Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 02017R0891-20230101

Consolidated text: Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/891 z dne 13. marca 2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s sektorjema sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave, dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s kaznimi, ki se uporabijo v teh sektorjih, in spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2017/891/2023-01-01

02017R0891 — SL — 01.01.2023 — 006.002


To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/891

z dne 13. marca 2017

o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s sektorjema sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave, dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s kaznimi, ki se uporabijo v teh sektorjih, in spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011

(UL L 138 25.5.2017, str. 4)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  št.

stran

datum

►M1

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1145 z dne 7. junija 2018

  L 208

1

17.8.2018

 M2

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/743 z dne 30. marca 2020

  L 176

1

5.6.2020

►M3

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/652 z dne 10. februarja 2021

  L 135

4

21.4.2021

 M4

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/2245 z dne 12. oktobra 2021

  L 453

3

17.12.2021

 M5

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/2092 z dne 25. avgusta 2022

  L 281

18

31.10.2022

 M6

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/2513 z dne 26. septembra 2022

  L 326

6

21.12.2022

►M7

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/2528 z dne 17. oktobra 2022

  L 328

70

22.12.2022




▼B

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/891

z dne 13. marca 2017

o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s sektorjema sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave, dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s kaznimi, ki se uporabijo v teh sektorjih, in spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011



NASLOV I

UVODNE DOLOČBE

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

Ta uredba dopolnjuje Uredbo (EU) št. 1308/2013 v zvezi s sektorjema sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave iz člena 1(2)(i) in (j) navedene uredbe, razen v zvezi s tržnimi standardi, in Uredbo (EU) št. 1306/2013 v zvezi s kaznimi, ki se uporabijo v navedenih sektorjih.

Vendar se naslov II te uredbe uporablja le za proizvode iz sektorja sadja in zelenjave iz člena 1(2)(i) Uredbe (EU) št. 1308/2013, in za takšne proizvode, ki so namenjeni predelavi.



NASLOV II

ORGANIZACIJE PROIZVAJALCEV



POGLAVJE I

Zahteve in priznanje



Oddelek 1

Opredelitev pojmov

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tem naslovu se uporabijo naslednje opredelitve pojmov:

(a) 

„proizvajalec“ pomeni kmeta v smislu člena 4(1)(a) Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ), ki proizvaja sadje in zelenjavo iz člena 1(2)(i) Uredbe (EU) št. 1308/2013 in takšne proizvode, ki so namenjeni izključno predelavi;

(b) 

„član proizvajalec“ pomeni proizvajalca ali pravno osebo, sestavljeno iz proizvajalcev, ki je član organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev;

(c) 

„odvisna družba“ pomeni vsako družbo, v kateri ima ena ali več organizacij proizvajalcev ali združenj organizacij proizvajalcev delnice ali lastni kapital in ki prispeva k ciljem navedenih organizacij ali združenj;

(d) 

„nadnacionalna organizacija proizvajalcev“ pomeni vsako organizacijo, pri kateri je kmetijsko gospodarstvo najmanj enega proizvajalca v drugi državi članici od tiste, v kateri ima organizacija proizvajalcev svoj sedež;

▼M1

(e) 

„nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev“ pomeni vsako združenje organizacij proizvajalcev, pri katerem je najmanj ena pridružena organizacija ali združenje v drugi državi članici od tiste, v kateri ima združenje svoj sedež.

▼M7 —————

▼B



Oddelek 2

Merila za priznanje in druge zahteve

Člen 3

Pravni položaj organizacij proizvajalcev

Države članice opredelijo pravne osebe, ki lahko zaprosijo za priznanje v skladu s členom 154 Uredbe (EU) št. 1308/2013 glede na njihove nacionalne pravne in upravne strukture. Če je primerno, sprejmejo tudi določbe o jasno opredeljenih delih pravnih oseb, ki lahko zaprosijo za priznanje v skladu z navedenim členom. Države članice lahko sprejmejo dopolnilna pravila o priznanju organizacij proizvajalcev in pravnih oseb, ki lahko zaprosijo za priznanje kot organizacije proizvajalcev.

Člen 4

Zajeti proizvodi

1.  
Države članice priznajo organizacije proizvajalcev v zvezi s proizvodom ali skupino proizvodov, navedeno v zahtevku za priznanje.
2.  
Države članice priznajo organizacije proizvajalcev v zvezi s proizvodi ali skupino proizvodov, ki so izključno namenjeni za predelavo, kadar lahko organizacije proizvajalcev zagotovijo, da se takšni proizvodi dobavljajo za predelavo prek sistema dobavnih pogodb ali drugače.

Člen 5

Minimalno število članov

Države članice za namene člena 154(1)(b) Uredbe (EU) št. 1308/2013 določijo minimalno število članov.

Države članice lahko pri določanju minimalnega števila članov organizacije proizvajalcev določijo, da se lahko, če je vlagatelj zahtevka za priznanje v celoti ali delno sestavljen iz članov, ki so pravne osebe ali jasno opredeljeni deli pravnih oseb, sestavljenih iz proizvajalcev, minimalno število proizvajalcev izračuna na podlagi števila proizvajalcev, ki so povezani z vsako pravno osebo ali jasno opredeljenimi deli pravnih oseb.

Člen 6

Minimalno trajanje članstva

1.  
Minimalno članstvo proizvajalca ne sme biti krajše od enega leta.
2.  
Izstop iz članstva se organizaciji proizvajalcev sporoči pisno. Države članice določijo odpovedni rok, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev, in datum, ko začne izstop veljati.

Člen 7

Struktura in dejavnosti organizacij proizvajalcev

Države članice preverijo, da imajo organizacije proizvajalcev na voljo osebje, infrastrukturo in opremo, ki so potrebni za izpolnjevanje zahtev iz členov 152, 154 in 160 Uredbe (EU) št. 1308/2013 ter zagotavljanje poglavitnih funkcij, zlasti:

(a) 

poznavanje proizvodnje svojih članov;

(b) 

tehnična sredstva za zbiranje, razvrščanje, skladiščenje in pakiranje proizvodov svojih članov;

(c) 

trženje proizvodov svojih članov;

(d) 

poslovno vodenje in upravljanje proračuna ter

(e) 

centralizirano, na stroških temelječe računovodstvo in sistem izstavljanja računov v skladu z nacionalnim pravom.

Člen 8

Vrednost ali obseg tržne proizvodnje

1.  
Za namene člena 154(1)(b) Uredbe (EU) št. 1308/2013 se vrednost ali obseg tržne proizvodnje izračuna na enaki podlagi kot vrednost tržne proizvodnje iz členov 22 in 23 te uredbe.
2.  
Kadar ni dovolj preteklih podatkov o tržni proizvodnji člana za izvajanje odstavka 1, je vrednost tržne proizvodnje enaka dejanski vrednosti tržne proizvodnje v obdobju 12 zaporednih mesecev. Navedenih 12 mesecev spada v obdobje treh let pred letom predložitve zahtevka za priznanje.

Člen 9

Minimalna vrednost tržne proizvodnje

Države članice za namene člena 154(1)(b) Uredbe (EU) št. 1308/2013 poleg minimalnega števila članov določijo minimalno vrednost tržne proizvodnje za organizacije proizvajalcev, ki izvajajo operativni program.

Člen 10

Zagotavljanje tehničnih sredstev

Za namene člena 154(1)(c) Uredbe (EU) št. 1308/2013 in člena 7(b) te uredbe se šteje, da organizacija proizvajalcev, ki je priznana za proizvod, za katerega je potrebno zagotavljanje tehničnih sredstev, izpolni svoje obveznosti v zvezi s tem, če zagotovi ustrezno raven tehničnih sredstev sama, prek svojih članov ali odvisnih družb ali združenja organizacij proizvajalcev, katere članica je, ali z zunanjim izvajanjem.

Člen 11

Glavne dejavnosti organizacij proizvajalcev

1.  
Glavna dejavnost organizacije proizvajalcev se nanaša na koncentracijo ponudbe in dajanje proizvodov njenih članov, za katere je priznana, na trg.

Dajanje na trg iz prvega pododstavka izvede organizacija proizvajalcev oziroma se v primeru zunanjega izvajanja iz člena 13 izvede pod nadzorom organizacije proizvajalcev. Dajanje na trg med drugim vključuje odločanje o proizvodu, ki se bo prodajal, način prodaje ter, razen če se prodaja izvede na dražbi, pogajanja o količini in ceni proizvoda.

Organizacije proizvajalcev hranijo evidenco vsaj pet let, vključno z računovodskimi dokumenti, ki dokazujejo, da je organizacija proizvajalcev skoncentrirala ponudbo in dajala na trg proizvode članov, za katere je priznana.

2.  
Organizacija proizvajalcev lahko proda proizvode proizvajalcev, ki niso člani organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev, če je ta priznana za navedene proizvode in je ekonomska vrednost navedene dejavnosti nižja od vrednosti njene tržne proizvodnje, izračunane v skladu s členom 22.
3.  
Trženje sadja in zelenjave, kupljenih neposredno od druge organizacije proizvajalcev, in proizvodov, za katere organizacija proizvajalcev ni priznana, se ne šteje za del dejavnosti organizacije proizvajalcev.
4.  
Kadar se uporablja člen 22(8), se za zadevne odvisne družbe smiselno uporablja odstavek 2 tega člena.

▼M1

Člen 12

Trženje proizvodnje zunaj organizacije proizvajalcev

1.  

Kadar organizacija proizvajalcev to odobri v svojem statutu in kadar je to v skladu s pogoji, ki jih določita država članica in organizacija proizvajalcev, lahko člani proizvajalci:

(a) 

prodajajo proizvode neposredno na svojih kmetijskih gospodarstvih ali zunaj njih potrošnikom za njihove osebne potrebe;

(b) 

sami ali prek druge organizacije proizvajalcev, ki jo določi njihova organizacija proizvajalcev, tržijo take količine proizvodov, ki so v smislu obsega ali vrednosti nepomembne glede na obseg ali vrednost tržne proizvodnje zadevnega proizvoda njihove organizacije;

(c) 

sami ali prek druge organizacije proizvajalcev, ki jo določi njihova organizacija proizvajalcev, tržijo proizvode, ki jih zaradi njihovih značilnosti ali omejene proizvodnje v smislu obsega ali vrednosti za člane proizvajalce njihova organizacija proizvajalcev s svojimi trgovskimi dejavnostmi običajno ne pokriva.

2.  
Delež proizvodnje, ki ga člani proizvajalci tržijo zunaj organizacije proizvajalcev, kot je navedeno v odstavku 1, ne presega 25 % obsega ali vrednosti tržne proizvodnje vsakega člana proizvajalca.

Vendar lahko države članice določijo nižji delež proizvodnje, ki ga lahko člani proizvajalci tržijo zunaj organizacije proizvajalcev, od deleža, določenega v prvem pododstavku. Države članice lahko ta delež povečajo na 40 % za proizvode, zajete v Uredbi Sveta (ES) št. 834/2007 ( 2 ), ali kadar člani proizvajalci svoje proizvode tržijo prek druge organizacije proizvajalcev, ki jo je določila njihova organizacija proizvajalcev.

▼B

Člen 13

Zunanje izvajanje

1.  
Dejavnosti, za katere lahko država članica dovoli, da se v skladu s členom 155 Uredbe (EU) št. 1308/2013 oddajo v zunanje izvajanje, so povezane s cilji iz člena 152(1)(c) navedene uredbe in lahko med drugim vključujejo zbiranje, skladiščenje, pakiranje in trženje proizvoda članov organizacije proizvajalcev.

▼M3

Za namene člena 155 Uredbe (EU) št. 1308/2013 izraz „odvisna družba“ vključuje vse subjekte v verigi odvisnih družb. Vendar lahko države članice izključijo oddajanje dejavnosti v zunanje izvajanje subjektu znotraj verige odvisnih družb.

▼M3

2.  
Organizacija proizvajalcev, ki odda dejavnost v zunanje izvajanje, s pogodbo, dogovorom ali protokolom sklene pisni poslovni dogovor z drugim subjektom, vključno z enim ali več svojih članov ali odvisno družbo oziroma subjektom znotraj verige odvisnih družb za zagotavljanje zadevne dejavnosti. Organizacija proizvajalcev ostane odgovorna za zagotavljanje izvajanja dejavnosti, oddane v zunanje izvajanje, ter celotni upravljavski nadzor in nadzor nad poslovnim dogovorom za izvajanje dejavnosti.

Vendar se za dejavnost šteje, da jo je izvedla organizacija proizvajalcev, če jo izvede združenje organizacij proizvajalcev ali zadruga, katere člani so sami zadruge, kadar je organizacija proizvajalcev članica takega združenja ali zadruge, ali odvisna družba oziroma subjekt znotraj verige odvisnih družb, ki izpolnjuje zahtevo glede 90-odstotnega lastništva iz člena 22(8).

▼B

3.  

Celotni upravljavski nadzor in nadzor nad poslovnim dogovorom iz prvega pododstavka odstavka 2 sta učinkovita in zahtevata, da pogodba, dogovor ali protokol za zunanje izvajanje:

(a) 

omogoča organizacijam proizvajalcev, da izdajo zavezujoča navodila, ter vsebuje določbe, ki organizaciji proizvajalcev omogočajo prekinitev pogodbe, dogovora ali protokola, če izvajalec storitev ne izpolni pogojev iz pogodbe za zunanje izvajanje;

(b) 

določa podrobne pogoje, vključno z obveznostmi rednega poročanja in roki, ki organizaciji proizvajalcev omogočajo učinkovito nadzorovanje dejavnosti, oddanih v zunanje izvajanje.

Organizacija proizvajalcev pogodbe, dogovore ali protokole za zunanje izvajanje ter poročila iz točke (b) prvega pododstavka, ki so na zahtevo dostopni vsem članom, hrani vsaj pet let zaradi naknadnih preverjanj.

Člen 14

Nadnacionalne organizacije proizvajalcev

1.  
Sedež nadnacionalne organizacije proizvajalcev je v državi članici, v kateri organizacija dosega večino vrednosti tržne proizvodnje, izračunane v skladu s členoma 22 in 23.

Če se zadevne države članice tako dogovorijo, lahko organizacija ustanovi sedež v državi članici, v kateri ima sedež večina članov proizvajalcev.

2.  
Kadar nadnacionalna organizacija proizvajalcev izvaja operativni program in kadar se v času prijave za nov operativni program večina vrednosti tržne proizvodnje doseže v drugi državi članici ali kadar ima večina članov proizvajalcev sedež v državi članici, ki ni država članica sedeža navedene nadnacionalne organizacije proizvajalcev, se sedež do konca izvajanja novega operativnega programa ohrani v sedanji državi članici.

Če se ob koncu izvajanja navedenega novega operativnega programa večina vrednosti tržne proizvodnje še vedno doseže v drugi državi članici ali ima večina članov organizacije sedež še vedno v državi članici, ki ni sedanja država članica sedeža, se sedež prenese v navedeno drugo državo članico, razen če se zadevne države članice dogovorijo, da se kraj sedeža ne spremeni.

3.  

Država članica, v kateri je sedež nadnacionalne organizacije proizvajalcev, je odgovorna za:

(a) 

priznanje nadnacionalne organizacije proizvajalcev;

(b) 

odobritev operativnega programa nadnacionalne organizacije proizvajalcev;

(c) 

vzpostavitev potrebnega upravnega sodelovanja z drugimi državami članicami, v katerih imajo člani sedež, v zvezi z izpolnjevanjem pogojev za priznanje ter sistemom preverjanj in upravnih kazni. Te druge države članice pravočasno nudijo vso potrebno pomoč državi članici, v kateri je sedež, in

(d) 

na zahtevo države članice, v kateri imajo člani sedež, zagotovitev vse ustrezne dokumentacije, ki je prevedena v uradni jezik ali enega izmed uradnih jezikov navedene države članice, vključno z vso veljavno zakonodajo, ki je na voljo.

Člen 15

Združitev organizacij proizvajalcev

1.  
Če se organizacije proizvajalcev združijo, organizacija proizvajalcev, ki nastane z združitvijo, prevzame pravice in obveznosti posameznih organizacij proizvajalcev, ki so se združile. Država članica zagotovi, da nova organizacija proizvajalcev izpolnjuje vsa merila za priznanje, in ji dodeli novo številko za namene enotnega identifikacijskega sistema iz člena 22 Izvedbene uredbe (EU) 2017/892.

Organizacija proizvajalcev, ki je nastala z združitvijo, lahko programe izvaja vzporedno in ločeno do 1. januarja leta, ki sledi združitvi, ali združi operativne programe od trenutka združitve.

Za združene operativne programe se uporablja člen 34 te uredbe.

2.  
Države članice lahko z odstopanjem od drugega pododstavka odstavka 1 na podlagi ustrezno utemeljene zahteve dovolijo, da se operativni programi še naprej izvajajo vzporedno, dokler se naravno ne zaključijo.

Člen 16

Člani, ki niso proizvajalci

1.  
Države članice lahko določijo, pod kakšnimi pogoji je lahko fizična ali pravna oseba, ki ni proizvajalec, sprejeta za člana organizacije proizvajalcev.
2.  
Države članice pri določitvi pogojev iz odstavka 1 zagotovijo zlasti skladnost s členoma 153(2)(c) in 159(a)(i) Uredbe (EU) št. 1308/2013.
3.  

Fizične ali pravne osebe iz odstavka 1:

(a) 

se ne upoštevajo v merilih za priznanje;

(b) 

ne morejo biti neposredno vključene v ukrepe, ki jih financira Unija.

Države članice lahko v skladu s pogoji iz odstavka 1 fizičnim ali pravnim osebam omejijo ali prepovejo pravico do glasovanja o odločitvah v zvezi z operativnimi skladi.

Člen 17

Demokratična odgovornost organizacij proizvajalcev

1.  
Kadar ima organizacija proizvajalcev pravno strukturo, za katero se na podlagi veljavne nacionalne zakonodaje zahteva demokratična odgovornost, se šteje, da izpolnjuje to zahtevo za namene te uredbe, razen če država članica odloči drugače.
2.  
Države članice za organizacije proizvajalcev, razen tiste iz odstavka 1, določijo največji delež glasovalnih pravic in delnic ali kapitala, ki ga lahko ima fizična ali pravna oseba v organizaciji proizvajalcev. Največji delež glasovalnih pravic in delnic ali kapitala mora biti manjši od 50 % vseh glasovalnih pravic in manjši od 50 % delnic ali kapitala.

Države članice lahko v ustrezno utemeljenih primerih določijo večji največji delež delnic ali kapitala, ki ga lahko ima pravna oseba v organizaciji proizvajalcev, če so sprejeti ukrepi, s katerimi se prepreči, da bi taka pravna oseba zlorabila pooblastila.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se v primeru, da organizacije proizvajalcev izvajajo operativni program 17. maja 2014, največji delež delnic ali kapitala, ki ga določi država članica v skladu s prvim pododstavkom, uporablja šele po koncu navedenega operativnega programa.

3.  
Organi države članice izvajajo preverjanja glasovalnih pravic in deležev na podlagi analize tveganja. Kadar so člani organizacije proizvajalcev sami pravne osebe, ta preverjanja vključujejo identitete fizičnih ali pravnih oseb, ki imajo delnice ali kapital članov.
4.  
Kadar je organizacija proizvajalcev jasno opredeljen del pravne osebe, države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi se omejijo ali prepovejo pooblastila pravne osebe za spremembo, odobritev ali zavrnitev odločitev organizacije proizvajalcev.



Oddelek 3

Združenja organizacij proizvajalcev

Člen 18

Pravila o organizacijah proizvajalcev, ki se uporabljajo za združenja organizacij proizvajalcev

Za združenja organizacij proizvajalcev se smiselno uporabljajo členi 3, 6, 11(3), 13, 15 in 17. Kadar združenja organizacij proizvajalcev prodajajo proizvode sodelujočih organizacij proizvajalcev, se smiselno uporablja člen 11(2).

Člen 19

Priznanje združenj organizacij proizvajalcev

1.  
Države članice lahko priznajo združenja organizacij proizvajalcev iz člena 156 Uredbe (EU) št. 1308/2013 v zvezi z dejavnostjo ali dejavnostmi glede proizvoda ali skupine proizvodov, ki so navedeni v zahtevku za priznanje, kadar lahko združenje organizacij proizvajalcev učinkovito izvaja navedene dejavnosti.
2.  
Združenje organizacij proizvajalcev, priznano na podlagi člena 156 Uredbe (EU) št. 1308/2013, lahko izvaja katere koli dejavnosti ali funkcije organizacije proizvajalcev, čeprav trženje zadevnih proizvodov še naprej izvajajo njeni člani.
3.  
Organizacija proizvajalcev je za zadevni proizvod ali skupino proizvodov in dejavnost članica le enega združenja organizacij proizvajalcev, ki izvaja operativni program.
4.  
Države članice lahko sprejmejo dopolnilna pravila o priznanju združenj organizacij proizvajalcev.

Člen 20

Člani združenj organizacij proizvajalcev, ki niso organizacije proizvajalcev

1.  
Države članice lahko določijo, pod kakšnimi pogoji so lahko fizične ali pravne osebe, ki niso priznane organizacije proizvajalcev, sprejete za člane združenja organizacij proizvajalcev.
2.  

Člani priznanega združenja organizacij proizvajalcev, ki niso priznane organizacije proizvajalcev:

(a) 

se ne upoštevajo v merilih za priznanje;

(b) 

ne morejo biti neposredno vključeni v ukrepe, ki jih financira Unija.

Države članice lahko odobrijo, omejijo ali prepovejo pravico teh članov do glasovanja o odločitvah v zvezi z operativnimi programi.

Člen 21

Nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev

1.  
Sedež nadnacionalnega združenja organizacij proizvajalcev je v državi članici, v kateri združenja organizacij proizvajalcev dosegajo večino vrednosti tržne proizvodnje.

Če se zadevne države članice tako dogovorijo, lahko nadnacionalno združenje ustanovi sedež v državi članici, v kateri ima sedež večina sodelujočih organizacij proizvajalcev.

2.  
Kadar nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev izvaja operativni program in kadar se v času prijave za nov operativni program večina vrednosti tržne proizvodnje doseže v drugi državi članici ali kadar ima večina sodelujočih organizacij proizvajalcev sedež v državi članici, ki ni država članica sedeža navedenega nadnacionalnega združenja, se sedež do konca izvajanja novega operativnega programa ohrani v sedanji državi članici.

Če se ob koncu izvajanja navedenega novega operativnega programa večina vrednosti tržne proizvodnje še vedno doseže v drugi državi članici ali ima večina sodelujočih organizacij proizvajalcev sedež še vedno v državi članici, ki ni sedanja država članica sedeža, se sedež prenese v navedeno drugo državo članico, razen če se zadevne države članice dogovorijo, da se kraj sedeža ne spremeni.

3.  

Država članica, v kateri je sedež nadnacionalnega združenja organizacij proizvajalcev, je odgovorna za:

(a) 

priznanje združenja;

(b) 

po potrebi odobritev operativnega programa nadnacionalnega združenja;

(c) 

vzpostavitev potrebnega upravnega sodelovanja z drugimi državami članicami, v katerih imajo pridružene organizacije sedež, v zvezi z izpolnjevanjem pogojev za priznanje, operativnim programom, ki ga izvajajo sodelujoče organizacije proizvajalcev, ter sistemom preverjanj in upravnih kazni. Te druge države članice nudijo vso potrebno pomoč državi članici, v kateri je sedež; in

(d) 

na zahtevo države članice, v kateri imajo člani sedež, zagotovitev vse ustrezne dokumentacije, ki je prevedena v uradni jezik ali enega izmed uradnih jezikov navedene države članice, vključno z vso veljavno zakonodajo, ki je na voljo.



POGLAVJE II

Operativni skladi in operativni programi



Oddelek 1

Vrednost tržne proizvodnje

▼M7 —————

▼B



Oddelek 2

Operativni skladi

▼M7 —————

▼B



Oddelek 3

Operativni programi

▼M7 —————

▼B



Oddelek 4

Pomoč

▼M7 —————

▼B



POGLAVJE III

Ukrepi za preprečevanje in obvladovanje kriz



Oddelek 1

Splošne določbe

▼M7 —————

▼B



Oddelek 2

Naložbe, ki omogočajo učinkovitejše upravljanje količin, danih na trg

▼M7 —————

▼M1



Oddelek 3

Podpora z zvezi z vzajemnimi skladi

▼M7 —————

▼B



Oddelek 4

Ponovna zasaditev sadovnjakov po obvezni izkrčitvi

▼M7 —————

▼B



Oddelek 5

Umiki s trga

▼M7 —————

▼B



Oddelek 6

Zgodnje obiranje in opustitev spravila

▼M7 —————

▼B



Oddelek 7

Zavarovanje letine

▼M7 —————

▼M1



Oddelek 8

Podpora v zvezi z mentoriranjem

▼M7 —————

▼B



POGLAVJE IV

Nacionalna finančna pomoč

▼M7 —————

▼B



POGLAVJE V

Splošne določbe



Oddelek 1

Uradna obvestila in poročila

▼M7 —————

▼B

Člen 55

Uradna obvestila držav članic o proizvodnih cenah sadja in zelenjave na notranjem trgu

1.  
Če so podatki na voljo, države članice vsako sredo do 12. ure (po bruseljskem času) obvestijo Komisijo o tehtanem povprečju evidentiranih cen sadja in zelenjave iz Priloge VI v preteklem tednu.

V primeru sadja in zelenjave, ki ju zajema splošni standard trženja iz dela A Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) št. 543/2011, je treba priglasiti le cene proizvodov, ki ustrezajo temu standardu, cene proizvodov, ki jih zajema posebni standard trženja iz dela B navedene priloge, pa se nanašajo le na proizvode iz razreda I.

Države članice priglasijo enotno tehtano povprečno ceno, ki ustreza tipom in sortam proizvodov, velikostim in predstavitvam, navedenim v Prilogi VI k tej uredbi. Kjer se evidentirane cene nanašajo na druge tipe, sorte, velikosti ali predstavitve, ki niso določeni v navedeni prilogi, države članice Komisijo uradno obvestijo o tipih, sortah, velikostih in predstavitvah proizvodov, ki jim ustrezajo cene.

Priglašene cene morajo biti franko obrat za pakiranje, razvrščene, pakirane, in, kjer je primerno, navedene na paletah in izražene v eurih na 100 kilogramov neto teže.

2.  
Države članice opredelijo reprezentativne trge na področju proizvodnje zadevnega sadja in zelenjave. Države članice Komisijo uradno obvestijo o reprezentativnih trgih in uporabljenem povprečnem ponderju s prvim uradnim obvestilom ali ob njihovi spremembi. Države članice lahko prostovoljno priglasijo druge cene.



Oddelek 2

Spremljanje in vrednotenje operativnih programov in nacionalnih strategij

▼M7 —————

▼B



Oddelek 3

Upravne kazni

Člen 59

Neizpolnjevanje meril za priznanje

1.  
Če država članica ugotovi, da organizacija proizvajalcev ne izpolnjuje enega od meril za priznanje, povezanih z zahtevami iz členov 5 in 7, člena 11(1) in (2) ter člena 17, zadevni organizaciji proizvajalcev najpozneje v dveh mesecih po ugotovljenem neizpolnjevanju po priporočeni pošti pošlje opozorilno pismo, v katerem navede ugotovljeno neizpolnjevanje, potrebne popravne ukrepe in obdobja, v katerih je treba sprejeti te ukrepe, ta čas pa ne sme biti daljši od štirih mesecev. Od trenutka, ko je neizpolnjevanje ugotovljeno, države članice odložijo izplačila pomoči, dokler niso popravni ukrepi ustrezno sprejeti.
2.  
Nesprejetje popravnih ukrepov iz odstavka 1 v obdobju, ki ga določi država članica, je razlog za začasni preklic priznanja organizacije proizvajalcev. Država članica organizacijo proizvajalcev obvesti o obdobju začasnega preklica, ki se začne takoj po izteku obdobja, določenega za sprejetje navedenih popravnih ukrepov in ki ne presega obdobja 12 mesecev od datuma, ko organizacija proizvajalcev prejme opozorilno pismo. To ne vpliva na izvajanje horizontalne nacionalne zakonodaje, ki lahko določa začasno prekinitev takšnega ukrepa, potem ko se začnejo s tem povezani pravni postopki.

Med začasnim preklicem priznanja lahko organizacija proizvajalcev nadaljuje svojo dejavnost, vendar so plačila pomoči zadržana do odprave preklica priznanja. Letni znesek pomoči se zmanjša za 2 % za vsak začeti koledarski mesec ali njegov del, v katerem je bilo priznanje začasno preklicano.

Začasni preklic se odpravi na dan pregleda, s katerim se potrdi, da so bila zadevna merila za priznanje izpolnjena.

3.  
Če merila do konca obdobja preklica, ki so ga določili pristojni organi države članice, niso izpolnjena, država članica prekliče priznanje, ki začne veljati od datuma, od katerega pogoji za priznanje niso bili izpolnjeni, če datuma ni mogoče določiti, pa od datuma, ko je bilo neizpolnjevanje ugotovljeno. To ne vpliva na izvajanje horizontalne nacionalne zakonodaje, ki lahko določa prekinitev začasnega preklica priznanja, potem ko se začnejo s tem povezani pravni postopki. Neizplačana pomoč za obdobje, med katerim je bilo ugotovljeno neizpolnjevanje, se ne izplača, neupravičeno izplačana pomoč pa se izterja.
4.  
Če država članica ugotovi, da organizacija proizvajalcev ne izpolnjuje katerega drugega merila za priznanje iz člena 154 Uredbe (EU) št. 1308/2013 razen navedenih v odstavku 1, zadevni organizaciji proizvajalcev najpozneje v dveh mesecih po ugotovljenem neizpolnjevanju s priporočeno pošto pošlje opozorilno pismo, v katerem navede ugotovljeno neizpolnjevanje, potrebne popravne ukrepe in obdobja, v katerih je treba sprejeti te ukrepe, ta čas pa ne sme biti daljši od štirih mesecev.
5.  
Nesprejetje popravnih ukrepov iz odstavka 4 v obdobju, ki ga je določila država članica, je razlog za začasno ustavitev plačil in znižanje letnega zneska pomoči za 1 % za vsak začeti koledarski mesec ali njegov del, ki presega navedeno obdobje. To ne vpliva na izvajanje horizontalne nacionalne zakonodaje, ki lahko določa začasno prekinitev takšnega ukrepa, potem ko se začnejo s tem povezani pravni postopki.
6.  
Države članice prekinejo priznanje, če organizacija proizvajalcev ne dokaže skladnosti z merili glede minimalnega obsega ali vrednosti tržne proizvodnje v skladu s členom 154(1)(b) Uredbe (EU) št. 1308/2013 do 15. oktobra v drugem letu po letu, v katerem navedena merila niso bila izpolnjena. Prekinitev začne veljati od datuma, od katerega pogoji za priznanje niso bili izpolnjeni, če datuma ni mogoče določiti, pa od datuma, ko je bilo neizpolnjevanje ugotovljeno. Neizplačana pomoč za obdobje, med katerim je bilo ugotovljeno neizpolnjevanje, se ne izplača, neupravičeno izplačana pomoč pa se izterja.

Vendar če organizacija proizvajalcev državi članici predloži dokaz, da zaradi naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer, bolezni ali napadov škodljivcev kljub sprejetju ukrepov za preprečevanje tveganj ne more izpolniti meril za priznanje iz člena 154(1)(b) Uredbe (EU) št. 1308/2013 glede minimalnega obsega ali vrednosti tržne proizvodnje, ki jo določijo države članice, država članica za zadevno leto lahko odstopi od minimalnega obsega ali vrednosti tržne proizvodnje za to organizacijo proizvajalcev.

▼M7 —————

▼B



POGLAVJE VI

Razširitev pravil

Člen 68

Pogoji za razširitev pravil

1.  

Člen 164 Uredbe (EU) št. 1308/2013 se uporablja za proizvode iz sektorjev sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave, če pravila iz odstavka 4 navedenega člena:

(a) 

veljajo najmanj eno leto;

(b) 

postanejo zavezujoča za največ tri leta.

Vendar lahko države članice odstopajo od pogoja iz točke (a) prvega pododstavka tega odstavka, če je namen pravil, ki bodo razširjena, eden od tistih iz točk (a), (e), (f), (h), (i) (j), (m) in (n) prvega pododstavka člena 164(4) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

2.  
Pravila, ki so zavezujoča za vse proizvajalce na nekem gospodarskem območju, se ne uporabljajo za proizvode, ki se dobavljajo za predelavo po pogodbah, podpisanih pred začetkom pobiranja pridelka, razen če razširitev pravil izrecno zajema takšne proizvode, z izjemo pravil o poročanju o razmerah na trgu iz točke (a) prvega pododstavka člena 164(4) Uredbe (EU) št. 1308/2013.
3.  
Pravila za organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev ne smejo biti zavezujoča za proizvajalce ekoloških proizvodov, ki jih zajema Uredba (ES) št. 834/2007, razen če se je o njih dogovorilo najmanj 50 % proizvajalcev, ki jih zajema navedena uredba, na gospodarskem območju, kjer deluje organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev, in če ta organizacija ali združenje pokriva vsaj 60 % tovrstne proizvodnje na navedenem območju.
4.  
Pravila iz točke (b) prvega pododstavka člena 164(4) Uredbe (EU) št. 1308/2013 se ne uporabljajo za proizvode, ki so bili proizvedeni zunaj opredeljenega gospodarskega območja iz člena 164(2) navedene uredbe.

Člen 69

Nacionalna pravila

1.  
Države članice lahko za namene člena 164(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 odločijo, da je gospodarsko območje, ki se upošteva v primeru razširitve pravil medpanožne organizacije, regija ali celotno nacionalno ozemlje, na katerem so proizvodne in tržne razmere enotne.
2.  

Za namene določanja reprezentativnosti organizacij proizvajalcev in združenj organizacij proizvajalcev v smislu člena 164(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013 države članice določijo pravila, ki ne vključujejo:

(a) 

proizvajalcev, katerih proizvodnja je namenjena predvsem neposredni prodaji potrošnikom na kmetijskem gospodarstvu ali proizvodnem območju;

(b) 

neposredne prodaje iz točke (a);

(c) 

proizvodov, ki se dobavljajo za predelavo po pogodbah, podpisanih pred začetkom pobiranja pridelkov, razen če razširjena pravila izrecno zajemajo take proizvode;

(d) 

proizvajalcev ali proizvodnje ekoloških proizvodov, obravnavanih v Uredbi (ES) št. 834/2007.

Člen 70

Uradno obvestilo o razširitvi pravil in gospodarskih območjih

1.  

Kadar država članica Komisijo uradno obvesti o pravilih, ki jih je v skladu s členom 164(6) Uredbe (EU) št. 1308/2013 sprejela kot zavezujoče za določen proizvod in gospodarsko območje, jo nemudoma obvesti o:

(a) 

gospodarskem območju, na katerem se bodo uporabljala navedena pravila;

(b) 

organizaciji proizvajalcev, združenju organizacij proizvajalcev ali medpanožni organizaciji, ki je zahtevala razširitev pravil, ter ji sporoči podatke, iz katerih je razvidna skladnost s členom 164(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013;

(c) 

če razširitev pravil zahteva organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev, številu proizvajalcev, ki so včlanjeni v to organizacijo ali združenje, ter skupnem številu proizvajalcev na zadevnem gospodarskem območju; takšne informacije se nanašajo na dejanski položaj v času zahtevka za razširitev;

(d) 

če razširitev pravil zahteva organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev, skupni proizvodnji gospodarskega območja in obsegu proizvodnje, ki jo je navedena organizacija ali združenje tržilo v zadnjem letu, za katero so podatki na voljo;

(e) 

datumu, od katerega veljajo pravila, ki naj bi jih razširili, za zadevno organizacijo proizvajalcev, združenje organizacij proizvajalcev ali medpanožno organizacijo, ter

(f) 

datumu, ko začne veljati razširitev, in njenem trajanju.

2.  
Kadar država članica določi nacionalna pravila v zvezi z reprezentativnostjo v primeru razširitve pravil medpanožnih organizacij v skladu z drugim pododstavkom člena 164(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013, hkrati z uradnim obvestilom o razširitvi pravil Komisijo uradno obvesti o navedenih pravilih in njihovi utemeljitvi.
3.  
Komisija države članice pred javno objavo razširjenih pravil obvesti o navedenih pravilih na način, ki se ji zdi primeren.

Člen 71

Preklic razširitve pravil

Komisija sprejme sklep iz člena 175(d) Uredbe (EU) št. 1308/2013, s katerim od države članice zahteva, naj prekliče razširitev pravil, ki jo je sprejela v skladu s členom 164(1) navedene uredbe, če ugotovi, da:

(a) 

odločitev države članice pomembno zmanjšuje konkurenco na notranjem trgu ali ogroža prosto trgovino ali cilje iz člena 39 Pogodbe;

(b) 

za pravila, razširjena na druge proizvajalce, velja člen 101(1) Pogodbe;

(c) 

niso upoštevane določbe iz tega poglavja.

Sklep Komisije glede navedenih pravil se uporablja od datuma uradnega obvestila zadevne države članice o taki ugotovitvi.

Člen 72

Kupci pridelkov, ki se prodajajo na drevesu

1.  
Kadar proizvajalci, ki ne pripadajo organizaciji proizvajalcev, prodajo pridelke na drevesu, se zaradi skladnosti s pravili v zvezi s poročanjem o proizvodnji in trženjem šteje, da je te pridelke pridelal kupec.
2.  
Zadevna država članica se lahko odloči, da predpisi, razen tistih iz odstavka 1, zavezujejo kupce, kadar so ti odgovorni za upravljanje zadevne proizvodnje.



NASLOV III

TRGOVINA S TRETJIMI DRŽAVAMI SISTEM VHODNIH CEN

Člen 73

Opredelitev pojmov

V tem poglavju:

(a) 

„serija“ pomeni blago, predstavljeno pod deklaracijo za sprostitev v prosti promet, ki vključuje le blago istega porekla, ki spada pod eno samo oznako KN, in

(b) 

„uvoznik“ pomeni deklaranta v smislu člena 5(15) Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 ).

Člen 74

Uradno obvestilo o cenah in količinah uvoženih proizvodov

1.  

Države članice do 12. ure (po bruseljskem času) naslednjega delovnega dne za vsak proizvod in obdobja iz dela A Priloge VII, za vsak tržni dan in za vsako poreklo Komisiji sporočijo:

(a) 

povprečne reprezentativne cene za proizvode, uvožene iz tretjih držav, ki se prodajajo na uvoznih trgih držav članic, in

(b) 

skupne količine, ki se nanašajo na cene iz točke (a).

Države članice za namene točke (a) prvega pododstavka Komisijo uradno obvestijo o uvoznih trgih, ki jih štejejo za reprezentativne ter ki vključujejo London, Milano, Perpignan in Rungis.

Če skupne količine iz točke (b) prvega pododstavka znašajo manj kot deset ton, se ustrezne cene Komisiji ne sporočijo.

2.  

Cene iz točke (a) prvega pododstavka odstavka 1 se evidentirajo:

(a) 

za vsak proizvod, naveden v delu A Priloge VII;

(b) 

za vse razpoložljive sorte in velikosti ter

(c) 

na ravni uvoznika/trgovca na debelo ali na ravni trgovca na debelo/trgovca na drobno, če ni na voljo nobenih cen za raven uvoznika/trgovca na debelo.

Od tako izračunanega zneska se odštejejo:

(a) 

15 % trgovske marže za trgovska središča v Londonu, Milanu in Rungisu in 8 % za druga trgovska središča ter

(b) 

stroški prevoza in zavarovanja na carinskem območju Unije.

Da bi bili stroški prevoza in zavarovanja odšteti v skladu z drugim pododstavkom, lahko države članice določijo pavšalne zneske za odbitek. Ti pavšalni zneski in metode njihovega izračuna se nemudoma sporočijo Komisiji.

3.  

Kadar so cene, evidentirane v skladu z odstavkom 2, določene na ravni trgovca na debelo/trgovca na drobno, se znižajo za:

(a) 

9 %, s čimer se upošteva trgovska marža trgovca na debelo, in

(b) 

0,7245 EUR na 100 kilogramov za stroške pretovarjanja ter tržne davke in takse.

4.  

Za proizvode iz dela A Priloge VII, za katere veljajo posebni tržni standardi, se kot reprezentativne štejejo:

(a) 

cene proizvodov razreda I, če količine v tem razredu zajemajo najmanj 50 % skupne tržne količine;

(b) 

cene proizvodov razreda I in razreda II, če količine v teh razredih zajemajo najmanj 50 % skupne tržne količine;

(c) 

cene, določene za proizvode razreda II, kadar ni proizvodov razreda I, razen če se jim doda koeficient prilagajanja, ker se zaradi svojih lastnosti v zvezi s kakovostjo ti proizvodi običajno ne tržijo kot proizvodi razreda I.

Koeficient prilagajanja iz točke (c) prvega pododstavka se prišteje po odštetju zneskov iz odstavka 2.

Za proizvode iz dela A Priloge VII, za katere ne veljajo posebni tržni standardi, se kot reprezentativne štejejo cene proizvodov, ki so skladne s splošnim tržnim standardom.

Člen 75

Osnova vhodne cene

1.  
Za namene člena 181(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 so proizvodi sektorjev sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave iz navedenega člena tisti, ki so navedeni v Prilogi VII k tej uredbi.
2.  
Če je carinska vrednost proizvodov, navedenih v delu A Priloge VII, določena v skladu s transakcijsko vrednostjo iz člena 70 Uredbe (EU) št. 952/2013, več kot za 8 % višja od pavšalne vrednosti, ki jo je izračunala Komisija kot standardno uvozno vrednost v času deklaracije za sprostitev proizvodov v prosti promet, mora uvoznik predložiti zavarovanje iz člena 148 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 ( 4 ). Za ta namen je višina uvozne dajatve, ki se lahko zahteva za proizvode iz dela A Priloge VII k tej uredbi, enaka znesku dajatve, ki bi se plačala, če bi bil zadevni proizvod razvrščen na podlagi zadevne standardne uvozne vrednosti.

Prvi pododstavek se ne uporablja, kadar je standardna uvozna vrednost višja od vhodnih cen, naštetih v Prilogi 2 k oddelku I dela III Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 ( 5 ) ali kadar deklarant namesto predložitve zavarovanja zahteva takojšen vpis v račune zneska dajatev, ki ga je treba plačati za blago.

3.  
Če je carinska vrednost proizvodov iz dela A Priloge VII izračunana v skladu s členom 74(2)(c) Uredbe (EU) št. 952/2013, se dajatev odšteje, kot je določeno v členu 38(1) Izvedbene uredbe (EU) 2017/892. V takem primeru mora uvoznik predložiti zavarovanje, enako znesku dajatev, ki bi jih plačal, če je bila razvrstitev proizvodov opravljena na podlagi veljavne standardne uvozne vrednosti.
4.  
Carinska vrednost blaga, ki se uvozi v okviru komisijske prodaje, se neposredno določi v skladu s členom 74(2)(c) Uredbe (EU) št. 952/2013, v ta namen pa se uporablja standardna uvozna vrednost, izračunana v skladu s členom 38 Izvedbene uredbe (EU) 2017/892 v obdobjih veljavnosti.
5.  
Uvoznik ima na voljo en mesec od prodaje zadevnih proizvodov, vendar največ štiri mesece od datuma sprejema deklaracije za sprostitev v prosti promet, da dokaže, da je bila serija prodana pod pogoji, ki potrjujejo ustreznost cen iz člena 70 Uredbe (EU) št. 952/2013, ali da določi carinsko vrednost iz člena 74(2)(c) navedene uredbe.

Neupoštevanje enega ali drugega roka pomeni izgubo predloženega zavarovanja brez poseganja v uporabo odstavka 6.

Predloženo zavarovanje se sprosti do obsega, za katerega je carinskim organom predloženo zadovoljivo dokazilo o odprodaji. V nasprotnem primeru se zavarovanje zaseže za plačilo uvoznih dajatev.

Da uvoznik dokaže, da je serijo prodal pod pogoji iz prvega pododstavka, omogoči dostop do računa in vseh dokumentov, ki so potrebni za izvedbo zadevnega carinskega nadzora glede prodaje in odprodaje vsakega proizvoda zadevne serije, vključno z dokumenti glede prevoza, zavarovanja, ravnanja in skladiščenja serije.

Kadar tržni standardi iz člena 3 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 zahtevajo, da se sorta proizvoda ali vrsta sadja in zelenjave navedeta na embalaži, mora biti sorta proizvoda ali vrsta sadja in zelenjave, ki sta del serije, označena na dokumentih, ki se nanašajo na prevoz, račune in nalog za dostavo.

6.  
Štirimesečni rok iz prvega pododstavka odstavka 5 lahko na ustrezno utemeljeno zahtevo uvoznika pristojni organi držav članic podaljšajo za največ tri mesece.

Če pristojni organi držav članic pri preverjanju ugotovijo, da zahteve tega člena niso bile izpolnjene, zahtevajo plačilo dajatve v skladu s členom 105 Uredbe (EU) št. 952/2013. Znesek dajatve, ki bo izterjan ali ostane odprt za izterjavo, vključuje obresti od dneva, ko je bilo blago sproščeno v prosti promet, do dneva izterjave. Uporabi se obrestna mera za postopke izterjave, ki je v veljavi po nacionalni zakonodaji.



NASLOV IV

SPLOŠNE, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

▼M7 —————

▼B

Člen 77

Uradna obvestila

1.  

Države članice imenujejo enoten pristojni organ ali telo, odgovorno za izpolnjevanje obveznosti obveščanja v zvezi z eno izmed naslednjih tem:

▼M7 —————

▼B

(b) 

proizvodne cene sadja in zelenjave na notranjem trgu, kot je določeno v členu 55;

(c) 

cene in količine proizvodov, ki so uvoženi iz tretjih držav in se prodajajo na reprezentativnih uvoznih trgih iz člena 74;

(d) 

količine uvoza, sproščene v prosti promet, kot je določeno v členu 39 Izvedbene uredbe (EU) 2017/892.

2.  
Države članice obvestijo Komisijo o imenovanju zadevnega organa ali telesa ter sporočijo njegove kontaktne podatke in vsako spremembo teh informacij.

Seznam imenovanih organov ali teles z njihovimi imeni in naslovi je na voljo državam članicam in javnosti na vseh ustreznih mestih prek informacijskih sistemov, ki jih je vzpostavila Komisija, vključno z objavo na internetu.

3.  
Uradna obvestila iz te uredbe in Izvedbene uredbe (EU) 2017/892 se pošljejo v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 792/2009 ( 6 ).
4.  
Če država članica ne predloži uradnega obvestila, kot zahteva Uredba (EU) št. 1308/2013, ta uredba ali Izvedbena uredba (EU) 2017/892, ali če je obvestilo neustrezno glede na objektivna dejstva, ki jih ima Komisija na voljo, lahko Komisija odloži del mesečnih plačil ali celotna mesečna plačila iz člena 17 Uredbe (EU) št. 1306/2013 v zvezi s sektorjem sadja in zelenjave, dokler uradno obvestilo ni ustrezno.

▼M7 —————

▼B

Člen 81

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

▼M7 —————

▼M3




PRILOGA VI

Uradno obvestilo o ceni iz člena 55(1)



Proizvod

Tip/sorta

Predstavitev/velikost

Reprezentativni trgi

Paradižnik

Okrogel

Velikost 47–102 mm v razsutem stanju v enotah pakiranja po 5 ali 6 kg.

Belgija

Bolgarija

Nemčija

Grčija

Španija

Francija

Italija

Madžarska

Nizozemska

Poljska

Portugalska

Romunija

V grozdih

Vse vrste grozdov, vendar samo, če je povprečna velikost posameznih paradižnikov vsaj 47 mm, v enotah pakiranja po 5 ali 6 kg.

Poseben/češnjev paradižnik

Paradižniki v razsutem stanju ali v grozdih, posebni paradižniki, samo če je povprečna velikost posameznih paradižnikov manjša od 47 mm (40 mm v primeru češnjevih paradižnikov), v enotah pakiranja po približno 250–500 g.

Marelice

Vsi tipi in sorte

Velikost 45–50 mm.

Posodice ali enote pakiranja po približno 6–10 kg.

Bolgarija

Grčija

Španija

Francija

Italija

Madžarska

Nektarine

Belomesnate

Velikost A/B.

Posodice ali enote pakiranja po približno 6–10 kg.

Grčija

Španija

Francija

Italija

Rumenomesnate

Velikost A/B.

Posodice ali enote pakiranja po približno 6–10 kg.

Breskve

Belomesnate

Velikost A/B.

Posodice ali enote pakiranja po približno 6–10 kg.

Grčija

Španija

Francija

Italija

Madžarska

Portugalska

Rumenomesnate

Velikost A/B.

Posodice ali enote pakiranja po približno 6–10 kg.

Namizno grozdje

Vsi tipi in sorte s peškami

Posodice ali enote pakiranja po 1 kg.

Posodice ali enote pakiranja po 1 kg.

Grčija

Španija

Francija

Italija

Madžarska

Portugalska

Vsi tipi in sorte brez pešk

Hruške

Blanquilla

Velikost 55/60, enote pakiranja po približno 5–10 kg.

Belgija

Grčija

Španija

Francija

Italija

Madžarska

Nizozemska

Poljska

Portugalska

Conference

Velikost 60/65+, enote pakiranja po približno 5–10 kg.

Williams

Velikost 65+/75+, enote pakiranja po približno 5–10 kg.

Rocha

Abbé Fétel

Velikost 70/75, enote pakiranja po približno 5–10 kg.

Kaiser

Doyenné du Comice

Velikost 75/90, enote pakiranja po približno 5–10 kg.

Jabolka

Braeburn

Velikost 65/80, enote pakiranja po približno 5–20 kg.

Belgija

Češka

Nemčija

Grčija

Španija

Francija

Italija

Madžarska

Nizozemska

Avstrija

Poljska

Portugalska

Romunija

Cox orange

Elstar

Gala

Golden delicious

Jonagold (ali Jonagored)

Idared

Fuji

Shampion

Granny smith

Red delicious in druge rdeče sorte

Boskoop

Satsume

Vse sorte

Velikosti 1–X–3, enote pakiranja po približno 10–20 kg.

Španija

Limone

Vse sorte

Velikosti 3–4, enote pakiranja po približno 10–20 kg.

Grčija

Španija

Italija

Klementine

Vse sorte

Velikosti 1–X–3, enote pakiranja po približno 10–20 kg.

Grčija

Španija

Italija

Mandarine

Vse sorte

Velikost 1–2, enote pakiranja po približno 10–20 kg.

Grčija

Španija

Italija

Portugalska

Pomaranče

Salustiana

Navelinas

Navelate

Velikost 3–6, enote pakiranja po približno 10–20 kg.

Grčija

Španija

Italija

Portugalska

Lanelate

Valencia late

Tarocco

Navel

Cvetača

Vsi tipi in sorte

Velikost 16–20 cm.

Nemčija

Španija

Francija

Italija

Poljska

Jajčevci

Vsi tipi in sorte

Velikost 40+/70+.

Španija

Italija

Romunija

Lubenice

Vsi tipi in sorte

Običajni standardi na reprezentativnem trgu.

Grčija

Španija

Italija

Madžarska

Romunija

Melone

Vsi tipi in sorte

Običajni standardi na reprezentativnem trgu.

Grčija

Španija

Francija

Italija

▼B




PRILOGA VII

Seznam proizvodov za namene sistema vhodnih cen iz naslova III

Brez poseganja v pravila za interpretacijo kombinirane nomenklature je treba poimenovanje proizvodov razumeti zgolj okvirno. Področje uporabe režimov iz naslova III je za namene te priloge določeno s področjem uporabe oznak KN, kot veljajo med sprejetjem zadnje spremembe te uredbe. Kadar se pred oznako KN pojavi „ex“, je področje uporabe dodatnih dajatev določeno s področjem uporabe oznake KN in poimenovanjem proizvodov ter ustreznim obdobjem uporabe.

DEL A



Oznaka KN

Poimenovanje

Obdobje uporabe

ex 0702 00 00

Paradižnik

Od 1. januarja do 31. decembra

ex 0707 00 05

Kumare (1)

Od 1. januarja do 31. decembra

ex 0709 90 80

Artičoke

Od 1. novembra do 30. junija

0709 90 70

Bučke

Od 1. januarja do 31. decembra

ex 0805 10 20

Sladke pomaranče, sveže

Od 1. decembra do 31. maja

ex 0805 20 10

Klementine

Od 1. novembra do konca februarja

ex 0805 20 30 ex 0805 20 50 ex 0805 20 70 ex 0805 20 90

Mandarine (vključno tangerine in satsume); mandarine wilking in podobni hibridi agrumov

Od 1. novembra do konca februarja

ex 0805 50 10

Limone (Citrus limon, Citrus limonum)

Od 1. junija do 31. maja

ex 0806 10 10

Namizno grozdje

Od 21. julija do 20. novembra

ex 0808 10 80

Jabolka

Od 1. julija do 30. junija

ex 0808 20 50

Hruške

Od 1. julija do 30. aprila

ex 0809 10 00

Marelice

Od 1. junija do 31. julija

ex 0809 20 95

Češnje, razen višenj

Od 21. maja do 10. avgusta

ex 0809 30 10 ex 0809 30 90

Breskve, vključno z nektarinami

Od 11. junija do 30. septembra

ex 0809 40 05

Slive

Od 11. junija do 30. septembra

DEL B



Oznaka KN

Poimenovanje

Obdobje uporabe

ex 0707 00 05

Kumare za predelavo

Od 1. maja do 31. oktobra

ex 0809 20 05

Višnje (Prunus cerasus)

Od 21. maja do 10. avgusta



( 1 ) Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L 347, 20.12.2013, str. 608).

( 2 ) Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (UL L 189, 20.7.2007, str. 1).

( 3 ) Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).

( 4 ) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 558).

( 5 ) Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).

( 6 ) Uredba Komisije (ES) št. 792/2009 z dne 31. avgusta 2009 o določitvi podrobnih pravil za pošiljanje informacij in dokumentov držav članic Komisiji pri izvajanju skupnih tržnih ureditev, sheme neposrednih plačil, promocije kmetijskih proizvodov in shem, ki veljajo za najbolj oddaljene regije in manjše egejske otoke (UL L 228, 1.9.2009, str. 3).

Top