„homologacija celotnega vozila“ pomeni postopek, s katerim organ za odobritev potrdi, da nedodelan, dokončan ali dodelan tip vozila izpolnjuje ustrezne upravne določbe in tehnične zahteve;
„večstopenjska homologacija“ pomeni postopek, s katerim en ali več organov za odobritev potrdi, da glede na stanje dodelave tip nedodelanega ali dodelanega vozila izpolnjuje ustrezne upravne predpise in tehnične zahteve;
„homologacija po delih“ pomeni postopek, s katerim se postopoma zbere celoten sklop certifikatov o EU-homologaciji ali homologaciji ZN za sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote, ki so del vozila, zaradi česar je na koncu homologirano celotno vozilo;
„homologacija v enem delu“ pomeni postopek, s katerim organ za odobritev naenkrat potrdi, da tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote kot celota izpolnjuje ustrezne upravne določbe in tehnične zahteve;
„mešana homologacija“ pomeni homologacijo po delih, s katero se v končni fazi homologacije celotnega vozila pridobijo homologacije za enega ali več sistemov, ne da bi bilo treba zanje izdati certifikate o EU-homologaciji;
„homologacija sistema“ pomeni postopek, s katerim organ za odobritev potrdi, da tip sistema izpolnjuje ustrezne upravne določbe in tehnične zahteve;
„homologacija samostojne tehnične enote“ pomeni postopek, s katerim organ za odobritev potrdi, da tip samostojne tehnične enote izpolnjuje ustrezne upravne določbe in tehnične zahteve v povezavi z enim ali več določenimi tipi vozil;
„homologacija sestavnega dela“ pomeni postopek, s katerim organ za odobritev potrdi, da tip sestavnega dela izpolnjuje ustrezne upravne določbe in tehnične zahteve neodvisno od vozila;
„vozilo“ pomeni vsako motorno vozilo ali njegov priklopnik;
„motorno vozilo“ pomeni vsako vozilo, ki je načrtovano in izdelano z lastnim motornim pogonom, ima najmanj štiri kolesa in je dokončano, dodelano ali nedodelano ter ima največjo konstrukcijsko določeno hitrostjo, ki presega 25 km/h;
„priklopnik“ pomeni vozilo na kolesih brez lastnega pogona, načrtovano in izdelano za vleko z motornim vozilom, gibljivo vsaj okoli vodoravne osi, pravokotne na vzdolžno srednjo ravnino, in okrog vertikalne osi, vzporedne vzdolžni srednji ravnini vlečnega motornega vozila;
„sistem“ pomeni skupek naprav, ki v vozilu skupaj opravljajo eno ali več posebnih funkcij ter za katerega veljajo zahteve iz te uredbe ali katerega koli regulativnega akta iz Priloge II;
„sestavni del“ pomeni napravo, ki naj bi postala del vozila in je lahko homologirana neodvisno od navedenega vozila ter za katero veljajo zahteve iz te uredbe ali katerega koli regulativnega akta iz Priloge II, kadar je v posebnem regulativnem aktu to izrecno določeno;
„samostojna tehnična enota“ pomeni napravo, ki naj bi postala del vozila in je lahko homologirana ločeno, a le v povezavi z enim ali več določenimi tipi vozila, ter za katero veljajo zahteve iz te uredbe ali katerega koli regulativnega akta iz Priloge II, kadar je v posebnem regulativnem aktu to izrecno določeno;
„deli“ pomeni blago, ki se uporabi za sestavljanje, popravila in vzdrževanje vozila, ter nadomestne dele;
„oprema“ pomeni blago, ki niso deli in ki se lahko doda ali namesti na vozilo;
„nadomestni deli“ pomeni blago, namenjeno vgradnji v vozilo ali namestitvi nanj, da se nadomestijo originalni deli vozila, vključno z blagom, potrebnim za uporabo motornega vozila, razen goriva;
„osnovno vozilo“ pomeni vsako vozilo, ki se uporablja na začetni stopnji večstopenjske homologacije;
„nedodelano vozilo“ pomeni vsako vozilo, pri katerem je potrebna najmanj ena nadaljnja stopnja dodelave, da bi bile izpolnjene ustrezne tehnične zahteve te uredbe;
„dodelano vozilo“ pomeni vozilo ob koncu postopka večstopenjske homologacije, ki izpolnjuje ustrezne tehnične zahteve te uredbe;
„dokončano vozilo“ pomeni vozilo, ki ga ni treba dodelati, da bi izpolnjevalo ustrezne tehnične zahteve te uredbe;
„vozilo zaključka serije“ pomeni vozilo iz zaloge, ki ga zaradi začetka veljavnosti novih tehničnih zahtev, za katere ni bilo homologirano, ni mogoče ali ni več mogoče dati na voljo na trgu, registrirati ali začeti uporabljati;
„vozilo na alternativno gorivo“ pomeni vozilo, ki je načrtovano za pogon na vsaj eno vrsto goriva, ki je bodisi plinasto pri sobni temperaturi in tlaku ali pa v glavnem pridobljeno iz nemineralnih olj;
„vozilo, izdelano v majhni seriji“ pomeni tip vozila, katerega število enot, ki so dane na voljo na trgu, se registrirajo ali začnejo uporabljati, ne preseže letnih količinskih omejitev iz Priloge V;
„vozilo za posebne namene“ pomeni vozila kategorij M, N ali O s posebnimi tehničnimi lastnostmi, zaradi katerih lahko opravlja funkcijo, ki zahteva posebne ureditve ali opremo;
„tip vozila“ pomeni določeno skupino vozil, ki so jim skupne vsaj lastnosti iz dela B Priloge I, vključno s skupino vozil, ki vsebuje variante in izvedenke iz dela B Priloge I;
„polpriklopnik“ pomeni vlečeno vozilo, pri katerem je os oziroma so osi nameščene za težiščem vozila (ko je enakomerno obremenjeno) in ki je opremljeno s spojno napravo, ki dovoljuje prenos vodoravnih in navpičnih sil na vlečno vozilo;
„tržni nadzor“ pomeni dejavnosti, ki jih izvajajo nacionalni organi za tržni nadzor, in ukrepe, ki jih ti organi sprejmejo za zagotovitev, da so vozila, sistemi, sestavni deli in samostojne tehnične enote ter deli in oprema, ki so na voljo na trgu, skladni z zahtevami iz ustrezne harmonizacijske zakonodaje Unije in ne ogrožajo zdravja, varnosti, okolja ali drugih vidikov zaščite javnega interesa;
„organ za tržni nadzor“ pomeni nacionalni organ ali organe, pristojne za izvajanje tržnega nadzora na ozemlju države članice;
„organ za odobritev“ pomeni organ ali organe v državi članici, o katerih je ta država članica uradno obvestila Komisijo ter so pristojni za vse vidike homologacije vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ali posamične odobritve vozila, za postopek izdaje dovoljenja za dele in opremo, za izdajo in po potrebi preklic ali zavrnitev certifikatov o odobritvi, ki delujejo kot kontaktna točka za organe za odobritev v drugih državah članicah, imenujejo tehnične službe in zagotavljajo, da so obveznosti proizvajalca glede skladnosti proizvodnje izpolnjene;
„nacionalni organ“ pomeni organ za odobritev ali vsak drug organ, ki je vključen v in pristojen za tržni nadzor, mejni nadzor ali registracijo za vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote in dele ali opremo v državi članici;
„tehnična služba“ pomeni organizacijo ali organ, ki ga organ za odobritev imenuje bodisi za preskuševalni laboratorij za izvajanje preskusov bodisi za organ za ugotavljanje skladnosti za izvajanje začetnega ocenjevanja in drugih preskusov ali kontrolnih pregledov;
„nacionalni akreditacijski organ“ pomeni nacionalni akreditacijski organ, kot je opredeljen v točki 11 člena 2 Uredbe (ES) št. 765/2008;
„proizvajalec“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki je odgovorna za vse vidike homologacije vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote ali posamične odobritve vozila ali postopka pridobitve dovoljenja za dele in opremo, za zagotavljanje skladnosti proizvodnje in za zadeve tržnega nadzora v zvezi s tem proizvedenim vozilom, sistemom, sestavnim delom, samostojno tehnično enoto, delom in opremo, ne glede na to, ali je ta oseba neposredno vključena v vse stopnje zasnove in izgradnje tega vozila, sistema, sestavnega dela ali zadevne samostojne tehnične enote;
„zastopnik proizvajalca“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki jo proizvajalec ustrezno imenuje, da ga zastopa pri organu za odobritev ali organu za tržni nadzor in ukrepa v njegovem imenu glede zadev, zajetih v tej uredbi;
„uvoznik“ pomeni fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki da na trg vozilo, sistem, sestavni del, samostojno tehnično enoto, del ali opremo, proizvedeno v tretji državi;
„distributer“ pomeni trgovca ali vsako drugo fizično ali pravno osebo v dobavni verigi, ki ni proizvajalec ali uvoznik, ki da vozilo, sistem, sestavni del, samostojno tehnično enoto, del ali opremo na voljo na trgu;
„gospodarski subjekt“ pomeni proizvajalca, zastopnika proizvajalca, uvoznika ali distributerja;
„neodvisni izvajalec“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki ni pooblaščeni trgovec ali serviser, je pa neposredno ali posredno vključena v popravilo in vzdrževanje vozil ter vključuje serviserje, proizvajalce ali distributerje servisne opreme, orodij ali nadomestnih delov kot tudi izdajatelje tehničnih informacij, avtomobilske klube, izvajalce pomoči pri okvarah vozil na cesti, izvajalce kontrolnih pregledov in preskušanja ter ponudnike usposabljanj za vgrajevalce, proizvajalce in serviserje opreme za vozila na alternativna goriva; pomeni tudi pooblaščene serviserje, trgovce in distributerje v distribucijskem sistemu določenega proizvajalca vozil, če izvajajo popravila in vzdrževanje vozil, za katera niso člani distribucijskega sistema proizvajalca;
„pooblaščeni serviser“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki izvaja popravila in vzdrževanje vozil in ki deluje v distribucijskem sistemu proizvajalca;
„neodvisni serviser“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki izvaja popravila in vzdrževanje vozil in ki ne deluje v distribucijskem sistemu proizvajalca;
„informacije o popravilu in vzdrževanju vozila“ pomeni vse informacije, vključno z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnili teh informacij, ki so potrebne za diagnosticiranje, servisiranje in pregledovanje vozila, njegovo pripravo na tehnične preglede, popravila, ponovno programiranje, ponastavitev vozila, ali ki so potrebne za diagnostično podporo vozilu na daljavo ali za namestitev delov in opreme na vozilo, ki jih proizvajalec zagotovi svojim pooblaščenim partnerjem, trgovcem in serviserjem, ali jih proizvajalec uporablja za namene popravil in vzdrževanja;
„informacije v zvezi z vgrajenim sistemom za diagnostiko na vozilu“ (on-board diagnostics – OBD) pomeni informacije, ki jih zbere sistem v vozilu ali sistem, povezan z motorjem, ki lahko odkrije napako in po potrebi nanjo opozori prek sistema za opozarjanje ter z informacijami, shranjenimi v računalniškem pomnilniku, prepozna verjetno področje napačnega delovanja in te informacije sporoči v sistem zunaj vozila;
„dati na trg“ pomeni prvič dati na voljo vozilo, sistem, sestavni del, samostojno tehnično enoto, del ali opremo v Uniji;
„dati na voljo na trgu“ pomeni dobaviti vozilo, sistem, sestavni del, samostojno tehnično enoto, del ali opremo za distribucijo ali uporabo na trgu v okviru trgovske dejavnosti, bodisi proti plačilu bodisi brezplačno;
„začetek uporabe“ pomeni prvo uporabo vozila, sistema, sestavnega dela, samostojne tehnične enote, dela ali opreme v Uniji za predvideni namen;
„registracija“ pomeni upravno dovoljenje za začetek uporabe odobrenega vozila v cestnem prometu, kar vključuje identifikacijo vozila in izdajo serijske številke, bolj znane kot registrska številka, ki se izda bodisi za stalno ali začasno;
„virtualna preskusna metoda“ pomeni računalniške simulacije, vključno z izračuni, s katerimi se dokaže, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota izpolnjuje tehnične zahteve regulativnega akta iz Priloge II, ne da bi bilo treba uporabiti dejansko vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto;
„alternativne zahteve“ pomeni upravne določbe in tehnične zahteve, katerih cilj je zagotovitev ravni funkcionalne varnosti, varstva okolja in varnosti pri delu, ki je v največji možni meri enakovredna ravni, ki jo zagotavlja eden ali več regulativnih aktov iz Priloge II;
„pregled na kraju samem“ pomeni preverjanje v prostorih tehnične službe ali enega od njenih podizvajalcev ali odvisnih družb;
„nadzorni pregled na kraju samem“ pomeni reden rutinski pregled na kraju samem, ki ni pregled, opravljen za prvo imenovanje tehnične službe ali enega od njenih podizvajalcev ali odvisnih družb, niti pregled, ki se izvaja za podaljšanje imenovanja;
„datum izdelave vozila“ pomeni datum, na katerega je izdelava vozila zaključena v skladu z odobritvijo, ki jo pridobi proizvajalec.
Člen 4
Kategorije vozil
V tej uredbi se uporabljajo naslednje kategorije vozil:
kategorija M obsega motorna vozila, načrtovana in izdelana predvsem za prevoz potnikov in njihove prtljage, in sicer:
|
(i) |
kategorija M1 : motorna vozila z največ osmimi sedežnimi mesti poleg vozniškega sedežnega mesta in brez prostora za stoječe potnike, ne glede na to, ali je število sedežnih mest omejeno na vozniško sedežno mesto; |
|
(ii) |
kategorija M2 : motorna vozila z več kot osmimi sedežnimi mesti poleg vozniškega sedežnega mesta, katerih največja masa ne presega 5 ton, ne glede na to, ali imajo ta motorna vozila prostor za stoječe potnike, in |
|
(iii) |
kategorija M3 : motorna vozila z več kot osmimi sedežnimi mesti poleg vozniškega sedežnega mesta, katerih največja masa presega 5 ton, ne glede na to, ali imajo ta motorna vozila prostor za stoječe potnike; |
kategorija N obsega motorna vozila, načrtovana in izdelana predvsem za prevoz blaga, in sicer:
|
(i) |
kategorija N1 : motorna vozila, katerih največja masa ne presega 3,5 tone; |
|
(ii) |
kategorija N2 : motorna vozila, katerih največja masa presega 3,5 tone, vendar ne presega 12 ton, in |
|
(iii) |
kategorija N3 : motorna vozila, katerih največja masa presega 12 ton; |
kategorija O obsega priklopnike, in sicer:
|
(i) |
kategorija O1 : priklopniki, katerih največja masa ne presega 0,75 tone; |
|
(ii) |
kategorija O2 : priklopniki, katerih največja masa presega 0,75 tone, vendar ne presega 3,5 tone; |
|
(iii) |
kategorija O3 : priklopniki, katerih največja masa presega 3,5 tone, vendar ne presega 10 ton, in |
|
(iv) |
kategorija O4 : priklopniki, katerih največja masa presega 10 ton. |
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 82, da zaradi prilagoditve tehničnemu napredku spremeni Prilogo I v zvezi s tipi vozil in tipi nadgradenj.
POGLAVJE II
SPLOŠNE OBVEZNOSTI
Člen 5
Tehnične zahteve
Za vozila, sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote se šteje, da niso skladni s to uredbo zlasti v naslednjih primerih:
če odstopajo od podatkov v certifikatih o EU homologaciji in njihovih prilogah ali od opisnih podatkov v poročilih o preskusih, in sicer za več, kot je dovoljeno v ustreznem regulativnem aktu;
če merila zmogljivosti ali mejne vrednosti za serijsko proizvodnjo, določene v ustreznem regulativnem aktu, niso izpolnjene v skladu z vsemi pogoji iz ustreznega regulativnega akta;
če organi za odobritev, organi za tržni nadzor ali Komisija v skladu z vsemi pogoji iz ustreznega regulativnega akta ne morejo reproducirati katere koli informacije, ki jo predloži proizvajalec v opisnem listu.
Pri oceni skladnosti za namene tega odstavka se upoštevajo zgolj pregledi, preskusi, kontrolni pregledi in ocene, ki jih izvedejo organi za odobritev, organi za tržni nadzor ali Komisija ali pa se izvedejo v njihovem imenu.
Člen 6
Obveznosti držav članic
V navedenem uradnem obvestilu se navedejo naziv, naslov, vključno z elektronskim naslovom, in področje pristojnosti teh organov. Komisija na svojem spletnem mestu objavi seznam in kontaktne podatke o organih za odobritev in organih za tržni nadzor.
Države članice zagotovijo, da njihovi organi za odobritev in organi za tržni nadzor spoštujejo strogo delitev vlog in pristojnosti ter delujejo neodvisno eden od drugega. Ti organi so lahko v isti organizaciji, če se njihove dejavnosti upravljajo neodvisno kot del ločenih struktur.
Ne glede na prvi pododstavek tega odstavka se države članice lahko odločijo, da ne dovolijo vožnje po cestah, dajanja na trg, registracije ali začetka uporabe vozil, homologiranih v skladu s to uredbo, ki presegajo harmonizirane mere, teže in osne obremenitve iz Priloge I k Direktivi Sveta 96/53/ES ( 4 ).
Države članice javnosti omogočijo dostop do povzetka rezultatov rednih pregledov in ocen.
Države članice poročajo Komisiji in forumu o tem, kako obravnavajo morebitna priporočila iz člena 11(5), ki jih izda forum.
Države članice javnosti omogočijo dostop do povzetka rezultatov rednih pregledov in ocen.
Države članice poročajo Komisiji in forumu o tem, kako obravnavajo morebitna priporočila iz člena 11(5), ki jih izda forum.
Člen 7
Obveznosti organov za odobritev
Organi za odobritev učinkovito in uspešno sodelujejo ter izmenjujejo informacije, ki so pomembne za njihovo vlogo in njihove naloge.
Člen 8
Obveznosti organov za tržni nadzor
Organi za tržni nadzor pri izvajanju takšnih pregledov upoštevajo:
uveljavljena načela ocenjevanja tveganj;
utemeljene pritožbe in
vse druge relevantne informacije, vključno z informacijami, ki se izmenjujejo v forumu, in rezultati preskušanja, ki jih objavijo priznane tretje strani, ki izpolnjujejo zahteve iz izvedbenih aktov iz člena 13(10).
Z vsakim preskusom se preverja skladnost z veljavnimi regulativnimi akti iz Priloge II.
Organi za tržni nadzor sodelujejo z gospodarskimi subjekti pri ukrepih, s katerimi bi lahko preprečili ali zmanjšali tveganja, ki jih povzročajo vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, ki so jih navedeni subjekti dali na voljo na trgu.
Člen 9
Preverjanje skladnosti, ki ga izvede Komisija
Preskusi in kontrolni pregledi se med drugim opravijo z laboratorijskimi preskusi in preskusi na cesti na podlagi statistično relevantnih vzorcev, dopolnijo pa se s pregledom dokumentacije.
Komisija pri izvajanju preskusov in kontrolnih pregledov upošteva:
uveljavljena načela ocenjevanja tveganj;
utemeljene pritožbe in
vse druge ustrezne informacije, vključno z informacijami, ki se izmenjujejo v forumu, rezultati preskušanja, ki jih objavijo priznane tretje strani, ki izpolnjujejo zahteve iz izvedbenih aktov iz člena 13(10), informacijami v zvezi z novimi tehnologijami na trgu in poročili iz sistemov za daljinsko zaznavanje na cesti.
Komisija lahko opravljanje preskusov ali kontrolnih pregledov zaupa tehničnim službam; v takem primeru tehnična služba deluje v imenu Komisije. Kadar Komisija za namene tega člena opravljanje preskusov ali kontrolnih pregledov zaupa tehničnim službam, zagotovi, da tehnična služba, ki se uporabi, ni ista kot tehnična služba, ki je opravila preskus za prvotno homologacijo.
Ti preskusi in kontrolni pregledi se lahko izvajajo:
na novih vozilih, ki jih dobavijo proizvajalci ali drugi gospodarski subjekti, kot je določeno v odstavku 2;
na registriranih vozilih v dogovoru z imetnikom certifikata o registraciji vozila.
Države članice sodelujejo s Komisijo, ko ta izvaja preskuse in kontrolne preglede.
Takšni podatki vključujejo vse parametre in nastavitve, ki so potrebni za pravilno ponovitev preskusnih pogojev, uporabljenih med homologacijskim preskušanjem. Komisija sprejme izvedbene akte, da opredeli podatke, ki se dajo na voljo, pri čemer upošteva varovanje poslovnih skrivnosti in varstvo osebnih podatkov v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 83(2).
Kadar se zaradi preskusov ali kontrolnih pregledov pojavijo dvomi o pravilnosti homologacije, Komisija o tem takoj obvesti zadevni organ ali organe za odobritev ter forum.
Komisija obvesti ustrezne organe za odobritev in organe za tržni nadzor, da ti sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi uporabnike v Uniji v ustreznem času opozorijo na vse neskladnosti, ki jih je odkrila Komisija v zvezi s katerim koli vozilom, sistemom, sestavnim delom ali samostojno tehnično enoto, ter tako preprečijo ali zmanjšajo nevarnost poškodb ali druge škode.
Komisija poročilo o svojih ugotovitvah po vsakem preskusu preverjanja skladnosti, ki ga je izvedla, da na voljo javnosti ter ugotovitve sporoči državam članicam in forumu. To poročilo mora vsebovati podrobnosti o vozilih, sistemih, sestavnih delih in samostojnih tehničnih enotah, ki so bili ocenjeni, ter identiteto zadevnega proizvajalca in kratek opis ugotovitev, vključno z naravo morebitnih neskladnosti.
Člen 10
Ocenjevanje, ki ga izvede Komisija
Z odstopanjem od prvega pododstavka je ocenjevanje organa za odobritev lahko manj pogosto, če Komisija meni, da je iz prve ocene zadevnega organa razvidno, da uvedeni postopki zagotavljajo učinkovito uporabo te uredbe, pri čemer se upošteva obseg in vrsta podeljenih EU-homologacij.
Člen 11
Forum za izmenjavo informacij o izvrševanju
Forum sestavljajo predstavniki, ki jih imenujejo posamezne države članice, zastopajo pa organe za odobritev in organe za tržni nadzor.
V skladu s poslovnikom iz odstavka 7 tega člena, so v forum kot opazovalci po potrebi lahko povabljeni tehnične službe, priznane tretje strani za preskušanje, ki izpolnjujejo zahteve iz izvedbenih aktov iz člena 13(10), predstavniki Evropskega parlamenta, industrije in drugih zadevnih gospodarskih subjektov, kot tudi deležniki, ki se ukvarjajo z varnostnimi in okoljskimi vprašanji.
Svetovalne naloge foruma so namenjene spodbujanju najboljših praks, da se omogočijo enotna razlaga in izvajanje te uredbe, izmenjava informacij o težavah pri izvrševanju, sodelovanju, zlasti v zvezi z ocenjevanjem, imenovanjem in spremljanjem tehničnih služb, razvoj delovnih metod in orodij, razvoj postopka za elektronsko izmenjavo informacij ter ocenjevanje projektov harmoniziranega izvrševanja in kazni.
Forum preuči:
zadeve v zvezi z enotno razlago zahtev iz te uredbe in regulativnih aktov iz Priloge II pri izvajanju teh zahtev;
rezultate dejavnosti, povezane s homologacijo in tržnim nadzorom, ki jih izvajajo države članice v skladu s členom 6(8) in (9);
rezultate preskusov in kontrolnih pregledov, ki jih izvede Komisija v skladu s členom 9;
ocenjevanje, ki ga izvede Komisija v skladu s členom 10;
poročila o preskusih v zvezi z morebitno neskladnostjo, ki jih predložijo priznane tretje strani, ki izpolnjujejo zahteve iz izvedbenih aktov člena 13(10);
rezultate dejavnosti za skladnost proizvodnje, ki jih izvedejo organi za odobritev v skladu s členom 31;
informacije, ki jih države članice predložijo v skladu s členom 67(6), o postopkih za ocenjevanje, imenovanje, priglasitev in spremljanje tehničnih služb;
vprašanja splošnega pomena glede izvajanja zahtev iz te uredbe v zvezi z ocenjevanjem, imenovanjem, uradnem sporočanju in spremljanjem tehničnih služb v skladu s členoma 67(10) in 78(4);
kršitve, ki jih storijo gospodarski subjekti;
izvajanje popravnih ali omejevalnih ukrepov iz poglavja XI;
načrtovanje, usklajevanje in rezultate dejavnosti tržnega nadzora;
vprašanja v zvezi dostopom do informacij o sistemu OBD vozila ter popravilu in vzdrževanju vozila iz poglavja XIV, zlasti vprašanja v zvezi z izvajanjem postopkov, določenih v členu 65.
Forum si pri izražanju mnenja ali izdaji priporočil prizadeva doseči soglasje. Če takega soglasja ni mogoče doseči, forum izrazi svoje mnenje ali izda svoja priporočila z navadno večino držav članic. Vsaka država članica ima en glas. Države članice, katerih stališča se razlikujejo od večinskega stališča, lahko zahtevajo, da se njihova stališča in razlogi zanje zabeležijo v mnenju ali priporočilih foruma.
Člen 12
Spletna izmenjava podatkov
Komisija in države članice za tržni nadzor, odpoklice in druge zadevne dejavnosti med organi za tržni nadzor, državami članicami in Komisijo uporabljajo sistem hitrega obveščanja EU (RAPEX), ustanovljen z Direktivo 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 5 ) ter informacijski in komunikacijski sistem za tržni nadzor (ICSMS), ustanovljen z Uredbo (ES) št. 765/2008.
Države članice od 5. julija 2026 omogočijo javnosti dostop do informacij iz certifikata o skladnosti kot strukturiranih podatkov v elektronski obliki, razen identifikacijskih številk vozila, v skupnem varnem elektronskem sistemu za izmenjavo datotek v skladu s členom 37.
Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi obliko in merila za dostop javnosti do informacij iz prvega in drugega pododstavka tega odstavka. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 83(2).
Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi obliko in merila za dostop javnosti do informacij iz prvega pododstavka tega odstavka. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 83(2).
Člen 13
Splošne obveznosti proizvajalcev
Pri večstopenjski homologaciji so proizvajalci odgovorni tudi za odobritev in skladnost proizvodnje sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki so jih dodali na stopnji dodelave vozila. Proizvajalci, ki spremenijo sestavne dele, sisteme ali samostojne tehnične enote, ki so že bili odobreni na prejšnjih stopnjah, so odgovorni za homologacijo in skladnost proizvodnje spremenjenih sestavnih delov, sistemov ali samostojnih tehničnih enot. Proizvajalci na prejšnji stopnji proizvajalcem na naslednji stopnji zagotovijo informacije o morebitnih spremembah, ki bi lahko vplivale na homologacijo sestavnega dela, sistema, samostojne tehnične enote ali celotnega vozila. Take informacije se predložijo ob podelitvi nove razširitve homologacije celotnega vozila, najpozneje pa na datum začetka izdelave nedodelanega vozila.
Proizvajalci poleg tega vodijo evidenco takih pritožb, vključno z opisom problema vsake posamezne pritožbe in podrobnostmi, potrebnimi za natančno identifikacijo zadevnega tipa vozila, sistema, sestavnega dela, samostojne tehnične enote, dela ali opreme, v primeru utemeljenih pritožb pa proizvajalci o tem obveščajo tudi svoje distributerje in uvoznike.
Za namene prvega pododstavka tega odstavka Komisija sprejme izvedbene akte, da podrobneje opredeli podatke, ki se dajo brezplačno na voljo, in zahteve, ki jih morajo izpolnjevati tretje strani v zvezi z izkazovanjem pravnega interesa na področju javne varnosti ali varstva okolja in uporabo ustreznih prostorov za pregled. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 83(2).
Člen 14
Obveznosti proizvajalcev v zvezi z njihovimi vozili, sistemi, sestavnimi deli, samostojnimi tehničnimi enotami, deli in opremo, ki niso skladni ali pomenijo resno tveganje
Proizvajalec organu za odobritev, ki je podelil homologacijo, takoj predloži podrobne informacije o neskladnosti in morebitnih sprejetih ukrepih.
Proizvajalci vozila 10 let po datumu izdelave vozila hranijo izvod certifikatov o skladnosti iz člena 36, tako da je na voljo organom za odobritev.
Proizvajalci na podlagi utemeljene zahteve nacionalnega organa z navedenim organom sodelujejo pri vseh ukrepih, sprejetih v skladu s členom 20 Uredbe (ES) št. 765/2008, da se odpravijo tveganja, ki jih pomenijo vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema, ki so jih dali na voljo na trgu.
Člen 15
Obveznosti zastopnikov proizvajalcev
Zastopnik proizvajalca opravlja naloge, določene v pooblastilu, ki ga prejme od proizvajalca. To pooblastilo določa, da zastopnik vsaj:
ima dostop do certifikata o EU-homologaciji in njegovih prilog iz člena 28(1) ter certifikata o skladnosti v enem od uradnih jezikov Unije; taka dokumentacija je organom za odobritev in organom za tržni nadzor na voljo 10 let po koncu veljavnosti EU-homologacije vozila in pet let po koncu veljavnosti EU-homologacije sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote;
organu za odobritev na podlagi utemeljene zahteve tega organa predloži vse informacije, dokumentacijo in vse druge tehnične specifikacije vključno z dostopom do programske opreme in algoritmov, ki so potrebne za dokazovanje skladnosti proizvodnje vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote;
na zahtevo organov za odobritev ali organov za tržni nadzor sodeluje pri vseh ukrepih, sprejetih za odpravljanje resnih tveganj, ki jih pomenijo vozila, sistemi, sestavni deli, samostojne tehnične enote, deli ali oprema v okviru navedenega pooblastila;
takoj obvesti proizvajalca o pritožbah in poročilih, ki se nanašajo na tveganja, sume na zaplet, ugotovljena neskladja, povezana z vozili, sistemi, sestavnimi deli, samostojnimi tehničnimi enotami, deli ali opremo v okviru navedenega pooblastila;
ima pravico, da brez kazni prekine pooblastilo, če proizvajalec ravna v nasprotju s svojimi obveznostmi v skladu s to uredbo.
V informacijah, ki jih je treba zagotoviti, se navede vsaj:
datum prenehanja pooblastila;
datum, do katerega je lahko odhajajoči zastopnik proizvajalca naveden v informacijah, ki jih predloži proizvajalec, vključno s promocijskim gradivom;
prenos dokumentov, vključno z vidiki zaupnosti in pravicami intelektualne lastnine;
obveznost odhajajočega zastopnika proizvajalca po prenehanju pooblastila, da proizvajalcu ali njegovemu novemu zastopniku posreduje vse pritožbe ali poročila o tveganjih in sumih na zaplete v zvezi z vozilom, sistemom, sestavnim delom, samostojno tehnično enoto, delom ali opremo, za katero je bil odhajajoči zastopnik proizvajalca imenovan kot zastopnik proizvajalca.
Člen 16
Obveznosti uvoznikov
Pri vozilih uvoznik zagotovi, da je vozilu priloženo zahtevano certifikat o skladnosti.
Člen 17
Obveznosti uvoznikov v zvezi z vozili, sistemi, sestavnimi deli, samostojnimi tehničnimi enotami, deli ali opremo, ki niso skladni ali ki pomenijo resno tveganje
Uvozniki organe za odobritev in organe za tržni nadzor obvestijo tudi o vseh sprejetih ukrepih ter navede podrobnosti, zlasti o resnem tveganju in vseh ukrepih, ki jih je sprejel proizvajalec.
Uvozniki na podlagi utemeljene zahteve nacionalnega organa z navedenim organom sodelujejo pri vseh ukrepih, sprejetih v skladu s členom 20 Uredbe (ES) št. 765/2008, da se odpravijo tveganja, ki jih pomenijo vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema, ki so jih dali na voljo na trgu.
Člen 18
Obveznosti distributerjev
Člen 19
Obveznosti distributerjev v zvezi z vozili, sistemi, sestavnimi deli, samostojnimi tehničnimi enotami, deli in opremo, ki niso skladni ali ki pomenijo resno tveganje
Distributerji jih obvestijo tudi o vseh sprejetih ukrepih ter navedejo podrobnosti o vseh ukrepih, ki jih je sprejel proizvajalec.
Člen 20
Primeri, ko se obveznosti proizvajalcev uporabljajo za uvoznike in distributerje
Uvoznik ali distributer se za namene te uredbe obravnava kot proizvajalec in zanj veljajo obveznosti proizvajalca v skladu s členi 8, 13 in 14, in sicer v naslednjih primerih:
kadar uvoznik ali distributer da na voljo na trgu ali da v uporabo vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto pod svojim imenom ali blagovno znamko ali če vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto spremeni tako, da niso več skladni z veljavnimi zahtevami, ali
kadar uvoznik ali distributer da na voljo na trgu ali da v uporabo sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto na podlagi homologacije ZN, podeljene proizvajalcu zunaj Unije, na območju Unije pa ni mogoče identificirati zastopnika proizvajalca.
Člen 21
Identifikacija gospodarskih subjektov
Gospodarski subjekti na zahtevo organa za odobritev ali organa za tržni nadzor 10 let po tem, ko je bilo vozilo dano na trg, in pet let po tem, ko so bili na trg dani sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema, zagotovijo informacije o naslednjem:
identiteti vsakega gospodarskega subjekta, ki jim je dobavil vozilo, sistem, sestavni del, samostojno tehnično enoto, del ali opremo;
identiteti vsakega gospodarskega subjekta, ki so mu dobavili vozilo, sistem, sestavni del, samostojno tehnično enoto, del ali opremo.
POGLAVJE III
POSTOPKI ZA EU-HOMOLOGACIJO
Člen 22
Postopki za EU-homologacijo
Proizvajalec lahko pri vložitvi vloge za homologacijo celotnega vozila izbere enega od naslednjih postopkov:
homologacijo po delih;
homologacijo v enem delu;
mešano homologacijo.
Poleg tega lahko proizvajalec za nedodelano ali dodelano vozilo izbere večstopenjsko homologacijo.
Večstopenjska homologacija se uporablja tudi za dokončana vozila, ki jih je po njihovem dokončanju preoblikoval ali spremenil drug proizvajalec.
Člen 23
Vloga za EU-homologacijo
V drugi državi članici se nova vloga za isti tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote ne sme vložiti, če je:
organ za odobritev zavrnil podelitev homologacije tega tipa;
organ za odobritev preklical homologacijo tega tipa ali
proizvajalec preklical vlogo za homologacijo tega tipa.
Organ za odobritev zavrne vlogo za homologacijo drugačne oznake tipa ali spremembe v primerjavi s predhodno vlogo, kadar spremembe niso zadostne, da bi predstavljale nov tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote.
Vloga za EU-homologacijo določenega tipa vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote vključuje izjavo proizvajalca, ki v skladu z drugim pododstavkom odstavka 2 potrjuje, da:
proizvajalec ni vložil vloge za EU-homologacijo istega tipa pri katerem koli drugem organu za odobritev in noben drug organ za odobritev proizvajalcu ni podelil take odobritve;
noben organ za odobritev ni zavrnil podelitve homologacije tega tipa;
noben organ za odobritev ni preklical homologacije tega tipa in
proizvajalec ni preklical vloge za homologacijo tega tipa.
Člen 24
Opisna mapa
Opisna mapa vključuje naslednje:
opisni list v skladu s predlogo, določeno v izvedbenih aktih iz odstavka 4, za homologacijo v enem delu ali mešano homologacijo celotnega vozila ali za homologacijo celotnega vozila po delih, oziroma v skladu z ustreznimi regulativnimi akti iz Priloge II v primeru homologacije sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote;
vse podatke, risbe, fotografije in druge relevantne informacije;
pri vozilih navedbo postopka ali postopkov, izbranih v skladu s členom 22(1);
vse dodatne informacije, ki jih organ za odobritev zahteva v okviru postopka EU-homologacije.
Člen 25
Dodatne informacije, ki jih je treba predložiti z vlogo za EU-homologacijo
V primeru homologacije sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote ima organ za odobritev v skladu z regulativnimi akti iz Priloge II dostop do opisne mape in po potrebi do certifikatov o EU-homologaciji in njihovih prilog, dokler ni homologacija celotnega vozila bodisi podeljena bodisi zavrnjena.
Za sisteme, za katere ni predloženo noben certifikat o EU-homologaciji ali homologaciji ZN, se vlogi namesto teh certifikatov poleg opisne mape iz člena 24 priložijo informacije, ki se zahtevajo za odobritev teh sistemov v fazi odobritve vozila, in poročilo o preskusu.
Vlogi za večstopenjsko homologacijo se priložijo naslednje informacije:
na prvi stopnji tisti deli opisne mape in certifikata o EU-homologaciji ali homologaciji ZN ali po potrebi poročil o preskusih, ki so pomembni za stopnjo dodelave osnovnega vozila;
na drugi in naslednjih stopnjah tisti deli opisne mape in certifikati o EU-homologaciji ali homologaciji ZN, ki so pomembni za trenutno stopnjo dodelave, in izvod certifikata o EU-homologaciji celotnega vozila, izdanega za prejšnjo stopnjo izgradnje, ter podrobni podatki o vseh spremembah ali dodatkih, s katerimi je proizvajalec dodelal vozilo.
Informacije iz tega odstavka se predložijo v skladu s členom 24(3).
Organ za odobritev in tehnične službe lahko od proizvajalca tudi zahtevajo, naj jim pošlje dokumentacijo ali vse dodatne informacije, ki jih potrebujejo za ustrezno raven razumevanja sistemov, vključno z razvojnim procesom sistemov in konceptom sistemov ter funkcijami programske opreme in algoritmov, ki so potrebni za preverjanje skladnosti z zahtevami iz te uredbe, odločitev o tem, kateri preskusi so potrebni, ali za lažjo izvedbo teh preskusov.
POGLAVJE IV
IZVAJANJE POSTOPKOV EU-HOMOLOGACIJE
Člen 26
Splošne določbe o izvajanju postopkov EU-homologacije
Organ za odobritev po prejemu vloge v skladu s členom 23 podeli EU-homologacijo šele po tem, ko preveri naslednje:
določbe glede skladnosti proizvodnje iz člena 31;
da je bila predložena izjava iz člena 23(3);
skladnost tipa vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote z veljavnimi zahtevami;
pri homologacijah celotnega vozila v skladu s postopki homologacije po delih, mešane ali večstopenjske homologacije, organ za odobritev v skladu s členom 22(4) preveri, ali so sistemi, sestavni deli in samostojne tehnične enote vključeni v ločene in veljavne homologacije, ki so bile podeljene v skladu z zahtevami, ki so veljavne v času podelitve homologacije celotnega vozila.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 82, da zaradi prilagoditve regulativnim spremembam in tehničnemu napredku spremeni Prilogi III in IX s posodobitvijo postopkov v zvezi z EU-homologacijo in z večstopenjsko homologacijo.
Opisna dokumentacija je lahko shranjena v elektronski obliki. Vsebuje seznam, na katerem so jasno navedene vse strani in oblika posameznega dokumenta ter kronološki pregled vseh spremembe EU-homologacije.
Organ za odobritev hrani opisno dokumentacijo, da je na voljo 10 let po koncu veljavnosti zadevne EU-homologacije.
Organ za odobritev pozove organe za odobritev, ki so podelili homologacije za sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, naj ravnajo v skladu s členom 54(2).
Člen 27
Uradno obveščanje o podeljeni, spremenjeni, zavrnjeni in preklicani EU-homologaciji
Člen 28
Certifikat o EU-homologaciji
Certifikatu o EU-homologaciji se priložijo naslednje priloge:
opisna dokumentacija iz člena 26(4);
poročila iz člena 30, pri homologaciji sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote oziroma obrazec rezultatov preskusov pri homologaciji celotnega vozila;
v primeru homologacije celotnega vozila, ime in vzorec podpisa osebe ali oseb, pooblaščenih za podpisovanje certifikatov o skladnosti, ter njihov položaj v podjetju;
v primeru homologacije celotnega vozila izpolnjen izvod certifikata o skladnosti tipa vozila.
Organ za odobritev glede posameznega tipa vozila, sistema, sestavnega dela in samostojne tehnične enote:
izpolni vse ustrezne dele certifikata o EU-homologaciji, vključno z njegovimi prilogami;
sestavi seznam opisne dokumentacije iz člena 26(4);
proizvajalcu brez odlašanja izda izpolnjen certifikat o EU-homologaciji in priloge.
Člen 29
Posebne določbe v zvezi z EU-homologacijo za sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote
V takih primerih so v certifikatu o EU-homologaciji določene vse omejitve pri uporabi sestavnega dela ali samostojne tehnične enote in navedeni posebni pogoji za namestitev takega sestavnega dela ali samostojne tehnične enote v vozilo.
Kadar je sestavni del ali samostojna tehnična enota vgrajena v vozilo, organ za odobritev ob tem, ko vozilu podeli odobritev, preveri skladnost sestavnega dela ali samostojne tehnične enote z vsemi ustreznimi omejitvami uporabe ali pogoji za vgradnjo.
Člen 30
Preskusi, zahtevani za EU-homologacijo
Člen 31
Skladnost proizvodnje
V skladu s Prilogo IV organ za odobritev sprejme vse potrebne ukrepe, da takšna preverjanja ali preskuse izvede tako pogosto, kot je določeno v regulativnih aktih iz Priloge II, ali vsaj enkrat vsaka tri leta, če v navedenih aktih ni določena pogostost.
Organ za odobritev ali tehnične službe preverijo, ali je vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota skladna z odobrenim tipom, tako da:
v primeru, da je v preskusnih postopkih iz ustreznih regulativnih aktov iz Priloge II določen razpon vrednosti, pri izvajanju pregledov ali preskusov vrednosti določijo naključno znotraj predvidenega razpona in
imajo dostop do programske opreme, algoritmov, dokumentacije in vseh dodatnih informacij v skladu s členom 25(4).
Člen 32
Pristojbine
Država članica zagotovi, da so na voljo zadostna sredstva za kritje stroškov dejavnosti tržnega nadzora. Brez poseganja v nacionalno pravo se ti stroški lahko pokrijejo s pristojbinami, ki jih lahko zaračuna država članica, v kateri so vozila dana na trg.
POGLAVJE V
SPREMEMBE IN VELJAVNOST EU-HOMOLOGACIJ
Člen 33
Splošne določbe o spremembah EU-homologacij
Organ za odobritev odloči, ali je treba to spremembo upoštevati bodisi v obliki popravka bodisi razširitve EU-homologacije v skladu s členom 34 oziroma ali je zaradi te spremembe potrebna nova EU-homologacija.
Člen 34
Popravki in razširitve EU-homologacij
V takem primeru organ za odobritev po potrebi brez odlašanja izda popravljene strani opisne dokumentacije, pri čemer vsako popravljeno stran označi tako, da sta jasno vidna narava spremembe in datum ponovne izdaje, ali pa izda konsolidirano posodobljeno različico opisne dokumentacije, ki ji priloži podroben opis sprememb.
Sprememba se označi kot „razširitev“, kadar organ za odobritev ugotovi, da so se podatki v opisni dokumentaciji spremenili in velja katera koli od naslednjih ugotovitev:
potrebni so dodatni kontrolni pregledi ali preskusi, da se preveri stalna skladnost z zahtevami, na katerih je temeljila obstoječa EU-homologacija;
spremenile so se katere koli informacije v certifikatu o EU-homologaciji, razen v njegovih prilogah, ali
za odobreni tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote se začnejo uporabljati nove zahteve v skladu s katerim koli regulativnim aktom iz Priloge II.
V primeru razširitve organ za odobritev brez odlašanja izda posodobljen certifikat o EU-homologaciji, ki se označi s številko razširitve, ki je za eno večja od številke zadnje podeljene razširitve. Na tem certifikatu o odobritvi so jasno navedeni razlog razširitve, datum ponovne izdaje in, če je primerno, obdobje veljavnosti.
Člen 35
Prenehanje veljavnosti
Kadar organ za odobritev opravi preverjanje iz prvega pododstavka tega odstavka, preskusov iz člena 30 ni treba ponoviti.
EU-homologacija preneha veljati v vsakem od naslednjih primerov:
kadar nove zahteve, ki se uporabljajo za odobreni tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, postanejo obvezne za dajanje na voljo na trgu, registracijo ali začetek uporabe, EU-homologacije pa ni mogoče razširiti na podlagi razlogov iz točke (c) člena 34(2);
kadar je pri preverjanju, opravljenem v skladu z odstavkom 1 tega člena, ugotovljeno, da vozilo ni skladno z vsemi regulativnimi akti, ki so relevantni za ta tip;
kadar proizvodnja vozil v skladu z odobrenim tipom prostovoljno dokončno preneha, kar v vsakem primeru šteje, da se je to zgodilo, če v preteklih dveh letih ni bilo proizvedeno nobeno vozilo tega tipa; vendar pa so takšne homologacije še naprej veljavne za namene registracije ali začetka uporabe, kolikor se ne uporablja točka (a) tega odstavka;
kadar se homologacija prekliče v skladu s členom 31(7);
kadar certifikatu o EU-homologaciji poteče veljavnost zaradi omejitve iz člena 39(6);
kadar je bilo ugotovljeno, da EU-homologacija temelji na lažnih izjavah, ponarejenih rezultatih preskusa ali če so bili podatki, zaradi katerih bi bila podelitev homologacije zavrnjena, zadržani.
Organ za odobritev, ki je podelil EU-homologacijo za tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote v enem mesecu od prejema uradnega obvestila iz prvega pododstavka ustrezno obvesti organe za odobritev drugih držav članic.
V sporočilu iz prvega pododstavka tega odstavka se za vozila navedeta datum izdelave in identifikacijska številka vozila (VIN) zadnjega proizvedenega vozila, kot je opredeljena v točki 2 člena 2 Uredbe Komisije (EU) št. 19/2011 ( 6 ).
POGLAVJE VI
CERTIFIKAT O SKLADNOSTI IN OZNAKE
Člen 36
Certifikat o skladnosti v papirni obliki
V certifikatu o skladnosti v papirni obliki so nazorno opisane glavne značilnosti vozila in njegove tehnične lastnosti. V certifikatu o skladnosti v papirni obliki se navede datum izdelave vozila. Certifikat o skladnosti v papirni obliki je izdelan tako, da ga ni mogoče ponarediti.
Certifikat o skladnosti v papirni obliki se kupcu izda brezplačno skupaj z vozilom. Njegova izdaja ne sme biti odvisna od izrecne zahteve ali predložitve dodatnih informacij proizvajalcu.
Komisija sprejme izvedbene akte v zvezi s certifikatom o skladnosti v papirni obliki, v katerih določi zlasti:
predlogo za certifikat o skladnosti;
varnostne značilnosti, da se prepreči ponarejanje certifikata o skladnosti, ter
specifikacije glede podpisovanja certifikata o skladnosti.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 83(2). Prvi tovrstni izvedbeni akt se sprejme pred 1. septembrom 2020.
Člen 37
Certifikat o skladnosti v elektronski obliki
Ob upoštevanju podatkov, ki jih je treba navesti v certifikatu o skladnosti v papirni obliki Komisija sprejme izvedbene akte v zvezi s certifikati o skladnosti kot strukturirani podatki v elektronski obliki, v katerih določi zlasti:
osnovno obliko in strukturo podatkovnih elementov certifikatov o skladnosti v elektronski obliki ter sporočil, ki se uporabljajo pri izmenjavi;
minimalne zahteve za varno izmenjavo podatkov, vključno s preprečevanjem poškodbe in zlorabe podatkov, ter ukrepe za zagotavljanje verodostojnosti elektronskih podatkov, kot je uporaba digitalnega podpisa;
načine izmenjave podatkov o certifikatih o skladnosti v elektronski obliki;
minimalne zahteve za posebno identifikacijsko oznako za vozilo in obliko informacij za kupca v skladu z odstavkom 5;
dostop „samo za branje“ iz odstavka 5;
izjeme za proizvajalce določenih kategorij in tipov vozil, izdelanih v majhnih serijah.
Ti izvedbeni akti so sprejeti v skladu s postopkom pregleda iz člena 83(2). Prvi tovrstni izvedbeni akt se sprejme pred 1. septembrom 2020.
Člen 38
Proizvajalčeve predpisane in dodatne tablice, oznake in homologacijske oznake za sestavne dele in samostojne tehnične enote
Kadar homologacijska oznaka ni predpisana, proizvajalec na sestavni del ali samostojno tehnično enoto namesti vsaj svoje trgovsko ime ali blagovno znamko, kot tudi številko tipa ali identifikacijsko številko.
POGLAVJE VII
NOVE TEHNOLOGIJE ALI NOVE TEHNIČNE REŠITVE
Člen 39
Izjeme za nove tehnologije ali nove tehnične rešitve
Organ za odobritev podeli EU-homologacijo iz odstavka 1, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
v vlogi za EU-homologacijo so navedeni razlogi, zaradi katerih nove tehnologije ali nove tehnične rešitve onemogočajo, da bi bili vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote združljivi z enim ali več regulativnimi akti iz Priloge II;
v vlogi za EU-homologacijo so opisani varnostni in okoljski vidiki nove tehnologije ali nove tehnične rešitve ter ukrepi, sprejeti za zagotovitev ravni varnosti in varstva okolja, ki je vsaj enaka tisti, ki jo določajo zahteve, pri katerih se zaprosi za izjemo;
vloga vsebuje opise preskusov in rezultate, ki dokazujejo, da je pogoj iz točke (b) izpolnjen.
Komisija sprejme izvedbene akte za odločitev, ali podeli dovoljenje iz prvega pododstavka tega odstavka. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 82(2).
Začasnost in omejena ozemeljska veljavnost EU-homologacije sta razvidni iz naslovov certifikata o EU-homologaciji in certifikata o skladnosti.
Vendar se lahko vozila, izdelana v skladu z začasno EU-homologacijo, pred njenim prenehanjem veljavnosti dajo na trg, registrirajo ali začnejo uporabljati v kateri koli državi članici, ki je sprejela začasno EU-homologacijo v skladu z odstavkom 5.
Člen 40
Naknadna prilagoditev regulativnih aktov
Kadar se izjema v skladu s členom 39 nanaša na pravilnik ZN, Komisija pripravi predloge za spremembo ustreznega pravilnika ZN po postopku, ki se uporablja v skladu z Revidiranim sporazumom iz leta 1958.
POGLAVJE VIII
VOZILA, IZDELANA V MAJHNIH SERIJAH
Člen 41
EU-homologacija vozil, izdelanih v majhnih serijah
Člen 42
Nacionalna homologacija vozil, izdelanih v majhnih serijah
Člen 43
Veljavnost nacionalne homologacije vozil, izdelanih v majhnih serijah
Nacionalni organ druge države članice dovoli, da se tako vozilo da na trg, registrira ali začne uporabljati, razen če utemeljeno domneva, da nacionalne tehnične zahteve, v skladu s katerimi je bilo vozilo odobreno, niso enakovredne njegovim.
POGLAVJE IX
POSAMIČNE ODOBRITVE VOZIL
Člen 44
Posamične odobritve vozil v EU
To poglavje se ne uporablja za nedodelana vozila.
Člen 45
Nacionalne posamične odobritve vozil
Člen 46
Veljavnost nacionalnih posamičnih odobritev vozil
Člen 47
Posebne določbe
POGLAVJE X
DAJANJE NA VOLJO NA TRGU, REGISTRACIJA ALI ZAČETEK UPORABE VOZILA
Člen 48
Dajanje na voljo na trgu, registracija ali začetek uporabe vozil, ki niso iz zaključka serije
Registracijo in začetek uporabe nedodelanih vozil je mogoče zavrniti, dokler vozila niso dodelana. Nedodelana vozila se ne smejo registrirati in začeti uporabljati zaradi izogibanja uporabe člena 49.
Člen 49
Dajanje na voljo na trgu, registracija ali začetek uporabe vozil iz zaključka serije
Prvi pododstavek se uporablja samo za vozila na ozemlju Unije, ki so v času njihove proizvodnje imela veljavno EU-homologacijo, niso pa bila registrirana ali dana v uporabo, preden je ta EU-homologacija prenehala veljati.
Zadevne države članice se v treh mesecih po prejetju takšnega zahtevka odločijo, ali bodo dovolile registracijo ali začetek uporabe teh vozil na svojem ozemlju ter, v tem primeru, število takšnih vozil.
Člen 50
Dajanje na voljo na trgu ali začetek uporabe sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot
POGLAVJE XI
ZAŠČITNE KLAVZULE
Člen 51
Nacionalno ocenjevanje vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, pri katerih se domneva, da pomenijo resno tveganje ali da so neskladni z zahtevami
Kadar organi za tržni nadzor države članice na podlagi svojih dejavnosti tržnega nadzora ali na podlagi informacij organa za odobritev, proizvajalca ali pritožb utemeljeno menijo, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota pomeni resno tveganje za zdravje ali varnost ljudi ali druge vidike zaščite javnega interesa, ki so zajeti v tej uredbi, ali da ni skladen z zahtevami iz te uredbe, zadevno vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enota ocenijo glede na ustrezne zahteve iz te uredbe. Zadevni gospodarski subjekti in zadevni organi za odobritev v celoti sodelujejo z organi za tržni nadzor, kar vključuje posredovanje rezultatov vseh ustreznih pregledov in preskusov, opravljenih v skladu s členom 31.
Za oceno tveganja za zadevno vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto se uporablja člen 20 Uredbe (ES) št. 765/2008.
Člen 52
Nacionalni postopki za obravnavo vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, ki pomenijo resno tveganje ali so neskladni z zahtevami
Gospodarski subjekti v skladu z obveznostmi iz členov 13 do 21 zagotovijo, da se sprejmejo vsi ustrezni popravni ukrepi v zvezi z vsemi zadevnimi vozili, sistemi, sestavnimi deli ali samostojnimi tehničnimi enotami, ki so jih dali na trg, registrirali ali dali v uporabo v Uniji.
Za omejevalne ukrepe iz prvega pododstavka tega odstavka se uporablja člen 21 Uredbe (ES) št. 765/2008.
Člen 53
Popravni in omejevalni ukrepi na ravni Unije
V poslane informacije se vključijo vse razpoložljive podrobnosti, zlasti podatki, potrebni za identifikacijo zadevnega vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, njegovo poreklo, vrsta domnevne neskladnosti in povezano tveganje, vrsta in trajanje sprejetih nacionalnih popravnih in omejevalnih ukrepov ter utemeljitve zadevnega gospodarskega subjekta.
Država članica, ki sprejme popravni ali omejevalni ukrep, navede tudi, ali je tveganje ali neskladnost posledica:
neskladnosti vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote z zahtevami, povezanimi z zdravjem ali varnostjo ljudi, varstvom okolja ali drugimi vidiki zaščite javnega interesa iz te uredbe, ali
pomanjkljivosti ustreznih regulativnih aktov iz Priloge II.
Komisija na podlagi posvetovanja iz prvega pododstavka tega odstavka sprejme izvedbene akte, da odloči o harmoniziranih popravnih ali omejevalnih ukrepih na ravni Unije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 83(2).
Komisija odločitev iz drugega pododstavka takoj sporoči zadevnim gospodarskim subjektom. Države članice takšne akte brez odlašanja izvedejo in o tem ustrezno obvestijo Komisijo.
Kadar Komisija meni, da je uradno sporočeni nacionalni ukrep neupravičen, zadevna država članica ukrep prekliče ali prilagodi v skladu s sklepom Komisije iz drugega pododstavka.
Komisija na podlagi posvetovanja iz prvega pododstavka tega odstavka sprejme izvedbene akte, da odloči o popravnih ali omejevalnih ukrepih na ravni Unije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 82(2).
Komisija odločitev iz drugega pododstavka takoj sporoči zadevnim gospodarskim subjektom. Države članice takšne akte brez odlašanja izvedejo in o tem ustrezno obvestijo Komisijo.
Kadar je tveganje ali neskladnost posledica pomanjkljivosti regulativnih aktov iz Priloge II, Komisija predlaga ustrezne ukrepe:
kadar gre za pravne akte Unije, Komisija predlaga potrebne spremembe zadevnih aktov;
kadar gre za pravilnike ZN, predlaga potrebne osnutke sprememb zadevnih pravilnikov ZN po postopku, ki se uporablja na podlagi Revidiranega sporazuma iz leta 1958.
Člen 54
Neskladna EU-homologacija
Komisija odločitev iz prvega pododstavka takoj sporoči zadevnim gospodarskim subjektom. Države članice takšne akte brez odlašanja izvedejo in o tem ustrezno obvestijo Komisijo.
Komisija na podlagi posvetovanja iz prvega pododstavka tega odstavka sprejme izvedbeni akt, da odloči o preklicu homologacije iz odstavka 1 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 82(2).
Člen 55
Dajanje na trg in začetek uporabe delov ali opreme, ki lahko pomenijo resno tveganje za pravilno delovanje bistvenih sistemov
Te zahteve lahko temeljijo na regulativnih aktih iz Priloge II ali, kakor je to primerno, vsebujejo primerjavo okoljskega ali varnostnega delovanja delov ali opreme z okoljskim ali varnostnim delovanjem originalnih delov ali opreme. V vsakem primeru se z zahtevami zagotovi, da deli ali oprema ne oslabijo delovanja sistemov, ki so bistveni za varnost vozila ali za njegove okoljske tehnične lastnosti.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 82, s katerimi zaradi prilagoditve tehničnemu napredku in regulativnim spremembam spremeni Prilogo VI ter tako določi in posodobi seznam delov ali opreme na podlagi ocene naslednjega:
obstoj resnega tveganja za varnostno ali okoljsko delovanje vozil, opremljenih z zadevnimi deli ali opremo;
potencialni učinek morebitnega dovoljenja za dele ali opremo na podlagi člena 56(1) na potrošnike in proizvajalce servisnih delov.
Originalni deli ali oprema za namene tega člena pomenijo dele ali opremo, izdelane v skladu s specifikacijami in proizvodnimi standardi, ki jih za sestavo zadevnega vozila določi proizvajalec vozila.
Člen 56
Povezane zahteve za dele ali opremo, ki lahko pomenijo resno tveganje za pravilno delovanje bistvenih sistemov
Organ za odobritev dovoli dajanje na trg in začetek uporabe delov ali opreme, kadar ob upoštevanju poročila o preskusu iz odstavka 1 tega člena in drugih dokazov ugotovi, da so zadevni deli ali oprema skladni z zahtevami iz člena 55(3).
Organ za odobritev proizvajalcu brez odlašanja izda certifikat o dovoljenju.
Komisija sprejme izvedbene akte o določitvi predloge in sistema številčenja za certifikat o dovoljenju iz tretjega pododstavka tega odstavka. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 83(2).
Proizvajalec zagotovi, da so deli ali oprema izdelani in se še naprej izdelujejo pod pogoji, pod katerimi je bilo dovoljenje izdano.
Kadar organ za odobritev ugotovi, da pogoji za izdajo dovoljenja niso več izpolnjeni, od proizvajalca zahteva, naj sprejme potrebne ukrepe in tako spet zagotovi skladnost delov ali opreme. Po potrebi dovoljenje prekliče.
POGLAVJE XII
MEDNARODNI PREDPISI
Člen 57
Pravilniki ZN, potrebni za EU-homologacijo
V teh delegiranih aktih se določijo datumi, od katerih je uporaba pravilnika ZN ali njegovih sprememb obvezna, in vključijo prehodne določbe, kadar je to potrebno in primerno za namene EU-homologacije, prve registracije in začetka uporabe vozil ter dostopnosti sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot na trgu.
Člen 58
Enakovrednost pravilnikov ZN za namene EU-homologacije
POGLAVJE XIII
ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNIH INFORMACIJ
Člen 59
Informacije za uporabnike
Člen 60
Informacije za proizvajalce
Proizvajalci vozil lahko od proizvajalcev sistemov, sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot, delov ali opreme zahtevajo sklenitev zavezujoče pogodbe o varstvu zaupnosti informacij, ki niso javno dostopne, vključno z informacijami v zvezi s pravicami intelektualne lastnine.
POGLAVJE XIV
DOSTOP DO INFORMACIJ O OBD VOZILA TER POPRAVILU IN VZDRŽEVANJU VOZILA
Člen 61
Obveznosti proizvajalcev glede zagotavljanja informacij o OBD vozila in o popravilu in vzdrževanju vozila
Proizvajalci zagotovijo standardizirano in varno napravo za podporo na daljavo, ki neodvisnim serviserjem omogoča, da opravijo posege, pri katerih je potreben dostop do varnostnega sistema vozila.
Informacije o OBD vozila ter informacije o popravilu in vzdrževanju vozila so na voljo na spletnih mestih proizvajalcev v standardizirani obliki, ali, če to zaradi narave informacij ni izvedljivo, v drugi ustrezni obliki. Za neodvisne izvajalce, ki niso serviserji, se informacije podajo tudi v strojno berljivi obliki, ki jo je mogoče elektronsko obdelati s splošno dostopnimi orodji informacijske tehnologije in programsko opremo in ki neodvisnim izvajalcem omogoča izvajanje nalog, povezanih z njihovim poslovanjem, v poprodajni dobavni verigi.
Vendar je v naslednjih primerih dovolj, da proizvajalec zagotovi hiter in lahek dostop do potrebnih informacij, ko to zahteva neodvisni izvajalec:
za tipe vozil, ki imajo nacionalno homologacijo vozil, izdelanih v majhnih serijah, iz člena 42;
za vozila za posebne namene;
za tipe vozil kategorij O1 in O2, ki ne uporabljajo orodij za diagnostiko ali fizične ali brezžične komunikacije z vgrajeno elektronsko krmilno enoto oziroma vgrajenimi elektronskimi krmilnimi enotami za namene diagnostike ali ponovnega programiranja njihovih vozil;
za končno fazo homologacije v postopku večstopenjske homologacije, kadar se končna faza nanaša samo na nadgradnjo, ki ne vsebuje sistemov za elektronsko krmiljenje vozila, vsi sistemi za elektronsko krmiljenje vozila osnovnega vozila pa ostanejo nespremenjeni.
Proizvajalci na svojih spletnih mestih objavi naknadne spremembe informacij o OBD vozila ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozil ter dopolnila k tem informacijam istočasno s tem, ko jih da na voljo pooblaščenim serviserjem.
Člen 62
Obveznosti v zvezi z imetniki več homologacij
Člen 63
Pristojbine za dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil
Poleg dostopa na časovni osnovi lahko proizvajalci nudijo dostop na osnovi transakcije, za katerega se pristojbine zaračunavajo na podlagi opravljene transakcije in ne na podlagi trajanja, za katerega je dostop zagotovljen.
Kadar proizvajalec nudi obe vrsti dostopa, neodvisni serviserji izberejo bodisi dostop na časovni osnovi bodisi dostop na osnovi transakcij.
Člen 64
Dokaz o skladnosti z obveznostmi v zvezi z informacijami o OBD vozila ter informacijami o popravilu in vzdrževanju
Člen 65
Izpolnjevanje obveznosti glede dostopa do informacij o OBD vozila ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozil
Ti ukrepi lahko vključujejo preklic ali začasno razveljavitev homologacije, globo ali druge ukrepe, ki se sprejmejo v skladu s členom 84.
Člen 66
Forum o dostopu do informacij o vozilih
Svoje dejavnosti izvaja v skladu s Prilogo X k tej uredbi.
Komisija se lahko odloči, da razprave in ugotovitve foruma o dostopu do informacij o vozilih obravnava kot zaupne.
POGLAVJE XV
OCENJEVANJE, IMENOVANJE, URADNO SPOROČILO IN SPREMLJANJE TEHNIČNIH SLUŽB
Člen 67
Homologacijski organ, pristojen za tehnične službe
Medsebojna strokovna vrednotenja zajemajo ocenjevanja vseh ali dela dejavnosti tehničnih služb, ki so jih opravili homologacijski organi v skladu s členom 73(4), vključno z ocenjevanjem usposobljenosti osebja, pravilnosti metodologije preskusov in kontrolnih pregledov ter pravilnosti rezultatov preskusov, na podlagi opredeljenega področja uporabe regulativnih aktov iz dela I Priloge II.
Dejavnosti, povezane z ocenjevanjem in spremljanjem tehničnih služb, ki se ukvarjajo samo z nacionalnimi posamičnimi odobritvami vozil, ki so bila podeljena v skladu s členom 45, ali nacionalnimi homologacijami vozil, proizvedenih v majhnih serijah, ki so bila podeljena v skladu s členom 42, so izvzete iz medsebojnega strokovnega vrednotenja.
Vsa ocenjevanja akreditiranih tehničnih služb, ki jih opravijo homologacijski organi, so izvzeta iz medsebojnega strokovnega vrednotenja.
Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi vzorec za predložitev informacij o postopkih držav članic iz prvega pododstavka tega odstavka. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 83(2).
Komisija se lahko na podlagi analize tveganj odloči, da sodeluje v skupini za medsebojno strokovno vrednotenje.
Medsebojno strokovno vrednotenje se izvede pod pristojnostjo organa za odobritev, ki se ga vrednoti, in vključuje obisk prostorov tehnične službe; ta je izbrana po presoji skupine za medsebojno strokovno vrednotenje.
Homologacijski organi, ki ne sodelujejo v medsebojnem strokovnem vrednotenju v skladu z odstavkom 3, niso vključeni v nobeno od dejavnosti, povezanih s skupino za medsebojno strokovno vrednotenje.
Člen 68
Imenovanje tehničnih služb
Homologacijski organi imenujejo tehnične službe za eno ali več od naslednjih kategorij dejavnosti, in sicer odvisno od njihovega področja pristojnosti:
kategorija A: preskusi iz te uredbe in regulativnih aktov iz Priloge II, ki jih tehnične službe izvajajo v svojih prostorih;
kategorija B: nadzorovanje preskusov, vključno z njihovo pripravo, iz te uredbe in regulativnih aktov iz Priloge II, kadar se takšni preskusi opravijo v prostorih proizvajalca ali v prostorih tretje strani;
kategorija C: redno ocenjevanje in spremljanje postopkov proizvajalca za nadzor skladnosti proizvodnje;
kategorija D: nadzorovanje ali opravljanje preskusov ali kontrolnih pregledov za nadzor skladnosti proizvodnje.
Člen 69
Neodvisnost tehničnih služb
Lahko se šteje, da organizacija ali organ, ki je del poslovnega združenja ali strokovne zveze, ki zastopa podjetja, vključena v zasnovo, proizvodnjo, dobavo ali vzdrževanje vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki jih ocenjuje, preskuša ali pregleduje, izpolnjuje zahteve iz prvega pododstavka, če se homologacijskemu organu zadevne države članice dokaže, da je neodvisen in da ne obstaja nasprotje interesov.
Člen 70
Pristojnost tehničnih služb
Tehnična služba je zmožna izvajati vse dejavnosti, za katere je vložila vlogo za imenovanje v skladu s členom 68(1). Homologacijskemu organu ali nacionalnemu akreditacijskemu organu, ki izvaja ocenjevanje ali spremljanje tehničnih služb, dokaže, da izpolnjuje naslednje pogoje:
njeno osebje je ustrezno usposobljeno, ima posebno tehnično znanje in poklicno usposabljanje ter zadostne in ustrezne izkušnje za opravljanje dejavnosti, za katere želi biti imenovana;
ima opise postopkov za opravljanje dejavnosti, za katere želi biti imenovana, pri katerih se upošteva stopnja kompleksnosti tehnologije zadevnega ustreznega vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ter podatek, ali gre pri proizvodnem postopku za masovno ali serijsko proizvodnjo. Tehnična služba dokaže preglednost in ponovljivost teh postopkov;
ima sredstva, ki so potrebna za ustrezno opravljanje nalog, povezanih s kategorijo ali kategorijami dejavnosti, za katere želi biti imenovana, in ima dostop do vse nujne opreme ali naprav.
Člen 71
Odvisne družbe in podizvajalci tehničnih služb
Člen 72
Interna tehnična služba proizvajalca
Interna tehnična služba iz odstavka 1 izpolnjuje naslednje zahteve:
akreditira jo nacionalni akreditacijski organ ter izpolnjuje zahteve iz dodatkov 1 in 2 k Prilogi III;
interna tehnična služba, vključno s svojim osebjem, je organizacijsko razločljiva in znotraj družbe proizvajalca uporablja metode poročanja, s katerimi zagotavlja svojo nepristranskost, ki jo dokazuje zadevnemu homologacijskemu organu in nacionalnemu akreditacijskemu organu;
niti interna tehnična služba niti njeno osebje ne sodelujeta pri kateri koli dejavnosti, ki bi lahko bila v nasprotju z njeno neodvisnostjo ali integriteto pri opravljanju dejavnosti, za katere je bila imenovana;
svoje storitve zagotavlja le družbi proizvajalca, ki ji pripada.
Člen 73
Ocenjevanje in imenovanje tehničnih služb
Kadar tehnična služba zaprosi za imenovanje v državi članici, ki ni država članica njenega sedeža, je eden od predstavnikov skupne ocenjevalne skupine iz homologacijskega organa države članice, kjer ima sedež, razen če se ta homologacijskega organa odloči, da ne bo sodeloval v skupni ocenjevalni skupini.
Skupna ocenjevalna skupina sodeluje pri ocenjevanju tehnične službe, ki vloži vlogo, vključno s pregledom na kraju samem. Homologacijski organ, ki je pristojen za imenovanja, iz države članice, v kateri želi biti imenovana tehnična služba, ki vloži vlogo, skupni ocenjevalni skupini zagotovi vso potrebno podporo in pravočasen dostop do vse dokumentacije, potrebne za ocenjevanje tehnične službe, ki vloži vlogo.
Člen 74
Uradno obvestilo Komisiji o imenovanju tehničnih služb
Takšno uradno obvestilo se opravi, preden zadevna imenovana tehnična služba začne izvajati katero koli od dejavnosti iz člena 68(1).
Člen 75
Spremembe in podaljšanje imenovanj tehničnih služb
Homologacijski organ Komisijo in druge države članice takoj uradno obvesti o vsaki omejitvi, začasni razveljavitvi ali preklicu imenovanja.
Komisija ustrezno posodobi seznam iz člena 74(3).
Homologacijski organ v dveh mesecih po uradnem obvestilu o spremembah imenovanja Komisiji in drugim homologacijskim organom pošlje poročilo o ugotovitvah glede neizpolnjevanja zahtev. Da se po potrebi zagotovi varnost vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki so že dani na trg, homologacijski organ, ki je pristojen za imenovanja, zadevnim homologacijskim organom naroči, naj v razumnem roku začasno razveljavijo ali prekličejo vse nepravilno izdane certifikate o EU-homologaciji.
Razširitve obsega imenovanja tehnične službe je lahko za regulativne akte iz Priloge II izvedena le v skladu s postopki iz Dodatka 2 k Prilogi III in zanjo velja obveznost uradnega obvestila iz člena 74.
Člen 76
Spremljanje tehničnih služb
Prvi pododstavek tega odstavka se ne uporablja za dejavnosti tehničnih služb, ki jih spremljajo akreditacijski organi v skladu s členom 67(1), da bi zagotovili skladnost z zahtevami iz členov 68 do 72, členov 80 in 81 ter Dodatka 2 k Prilogi III.
Tehnične službe na zahtevo predložijo vse ustrezne informacije in dokumente, ki so potrebni, da lahko homologacijski organ, ki je pristojen za imenovanja, ali nacionalni akreditacijski organ preveri izpolnjevanje navedenih zahtev.
Tehnične službe homologacijski organ, ki je pristojen za imenovanja, ali nacionalni akreditacijski organ brez odlašanja obvestijo o vsaki spremembi, zlasti v zvezi z osebjem, prostori, odvisnimi družbami ali podizvajalci, ki lahko vplivajo na skladnost z zahtevami iz členov 68 do 72, členov 80 in 81 ter Dodatka 2 k Prilogi III ali na njihovo sposobnost opravljanja nalog ugotavljanja skladnosti v zvezi z vozili, sistemi, sestavnimi deli in samostojnimi tehničnimi enotami, za katere so imenovani.
Kadar ta homologacijski organ prizna utemeljen razlog, o tem obvesti Komisijo.
Komisija se brez odlašanja posvetuje z državami članicami. Na podlagi tega posvetovanja sprejme izvedbene akte, d katerimi odloči, ali je utemeljen razlog upravičen ali ne. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 83(2).
Tehnična služba in homologacijski organ, ki je pristojen za imenovanja, lahko zahtevata, da se vse informacije, poslane homologacijskemu organu druge države članice ali Komisiji, obravnavajo zaupno.
Vsaka država članica v dveh mesecih po izvedbi te ocene tehnične službe poroča Komisiji in drugim državam članicam o svojih dejavnostih spremljanja. Ta poročila vsebujejo povzetek ocene, ki je javno dostopen.
Člen 77
Izpodbijanje usposobljenosti tehničnih služb
Komisija preišče odgovornost tehnične službe, kadar se dokaže ali kadar obstajajo utemeljeni razlogi za mnenje, da je bila homologacija podeljena na podlagi lažnih podatkov, da so bili rezultati preskusa ponarejeni ali da so se podatki ali tehnične specifikacije, zaradi katerih bi bila podelitev homologacije zavrnjena, zadržali.
Komisija od te države članice zahteva, naj sprejme omejevalne ukrepe, po potrebi vključno z omejitvijo, začasno razveljavitvijo ali preklicem imenovanja.
Kadar država članica ne sprejme potrebnih omejevalnih ukrepov, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi odloči, da omeji, začasno razveljavi ali prekliče imenovanje zadevne tehnične službe. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 83(2). Komisija zadevno državo članico uradno obvesti o teh izvedbenih aktih in ustrezno posodobi objavljene informacije iz člena 74(3).
Člen 78
Izmenjava informacij o ocenjevanju, imenovanju in spremljanju tehničnih služb
To izmenjavo informacij usklajuje forum.
Člen 79
Sodelovanje z nacionalnimi akreditacijskimi organi
Člen 80
Operativne obveznosti tehničnih služb
Tehnične službe ves čas:
homologacijskemu organu, ki je pristojen za imenovanja, omogočijo, da med homologacijskim preskusom prisostvuje opravljanju nalog tehnične službe, in
homologacijskemu organu, ki je pristojen za imenovanja, na zahtevo predložijo informacije o kategorijah dejavnosti, za katere so bile imenovane.
Člen 81
Obveznosti tehničnih služb v zvezi z obveščanjem
Tehnične službe homologacijski organ, ki je pristojen za imenovanja, obveščajo o:
vsaki neskladnosti, pri kateri je potrebna zavrnitev, omejitev, začasna razveljavitev ali preklic certifikata o homologaciji;
vseh okoliščinah, ki vplivajo na obseg njihovega imenovanja in pogoje zanj;
vsaki zahtevi po informacijah, ki so jo prejeli od organov za tržni nadzor v zvezi s svojimi dejavnostmi.
POGLAVJE XVI
DELEGIRANA IN IZVEDBENA POOBLASTILA
Člen 82
Izvajanje prenosa pooblastila
Člen 83
Postopek v odboru
Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.
POGLAVJE XVII
KONČNE DOLOČBE
Člen 84
Kazni
Vrste kršitev, ki jih storijo gospodarski subjekti in tehnične službe ter za katere so naložene kazni, vključujejo vsaj:
dajanje lažnih izjav med postopki odobritve ali popravne ali omejevalne ukrepe, sprejete v skladu s poglavjem XI;
ponarejanje rezultatov preskusov za homologacijo ali za tržni nadzor;
nesporočanje podatkov ali tehničnih specifikacij, ki bi lahko vodili do odpoklica vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot ali do zavrnitve ali preklica certifikata o EU-homologaciji;
neskladnost z zahtevami za imenovanje s strani tehničnih služb.
Poleg vrst kršitev iz odstavka 2 vrste kršitev, ki jih storijo gospodarski subjekti in za katere so naložene kazni, vključujejo vsaj:
zavrnitev dostopa do informacij;
dajanje vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, za katere je potrebna odobritev, ki pa te odobritve nimajo, na voljo na trgu ali ponarejanje dokumentov, certifikatov o skladnosti, predpisanih tablic ali oznak odobritve s tem namenom.
Člen 85
Upravne globe v podporo popravnim in omejevalnim ukrepom na ravni Unije
Upravne globe, ki jih naloži Komisija, se ne prištejejo h kaznim, ki jih za isto kršitev naložijo države članice v skladu s členom 84. Upravne globe, ki jih naloži Komisija, ne presegajo 30 000 EUR za vsako neskladno vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto.
Komisija ne more v skladu s tem členom začeti, ponovno začeti ali nadaljevati postopkov zoper gospodarske subjekte zaradi kršitev te uredbe, za katere so bili zadevni gospodarski subjekti kaznovani ali glede katerih je bilo v okviru prejšnje odločitve v skladu s členom 84, ki je ni več mogoče izpodbijati, ugotovljeno, da zanje niso odgovorni.
V delegiranih aktih iz odstavka 2 se upoštevajo naslednja načela:
postopek Komisije je skladen s pravico do dobrega upravljanja, in zlasti s pravico do izražanja svojega mnenja in pravico do dostopa do dokumentacije, ob spoštovanju legitimnih interesov zaupnosti ter poslovnih skrivnosti;
pri izračunu ustrezne upravne globe se Komisija ravna po načelih učinkovitosti, sorazmernosti in odvračanja ter po potrebi upošteva resnost kršitve in njene učinke, dobro vero zadevnega gospodarskega subjekta, stopnjo skrbnosti in sodelovanja gospodarskega subjekta, ponavljanje, pogostost ali trajanje kršitve ter predhodne sankcije, naložene istemu gospodarskemu subjektu;
upravne globe se pobirajo brez nepotrebnega odlašanja z določitvijo rokov za plačilo, po potrebi pa tudi z možnostjo razdelitve plačil na več obrokov in faz.
Člen 86
Spremembe Uredbe (ES) št. 715/2007
Uredba (ES) št. 715/2007 se spremeni:
naslov se nadomesti z naslednjim:
„Uredba (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6)“;
v členu 1 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:
v členu 3 se točki 14 in 15 črtata;
poglavje III se črta;
v členu 13(2) se točka (e) črta.
Člen 87
Spremembe Uredbe (ES) št. 595/2009
Uredba (ES) št. 595/2009 se spremeni:
naslov se nadomesti z naslednjim:
„Uredba (ES) št. 595/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o homologaciji motornih vozil in motorjev glede na emisije iz težkih vozil (Euro VI) ter o spremembi Uredbe (ES) št. 715/2007 in Direktive 2007/46/ES ter o razveljavitvi direktiv 80/1269/EGS, 2005/55/ES in 2005/78/ES“;
v členu 1 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:
„Ta uredba določa tudi pravila za skladnost vozil in motorjev v uporabi, trajnost naprav za uravnavanje onesnaževanja, sisteme za diagnostiko na vozilu (OBD), merjenje porabe goriva in emisij CO2.“;
v členu 3 se točki 11 in 13 črtata;
člen 6 se črta;
v členu 11(2) se točka (e) črta.
Člen 88
Razveljavitev Direktive 2007/46/ES
Direktiva 2007/46/ES se razveljavi z učinkom od 1. septembra 2020.
Sklicevanje na Direktivo 2007/46/ES se šteje za sklicevanja na to uredbo in se bere v skladu s korelacijsko tabelo iz točke 3 Priloge XI k tej uredbi.
Člen 89
Prehodne določbe
Imenovanje tehničnih služb, ki so bile že imenovane pred 4. julijem 2018, se podaljša do 5. julija 2022, kadar te tehnične službe izpolnjujejo ustrezne zahteve iz te uredbe.
Veljavnost imenovanja tehničnih služb, podeljenega pred 4. julijem 2018, preneha najpozneje 5. julija 2022.
Člen 90
Poročanje
Člen 91
Začetek veljavnosti in uporaba
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. septembra 2020.
Vendar od 5. julija 2020 nacionalni organi ne zavrnejo podelitve EU-homologacije ali nacionalne homologacije za nove tipe vozil ali prepovejo registracije, dajanja na trg ali začetka uporabe novega vozila, kadar je zadevno vozilo skladno s to uredbo, če to zahteva proizvajalec.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
SEZNAM PRILOG
|
Priloga I |
Splošne opredelitve pojmov, merila za razvrstitev vozil, tipe vozil in tipi nadgradenj |
|
Dodatek 1: |
Postopek za preverjanje, ali se vozilo lahko uvrsti med terenska vozila |
|
Dodatek 2: |
Števke, ki se uporabijo za dopolnitev kod, ki se uporabljajo za različne vrste nadgradenj |
|
Priloga II |
Zahteve za EU-homologacijo vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot |
|
Del I |
Regulativni akti za EU-homologacijo vozil, izdelanih v neomejenih serijah |
|
Dodatek 1: |
Regulativni akti za EU-homologacijo vozil, izdelanih v majhnih serijah, v skladu s členom 41 |
|
Dodatek 2: |
Zahteve za posamično EU-odobritev vozila v skladu s členom 44 |
|
Del II |
Seznam pravilnikov ZN, priznanih kot alternativa direktivam ali uredbam iz dela I |
|
Del III |
Seznam regulativnih aktov, ki določajo zahteve za EU-homologacijo vozil za posebne namene |
|
Dodatek 1: |
Bivalna vozila, reševalna vozila in pogrebna vozila |
|
Dodatek 2: |
Neprebojna vozila |
|
Dodatek 3: |
Vozila, dostopna z invalidskim vozičkom |
|
Dodatek 4: |
Druga vozila za posebne namene (vključno s posebno skupino, vozili za prevoz različne opreme in bivalnimi prikolicami) |
|
Dodatek 5: |
Mobilni žerjavi |
|
Dodatek 6: |
Vozila za prevoz izrednega tovora |
|
Priloga III |
Postopki za EU-homologacijo |
|
Dodatek 1: |
Standardi, ki jih morajo izpolnjevati tehnične službe iz člena 68 |
|
Dodatek 2: |
Postopek za ocenjevanje tehničnih služb |
|
Priloga IV |
Skladnost proizvodnih postopkov |
|
Priloga V |
Omejitve števila vozil za majhne serije in za zaključek serije |
|
Priloga VI |
Seznam delov ali opreme, ki lahko pomenijo resno tveganje za pravilno delovanje sistemov, ki so bistveni za varnost vozila ali njegovo okoljsko učinkovitost, zahteve glede učinkovitosti takih delov ali opreme, ustrezni preskusni postopki ter določbe o označevanju in pakiranju |
|
Priloga VII |
Regulativni akti, za katere je proizvajalec lahko imenovan za tehnično službo |
|
Dodatek: |
Imenovanje interne tehnične službe proizvajalca za tehnično službo in sklepanje pogodb s podizvajalci |
|
Priloga VIII |
Pogoji za uporabo virtualnih preskusnih metod s strani proizvajalca ali tehnične službe |
|
Dodatek 1: |
Splošni pogoji za uporabo virtualnih preskusnih metod |
|
Dodatek 2: |
Posebni pogoji za uporabo virtualnih preskusnih metod |
|
Dodatek 3: |
Postopek potrditve |
|
Priloga IX |
Postopki za večstopenjsko homologacijo |
|
Dodatek: |
Vzorec dodatne tablice proizvajalca |
|
Priloga X |
Dostop do informacij o OBD vozila ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozila |
|
Dodatek 1: |
Certifikat proizvajalca o dostopu do informacij o OBD vozila ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozila |
|
Dodatek 2: |
Informacije o OBD vozila |
|
Priloga XI |
Korelacijska tabela |
PRILOGA I
SPLOŠNE OPREDELITVE POJMOV, MERILA ZA RAZVRSTITEV VOZIL, TIPE VOZIL IN TIPI NADGRADENJ
UVODNI DEL
Opredelitve in splošne določbe
1. Opredelitve
|
1.1 |
„Sedežno mesto“ pomeni katero koli mesto, na katerem lahko sedi ena oseba, ki je vsaj tako velika kot:
(a)
preskusna lutka, ki po merah ustreza 50 % odraslih moških v primeru voznika;
(b)
preskusna lutka, ki po merah ustreza 5 % odraslih žensk v vseh ostalih primerih. |
|
1.2 |
„Sedež“ pomeni popolno strukturo skupaj z opremo, ki je ali ni del nadgradnje vozila, namenjeno za sedenje ene osebe. Vključuje tako posamezen sedež kot sedežno klop ter zložljive in odstranljive sedeže. |
|
1.3 |
„Blago“ pomeni zlasti katere koli premične stvari. Vključuje proizvode v razsutem stanju, končne izdelke, tekočine, žive živali, poljščine, nedeljivi tovor. |
|
1.4 |
„Največja masa“ pomeni „največjo tehnično dovoljeno maso obremenjenega vozila“. |
2. Splošne določbe
2.1 Število sedežnih mest
|
2.1.1 |
Zahteve glede števila sedežnih mest veljajo za sedeže, ki so predvideni za uporabo med vožnjo vozila. |
|
2.1.2 |
Ne veljajo za sedeže, ki so predvideni za uporabo med mirovanjem vozila in ki so za uporabnike jasno označeni bodisi s piktogramom ali znakom z ustreznim besedilom. |
|
2.1.3 |
Za določanje števila sedežnih mest se uporabljajo naslednje zahteve:
(a)
vsak posamezen sedež šteje za eno sedežno mesto;
(b)
v primeru sedežne klopi vsak prostor širine najmanj 400 mm, merjene na nivoju blazine sedeža, šteje za eno sedežno mesto. Te zahteve proizvajalcu ne preprečujejo uporabe splošnih določb iz točke 1.1;
(c)
vendar pa prostor iz točke (b) ne šteje za eno sedežno mesto, kadar:
(i)
lastnosti sedežne klopi spodnjemu delu preskusne lutke preprečujejo sedenje v naravnem položaju, na primer: pritrjena sredinska konzola, nepodložena površina ali notranja oprema, ki prekinja nazivno sedežno površino;
(ii)
oblika poda neposredno pred domnevnim sedežnim mestom (na primer sredinski tunel) preprečuje naravni položaj nog preskusne lutke. |
|
2.1.4 |
Pri vozilih, ki spadajo na področje pravilnikov ZN št. 66 in št. 107, je treba mero iz točke 2.1.3(b) uskladiti z minimalnim prostorom, zahtevanim za eno osebo pri različnih razredih vozil. |
|
2.1.5 |
Če so v vozilu pritrdišča za odstranljiv sedež, je treba odstranljiv sedež upoštevati pri določanju števila sedežnih mest. |
|
2.1.6 |
Prostor, namenjen invalidskemu vozičku z uporabnikom, se šteje za eno sedežno mesto.
|
2.2 Največja masa
|
2.2.1 |
Pri sedlastih vlačilcih največja masa, ki se upošteva pri razvrstitvi vozila, vključuje največjo maso polpriklopnika, ki jo nosi sedlasta sklopka. |
|
2.2.2 |
Pri motornem vozilu, ki lahko vleče priklopnik s centralno osjo ali priklopnik s togim ojesom, mora največja masa, ki se upošteva za razvrstitev motornega vozila, vključevati največjo maso, ki se prek vlečne sklopke prenese na vlečno vozilo. |
|
2.2.3 |
Pri polpriklopniku, priklopniku s centralno osjo in priklopniku s togim ojesom mora največja masa, ki se upošteva za razvrstitev vozila, ustrezati največji masi, ki se prenese na tla prek koles osi ali skupine osi, ko je polpriklopnik oz. priklopnik spet z vlečnim vozilom. |
|
2.2.4 |
Pri podporni osi mora največja masa, ki se upošteva za razvrstitev vozila, vključevati največjo maso polpriklopnika, ki jo nosi sedlasta sklopka. |
2.3 Posebna oprema
|
2.3.1 |
Vozila s pritrjeno opremo, kot so stroji ali naprave, štejejo za vozila iz kategorije N ali O. |
2.4 Enote
|
2.4.1 |
Če ni navedeno drugače, morajo vse merske enote in z njimi povezani simboli izpolnjevati Direktivo Sveta 80/181/EGS ( 8 ). |
3. Razvrstitev vozil v kategorije
|
3.1 |
Proizvajalec je odgovoren za razvrstitev tipa vozila v določeno kategorijo. V ta namen morajo biti izpolnjena vsa ustrezna merila iz te priloge. |
|
3.2 |
Zaradi dokazovanja, da je treba tip vozila razvrstiti v posebno skupino kot vozilo za posebne namene („koda SG“), lahko organ za odobritev od proizvajalca zahteva ustrezne dodatne informacije. |
DEL A
Merila za razvrstitev vozil
1. Kategorije vozil
Za namene EU-homologacije in nacionalne homologacije ter EU posamične odobritve vozila in nacionalne posamične odobritve vozila se vozila razvrstijo v skladu s klasifikacijo iz člena 4.
Odobritev se lahko podeli le za kategorije iz člena 4(1).
2. Podkategorije vozil
2.1 Terenska vozila
„Terensko vozilo“ pomeni vozilo, ki spada v kategorijo M ali N in ima posebne tehnične lastnosti, ki mu omogočajo vožnjo zunaj običajnih cest.
Za navedene kategorije vozil se doda črka „G“ kot pripona k črki in številki, ki označujeta kategorijo vozila.
Merila za razvrstitev vozil v podkategorijo terenskih vozil so določena v oddelku 4 tega dela.
2.2 Vozila za posebne namene (SPV)
|
2.2.1 |
Za nedodelana vozila, namenjena razvrstitvi v podkategorijo vozil za posebne namene, se doda črka „S“ kot pripona k črki in številki, ki označujeta kategorijo vozila. Različni tipi vozil za posebne namene so opredeljeni in navedeni v točki 5. |
2.3 Terenska vozila za posebne namene
|
2.3.1 |
„Terensko vozilo za posebne namene“ pomeni vozilo, ki spada v kategorijo M ali N in ima posebne tehnične lastnosti iz točk 2.1 in 2.2. Za navedene kategorije vozil se doda črka „G“ kot pripona k črki in številki, ki označujeta kategorijo vozila. Za nedodelana vozila, namenjena razvrstitvi v podkategorijo vozil za posebne namene, se doda črka „S“ kot druga pripona. |
3. Merila za razvrstitev vozil v kategorijo N
|
3.1 |
V kategorijo N se tipi vozil razvrstijo na podlagi tehničnih lastnosti vozila iz točk 3.2 do 3.6. |
|
3.2 |
Prostori, kjer so vsa sedežna mesta, morajo biti načeloma popolnoma ločeni od nakladalne površine. |
|
3.3 |
Z odstopanjem od zahteve iz točke 3.2 se lahko osebe in blago prevažajo v istem prostoru, če je nakladalna površina opremljena z napravami za zavarovanje, ki so zasnovane tako, da zaščitijo osebe, ki se prevažajo, pred premikanjem tovora med vožnjo, vključno z močnim zaviranjem in zavijanjem. |
|
3.4 |
Naprave za zavarovanje ali naprave za pritrditev, namenjene za zavarovanje tovora v skladu s točko 3.3, in pregradni sistemi, namenjeni za vozila z največjo skupno maso do 7,5 tone, morajo biti zasnovani v skladu z določbami oddelkov 3 in 4 mednarodnega standarda ISO 27956:2009 „Cestna vozila – Pritrditev tovora v dostavnih vozilih – Zahteve in preskusne metode“.
|
|
3.5 |
Število sedežnih mest brez vozniškega ne sme presegati:
(a)
6 pri vozilih kategorije N1;
(b)
8 pri vozilih kategorije N2 ali N3. |
|
3.6 |
Vozila morajo izkazovati nosilnost za blago, ki je enaka ali večja od nosilnosti za osebe, izražene v kg.
|
|
3.7 |
Zahteve iz točk od 3.2 do 3.6 morajo biti izpolnjene za vse variante in izvedenke tipa vozila. |
|
3.8 |
Merila za razvrstitev vozil v kategorijo N1.
|
4. Merila za razvrstitev vozil v podkategorijo terenskih vozil
|
4.1 |
Vozila M1 ali N1 se razvrstijo v podkategorijo terenskih vozil, če hkrati izpolnjujejo naslednje pogoje:
(a)
vozilo ima najmanj eno sprednjo os in najmanj eno zadnjo os, ki sta konstruirani tako, da sta gnani sočasno, ne glede na to, ali se lahko pogon ene od osi izklopi;
(b)
vozilo ima najmanj eno zaporo diferenciala ali najmanj en mehanizem s podobnim učinkom;
(c)
vozilo mora samo (brez priklopnika) premagati vsaj 25-odstotni vzpon;
(d)
vozilo mora izpolnjevati naslednje zahteve:
(i)
prednji pristopni kot mora biti najmanj 25 stopinj;
(ii)
zadnji pristopni kot mora biti najmanj 20 stopinj;
(iii)
kot rampe mora biti najmanj 20 stopinj;
(iv)
razdalja od tal pod prednjo osjo mora biti najmanj 180 mm;
(v)
razdalja od tal pod zadnjo osjo mora biti najmanj 180 mm;
(vi)
razdalja od tal med osema mora biti najmanj 200 mm. |
|
4.2 |
Vozila kategorije M2, N2 ali M3, katerih največja masa ne presega 12 ton, štejejo za terenska vozila, če izpolnjujejo bodisi pogoj iz točke (a) bodisi pogoja tako iz točke (b) kot iz točke (c):
(a)
vse osi so konstruirane tako, da so gnane sočasno, ne glede na to, ali se lahko pogon ene ali več osi izklopi;
(b)
(i)
vozilo ima najmanj eno sprednjo os in najmanj eno zadnjo os, ki sta konstruirani tako, da sta gnani sočasno, ne glede na to, ali se lahko pogon ene od osi izklopi;
(ii)
vozilo ima najmanj eno zaporo diferenciala ali je opremljeno z najmanj enim mehanizmom s podobnim učinkom;
(iii)
vozilo mora samo (brez priklopnika) premagati 25-odstotni vzpon;
(c)
vozilo mora izpolnjevati najmanj pet od šestih spodaj navedenih zahtev, če skupna masa vozila ne presega 7,5 tone, in vsaj štiri zahteve, če skupna masa vozila presega 7,5 tone:
(i)
prednji pristopni kot mora biti najmanj 25 stopinj;
(ii)
zadnji pristopni kot mora biti najmanj 25 stopinj;
(iii)
kot rampe mora biti najmanj 25 stopinj;
(iv)
razdalja od tal pod prednjo osjo mora biti najmanj 250 mm;
(v)
razdalja od tal med osema mora biti najmanj 300 mm;
(vi)
razdalja od tal pod zadnjo osjo mora biti najmanj 250 mm. |
|
4.3 |
Vozila kategorije M3 ali N3, katerih največja masa presega 12 ton, štejejo za terenska vozila, če izpolnjujejo pogoj bodisi iz točke (a) bodisi pogoja tako iz točk (b) kot iz točke (c):
(a)
vse osi so konstruirane tako, da so gnane sočasno, ne glede na to, ali se lahko pogon ene ali več osi izklopi;
(b)
(i)
vsaj polovica osi (ali dve osi od treh pri vozilih s tremi osmi ter tri osi pri vozilih s petimi osmi) je konstruiranih tako, da so gnane sočasno, ne glede na to, ali se lahko pogon ene od osi izklopi;
(ii)
vozilo ima najmanj eno zaporo diferenciala ali mehanizem s podobnim učinkom;
(iii)
vozilo mora samo (brez priklopnika) premagati 25-odstotni vzpon;
(c)
vozilo mora izpolnjevati vsaj štiri od naslednjih šestih zahtev:
(i)
prednji pristopni kot mora biti najmanj 25 stopinj;
(ii)
zadnji pristopni kot mora biti najmanj 25 stopinj;
(iii)
kot rampe mora biti najmanj 25 stopinj;
(iv)
razdalja od tal pod prednjo osjo mora biti najmanj 250 mm;
(v)
razdalja od tal med osema mora biti najmanj 300 mm;
(vi)
razdalja od tal pod zadnjo osjo mora biti najmanj 250 mm. |
|
4.4 |
Postopek za preverjanje izpolnjevanja geometričnih določb iz tega dela se določi v Dodatku 1. |
|
4.5 |
Zahteve iz točk 4.1(a), 4.2 (a), 4.2(b), 4.3(a) in 4.3(b) o sočasno gnanih oseh se štejejo za izpolnjene, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
(a)
prenos vlečne moči za vse osi se izvede le z mehanskimi sredstvi, ki zagotavljajo vleko težkih terenskih vozil, ali
(b)
vsako od koles zadevne osi žene posamezni hidravlični ali električni motor. Če osi glede na zahteve iz točk 4.1(a), 4.2(a), 4.2(b), 4.3(a) in 4.3(b) o sočasno gnanih oseh ne ženejo le mehanska sredstva, je pogon posameznih koles načrtovan za vožnjo težkih terenskih vozil. V tem primeru je treba zagotoviti, da je vsaj 75 % celotne vlečne moči mogoče prenesti na zadevno kolo, kadar vlečni pogoji pod preostalimi kolesi ne omogočajo, da bi se vlečna moč ustrezno prenesla prek teh koles. Pomožni pogonski sistem glede na točko 4.5(b) ne omogoča, da je vlečna moč samodejno izklopljena, dokler vozilo ne doseže 75 % največje konstrukcijske hitrosti vozila ali 65 km/h. |
5. Vozila za posebne namene
|
|
Ime |
Koda |
Opredelitve |
|
5.1 |
Bivalno vozilo |
SA |
Vozilo kategorije M z bivalnim prostorom, ki vključuje vsaj naslednjo opremo: (a) sedeže in mizo; (b) ležišča, ki se lahko sestavijo iz sedežev; (c) opremo za kuhanje; (d) opremo za hrambo. Ta oprema mora biti togo pritrjena v bivalnem prostoru. Vendar pa je miza lahko izvedena tako, da jo je mogoče na enostaven način odstraniti. |
|
5.2 |
Neprebojna vozila |
SB |
Vozilo, namenjeno zaščiti potnikov ali blaga z oklepno zaščito pred izstrelki. |
|
5.3 |
Reševalno vozilo |
SC |
Motorno vozilo kategorije M za prevoz bolnih ali poškodovanih oseb, ki je posebej opremljeno za ta namen. |
|
5.4 |
Pogrebno vozilo |
SD |
Vozilo kategorije M za prevoz umrlih oseb, ki je posebej opremljeno za ta namen. |
|
5.5 |
Vozilo, dostopno z invalidskim vozičkom |
SH |
Vozilo kategorije M1, posebej konstruirano ali predelano tako, da lahko med vožnjo v njem sedi ena ali več oseb v invalidskih vozičkih. |
|
5.6 |
Bivalna prikolica |
SE |
Vozilo kategorije O, kot je opredeljeno v definiciji 3.2.1.3 mednarodnega standarda ISO 3833:1977. |
|
5.7. |
Mobilni žerjav |
SF |
Vozilo kategorije N3, ki ni predvideno za prevoz blaga, opremljeno z dvigalom, katerega dvižni moment je enak ali večji od 400 kNm. |
|
5.8 |
Posebna skupina |
SG |
Vozilo za posebne namene, ki ne spada v nobeno od opredelitev iz tega dela. |
|
5.9 |
Podporna os |
SJ |
Vozilo kategorije O, opremljeno s sedlasto sklopko za vleko polpriklopnika, ki slednjega spremeni v priklopnik. |
|
5.10 |
Priklopniki za prevoz izrednega tovora |
SK |
Vozilo kategorije O4, namenjeno za prevoz nedeljivega tovora, za katerega zaradi velikih mer velja omejitev hitrosti in prometa. Med priklopnike za prevoz izrednega tovora spadajo tudi hidravlični modularni priklopniki, ne glede na število modulov. |
|
5.11 |
Motorno vozilo za prevoz izrednega tovora |
SL |
Cestni vlačilec ali sedlasti vlačilec kategorije N3, ki izpolnjuje vse naslednje pogoje: (a) ima več kot dve osi in vsaj polovica osi (dve osi od treh pri vozilih s tremi osmi in pet osi od treh pri vozilih s petimi osmi) je konstruiranih tako, da so gnane sočasno, ne glede na to, ali se lahko pogon ene od osi tudi izklopi; (b) je zasnovano za vleko in potiskanje priklopnika za prevoz izrednega tovora kategorije O4; (c) moč motorja je najmanj 350 kW in (d) je lahko opremljeno z dodatno sprednjo napravo za spenjanje za težko maso vlečenega vozila. |
|
5.12 |
Vozilo za prevoz različne opreme |
SM |
Terensko vozilo kategorije N (kot je opredeljeno v točki 2.3), zasnovano in izdelano za vleko, potiskanje, prevažanje in uporabo določene zamenljive opreme; (a) z vsaj dvema mestoma za pritrditev te opreme; (b) s standardiziranimi, mehanskimi, hidravličnimi in/ali električnimi vmesniki (npr. odjem moči) za pogon in uporabo zamenljive opreme in (c) ki izpolnjuje opredelitev mednarodnega standarda ISO 3833-1977, odstavek 3.1.4 (posebno vozilo). Če je vozilo opremljeno s pomožno ploščadjo za tovor, njegova največja dolžina ne preseže: (a) 1,4-kratnika tistega koloteka vozila (prednjega ali zadnjega), ki je večji pri dvoosnem vozilu, ali (b) 2,0-kratnika tistega koloteka vozila (prednjega ali zadnjega), ki je večji pri vozilu z najmanj tremi osmi. |
6. Opombe
|
6.1 |
Homologacija se ne dodeli:
(a)
podporni osi, kot je določeno v točki 5.9 tega dela;
(b)
priklopnikom s togim ojesom, kot je določeno v točki 5.4 dela C;
(c)
priklopnikom, ki med vožnjo po cesti omogočajo prevoz potnikov. |
|
6.2 |
Točka 6.1 ne posega v člen 42 o nacionalni homologaciji majhne serije vozil. |
DEL B
Merila za tipe, variante in izvedenke vozil
1. Kategorija M1
1.1 Tip vozila
|
1.1.1 |
„Tip vozila“ zajema vozila, ki imajo skupne naslednje lastnosti:
(a)
naziv podjetja proizvajalca. Pri spremembi pravne oblike lastništva podjetja se ne zahteva podelitev nove odobritve;
(b)
konstrukcijo in vgradnjo bistvenih delov nadgradnje pri samonosni nadgradnji. Enako velja za vozila, katerih nadgradnja je privijačena ali zavarjena na ločen okvir. |
|
1.1.2 |
Z odstopanjem od zahtev iz točke 1.1.1(b), če proizvajalec uporabi talni del nadgradnje in bistvene sestavne elemente, ki tvorijo del nadgradnje neposredno pred vetrobranskim steklom, za izgradnjo različnih vrst nadgradenj (na primer limuzina ali kupe), se za ta vozila lahko šteje, da pripadajo istemu tipu. Proizvajalec zagotovi ustrezna dokazila. |
|
1.1.3 |
Tip sestavljata vsaj ena varianta in ena izvedenka. |
1.2 Varianta
|
1.2.1 |
„Varianta“ v okviru tipa vozila združuje vozila, ki so jim skupne naslednje konstrukcijske lastnosti:
(a)
število stranskih vrat ali tip nadgradnje, kot je določeno v točki 2 dela C, če proizvajalec uporablja merilo iz točke 1.1.2;
(b)
pogonski agregat glede na naslednje konstrukcijske lastnosti:
(i)
tip napajanja z energijo (motor z notranjim zgorevanjem, elektromotor ali drugo);
(ii)
način delovanja (prisilni vžig, kompresijski vžig ali drugo);
(iii)
število in namestitev valjev pri motorju z notranjim zgorevanjem (L4, V6 ali drugo);
(c)
število osi;
(d)
število pogonskih osi in njihova medsebojna povezava;
(e)
število krmiljenih osi;
(f)
faza izdelave (npr. dokončano/nedodelano);
(g)
pri vozilih, izdelanih v več stopnjah, proizvajalca in tip vozila predhodne stopnje. |
1.3 Izvedenka
|
1.3.1 |
„Izvedenka“ v okviru variante združuje vozila, ki so jim skupne vse naslednje lastnosti:
(a)
največja tehnično dovoljena masa obremenjenega vozila;
(b)
delovna prostornina motorja pri motorjih z notranjim zgorevanjem;
(c)
največja moč motorja ali najvišja stalna nazivna moč (elektromotor);
(d)
vrsta goriva (bencin, dizelsko gorivo, utekočinjeni naftni plin, dvojno gorivo ali drugo);
(e)
največje število sedežnih mest;
(f)
raven hrupa pri vožnji;
(g)
raven emisij izpušnih plinov (na primer Euro 5, Euro 6 ali drugo);
(h)
kombinirane ali ponderirane emisije CO2;
(i)
poraba električne energije (ponderirana, kombinirana);
(j)
kombinirana ali ponderirana, kombinirana poraba goriva. Kot alternativo merilom iz točk (h), (i) in (j) imajo vozila, združena v izvedenki, skupne vse preskuse, opravljene za izračun njihovih emisij CO2, porabe električne energije in porabe goriva v skladu s Podprilogo 6 k Prilogi XXI k Uredbi Komisije (EU) 2017/1151 ( 9 ). |
2. Kategoriji M2 in M3
2.1 Tip vozila
|
2.1.1 |
„Tip vozila“ zajema vozila, ki imajo skupne naslednje lastnosti:
(a)
naziv podjetja proizvajalca. Pri spremembi pravne oblike lastništva podjetja se ne zahteva podelitev nove odobritve;
(b)
kategorijo;
(c)
naslednje lastnosti izgradnje in zasnove:
(i)
zasnovo in izgradnjo bistvenih sestavnih delov šasije;
(ii)
zasnovo in izgradnjo bistvenih sestavnih delov, ki tvorijo nadgradnjo pri samonosnih nadgradnjah;
(d)
število nivojev (enonivojski, dvonivojski);
(e)
število delov (togi/zgibni);
(f)
število osi;
(g)
način napajanja z energijo (na vozilu ali zunaj vozila). |
|
2.1.2 |
Tip vozila sestavljata vsaj ena varianta in ena izvedenka. |
2.2 Varianta
|
2.2.1 |
„Varianta“ v okviru tipa vozila združuje vozila, ki so jim skupne vse naslednje konstrukcijske lastnosti:
(a)
tip nadgradnje, kot je opredeljeno v točki 3 dela C;
(b)
razred ali kombinacija razredov vozil, kot je opredeljeno v odstavku 2.1.1 Pravilnika ZN št. 107 (samo pri dokončanih in dodelanih vozilih);
(c)
stopnja dodelave (npr. dokončano/nedodelano/dodelano);
(d)
pogonski agregat glede na naslednje konstrukcijske lastnosti:
(i)
tip napajanja z energijo (motor z notranjim zgorevanjem, elektromotor ali drugo);
(ii)
način delovanja (prisilni vžig, kompresijski vžig ali drugo);
(iii)
število in namestitev valjev pri motorju z notranjim zgorevanjem (L6, V8 ali drugo);
(e)
pri vozilih, izdelanih v več stopnjah, proizvajalca in tip vozila predhodne stopnje. |
2.3 Izvedenka
|
2.3.1 |
„Izvedenka“ v okviru variante združuje vozila, ki so jim skupne vse naslednje lastnosti:
(a)
največja tehnično dovoljena masa obremenjenega vozila;
(b)
sposobnost vozila, da vleče priklopnik ali ne;
(c)
delovna prostornina motorja pri motorjih z notranjim zgorevanjem;
(d)
največja moč motorja ali najvišja stalna nazivna moč (elektromotor);
(e)
vrsta goriva (bencin, dizelsko gorivo, utekočinjeni naftni plin, dvojno gorivo ali drugo);
(f)
raven hrupa pri vožnji;
(g)
raven emisij izpušnih plinov (na primer Euro IV, Euro V ali drugo). |
3. Kategorija N1
3.1 Tip vozila
|
3.1.1 |
„Tip vozila“ zajema vozila, ki imajo skupne naslednje lastnosti:
(a)
naziv podjetja proizvajalca. Pri spremembi pravne oblike lastništva podjetja se ne zahteva podelitev nove odobritve;
(b)
zasnovo in vgradnjo bistvenih delov nadgradnje pri samonosni nadgradnji;
(c)
zasnovo in izgradnjo bistvenih sestavnih delov šasije pri nesamonosnih nadgradnjah. |
|
3.1.2 |
Če proizvajalec uporabi talni del nadgradnje in bistvene sestavne elemente, ki tvorijo sprednji del nadgradnje, ki je neposredno pred vetrobranskim steklom, za izgradnjo različnih vrst nadgradenj (na primer furgon in šasija s kabino, različne medosne razdalje in različne višine strehe), se za ta vozila lahko z odstopanjem od zahtev iz točke 3.1.1(b) šteje, da pripadajo istemu tipu. Proizvajalec zagotovi ustrezna dokazila. |
|
3.1.3 |
Tip vozila sestavljata vsaj ena varianta in ena izvedenka. |
3.2 Varianta
|
3.2.1 |
„Varianta“ v okviru tipa vozila združuje vozila, ki so jim skupne naslednje konstrukcijske lastnosti:
(a)
število stranskih vrat ali tip nadgradnje, kot je določeno v točki 4 dela C (za dokončana in dodelana vozila), če proizvajalec uporablja merilo iz točke 3.1.2;
(b)
stopnja dodelave (npr. dokončano/nedodelano/dodelano);
(c)
pogonski agregat glede na naslednje konstrukcijske lastnosti:
(i)
tip napajanja z energijo (motor z notranjim zgorevanjem, elektromotor ali drugo);
(ii)
način delovanja (prisilni vžig, kompresijski vžig ali drugo);
(iii)
število in namestitev valjev pri motorju z notranjim zgorevanjem (L6, V8 ali drugo);
(d)
število osi;
(e)
število pogonskih osi in njihova medsebojna povezava;
(f)
število krmiljenih osi;
(g)
pri vozilih, izdelanih v več stopnjah, proizvajalca in tip vozila predhodne stopnje. |
3.3 Izvedenka
|
3.3.1 |
„Izvedenka“ v okviru variante združuje vozila, ki so jim skupne vse naslednje lastnosti:
(a)
največja tehnično dovoljena masa obremenjenega vozila;
(b)
delovna prostornina motorja pri motorjih z notranjim zgorevanjem;
(c)
največja moč motorja ali največja stalna nazivna moč (elektromotor);
(d)
vrsta goriva (bencin, dizelsko gorivo, utekočinjeni naftni plin, dvojno gorivo ali drugo);
(e)
največje število sedežnih mest;
(f)
raven hrupa pri vožnji;
(g)
raven emisij izpušnih plinov (na primer Euro 5, Euro 6 ali drugo);
(h)
kombinirane ali ponderirane emisije CO2;
(i)
poraba električne energije (ponderirana, kombinirana);
(j)
kombinirana ali ponderirana poraba goriva;
(k)
obstoj inovativnih tehnologij, kot so opredeljene v členu 12 Uredbe (EU) št. 510/2011 Evropskega parlamenta in Sveta ( 10 ). Kot alternativo merilom iz točk (h), (i) in (j) imajo vozila, združena v izvedenki, skupne vse preskuse, opravljene za izračun njihovih emisij CO2, porabe električne energije in porabe goriva v skladu s Podprilogo 6 k Prilogi XXI k Uredbi (EU) 2017/1151. |
4. Kategoriji N2 in N3
4.1 Tip vozila
|
4.1.1 |
„Tip vozila“ zajema vozila, ki imajo skupne naslednje lastnosti:
(a)
naziv podjetja proizvajalca. Pri spremembi pravne oblike lastništva podjetja se ne zahteva podelitev nove odobritve;
(b)
kategorijo;
(c)
zasnovo in izgradnjo bistvenih sestavnih delov šasije, ki so skupni eni liniji proizvoda;
(d)
število osi; |
|
4.1.2 |
Tip vozila sestavljata vsaj ena varianta in ena izvedenka. |
4.2 Varianta
|
4.2.1 |
„Varianta“ v okviru tipa vozila združuje vozila, ki so jim skupne naslednje konstrukcijske lastnosti:
(a)
konstrukcijska zasnova nadgradnje ali tip nadgradnje, kot je določeno v točki 4 dela C in Dodatku 2 (le za dokončana in dodelana vozila);
(b)
stopnja dodelave (npr. dokončano/nedodelano/dodelano);
(c)
pogonski agregat glede na naslednje konstrukcijske lastnosti:
(i)
tip napajanja z energijo (motor z notranjim zgorevanjem, elektromotor ali drugo);
(ii)
način delovanja (prisilni vžig, kompresijski vžig ali drugo);
(iii)
število in namestitev valjev pri motorju z notranjim zgorevanjem (L6, V8 ali drugo);
(d)
število pogonskih osi in njihova medsebojna povezava;
(e)
število krmiljenih osi;
(f)
pri vozilih, izdelanih v več stopnjah, proizvajalca in tip vozila predhodne stopnje. |
4.3 Izvedenka
|
4.3.1 |
„Izvedenka“ v okviru variante združuje vozila, ki so jim skupne vse naslednje lastnosti:
(a)
največja tehnično dovoljena masa obremenjenega vozila;
(b)
sposobno, da vleče naslednje priklopnike ali ne:
(i)
nezaviran priklopnik;
(ii)
priklopnik z naletnimi zavorami, kot je določeno v odstavku 2.12 Pravilnika ZN št. 13;
(iii)
priklopnik s povezanim ali polpovezanim zavornim sistemom, kot je določeno v odstavkih 2.9 in 2.10 Pravilnika ZN št. 13;
(iv)
priklopnik kategorije O4, ki omogoča največjo maso skupine vozil, ki ne presega 44 ton;
(v)
priklopnik kategorije O4, ki omogoča največjo maso skupine vozil, ki presega 44 ton;
(c)
delovna prostornina motorja;
(d)
največja moč motorja;
(e)
vrsta goriva (bencin, dizelsko gorivo, utekočinjeni naftni plin, dvojno gorivo ali drugo);
(f)
raven hrupa pri vožnji;
(g)
raven emisij izpušnih plinov (na primer Euro IV, Euro V ali drugo). |
5. Kategoriji O1 in O2
5.1 Tip vozila
|
5.1.1 |
„Tip vozila“ zajema vozila, ki imajo skupne naslednje lastnosti:
(a)
naziv podjetja proizvajalca. Pri spremembi pravne oblike lastništva podjetja se ne zahteva podelitev nove odobritve;
(b)
kategorijo;
(c)
koncept, kot je opredeljeno v točki 5 dela C;
(d)
naslednje lastnosti izgradnje in zasnove:
(i)
zasnovo in izgradnjo bistvenih sestavnih delov šasije;
(ii)
zasnovo in izgradnjo bistvenih sestavnih delov, ki tvorijo nadgradnjo pri samonosnih nadgradnjah;
(e)
število osi. |
|
5.1.2 |
Tip vozila sestavljata vsaj ena varianta in ena izvedenka. |
5.2 Varianta
|
5.2.1 |
„Varianta“ v okviru tipa vozila združuje vozila, ki so jim skupne naslednje konstrukcijske lastnosti:
(a)
vrsta nadgradnje iz Dodatka 2 (za dokončana in dodelana vozila);
(b)
stopnja dodelave (npr. dokončano/nedodelano/dodelano);
(c)
tip zavornega sistema (npr. nezavirano/z naletno zavoro/z običajno zavoro);
(d)
pri vozilih, izdelanih v več stopnjah, proizvajalca in tip vozila predhodne stopnje. |
5.3 Izvedenka
|
5.3.1 |
„Izvedenka“ v okviru variante združuje vozila, ki so jim skupne vse naslednje lastnosti:
(a)
največja tehnično dovoljena masa obremenjenega vozila;
(b)
koncept vzmetenja (zračno, jekleno ali gumijasto vzmetenje, torzijska vzmet ali drugo);
(c)
koncept ojesa (trikotno, cevasto ali drugo). |
6. Kategoriji O3 in O4
6.1 Tip vozila
|
6.1.1 |
„Tip vozila“ zajema vozila, ki imajo skupne naslednje lastnosti:
(a)
naziv podjetja proizvajalca. Pri spremembi pravne oblike lastništva podjetja se ne zahteva podelitev nove odobritve;
(b)
kategorijo;
(c)
koncept priklopnika v zvezi z opredelitvami iz točke 5 dela C;
(d)
naslednje lastnosti zasnovo in izgradnjo:
(i)
zasnovo in izgradnjo bistvenih sestavnih delov šasije;
(ii)
zasnovo in izgradnjo bistvenih sestavnih delov, ki tvorijo nadgradnjo pri priklopnikih s samonosno nadgradnjo;
(e)
število osi. |
|
6.1.2 |
Tip vozila sestavljata vsaj ena varianta in ena izvedenka. |
6.2 Variante
|
6.2.1 |
„Varianta“ v okviru tipa vozila združuje vozila, ki so jim skupne naslednje konstrukcijske lastnosti in lastnosti zasnove:
(a)
vrsta nadgradnje iz Dodatka 2 (za dokončana in dodelana vozila);
(b)
stopnja dodelave (npr. dokončano/nedodelano/dodelano);
(c)
koncept vzmetenja (jekleno, zračno ali hidravlično vzmetenje);
(d)
naslednje tehnične lastnosti:
(i)
sposobnost šasije, da je iztegljiva ali ne;
(ii)
višina poda (običajen, nizkonakladalni, srednje nizkonakladalni itn.);
(e)
pri vozilih, izdelanih v več stopnjah, proizvajalca in tip vozila predhodne stopnje. |
6.3 Izvedenke
|
6.3.1 |
„Izvedenka“ v okviru variante združuje vozila, ki so jim skupne vse naslednje lastnosti:
(a)
največja tehnično dovoljena masa obremenjenega vozila;
(b)
razčlenitev ali kombinacija razčlenitev iz točk 3.2 in 3.3 Priloge I k Direktivi 96/53/ES, v katero spada medosna razdalja med dvema zaporednima osema, ki tvorita skupino;
(c)
opredelitev osi;
(i)
dvižne osi (število in lega);
(ii)
obremenljive osi (število in lega);
(iii)
krmiljene osi (število in lega). |
7. Skupne zahteve za vse kategorije vozil
|
7.1 |
Če vozilo zaradi največje mase ali števila sedežnih mest ali obojega spada v več kategorij, se lahko proizvajalec odloči, da bo za opredelitev variant in izvedenk uporabil merila ene ali druge kategorije vozil.
|
|
7.2 |
Vozilo kategorije N se lahko homologira v skladu z določbami za kategorijo M1 ali M2, odvisno od primera, če je vozilo med naslednjo stopnjo večstopenjskega postopka homologacije namenjeno preoblikovanju v vozilo te kategorije.
|
|
7.3 |
Oznaka tipa, variante in izvedenke
|
|
7.4 |
Število znakov kode TVI
|
DEL C
Opredelitve tipov nadgradnje
1. Splošno
|
1.1 |
Tip nadgradnje ter kode nadgradnje se označijo s kodami. Seznam kod se uporablja predvsem za dokončana in dodelana vozila. |
|
1.2 |
Za vozila kategorije M je tip nadgradnje sestavljen iz dveh črk, kot je opredeljeno v točkah 2 in 3. |
|
1.3 |
Za vozila kategorij N in O je tip nadgradnje sestavljen iz dveh črk, kot je opredeljeno v točkah 4 in 5. |
|
1.4 |
Po potrebi (zlasti za tipe nadgradnje iz točk 4.1 in 4.6 ter točk od 5.1 do 5.4) se dopolnijo z dvema števkama.
|
|
1.5 |
Za vozila za posebne namene se tip nadgradnje, ki se uporabi, navezuje na kategorijo vozila. |
2. Vozila kategorije M1
|
Sklic |
Koda |
Ime |
Opredelitve |
|
2.1 |
AA |
Limuzina |
Vozilo, opredeljeno v mednarodnem standardu ISO 3833:1977, točka 3.1.1.1, opremljeno z najmanj štirimi bočnimi okni. |
|
2.2 |
AB |
Vozilo z dvižnimi vrati zadaj |
Limuzina iz točke 2.1 z dvižnimi vrati zadaj na vozilu. |
|
2.3 |
AC |
Karavan |
Vozilo, kot je opredeljeno v točki 3.1.1.4 mednarodnega standarda ISO 3833:1977. |
|
2.4 |
AD |
Kupe |
Vozilo, kot je opredeljeno v točki 3.1.1.5 mednarodnega standarda ISO 3833:1977. |
|
2.5 |
AE |
Kabriolet |
Vozilo, kot je opredeljeno v točki 3.1.1.6 mednarodnega standarda ISO 3833:1977. Vendar se za kabriolet ne zahteva, da ima vrata. |
|
2.6 |
AF |
Večnamensko vozilo |
Vozilo, razen vozil AA do AE in AG, namenjeno za prevoz potnikov in njihove prtljage ali občasno blaga v enem samem prostoru. |
|
2.7 |
AG |
Osebni pick-up |
Vozilo, kot je opredeljeno v točki 3.1.1.4.1 mednarodnega standarda ISO 3833:1977. Prostor za prtljago mora biti popolnoma ločen od potniškega prostora. Poleg tega se za referenčno točko voznikovega sedeža ne zahteva, da mora biti vsaj 750 mm nad površino, na kateri je vozilo. |
3. Vozila kategorije M2 ali M3
|
Sklic |
Koda |
Ime |
Opredelitve |
|
3.1 |
CA |
Enonivojsko vozilo |
Vozilo, v katerem so prostori, predvideni za potnike, urejeni v enem nivoju ali tako, da ne predstavljajo dveh nivojev, ki ležita drug nad drugim. |
|
3.2 |
CB |
Dvonivojsko vozilo |
Vozilo, kot je opredeljeno v odstavku 2.1.6 Pravilnika ZN št. 107. |
|
3.3 |
CC |
Enonivojsko zgibno vozilo |
Vozilo, kot je opredeljeno v odstavku 2.1.3 Pravilnika ZN št. 107, z enim nivojem. |
|
3.4 |
CD |
Dvonivojsko zgibno vozilo |
Vozilo, kot je opredeljeno v odstavku 2.1.3.1 Pravilnika ZN št. 107. |
|
3.5 |
CE |
Nizkopodno enonivojsko vozilo |
Vozilo, kot je opredeljeno v odstavku 2.1.4 Pravilnika ZN št. 107, z enim nivojem. |
|
3.6 |
CF |
Nizkopodno dvonivojsko vozilo |
Vozilo, kot je opredeljeno v odstavku 2.1.4 Pravilnika ZN št. 107, z dvema nivojema. |
|
3.7 |
CG |
Zgibno nizkopodno enonivojsko vozilo |
Vozilo, ki združuje tehnične lastnosti iz točk 3.3 in 3.5 te tabele. |
|
3.8 |
CH |
Zgibno nizkopodno dvonivojsko vozilo |
Vozilo, ki združuje tehnične lastnosti iz točk 3.4 in 3.6 te tabele. |
|
3.9 |
CI (kompresijski vžig) |
Enonivojsko vozilo z odprtim zgornjim delom |
Vozilo z delno streho ali brez nje. |
|
3.10 |
CJ |
Dvonivojsko vozilo z odprtim zgornjim delom |
Vozilo, ki je brez strehe nad celotnim zgornjim nivojem ali delom zgornjega nivoja. |
|
3.11 |
CX |
Avtobusna šasija |
Nedodelano vozilo, ki ima le vzdolžne nosilce šasije ali cevno konstrukcijo, pogonski sistem in osi, ki je namenjeno za dodelavo s nadgradnjo, prilagojeno potrebam prevoznika. |
4. Motorna vozila kategorije N1, N2 ali N3
|
Sklic |
Koda |
Ime |
Opredelitve |
|
4.1 |
BA |
Tovorno vozilo s kesonom |
Vozilo, ki je zasnovano in izdelano izključno ali predvsem za prevoz blaga. Prav tako lahko vleče priklopnik. |
|
4.2. |
BB |
Furgon |
Tovorno vozilo s kesonom, ki ima prostor za voznika in prostor za tovor v eni enoti. |
|
4.3 |
BC |
Sedlasti vlačilec |
Vlečno vozilo, ki je zasnovano in izdelano izključno ali predvsem za vleko polpriklopnikov. |
|
4.4 |
BD |
Cestni vlačilec |
Vlečno vozilo, ki je zasnovano in izdelano izključno za vleko priklopnikov razen polpriklopnikov. |
|
4.5 |
BE |
Tovorni pick-up |
Vozilo z največjo maso 3 500 kg, v katerem sedežna mesta in prostor za tovor niso v istem prostoru. |
|
4.6 |
BX |
Šasija s kabino |
Nedodelano vozilo, ki ima le kabino (popolno ali delno), vzdolžno ojačitev za šasijo, pogonski sistem in osi, ki je namenjeno za dodelavo s nadgradnjo, prilagojeno potrebam prevoznika. |
5. Vozila kategorije O
|
Sklic |
Koda |
Ime |
Opredelitve |
|
5.1 |
DA |
Polpriklopnik |
Priklopnik, ki je zasnovan in izdelan za priklop na sedlasti vlačilec ali na podporno os in ki v navpični smeri znatno obremenjuje vlečno vozilo ali podporno os. Vlečno sklopko za skupino vozil sestavljata kraljevi čep in sedlo. |
|
5.2 |
DB |
Priklopnik z vrtljivim ojesom |
Priklopnik z vsaj dvema osema, od katerih je vsaj ena krmiljena: (a) opremljen z ojesom, ki se lahko premika v navpični smeri (glede na priklopnik), in (b) prenaša manj kot 100 daN statične navpične obremenitve na vlečno vozilo. |
|
5.3 |
DC |
Priklopnik s centralno osjo |
Priklopnik s togim ojesom, pri katerem so osi nameščene blizu težišča vozila (kadar je enakomerno obremenjeno), tako da se na vlečno vozilo prenaša le majhna statična obremenitev, ki ne presega 10 % tiste, ki ustreza največji masi priklopnika, ali obremenitve 1 000 daN (kar je manjše). |
|
5.4 |
DE |
Priklopnik s togim ojesom |
Priklopnik z eno osjo ali skupino osi, opremljen s togim ojesom, ki zaradi konstrukcije na vlečno vozilo prenaša statično obremenitev največ 4 000 daN in ki ne ustreza opredelitvi priklopnika s centralno osjo. Vlečne sklopke za skupino vozil ne sestavljata kraljevi čep in sedlo. |
|
5.5 |
DF |
Vezni polpriklopnik |
Polpriklopnik s sedlom, nameščenim zadaj, tako da lahko vezni polpriklopnik vleče drug polpriklopnik. |
|
5.6 |
DG |
Vezni priklopnik z vrtljivim ojesom |
Priklopnik z vrtljivim ojesom s sedlom, nameščenim zadaj, tako da lahko vezni priklopnik vleče drug polpriklopnik. |
Dodatek 1
Postopek za preverjanje, ali se vozilo lahko uvrsti med terenska vozila
1. Splošno
|
1.1 |
Za namene razvrstitve vozil kot terenskih vozil se uporablja postopek, opisan v tem dodatku. |
2. Preskusni pogoji za geometrične meritve
|
2.1 |
Vozila kategorije M1 ali N1 so v neobremenjenem položaju, s preskusno lutko, ki ustreza meram 50 % moške populacije, nameščeno na voznikov sedež, in opremljena s hladilno tekočino, mazivom, gorivom, orodjem in rezervnim kolesom (če je bilo dobavljeno z vozilom kot del originalne opreme). Preskusna lutka se lahko nadomesti s podobno napravo z isto maso. |
|
2.2 |
Vozila, razen vozil iz točke 2.1, se obremenijo do največje tehnično dovoljene mase. Porazdelitev te mase na osi mora predstavljati najmanj ugoden primer glede na skladnost z zadevnimi merili. |
|
2.3 |
Tehnična služba pregleda vozilo, ki je predstavnik tipa, glede pogojev iz točke 2.1 ali 2.2. Kolesa vozila morajo biti obrnjena naravnost naprej. Tla, na katerih se izvajajo meritve, morajo biti čim bolj vodoravna in ravna (največji naklon 0,5 %). |
3. Merjenje prednjega in zadnjega pristopnega kota ter kota rampe
|
3.1 |
Prednji pristopni kot se meri v skladu z odstavkom 6.10 mednarodnega standarda ISO 612:1978. |
|
3.2 |
Zadnji pristopni kot se meri v skladu z odstavkom 6.11 mednarodnega standarda ISO 612:1978. |
|
3.3 |
Kot rampe se meri v skladu z odstavkom 6.9 mednarodnega standarda ISO 612:1978. |
|
3.4 |
Pri merjenju zadnjega pristopnega kota so lahko naprave za zaščito pred podletom od zadaj, ki imajo nastavljivo višino, nameščene v zgornji položaj. |
|
3.5 |
Predpis iz točke 3.4 se ne razume kot obveznost, da bi moralo biti že originalno vozilo opremljeno z zaščito pred podletom od zadaj. Vendar pa mora proizvajalec osnovnega vozila obvestiti proizvajalca na naslednji stopnji, da mora vozilo, ki se opremi z zaščito pred podletom od zadaj, izpolnjevati zahteve glede zadnjega pristopnega kota. |
4. Meritve oddaljenosti od tal
4.1 Razdalja od tal med osema
|
4.1.1 |
„Razdalja od tal med osema“ pomeni najkrajšo razdaljo med ravnino tal in najnižjo trdno točko vozila. Za uporabo te opredelitve se upošteva razdalja med zadnjo osjo sprednje skupine osi in prvo osjo zadnje skupine osi.
|
|
4.1.2 |
Noben togi del vozila ne sme štrleti v osenčeno območje na risbi. |
4.2 Razdalja od tal pod osjo
|
4.2.1 |
„Razdalja od tal pod osjo“ pomeni razdaljo med najvišjo točko loka kroga, ki poteka skozi središče kolesne sledi koles na isti osi (pri dvojnih kolesih je to notranje kolo) in se dotika najnižje trdne točke na vozilu med kolesi.
|
|
4.2.2 |
Če je primerno, se opravijo meritve razdalje od tal na vsaki od osi v skupini osi. |
5. Sposobnost premagovanja vzpona
|
5.1 |
„Sposobnost premagovanja vzpona“ pomeni sposobnost vozila, da premaga vzpon. |
|
5.2 |
Sposobnost premagovanja vzpona nedodelanega in dokončanega vozila kategorij M2, M3, N2 in N3 se preveri s preskusom. |
|
5.3 |
Tehnična služba opravi preskus na vozilu, ki je predstavnik tipa vozila, ki ga je treba preskusiti. |
|
5.4 |
Na zahtevo proizvajalca in pod pogoji iz Priloge VIII se lahko sposobnost tipa vozila za premagovanje vzpona prikaže z virtualnim preskušanjem. |
6. Preskusni pogoji in odločujoče merilo
|
6.1 |
Uporabljajo se pogoji, določeni v Prilogi II k Uredbi Komisije (EU) št. 1230/2012 ( 11 ). |
|
6.2 |
Vozilo mora premagati naklon pri stalni hitrosti brez vzdolžnega ali bočnega zdrsa kolesa. |
Dodatek 2
Števke, ki se uporabijo za dopolnitev kod, ki se uporabljajo za različne vrste nadgradenj
|
01. |
Plato |
|
02. |
Odprt keson |
|
03. |
Zaprta nadgradnja |
|
04. |
Klimatizirana nadgradnja z izoliranimi stenami in opremo za vzdrževanje notranje temperature |
|
05. |
Klimatizirana nadgradnja z izoliranimi stenami, vendar brez opreme za vzdrževanje notranje temperature |
|
06. |
S platnenimi stranicami |
|
07. |
Zamenljiva nadgradnja |
|
08. |
Vozilo za prevoz zabojnikov |
|
09. |
Vozila, opremljena z dvižno kljuko |
|
10. |
Prekucnik |
|
11. |
Cisterna |
|
12. |
Cisterna za prevoz nevarnega blaga |
|
13. |
Vozilo za prevoz živali |
|
14. |
Vozilo za prevoz vozil |
|
15. |
Mešalnik betona |
|
16. |
Črpalka za beton |
|
17. |
Vozilo za prevoz hlodovine |
|
18. |
Vozilo za zbiranje smeti |
|
19. |
Vozilo za pometanje in čiščenje cest, čiščenje odtokov |
|
20. |
Kompresor |
|
21. |
Vozilo za prevoz čolnov |
|
22. |
Vozilo za prevoz jadralnih letal |
|
23. |
Za namene maloprodaje ali oglaševanja |
|
24. |
Za vleko poškodovanih vozil |
|
25. |
Vozilo z lestvijo |
|
26. |
Vozilo z dvigalom (razen mobilnega žerjava iz točke 5.7 dela A) |
|
27. |
Dvižna ploščad |
|
28. |
Vozilo z vrtalno napravo |
|
29. |
Nizkonakladalni priklopnik |
|
30. |
Za prevoz stekla |
|
31. |
Gasilsko vozilo |
|
32. |
Odprti keson s ponjavo |
|
99. |
Nadgradnja, ki ni vključena v ta seznam. |
PRILOGA II
ZAHTEVE ZA EU-HOMOLOGACIJO VOZIL, SISTEMOV, SESTAVNIH DELOV ALI SAMOSTOJNIH TEHNIČNIH ENOT
DEL I
Regulativni akti za EU-homologacijo vozil, izdelanih v neomejenih serijah
POJASNJEVALNE OPOMBE
k preglednici za vozila, izdelana v neomejenih serijah
|
X |
: |
velja za kategorijo vozila, samostojno tehnično enoto ali sestavni del v skladu z navedenim regulativnim aktom. |
|
IF |
: |
velja samo, če je sistem, samostojna tehnična enota ali sestavni del vgrajen v vozilo ustrezne kategorije vozil |
|
Postavka |
Zadeva |
Regulativni akt |
M1 |
M2 |
M3 |
N1 |
N2 |
N3 |
O1 |
O2 |
O3 |
O4 |
Samostojna tehnična enota |
Sestavni del |
|
A |
SISTEMI ZA ZADRŽEVANJE POTNIKOV, PREIZKUS TRKA, CELOVITOST SISTEMA ZA DOVAJANJE GORIVA IN ELEKTRIČNA VARNOST PRI VISOKI NAPETOSTI |
|||||||||||||
|
A1 |
Notranja oprema |
Uredba (EU) 2019/2144 |
X |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
A2 |
Sedeži in nasloni za glavo |
Uredba (EU) 2019/2144 |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
|
|
|
|
|
|
A3 |
Sedeži avtobusov |
Uredba (EU) 2019/2144 |
|
X |
X |
|
|
|
|
|
|
|
|
X |
|
A4 |
Pritrdišča varnostnih pasov |
Uredba (EU) 2019/2144 |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
|
|
|
|
|
|
A5 |
Varnostni pasovi in sistemi za zadrževanje |
Uredba (EU) 2019/2144 |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
|
| |||