1. Če ni določeno drugače, se tržno tveganje meri z nestanovitnostjo v enem letu, ki ustreza tvegani vrednosti (VaR – value-at-risk) pri 97,5-odstotni stopnji zaupanja v priporočenem obdobju razpolaganja (posedovanja). VaR je odstotek vloženega zneska, ki se vrne malemu vlagatelju.

2. PRIIP se dodeli v razred MRM v skladu z naslednjo preglednico:

3. Za potrebe določitve tržnega tveganja so PRIIP razdeljeni v štiri kategorije.

4. Kategorija 1 zajema naslednje:

5. Kategorija 2 zajema PRIIP, ki neposredno ali na sintetični podlagi ponujajo izpostavljenost brez vzvoda do cen osnovnih naložb ali izpostavljenost z vzvodom do osnovnih naložb, ki izplačuje stalen večkratnik cen navedenih osnovnih naložb, če so za PRIIP na voljo pretekle dnevne cene za vsaj dve leti ali pretekle tedenske cene za štiri leta ali mesečne cene za pet let ali če so na voljo obstoječa ustrezna referenčna merila ali približki, če taka merila ali približki izpolnjujejo enaka merila glede trajanja in pogostosti preteklih podatkov o cenah.

6. Kategorija 3 zajema PRIIP, katerih vrednosti izražajo cene osnovnih naložb, vendar ne kot stalni večkratnik njihovih cen, če so na voljo pretekle cene osnovnih sredstev za vsaj dve leti ali tedenske cene za štiri leta ali mesečne cene za pet let ali če so na voljo obstoječa ustrezna referenčna merila ali približki, če taka merila ali približki izpolnjujejo enaka merila glede trajanja in pogostosti preteklih podatkov o cenah.

7. Kategorija 4 zajema PRIIP, katerih vrednosti so delno odvisne od dejavnikov, ki niso opazovani na trgu, vključno z zavarovalnimi PRIIP, pri katerih se del dobička proizvajalca PRIIP razdeli malim vlagateljem.

8. Razred MRM za PRIIP kategorije 1 je 7, razen za PRIIP iz točke 4(c) te priloge, za katere je razred MRM 6.

9. VaR se računa od trenutka opazovane porazdelitve donosov cene PRIIP ali njegovega referenčnega merila ali približka v zadnjih petih letih. Najmanjša pogostost opazovanja je mesečna. Če so cene na voljo dnevno, je pogostost dnevna. Če so cene na voljo tedensko, je pogostost tedenska. Če so cene na voljo dvakrat na mesec, je pogostost dvakrat mesečno.

10. Če niso na voljo podatki o dnevnih cenah za petletno obdobje, se lahko uporabi krajše obdobje. Za dnevna opazovanja cene PRIIP ali njegovega referenčnega merila ali približka sta potrebni vsaj dve leti opazovanih donosov. Za tedenska opazovanja cene PRIIP so potrebna vsaj štiri leta opazovanih podatkov. Za mesečna opazovanja cene PRIIP so potrebni podatki o opazovanju, ki zajemajo vsaj petletno obdobje.

11. Donos v vsakem obdobju se opredeli kot naravni logaritem količnika cene ob zaključku trgovanja ob koncu tekočega obdobja in cene ob zaključku trgovanja ob koncu predhodnega obdobja.

12. Mera VaR v razmiku donosa se določi s Cornish-Fisherjevo razširitvijo na naslednji način:

13. VEV se opiše z enačbo:

14. VEV, uporabljen za PRIIP, ki se upravljajo v skladu z naložbenimi politikami ali strategijami, ki dosegajo določene ciljne donose z udeležbo v različnih razredih finančnih sredstev na podlagi prilagodljivih naložb (npr. na trgu lastniških vrednostnih papirjev in trgu vrednostnih papirjev s fiksno donosnostjo), se določi na naslednji način:

15. PRIIP se dodeli v razred MRM, kot je določeno v točki 2 te priloge, odvisno od VEV. Če obstajajo samo mesečni podatki o cenah za PRIIP, se razred MRM, dodeljen v skladu s točko 2 te priloge, poveča za en dodatni razred.

16. VaR v razmiku cen se izračuna iz porazdelitve vrednosti PRIIP ob koncu priporočenega obdobja razpolaganja. Porazdelitev se pridobi s simulacijo cene ali cen, ki določajo vrednost PRIIP, na koncu priporočenega obdobja razpolaganja (posedovanja). VaR je vrednost PRIIP pri 97,5-odstotni stopnji zaupanja na koncu priporočenega obdobja razpolaganja, diskontirana na sedanji datum z uporabo pričakovanega netveganega diskontnega faktorja od sedanjega datuma do konca priporočenega obdobja razpolaganja.

17. VEV se opiše z enačbo:

18. PRIIP se dodeli v razred MRM, kot je določeno v točki 2 te priloge, odvisno od VEV. Če obstajajo samo mesečni podatki o cenah za PRIIP, se razred MRM, dodeljen v skladu s točko 2 te priloge, poveča za en dodatni razred.

19. Najmanjše število simulacij je 10 000 .

20. Simulacija temelji na samovzorčenju (bootstrapping) pričakovane porazdelitve cen ali ravni cen za osnovne pogodbe PRIIP iz opazovane porazdelitve donosov za te pogodbe z nadomestitvijo.

21. Za simulacijo iz točk od 16 do 20 te priloge obstajata dve vrsti tržnih spremenljivk, ki lahko prispevajo k vrednosti PRIIP: promptne cene (ali ravni cen) in krivulje.

22. Proizvajalec PRIIP za vsako simulacijo promptne cene (ali ravni):

23. Za krivulje se izvede analiza glavnih komponent (PCA – principal component analysis) za zagotovitev, da simulacija gibanj vsake točke na krivulji v daljšem obdobju oblikuje konsistentno krivuljo.

24. Za PRIIP kategorije 3, za katere je značilna neomejena zaščita kapitala, lahko proizvajalec PRIIP domneva, da je VaR pri 97,5-odstotni stopnji zaupanja enaka ravni neomejene zaščite kapitala na koncu priporočenega obdobja razpolaganja, diskontirani na sedanji datum z uporabo pričakovanega netveganega diskontnega faktorja.

25. Kadar je uspešnost PRIIP odvisna od dejavnika ali dejavnikov, ki niso opazovani na trgu ali so v določeni meri pod nadzorom proizvajalca PRIIP, ali kadar to velja za element PRIIP, proizvajalec PRIIP za upoštevanje tega dejavnika ali dejavnikov uporabi metodo iz tega oddelka.

26. Opredelijo se različni elementi PRIIP, ki prispevajo k uspešnosti PRIIP, da bi se elementi, ki niso v celoti ali delno odvisni od dejavnika ali dejavnikov, ki niso opazovani na trgu, obravnavali v skladu z ustreznimi metodami iz te priloge za PRIIP kategorije 1, 2 ali 3. Za vsakega od teh elementov se izračuna VEV.

27. Element PRIIP, ki je v celoti ali delno odvisen od dejavnika ali dejavnikov, ki niso opazovani na trgu, mora izpolnjevati zanesljive in priznane industrijske in regulativne standarde za določanje ustreznih pričakovanj, kar zadeva prihodnji učinek teh dejavnikov in negotovost, ki se lahko pojavi v zvezi s tem učinkom. Če element ni v celoti odvisen od dejavnika, ki ni opazovan na trgu, se uporabi metoda samovzorčenja za upoštevanje tržnih dejavnikov, kot je določeno za PRIIP kategorije 3. VEV za element PRIIP je rezultat kombinacije metode samovzorčenja ter zanesljivih in priznanih industrijskih in regulativnih standardov za določanje ustreznih pričakovanj, kar zadeva prihodnji učinek teh dejavnikov, ki niso opazovani na trgu.

28. VEV vsakega elementa PRIIP se sorazmerno ponderira, da se pridobi splošni VEV za PRIIP. Pri ponderiranju elementov se upoštevajo značilnosti produkta. Kadar je to ustrezno, se upoštevajo algoritmi produkta za zmanjšanje tržnih tveganj ter posebnosti elementov s soudeležbo pri dobičku.

29. Za PRIIP kategorije 4, za katere je značilna neomejena zaščita kapitala, lahko proizvajalec PRIIP domneva, da je VaR pri 97,5-odstotni stopnji zaupanja enaka ravni neomejene zaščite kapitala na koncu priporočenega obdobja razpolaganja, diskontirana na sedanji datum z uporabo pričakovanega netveganega diskontnega faktorja.

30. Za PRIIP ali njegove osnovne naložbe ali izpostavljenosti se šteje, da vključujejo kreditno tveganje, če je donos PRIIP ali osnovnih naložb ali izpostavljenosti odvisen od kreditne sposobnosti proizvajalca ali osebe, ki je zavezana plačevati ustrezna neposredna ali posredna plačila vlagatelju. Za PRIIP z MRM 7 ni potrebna ocena kreditnega tveganja.

31. Če se oseba neposredno zaveže, da bo izvedla plačilo malemu vlagatelju za PRIIP, se kreditno tveganje oceni za osebo, ki je neposredni dolžnik.

32. Če so vse plačilne obveznosti dolžnika ali enega ali več posrednih dolžnikov brezpogojno in nepreklicno zajamčene s strani druge osebe (poroka), se lahko uporabi ocena kreditnega tveganja za poroka, če je ta ugodnejša od ocene kreditnega tveganja za zadevnega dolžnika ali dolžnike.

33. Za PRIIP, ki so izpostavljeni osnovnim naložbam ali tehnikam, vključno s PRIIP, ki sami vključujejo kreditno tveganje ali so povezani z osnovnimi naložbami, ki vključujejo kreditno tveganje, se to tveganje oceni v zvezi s kreditnim tveganjem, ki ga vključujejo sam PRIIP in povezane naložbe ali izpostavljenosti (vključno z izpostavljenostmi drugim PRIIP), po potrebi z uporabo metode vpogleda in kaskadne ocene.

34. Kadar je kreditno tveganje prisotno samo na ravni osnovnih naložb ali izpostavljenosti (vključno z izpostavljenostmi drugim PRIIP), se kreditno tveganje ne oceni na ravni samega PRIIP, temveč na ravni teh osnovnih naložb ali izpostavljenosti z uporabo metode vpogleda. Kadar je PRIIP kolektivni naložbeni podjem za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) ali alternativni investicijski sklad (AIS), se za sam KNPVP ali AIS šteje, da ne vključuje kreditnega tveganja, po potrebi pa se ocenijo osnovne naložbe ali izpostavljenosti KNPVP ali AIS.

35. Kadar je PRIIP izpostavljen več osnovnim naložbam, ki vključujejo izpostavljenost kreditnemu tveganju, se ločeno oceni kreditno tveganje za vsako osnovno naložbo, ki predstavlja 10- ali večodstotno izpostavljenost skupnih sredstev ali vrednosti PRIIP.

36. Za namene ocene kreditnega tveganja se za osnovne naložbe ali izpostavljenosti do izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na borzi, ali izvedenih finančnih instrumentov OTC, za katere je izveden kliring, šteje, da nimajo kreditnega tveganja. Šteje se, da ni kreditnega tveganja, če je izpostavljenost v celoti in ustrezno zavarovana s premoženjem ali če nezavarovane izpostavljenosti, ki vključujejo kreditno tveganje, zajemajo manj kot 10 % skupnih sredstev ali vrednosti PRIIP.

37. Kadar je to na voljo, proizvajalec PRIIP predhodno opredeli eno ali več zunanjih bonitetnih institucij (ECAI), certificiranih ali registriranih pri Evropskem organu za vrednostne papirje in trge (ESMA) v skladu z Uredbo (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ( 5 ), tako da se za namene ocene kreditnega tveganja dosledno sklicuje na njihove bonitetne ocene. Kadar je v skladu s to politiko na voljo več bonitetnih ocen, se uporabi mediana, pri čemer se v primeru enakega števila ocen samodejno uporabi nižja od dveh srednjih vrednosti.

38. Stopnja kreditnega tveganja PRIIP in vsakega zadevnega dolžnika se oceni na podlagi naslednjega, kakor je primerno:

39. Dodelitev bonitetnih ocen ECAI v objektivno lestvico stopenj kreditne kakovosti temelji na Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2016/1800 ( 6 ).

40. Če je kreditno tveganje ocenjeno z uporabo metode vpogleda, dodeljena stopnja kreditne kakovosti ustreza tehtanim povprečnim stopnjam kreditne kakovosti vsakega zadevnega dolžnika, za katerega je treba izračunati bonitetno oceno, sorazmerno s skupnimi sredstvi, ki jih te vključujejo.

41. Če je kreditno tveganje ocenjeno z uporabo kaskadne metode, se ločeno ocenijo vse izpostavljenosti kreditnemu tveganju po plasteh, dodeljena stopnja kreditne kakovosti pa je najvišja stopnja kreditne kakovosti, pri čemer se šteje, da je pri stopnjah kreditne kakovosti 1 in 3 višja tista stopnja kreditne kakovosti, ocenjena s 3.

42. Stopnja kreditne kakovosti iz točke 38 te priloge se prilagodi dospelosti ali priporočenemu obdobju razpolaganja PRIIP v skladu z naslednjo preglednico, razen če je dodeljena bonitetna ocena, ki izraža tako dospelost ali priporočeno obdobje razpolaganja:

43. Če dolžnik nima zunanjih bonitetnih ocen, je privzeta bonitetna ocena iz točke 38 te priloge:

44. Posameznemu PRIIP se dodeli mera kreditnega tveganja (CRM – credit risk measure) na lestvici od 1 do 6 na podlagi preglednice za dodelitev iz točke 45 te priloge in z uporabo dejavnikov zmanjševanja kreditnega tveganja iz točk 46, 47, 48 in 49 te priloge ali dejavnikov povečevanja kreditnega tveganja iz točk 50 in 51 te priloge, kakor je primerno.

45. Preglednica za dodelitev stopenj kreditne kakovosti meram kreditnega tveganja:

46. CRM 1 se dodeli, če so sredstva PRIIP oziroma ustrezno zavarovanje ali sredstva za pokritje plačilne obveznosti PRIIP:

47. CRM 2 se dodeli, če so sredstva PRIIP oziroma ustrezno zavarovanje ali sredstva za pokritje plačilne obveznosti PRIIP:

48. Če se kreditno tveganje oceni na podlagi metode vpogleda ali kaskadne metode, se lahko dejavniki zmanjševanja tveganja iz točk 46 in 47 te priloge uporabijo tudi za ocenjevanje kreditnega tveganja v zvezi z vsakim osnovnim dolžnikom.

49. Če PRIIP ne more izpolniti meril iz točke 47 te priloge, se lahko CRM iz točke 45 te priloge zniža za en razred, če imajo zahtevki malih vlagateljev prednost pred zahtevki navadnih upnikov, kot je določeno v členu 108 Direktive 2014/59/EU, proizvajalca PRIIP ali osebe, ki je zavezana plačevati ustrezna neposredna ali posredna plačila vlagatelju, če za dolžnika veljajo ustrezne bonitetne zahteve glede zagotavljanja ustrezne usklajenosti sredstev in obveznosti.

50. CRM iz točke 45 te priloge se poviša za dva razreda, če je zahtevek malega vlagatelja podrejen zahtevkom prednostnih upnikov.

51. CRM iz točke 45 te priloge se poviša za tri razrede, če je PRIIP del dolžnikovega kapitala, kot je določeno v členu 4(1)(118) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 10 ) ali v členu 93 Direktive 2009/138/EU.

52. Splošni zbirni kazalnik tveganja (summary risk indicator – SRI) se dodeli glede na kombinacijo razredov CRM in MRM v skladu z naslednjo preglednico:

53. Proizvajalec PRIIP spremlja tržne podatke, ki so pomembni za izračun razreda MRM, in če se razred MRM spremeni v drug razred MRM, proizvajalec PRIIP ustrezen razred MRM dodeli v razred MRM, ki mu je PRIIP ustrezal glede večine referenčnih točk v predhodnih štirih mesecih.

54. Proizvajalec PRIIP spremlja tudi merila kreditnega tveganja, ki so pomembna za izračun CRM, in če bi se v skladu s temi merili CRM spremenil v drug razred CRM, se za PRIIP CRM ponovno dodeli v ustrezni razred CRM.

55. Po odločitvi proizvajalca PRIIP v zvezi z naložbeno politiko in/ali strategijo za PRIIP se vedno opravi revizija razreda MRM. V teh okoliščinah se vse spremembe MRM štejejo za novo določitev razreda MRM za PRIIP in se zato izvedejo v skladu s splošnimi pravili za določitev razreda MRM za kategorijo PRIIP.

56. Za PRIIP se šteje, da ima pomembno likvidnostno tveganje, če je izpolnjeno katero od naslednjih meril:

57. Za PRIIP se šteje, da je pogodbeno ali nepogodbeno nelikviden, če je izpolnjeno katero od naslednjih meril:

58. V vseh drugih primerih se šteje, da je PRIIP likviden.

1. Proizvajalci PRIIP uporabijo spodnjo obliko za prikaz zbirnega kazalnika tveganja v dokumentu s ključnimi informacijami. Ustrezna številka se označi, kot je prikazano, odvisno od zbirnega kazalnika tveganja za PRIIP.

2. V pojasnjevalnem opisu za zbirnim kazalnikom tveganja so na kratko pojasnjeni namen zbirnega kazalnika tveganja in povezana tveganja.

3. Neposredno pod zbirnim kazalnikom tveganja se navede časovni ovir priporočenega obdobja razpolaganja. Poleg tega se neposredno pod zbirnim kazalnikom tveganja navede opozorilo v naslednjih primerih:

4. Pojasnjevalni opis vsebuje naslednje, odvisno od vsakega PRIIP:

5. Za PRIIP, ki ponujajo več različnih možnosti naložb, proizvajalci PRIIP za prikaz zbirnega kazalnika tveganja uporabijo obliko iz točke 1 te priloge, pri čemer navedejo vse ponujene razrede tveganja, od najnižjega do najvišjega razreda tveganja.

6. Za izvedene finančne instrumente, ki so terminski posli ter nakupne in prodajne opcije, s katerimi se trguje na reguliranem trgu ali trgu tretje države, ki se šteje za enakovrednega reguliranemu trgu v skladu s členom 28 Uredbe (EU) št. 600/2014, se vključijo elementi A, B in po potrebi H.

7. Za prikaz zbirnega kazalnika tveganja, vključno s točko 4 te priloge, se ustrezno uporabijo naslednji pojasnjevalni opisi:

1. Za prikaz obsega morebitnih donosov se v skladu s to uredbo uporabijo naslednji štirje scenariji uspešnosti:

2. V stresnem scenariju se navedejo znatni neugodni učinki produkta, ki niso zajeti v neugodnem scenariju iz točke 1(c) te priloge. Stresni scenarij pokaže vmesna obdobja, kadar bi bila ta obdobja prikazana za scenarije uspešnosti pod točko 1(a) do (c) te priloge.

3. Dodaten scenarij za zavarovalne naložbene produkte temelji na zmernem scenariju iz točke 1(b), kadar je uspešnost pomembna v zvezi z donosnostjo naložbe.

4. Vrednosti scenarijev na podlagi različnih scenarijev uspešnosti se izračunajo podobno kot mera tržnega tveganja. Vrednosti scenarijev se izračunajo za priporočeno obdobje razpolaganja.

5. Neugoden scenarij je vrednost PRIIP pri 10. percentilu.

6. Zmeren scenarij je vrednost PRIIP pri 50. percentilu.

7. Ugoden scenarij je vrednost PRIIP pri 90. percentilu.

8. Stresni scenarij je vrednost PRIIP, ki izhaja iz metodologije, opisane v točkah 10 in 11 te priloge za PRIIP kategorije 2 in v točkah 12 in 13 te priloge za PRIIP kategorije 3.

9. Za PRIIP kategorije 2 so pričakovane vrednosti na koncu priporočenega obdobja razpolaganja:

10. Za PRIIP kategorije 2 izračun stresnega scenarija vključuje naslednje korake:

11. Za PRIIP kategorije 2 so pričakovane vrednosti na koncu priporočenega obdobja razpolaganja za stresni scenarij naslednje:

12. Za PRIIP kategorije 3 se v izračun ugodnega, zmernega in neugodnega scenarija uspešnosti vključijo naslednje prilagoditve:

13. Za PRIIP kategorije 3 se v izračun stresnega scenarija vključijo naslednje prilagoditve:

14. Za PRIIP kategorije 3 je stresni scenarij vrednost PRIIP pri ekstremnem percentilu, kot je opredeljeno v točki 11 te priloge, simulirane porazdelitve, kot je opredeljeno v točki 13 te priloge.

15. Za PRIIP kategorije 4 se uporabi metoda iz točke 27 Priloge II v zvezi z dejavniki, ki niso opazovani na trgu, in se po potrebi kombinira z metodo za PRIIP kategorije 3. Ustrezne metode za PRIIP kategorije 2 iz točk od 9 do 11 te priloge in ustrezne metode za PRIIP kategorije 3 iz točk od 12 do 14 te priloge se uporabijo za ustrezne elemente PRIIP, če PRIIP združuje različne elemente. Scenariji uspešnosti so tehtano povprečje ustreznih elementov. V izračunih uspešnosti se upoštevajo značilnosti produkta in jamstva za kapital.

16. Za PRIIP kategorije 1, kot so opredeljeni v točki 4(a) Priloge II, in PRIIP kategorije 1, kot so opredeljeni v točki 4(b) Priloge II, ki niso terminski posli ter nakupne ali prodajne opcije, s katerimi se trguje na reguliranem trgu ali trgu tretje države, ki se šteje za enakovrednega reguliranemu trgu v skladu s členom 28 Uredbe (EU) št. 600/2014, se scenariji uspešnosti izračunajo v skladu s točkami od 12 do 14 te priloge.

17. Za PRIIP kategorije 1, ki so terminski posli ter nakupne ali prodajne opcije, s katerimi se trguje na reguliranem trgu ali trgu tretje države, ki se šteje za enakovrednega reguliranemu trgu v skladu s členom 28 Uredbe (EU) št. 600/2014, se scenariji uspešnosti prikažejo v obliki grafa strukture donosa (pay-off structure). Graf se vključi za prikaz uspešnosti pri vseh scenarijih za različne stopnje osnovne vrednosti. Vodoravna os grafa kaže različne mogoče cene osnovne vrednosti, navpična pa dobiček ali izgubo pri različnih cenah osnovne vrednosti. Za vsako ceno osnovne vrednosti sta v grafu prikazana ustrezni dobiček ali izguba ter cena osnovne vrednosti, pri kateri je dobiček ali izguba enaka nič.

18. Za PRIIP kategorije 1, kot so opredeljeni v točki 4(c) Priloge II, se navede razumna in konzervativna najboljša ocena pričakovanih vrednosti za scenarije uspešnosti iz točk 1(a) do (c) te priloge na koncu priporočenega obdobju razpolaganja.

19. Za PRIIP s priporočenim obdobjem razpolaganja med enim letom in tremi leti se uspešnost prikaže za dve različni obdobji razpolaganja: ob koncu prvega leta in ob koncu priporočenega obdobja razpolaganja.

20. Za PRIIP s priporočenim obdobjem razpolaganja treh let ali več se uspešnost prikaže za tri obdobja razpolaganja: ob koncu prvega leta, po polovici priporočenega obdobja razpolaganja, zaokroženi na konec najbližjega leta, in ob koncu priporočenega obdobja razpolaganja.

21. Za PRIIP s priporočenim obdobjem razpolaganja enega leta ali manj se ne prikaže scenarija uspešnosti za vmesna obdobja razpolaganja.

22. Za PRIIP kategorije 2 se vrednosti, ki se prikažejo za vmesna obdobja, izračunajo z uporabo formul iz točk od 9 do 11 te priloge, pri čemer je N število obdobij trgovanja od datuma začetka do konca vmesnega obdobja.

23. Proizvajalci PRIIP za PRIIP kategorije 1 in PRIIP kategorije 4 ocenijo vrednosti, ki se prikažejo za vmesna obdobja, v skladu z oceno ob koncu priporočenega obdobja razpolaganja. Zato mora metoda, ki se uporablja za oceno vrednosti PRIIP na začetku vsakega vmesnega obdobja, dati enako vrednost za celotno priporočeno obdobje razpolaganja, kot jih da metoda, določena v točkah 16 oziroma 15 te priloge.

24. Proizvajalec za pripravo ugodnega, zmernega, neugodnega in stresnega scenarija za PRIIP kategorije 3 v vmesnem obdobju pred koncem priporočenega obdobja razpolaganja izbere tri osnovne simulacije, kot je določeno v točkah od 16 do 24 Priloge II za izračun MRM, in eno osnovno simulacijo, kot je določeno v točki 13 te priloge, vendar samo na podlagi osnovnih ravni in na tak način, da je simulirana vrednost PRIIP za to vmesno obdobje verjetno skladna z ustreznim scenarijem.

25. Za PRIIP kategorije 1, ki so terminski posli ter nakupne in prodajne opcije, s katerimi se trguje na reguliranem trgu ali trgu tretje države, ki se šteje za enakovrednega reguliranemu trgu v skladu s členom 28 Uredbe (EU) št. 600/2014, se ne vključijo scenariji uspešnosti za vmesna obdobja razpolaganja.

26. Za ugodni, zmerni in neugodni scenarij v vmesnih obdobjih je ocena razdelitve, ki se uporabi za določanje vrednosti PRIIP pri različnih percentilih, skladna z opazovanim donosom in nestanovitnostjo, opazovano v zadnjih petih letih za vse instrumente trga, s katerimi se določi vrednost PRIIP. Za stresni scenarij v vmesnih obdobjih je ocena razdelitve, ki se uporabi za določanje vrednosti PRIIP pri različnih percentilih, skladna s simulirano porazdelitvijo vseh instrumentov trga, s katerimi se določi vrednost PRIIP, kot je določeno v točkah od 11 do 13.

27. Neugoden scenarij je ocena vrednosti PRIIP na začetku vmesnega obdobja, ki je skladna z 10. percentilom.

28. Zmeren scenarij je ocena vrednosti PRIIP na začetku vmesnega obdobja, ki je skladna s 50. percentilom.

29. Ugoden scenarij je ocena vrednosti PRIIP na začetku vmesnega obdobja, ki je skladna z 90. percentilom.

30. Stresni scenarij je ocena vrednosti PRIIP na začetku vmesnega obdobja, ki je skladna s percentilom, ki ustreza 1 % za obdobje 1 leta in 5 % za druga obdobja razpolaganja simulirane porazdelitve iz točke 13.

31. Uspešnost PRIIP se izračuna brez vseh povezanih stroškov v skladu s Prilogo VI za scenarij in obdobje razpolaganja, ki sta prikazana.

32. Uspešnost se prikaže v denarnih enotah. Uporabljeni zneski so skladni z zneski iz točke 90 Priloge VI.

33. Uspešnost se prikaže tudi v odstotkih kot povprečna letna donosnost naložbe. Pri izračunu rezultata se čista uspešnost uporabi kot števec, znesek začetne naložbe ali plačana cena pa kot imenovalec.

34. Za zavarovalne naložbene produkte se poleg zgoraj navedenih metod, vključno z metodo iz točke 15, za izračun scenarijev uspešnosti v zvezi z naložbo uporabi naslednje:

1. Scenariji uspešnosti se prikažejo točno, pošteno, jasno in nezavajajoče ter na način, ki ga bo povprečen mali vlagatelj verjetno razumel.

2. Če se lahko scenariji uspešnosti prikažejo šele ob dospelosti ali ob koncu priporočenega obdobja razpolaganja, kot velja za PRIIP iz točke 21 Priloge IV, se to jasno obrazloži v pojasnjevalnem opisu iz elementa E v delu 2 te priloge.

3. V vseh primerih se vključijo pojasnjevalni opisi iz elementov A, B, C, D in F v delu 2 te priloge, razen v primeru PRIIP kategorije 1, ki so navedeni v točki 17 Priloge IV in za katere se uporabijo pojasnjevalni opisi iz elementov od G do K.

1. Enkraten strošek je vstopni ali izstopni strošek, ki:

2. Enkratni stroški so stroški, ki jih nosi mali vlagatelj in se ne odštejejo od sredstev AIS ali KNPVP.

3. Enkratni stroški med drugim vključujejo naslednje vrste vnaprejšnjih začetnih stroškov, ki se upoštevajo pri znesku stroškov, ki jih je treba razkriti v dokumentu s ključnimi informacijami:

4. Ponavljajoči se stroški so plačila, ki se odštejejo od sredstev AIS ali KNPVP in vključujejo naslednje:

5. Ponavljajoči se stroški med drugim vključujejo naslednje vrste stroškov, ki se odštejejo od sredstev AIS ali KNPVP in se upoštevajo v znesku stroškov, ki jih je treba razkriti v dokumentu s ključnimi informacijami:

6. Pri znesku, ki ga je treba razkriti, se upoštevajo naslednje vrste dodatnih stroškov:

7. Transakcijski stroški se izračunajo letno na podlagi povprečja transakcijskih stroškov, ki so nastali v zvezi s PRIIP v predhodnih treh letih. Če se s PRIIP posluje manj kot tri leta, se transakcijski stroški izračunajo z uporabo metodologije iz točke 21 te priloge.

8. Skupni transakcijski stroški PRIIP se izračunajo kot vsota transakcijskih stroškov, izračunanih v skladu s točkami od 9 do 23 te priloge, v osnovni valuti PRIIP za vse posamezne transakcije, ki so bile za PRIIP izvedene v navedenem obdobju. Ta vsota se pretvori v odstotek, tako da se deli s povprečnimi čistimi sredstvi PRIIP v enakem obdobju.

9. Pri izračunu transakcijskih stroškov, ki so nastali v zvezi s PRIIP v predhodnih treh letih, je treba dejanske transakcijske stroške izračunati z uporabo metodologije iz točk od 12 do 18 te priloge za naložbe v naslednje instrumente:

10. Za naložbe v druge instrumente ali sredstva je treba uporabiti ocene transakcijskih stroškov, ki se izračunajo z uporabo metodologije, opisane spodaj v točkah 19 in 20 te priloge.

11. Kadar za PRIIP obstaja mehanizem oblikovanja cen, ki izravnava učinek razvodenitve iz transakcij v samem PRIIP, se lahko znesek koristi, ki jo imajo tekoči imetniki PRIIP od mehanizmov proti razvodenitvi, odšteje od transakcijskih stroškov, ki so nastali v zvezi s PRIIP, pri čemer se uporabi naslednja metodologija:

12. Dejanski transakcijski stroški za vsako transakcijo se izračunajo na naslednji podlagi:

13. Neto realizirana cena se določi kot cena, po kateri se izvrši transakcija, vključno z vsemi pristojbinami, provizijami, davki in drugimi plačili (kot so dajatve proti razvodenitvi), neposredno ali posredno povezanimi s transakcijo, če se ta plačila izvedejo iz sredstev PRIIP.

14. Cena ob prispetju se določi kot srednja tržna cena naložbe v trenutku, ko se naročilo za transakcijo odda drugi osebi. Za naročila, za katera se transakcija izvrši na dan, ki ni dan, ko je bilo naročilo prvotno oddano drugi osebi, se cena ob prispetju določi kot izhodiščna cena naložbe na dan transakcije ali, če izhodiščna cena ni na voljo, predhodna končna cena. Če cena ni na voljo v trenutku, ko je naročilo za transakcijo oddano drugi osebi (ker je na primer naročilo oddano zunaj obratovalnega časa trga ali če na izvenborznem trgu ni preglednih meddnevnih cen), se cena ob prispetju določi kot izhodiščna cena na dan transakcije ali, če izhodiščna cena ni na voljo, predhodna končna cena. Če se naročilo izvrši, ne da bi bilo oddano drugi osebi, se cena ob prispetju določi kot srednja tržna cena naložbe v trenutku, ko je bila transakcija izvršena.

15. Če ni na voljo informacij, kdaj je bilo naročilo za transakcijo oddano drugi osebi (ali ni na voljo dovolj točnih informacij o tem), ali če ni na voljo informacij o ceni v trenutku, ko je naročilo za transakcijo oddano drugi osebi, je kot ceno ob prispetju dovoljeno uporabiti izhodiščno ceno naložbe na dan transakcije ali, če izhodiščna cena ni na voljo, predhodno končno ceno. Če se transakcijski stroški izračunajo na podlagi podatkov pred 31. decembrom 2017, se lahko šteje, da meddnevne cene niso na voljo.

16. Stroški, povezani s transakcijami, ki se opravijo v okviru PRIIP in zadevajo finančne instrumente, ki spadajo v eno od kategorij iz točk od 4 do 10 oddelka C Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, se izračunajo na naslednji način:

17. Pri izračunu stroškov, povezanih z deviznim poslovanjem, mora cena ob prispetju izražati razumno oceno konsolidirane cene in ne sme biti zgolj cena, ki jo ponuja ena nasprotna stranka ali platforma za trgovanje s tujimi valutami, tudi če obstaja dogovor, da ena nasprotna stranka opravi vse devizne transakcije.

18. Pri izračunu stroškov, povezanih z naročili, ki so prvotno vključena v avkcijo, se cena ob prispetju izračuna kot srednja cena neposredno pred avkcijo.

19. Pri oceni transakcijskih stroškov za sredstva, ki niso sredstva iz točke 9 te priloge, se uporabi metodologija iz točke 12 te priloge, cena ob prispetju pa se izračuna na naslednji način:

20. Ocena transakcijskih stroškov ne sme biti manjša od zneska dejansko določljivih stroškov, ki so neposredno povezani s transakcijo.

21. Za PRIIP, s katerimi se posluje manj kot tri leta in v zvezi s katerimi se vlaga predvsem v sredstva iz točke 9 te priloge, se lahko transakcijski stroški izračunajo bodisi tako, da se množi ocena prometa portfelja v vsakem razredu finančnih instrumentov, pri čemer se stroški izračunajo v skladu z metodologijo iz točke (c), bodisi kot povprečje dejanskih transakcijskih stroškov, nastalih v obdobju poslovanja, in standardizirane ocene na naslednji podlagi:

22. Za PRIIP, s katerimi se posluje manj kot leto, je treba promet portfelja oceniti dosledno z razkritjem naložbene politike v ponudbeni dokumentaciji. Za PRIIP, s katerimi se posluje več kot leto, morajo biti ocene prometa portfelja skladne z dejanskim prometom portfelja.

23. Za PRIIP, s katerimi se posluje manj kot tri leta in v zvezi s katerimi se vlaga predvsem v sredstva, ki niso sredstva iz točke 9 te priloge, proizvajalec PRIIP oceni transakcijske stroške na podlagi metode vrednotenja po pošteni vrednosti z uporabo primerljivih sredstev.

24. Za izračun provizij, vezanih na uspešnost, je treba izvesti naslednje korake:

25. Za izračun spodbujevalnih provizij je treba izvesti naslednje korake:

26. Če se v celotni naložbi ne zaračunajo spodbujevalne provizije, je treba k navedbi ničelne spodbujevalne provizije v preglednici s sestavo stroškov dodati opozorilo za razjasnitev, da se plačilo x % končnega donosa opravi po izstopu naložbe.

27. Enkratni strošek je vstopni in izstopni strošek, ki vključuje začetne pristojbine, provizije ali kakršen koli drug znesek, ki ga mali vlagatelj plača neposredno ali se odšteje od plačila, ki ga mali vlagatelj prejme ali mu je dolgovan.

28.  ►C3  Enkratne stroške nosi PRIP, ki ni naložbeni sklad, in predstavljajo nujne stroške, ki so nastali pri njegovem poslovanju, ali plačilo katere koli osebe, ki je povezana z njim ali zanj izvaja storitve. ◄

29.  ►C3  Enkratni vstopni stroški in pristojbine med drugim vključujejo naslednje vrste stroškov, ki se upoštevajo v znesku stroškov, ki ga je treba razkriti za PRIP, ki niso naložbeni skladi: ◄

30.  ►C3  Enkratni izstopni stroški in pristojbine med drugim vključujejo naslednje vrste stroškov, ki se upoštevajo v znesku, ki ga je treba razkriti za PRIP, ki niso naložbeni skladi: ◄

31. Ponavljajoči se stroški so plačila, ki se redno odštejejo od vseh plačil, dolgovanih malemu vlagatelju, ali od vloženega zneska.

32.  ►C3  Ponavljajoči se stroški vključujejo vse vrste stroškov, ki jih nosi PRIP, ki ni naložbeni sklad, in ki predstavljajo nujne stroške, ki so nastali pri njegovem poslovanju, ali plačilo katere koli osebe, ki je povezana z njim ali zanj izvaja storitve. ◄

33. Naslednji okvirni, vendar neizčrpni seznam vsebuje vrste ponavljajočih se stroškov, ki se, kadar se ločeno odštejejo in zaračunajo, upoštevajo v znesku, ki ga je treba razkriti:

34. Enkratni izstopni stroški in pristojbine so stroški zamenjave, obračuna in poravnave, če so znani.

35. Ponavljajoči se stroški so stroški varovanja pred tveganji, ki nastanejo v običajnih in izjemnih tržnih pogojih.

36.  ►C3  Proizvajalec PRIIP se za izračun implicitnih stroškov PRIP sklicuje na ceno ob izdaji, po obdobju vpisa pa na ceno, ki je na voljo za nakup produkta na sekundarnem trgu. ◄

37. Razlika med ceno in pošteno vrednostjo produkta se šteje za oceno skupnih vstopnih stroškov, vključenih v ceno. Če proizvajalec PRIIP na podlagi razlike med ceno in pošteno vrednostjo ne more razlikovati ustreznih implicitnih stroškov, ki jih je treba razkriti v skladu s točko 29 te priloge, se poveže z izdajateljem različnih elementov produkta ali ustreznim organom, da bi pridobil ustrezne informacije o navedenih stroških.

38. Poštena vrednost je cena, ki bi jo prejeli za prodajo sredstva ali plačali za prenos obveznosti v redni transakciji na glavnem (ali najugodnejšem) trgu na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji (tj. izstopna cena), ne glede na to, ali je mogoče ceno neposredno opazovati ali oceniti z uporabo druge tehnike ocenjevanja vrednosti.

39. Politika poštene vrednosti, ki ureja merjenje poštene vrednosti, določa vrsto pravil, ki med drugim urejajo naslednja področja:

40. Namen pravil iz točke 39 te priloge je opisati postopek vrednotenja, ki:

41. Poštena vrednost strukturiranega produkta se določi na podlagi:

42. Če poštene vrednosti ni mogoče pridobiti iz tržnih cen, se izračuna z uporabo tehnike vrednotenja, s katero se lahko ustrezno predstavijo različni dejavniki, ki vplivajo na strukturo odplačil produkta, pri čemer se čim bolj uporabijo tržni podatki.

43. V tehniki vrednotenja iz točke 42 te priloge se glede na kompleksnost produkta upošteva naslednje:

44. Pri produktih z vnaprej določenim obdobjem vpisa se poštena vrednost izračuna na datum, ko so določeni pogoji produkta. Ta datum vrednotenja je blizu začetka obdobja vpisa. V primeru dolgih obdobij ponudbe ali močne nestanovitnosti trga se opredeli merilo za posodobitev informacij o stroških.

45. Če se uporabijo predhodni pogoji, se stroški izračunajo z uporabo minimalnih pogojev produkta.

46. Če se uporabijo spremenljive cene vpisa, se opredeli postopek za vključitev in razkritje učinka stroškov spremenljive cene vpisa.

47. Enkratni strošek je vstopni in izstopni strošek, ki vključuje začetne pristojbine, provizije ali kakršen koli drug znesek, ki ga mali vlagatelj plača neposredno ali se odšteje od prvega izplačila ali omejenega števila izplačil, ki so dolgovana malemu vlagatelju, ali od plačila ob odkupu ali likvidaciji produkta.

48. Enkratne stroške nosi zavarovalni naložbeni produkt in predstavljajo nujne stroške, ki so nastali pri njegovem poslovanju, ali plačilo katere koli osebe, ki je povezana z njim ali zanj izvaja storitve.

49. Enkratni stroški med drugim vključujejo naslednje vrste vstopnih stroškov in pristojbin, ki se upoštevajo v znesku, ki ga je treba razkriti za zavarovalne naložbene produkte:

50. Ponavljajoči se stroški so plačila, ki se redno odštejejo od vseh plačil, prejetih od malega vlagatelja, ali od vloženega zneska ali od zneskov, ki niso dodeljeni malemu vlagatelju na podlagi mehanizma udeležbe pri dobičku.

51. Ponavljajoči se stroški vključujejo vse vrste stroškov, ki jih nosi zavarovalni naložbeni produkt in ki predstavljajo nujne stroške, ki so nastali pri njegovem poslovanju, ali plačilo katere koli osebe, ki je povezana z njim ali zanj izvaja storitve.

52. Naslednji okvirni, vendar neizčrpni seznam vsebuje vrste ponavljajočih se stroškov, ki se upoštevajo v znesku „Drugi tekoči stroški“ iz preglednice 2 Priloge VII:

53. Če se pri zavarovalnem naložbenem produktu del njegovih sredstev v KNPVP ali AIS vloži v PRIIP, ki ni KNPVP ali AIS, ali v naložbeni produkt, ki ni PRIIP, se uporabljajo točke 5(l), (m) oziroma (n) te priloge.

54. Premije za biometrično tveganje so premije, ki jih mali vlagatelj plača neposredno ali ki se odštejejo od zneskov, ki se knjižijo v dobro matematičnih rezervacij, ali od premije za udeležbo pri zavarovalni polici in ki so namenjene kritju statističnega tveganja za denarna plačila iz zavarovalnega kritja.

55. Poštena vrednost premij za biometrično tveganje je pričakovana sedanja vrednost, v skladu z obrestnimi merami iz točke 71(a) te priloge, prihodnjih denarnih plačil iz zavarovalnega kritja ob upoštevanju naslednjega:

56. Predpostavke o najboljši oceni glede prihodnjih denarnih plačil iz zavarovalnega kritja se določijo realistično.

57. Ocenjena prihodnja denarna plačila ne vključujejo previdnostne rezerve (prudency margin) ali stroškov za upravljanje zavarovalnega kritja.

58. Za proizvajalce s področja uporabe Direktive 2009/138/ES so te predpostavke o najboljši oceni skladne z ustreznimi predpostavkami, ki se uporabljajo za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij v bilanci stanja po Solventnosti II.

59. Stroškovni del premij za biometrično tveganje je razlika med premijami za biometrično tveganje iz točke 54 te priloge, zaračunanimi malemu vlagatelju, in pošteno vrednostjo premij za biometrično tveganje iz točke 55 te priloge.

60. Proizvajalec PRIIP lahko vključi celotne premije za biometrično tveganje v izračun enkratnih stroškov ali ponavljajočih se stroškov namesto stroškovnega dela teh premij.

61. Zbirni kazalnik stroškov PRIIP je zmanjšanje donosa zaradi skupnih stroškov, ki se izračunajo v skladu s točkami od 70 do 72 te priloge.

62.  ►C3  Za izračun zbirnega kazalnika stroškov so stroški iz točke 72 te priloge, ki jih je treba razkriti, skupni stroški. Za naložbene sklade je to vsota stroškov iz točk 1 in 2 te priloge ter vsota stroškov iz točk 4 in 6 te priloge; za PRIP, ki niso naložbeni skladi, razen PRIIP iz točke 17 Priloge IV, je to vsota stroškov iz točk 27 in 28 te priloge ter vsota stroškov iz točk 31 in 32 te priloge; za PRIIP iz točke 17 Priloge IV je to vsota stroškov iz točk 34 in 35 te priloge; za zavarovalne naložbene produkte pa je to vsota stroškov iz točk 47 in 48 ter vsota stroškov iz točk 50 in 51 te priloge. Skupni stroški vključujejo tudi kazni za izstop, kadar je to ustrezno. ◄

63. Količnik vstopnih in izstopnih stroškov PRIIP je zmanjšanje letnega donosa zaradi vstopnih in izstopnih stroškov, ki se izračunajo v skladu s točkami od 70 do 72 te priloge.

64.  ►C3  Za izračun količnika vstopnih in izstopnih stroškov so stroški iz točke 72 te priloge, ki jih je treba razkriti, vstopni in izstopni stroški v skladu s točkama 1 in 2 te priloge za naložbene sklade; v skladu s točkama 27 in 28 te priloge za PRIP, ki niso naložbeni skladi, razen PRIIP iz točke 17 Priloge IV; v skladu s točko 35 za PRIIP iz točke 17 Priloge IV; in v skladu s točkama 47 in 48 te priloge za zavarovalne naložbene produkte. Izstopni stroški vključujejo tudi kazni za izstop, kadar je to ustrezno. ◄

65. Količniki stroškov premoženjskih transakcij, stroškov zavarovanja in drugih ponavljajočih se stroškov PRIIP so zmanjšanje letnega donosa stroškov premoženjskih transakcij in drugih ponavljajočih se stroškov, izračunanih v skladu s točkami od 70 do 72 te priloge.

66. Za izračun količnika stroškov premoženjskih transakcij in količnika stroškov zavarovanja se uporablja naslednje:

67. Količnik drugih ponavljajočih se stroškov je zmanjšanje letnega donosa zaradi drugih ponavljajočih se stroškov, ki se izračuna kot razlika med zbirnim kazalnikom stroškov v skladu s točko 61 te priloge in vsoto razmerja enkratnih stroškov v skladu s točko 63 te priloge, razmerja med stroški premoženjskih transakcij v skladu s točko 66(a), razmerja med stroški zavarovanja v skladu s točko 66(b) te priloge ter razmerja med dodatnimi stroški v skladu s točko 68 te priloge.

68. Za izračun količnika provizije za uspešnost so stroški iz točke 72 te priloge, ki jih je treba razkriti, dodatni stroški portfelja v skladu s točko 6(a) te priloge za naložbene sklade. Za izračun količnika spodbujevalne provizije so stroški iz točke 72 te priloge, ki jih je treba razkriti, dodatni stroški portfelja v skladu s točko 6(b) te priloge za naložbene sklade.

69. „Tekoči stroški“, „provizije za uspešnost“ in „spodbujevalne provizije“ iz Priloge VII so „ponavljajoči se stroški“, „količnik provizije za uspešnost“ oziroma „količnik spodbujevalne provizije“ iz te priloge in člena 5.

70. Zbirni kazalnik stroškov se izračuna kot razlika med odstotkoma i in r, pri čemer je r letna notranja stopnja donosa v razmerju do bruto plačil malega vlagatelja in ocenjenih denarnih plačil malemu vlagatelju med priporočenim obdobjem razpolaganja, i pa je letna notranja stopnja donosa za ustrezni scenarij brez stroškov.

71. Ocena prihodnjih denarnih plačil iz točke 70 te priloge temelji na naslednjih predpostavkah:

72. Za izračun scenarija brez stroškov, navedenega v točki 70 te priloge, velja naslednje:

73.  ►C3  Za izračun scenarija brez stroškov, navedenega v točki 70 te priloge, se za PRIP, ki niso naložbeni skladi, bruto plačila malega vlagatelja iz izračuna r, kot je navedeno v točki 72 te priloge, zmanjšajo za stroške, ki jih je treba razkriti. ◄

74. Za izračune, opisane v točkah od 70 do 72 te priloge, se za zavarovalne naložbene produkte predpostavlja, da v obdobju razpolaganja ni plačil iz zavarovalnega kritja. To pomeni, da izračun zbirnega kazalnika stroškov temelji samo na ocenjenih izplačilih upravičenj iz življenjskega zavarovanja za primer smrti in doživetja.

75. Če so ponavljajoči se in enkratni stroški pokriti z eksplicitnimi stroški, ki so fiksen del izračuna premije za produkt, izračun ponavljajočih se in enkratnih stroškov temelji na teh eksplicitnih stroških.

76. Za udeležbo pri dobičku za zavarovalne naložbene produkte velja naslednje:

77. Če je ena vrsta stroškov pokrita z dvema ali več vrstami stroškov, kot je navedeno v tej prilogi, se ta vrsta stroškov samo enkrat upošteva v izračunu kazalnikov (razmerij), ki na njej temeljijo.

78. Količniki se izrazijo kot odstotek na dve decimalni mesti natančno.

79. Količniki se izračunajo najmanj enkrat letno.

80. Količniki temeljijo na najnovejših izračunih stroškov, ki jih je določil proizvajalec PRIIP. Brez poseganja v točko 77 te priloge se stroški ocenijo na podlagi načela „z vsemi predpisanimi davki“.

81. Poleg prvega izračuna novega PRIIP se količniki, če ni določeno drugače, izračunajo naknadno najmanj enkrat letno. Če se šteje, da zaradi bistvene spremembe ni primerno uporabiti naknadnega izračuna, se lahko namesto tega uporabi ocena, dokler ni na voljo zanesljiv naknadni izračun, ki izraža učinek bistvene spremembe.

82. Naknadni izračuni temeljijo na najnovejših izračunih stroškov, ki jih je proizvajalec PRIIP določil na razumni in za ta namen ustrezni podlagi. Izračuni lahko temeljijo na stroških, prikazanih v izkazu poslovanja za PRIIP, objavljenem v njegovem zadnjem letnem ali polletnem poročilu, če je ta izkaz časovno dovolj blizu. Če ni časovno dovolj blizu, se namesto tega uporabi primerljiv izračun, ki temelji na stroških, zaračunanih v novejšem 12-mesečnem obdobju.

83. Informacije o razmerjih, ki so veljala v preteklih letih/obdobjih, se objavijo v viru, ki je v dokumentu s ključnimi informacijami naveden kot splošni vir dodatnih informacij za vlagatelje, ki to zahtevajo.

84. Kadar je treba upoštevati stroške, ki se lahko pripišejo osnovnemu KNPVP ali AIS, velja naslednje:

85. Namesto naknadnih podatkov se za izračun različnih vrst stroškov uporabijo ocene. Take ocene se izvedejo z uporabo primerljivega PRIIP ali enakovredne skupine kot približkov.

86. Za PRIIP, za katere se zaračuna fiksna pavšalna tarifa, se uporabi ta tarifa, če vključuje vse stroške, ki jih je treba prikazati v skladu z zahtevami za razkritje stroškov PRIIP.

87. Za PRIIP, za katere je določena omejitev ali najvišji znesek, ki ga je mogoče zaračunati, in če vključuje vse stroške, ki jih je treba prikazati v skladu z zahtevami za razkritje stroškov PRIIP, se uporabi ta omejitev ali najvišji znesek, če se proizvajalec PRIIP zaveže, da bo spoštoval objavljeno vrednost in prevzel vse stroške, ki bi sicer povzročili njeno prekoračitev.

88. Če bi po mnenju proizvajalca PRIIP navajanje vrednosti na dve decimalni mesti natančno lahko vlagateljem dalo vtis o lažni stopnji točnosti, zadostuje navajanje vrednosti na eno decimalno mesto natančno.

89. Proizvajalec PRIIP zagotovi, da se s pregledovanjem ohranja točnost ocenjene vrednosti. Proizvajalec PRIIP določi, kdaj je primerno začeti uporabljati naknadne vrednosti namesto ocene, vsekakor pa najpozneje 12 mesecev po datumu, ko je bil PRIIP prvič ponujen za prodajo v kateri koli državi članici, pregleda točnost ocene, tako da naknadno izračuna vrednost.

90. Preglednica(-i) iz člena 5 vsebuje(-ta) navedbo skupnih stroškov v denarnem znesku in odstotku, če mali vlagatelj vloži 10 000  EUR (za vse PRIIP razen zavarovalnih naložbenih produktov na podlagi rednih premij) oziroma 1 000  EUR letno (za zavarovalne naložbene produkte na podlagi rednih premij) med različnimi obdobji razpolaganja, vključno s priporočenim obdobjem razpolaganja. Obdobja razpolaganja, ki se prikažejo, so obdobja iz točk od 14 do 16 Priloge IV. Če se za produkt šteje, da nima alternativnega likvidnostnega posojila, ki ga podpira proizvajalec PRIIP ali tretja oseba, ali če ni likvidnostnih ureditev ali za PRIIP iz točke 17 Priloge IV, se lahko ta navedba stroškov prikaže šele ob zapadlosti ali na koncu priporočenega obdobja razpolaganja.

91. Če PRIIP ni izražen v eurih, se uporabi podobno velik znesek, kot je naveden v točki 90 te priloge in ki ga je mogoče deliti s 1 000 .

92. Skupni stroški vključujejo enkratne, ponavljajoče se in dodatne stroške ter, kadar je to primerno, kazni za izstop.

93. Kazni za izstop je treba razlikovati od drugih stroškov izstopa, ki jih je treba vedno plačati in zato vedno vključiti v enkratne stroške.

94. Primernost kazni za izstop je odvisna od obdobja razpolaganja za naložbo in natančnega trenutka izplačila za produkt. Te kazni niso primerne, če se naložba ohrani celotno priporočeno obdobje razpolaganja.