EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 02015D0789-20171216
Commission Implementing Decision (EU) 2015/789 of 18 May 2015 as regards measures to prevent the introduction into and the spread within the Union of Xylella fastidiosa (Wells et al.) (notified under document C(2015) 3415)
Consolidated text: Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/789 z dne 18. maja 2015 glede ukrepov za preprečevanje vnosa organizma Xylella fastidiosa (Wells et al.) v Unijo in njegovega širjenja znotraj Unije (notificirano pod dokumentarno številko C(2015) 3415)
Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/789 z dne 18. maja 2015 glede ukrepov za preprečevanje vnosa organizma Xylella fastidiosa (Wells et al.) v Unijo in njegovega širjenja znotraj Unije (notificirano pod dokumentarno številko C(2015) 3415)
02015D0789 — SL — 16.12.2017 — 003.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
|
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2015/789 z dne 18. maja 2015 glede ukrepov za preprečevanje vnosa organizma Xylella fastidiosa (Wells et al.) v Unijo in njegovega širjenja znotraj Unije (notificirano pod dokumentarno številko C(2015) 3415) (UL L 125 21.5.2015, str. 36) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
št. |
stran |
datum |
||
|
L 333 |
143 |
19.12.2015 |
||
|
L 126 |
77 |
14.5.2016 |
||
|
L 336 |
31 |
16.12.2017 |
||
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2015/789
z dne 18. maja 2015
glede ukrepov za preprečevanje vnosa organizma Xylella fastidiosa (Wells et al.) v Unijo in njegovega širjenja znotraj Unije
(notificirano pod dokumentarno številko C(2015) 3415)
Člen 1
Opredelitev pojmov
V tem sklepu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(a) „zadevni organizem“ je katera koli podvrsta organizma Xylella fastidiosa (Wells et al.);
(b) „gostiteljske rastline“ so rastline za sajenje, razen semen, ki pripadajo rodovom in vrstam iz podatkovne baze Komisije za gostiteljske rastline, dovzetne za organizem Xylella fastidiosa, na ozemlju Unije, za katere je bilo ugotovljeno, da so dovzetne za zadevni organizem na ozemlju Unije, ali, kadar je država članica razmejila območje v zvezi z eno podvrsto ali več podvrstami zadevnega organizma v skladu z drugim pododstavkom člena 4(1), za katere je bilo ugotovljeno, da so dovzetne za zadevno podvrsto ali zadevne podvrste;
(c) „zadevne rastline“ so gostiteljske rastline in vse rastline za sajenje, razen semen, ki pripadajo rodovom ali vrstam iz Priloge I;
(d) „poklicni izvajalci dejavnosti“ so vse osebe, ki so poklicno vključene v eno ali več naslednjih dejavnosti v zvezi z rastlinami:
(i) saditev;
(ii) žlahtnjenje;
(iii) pridelavo, vključno z gojenjem, razmnoževanjem in vzdrževanjem;
(iv) vnos na ozemlje Unije ter premeščanje prek navedenega ozemlja in izven njega;
(v) omogočanje dostopnosti na trgu.
Člen 2
Odkrivanje ali sum na navzočnost zadevnega organizma
1. Vsaka oseba, ki sumi ali odkrije navzočnost zadevnega organizma, nemudoma obvesti pristojni uradni organ in mu predloži vse ustrezne informacije o navzočnosti ali sumu na navzočnost zadevnega organizma.
2. Pristojni uradni organ te informacije nemudoma zabeleži.
3. Kadar je pristojni uradni organ obveščen o navzočnosti ali sumu na navzočnost zadevnega organizma, izvede vse potrebne ukrepe za potrditev navedene navzočnosti ali suma na navzočnost.
4. Države članice zagotovijo, da so vse osebe, ki so odgovorne za rastline, ki so lahko okužene z zadevnim organizmom, nemudoma obveščene o navzočnosti ali sumu na navzočnost zadevnega organizma, možnih posledicah in tveganjih ter ukrepih, ki jih je treba izvesti.
Člen 3
Preiskave zadevnega organizma na ozemljih držav članic in identifikacija
1. Države članice na svojih ozemljih opravijo letne preiskave za ugotavljanje navzočnosti zadevnega organizma na zadevnih rastlinah.
Navedene preiskave izvede pristojni uradni organ ali pa se izvedejo pod njegovim uradnim nadzorom. Vključujejo vizualne preglede, v primeru kakršnega koli suma na okužbo z zadevnim organizmom pa tudi vzorčenje in testiranje. Navedene preiskave temeljijo na trdnih znanstvenih in strokovnih načelih ter se izvedejo ob ustreznem času v letu glede možnosti za morebitno odkritje zadevnega organizma z vizualnim pregledom, vzorčenjem in testiranjem. V preiskavah se upoštevajo razpoložljivi znanstveni in strokovni dokazi, biologija zadevnega organizma in njegovih prenašalcev, navzočnost in biologija zadevnih rastlin ter vse ostale ustrezne informacije v zvezi z navzočnostjo zadevnega organizma. Upoštevajo se tudi tehnične smernice za preiskavo organizma Xylella fastidiosa, objavljene na spletišču Komisije ( 1 ).
2. Navzočnost zadevnega organizma na območjih, ki niso razmejena območja, se preveri z enim molekularnim testom, v primeru pozitivnega rezultata pa se njegova navzočnost ugotavlja v skladu z mednarodnimi standardi z izvedbo vsaj še enega pozitivnega molekularnega testa. Navedeni testi so uvrščeni na seznam v podatkovni zbirki testov za identifikacijo zadevnega organizma in njegovih podvrst, ki jo vodi Komisija, ter usmerjeni na različne dele genoma.
Navzočnost zadevnega organizma na razmejenih območjih se preveri z enim testom, v primeru pozitivnega rezultata pa se njegova navzočnost ugotavlja v skladu z mednarodnimi standardi z izvedbo vsaj enega pozitivnega molekularnega testa. Navedeni testi so uvrščeni na seznam v podatkovni zbirki testov za identifikacijo zadevnega organizma in njegovih podvrst, ki jo vodi Komisija.
3. Komisija upravlja in posodablja podatkovno zbirko iz odstavka 2 ter zagotavlja javni dostop do nje.
Testi, uvrščeni v navedeno podatkovno zbirko, se razdelijo v dve kategoriji glede na njihovo ustreznost za identifikacijo zadevnega organizma in njegovih podvrst na razmejenih območjih in območjih, ki niso razmejena območja.
Člen 3a
Načrt izrednih ukrepov
1. Vsaka država članica do 31. decembra 2016 pripravi načrt, v katerem določi ukrepe, ki se v skladu s členi 4 do 6a in členi 9 do 13a sprejmejo na njenem ozemlju v primeru potrjene navzočnosti ali suma navzočnosti zadevnega organizma (v nadaljnjem besedilu: načrt izrednih ukrepov).
2. V načrtu izrednih ukrepov je določeno tudi naslednje:
(a) vloge in odgovornosti organov, vključenih v navedene ukrepe, in enotnega organa;
(b) en ali več laboratorijev, posebej odobrenih za testiranje zadevnega organizma;
(c) pravila glede obveščanja o navedenih ukrepih med zadevnimi organi, enotnim organom, zadevnimi poklicnimi izvajalci dejavnosti in javnostjo;
(d) protokoli, ki opisujejo metode vizualnih pregledov, vzorčenja in laboratorijskih testov;
(e) pravila glede usposabljanja osebja organov, vključenih v navedene ukrepe;
(f) minimalna sredstva, ki se dajo na voljo, in postopki, s katerimi se dajo na voljo dodatna sredstva v primeru potrjene navzočnosti ali suma navzočnosti zadevnega organizma.
3. Države članice ocenijo in po potrebi revidirajo svoje načrte izrednih ukrepov.
4. Države članice Komisiji na njeno zahtevo predložijo načrte izrednih ukrepov in z objavo na spletu obvestijo vse zadevne poklicne izvajalce dejavnosti.
Člen 4
Vzpostavitev razmejenih območij
1. Kadar je ugotovljena navzočnost zadevnega organizma, zadevna država članica nemudoma razmeji območje v skladu z odstavkom 2 (v nadaljnjem besedilu: razmejeno območje).
Kadar je potrjena navzočnost ene posamezne podvrste zadevnega organizma, lahko zadevna država članica z odstopanjem od prvega pododstavka razmeji območje samo v zvezi z navedeno podvrsto.
Kadar je ugotovljena navzočnost več kot ene podvrste zadevnega organizma, zadevne države članice navedeno območje razmejijo glede na zadevni organizem in vse njegove morebitne podvrste.
Kadar ugotavljanje navzočnosti podvrste poteka, zadevne države članice navedeno območje razmejijo glede na zadevni organizem in vse njegove morebitne podvrste.
Ugotavljanje navzočnosti podvrst temelji na rezultatih testov iz člena 3(2).
2. Razmejeno območje obsega okuženo območje in varovalni pas.
Okuženo območje vključuje vse rastline, za katere je znano, da so okužene z zadevnim organizmom, tiste, ki kažejo simptome morebitne okužbe z zadevnim organizmom in druge rastline, ki bi lahko bile okužene z organizmom zaradi neposredne bližine okuženih rastlin ali skupnega vira pridelave z okuženimi rastlinami, če je znan, ali rastline, ki so zrasle iz teh rastlin.
Kar se tiče navzočnosti zadevnega organizma v pokrajini Lecce in v občinah, naštetih v Prilogi II, okuženo območje vključuje vsaj navedeno pokrajino in navedene občine, ali, kjer je primerno, katastrske parcele („Fogli“) navedenih občin.
Varovalni pas okoli okuženega območja je širok vsaj 5 km. Varovalni pas se lahko zmanjša na širino, ki ni manjša od 1 km, če obstaja visoka stopnja zaupanja, da prvotna navzočnost zadevnega organizma ni povzročila širjenja, in če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(a) v polmeru 100 m okrog rastline, za katero je bilo ugotovljeno, da je okužena, so bile vse gostiteljske rastline, ne glede na njihovo zdravstveno stanje, nemudoma odstranjene;
(b) na podlagi uradnih testov, izvedenih vsaj enkrat v letu, in ob upoštevanju tehničnih smernic za preiskavo organizma Xylella fastidiosa, objavljenih na spletišču Komisije, od sprejetja ukrepov izkoreninjenja za nobeno drugo rastlino na okuženem območju ni bilo ugotovljeno, da je okužena z zadevnim organizmom. Navedeni testi temeljijo na shemi vzorčenja, s katero je mogoče z 99-odstotno zanesljivostjo ugotoviti stopnjo navzočnosti okuženih rastlin v višini 1 % ali več ter ki je usmerjena na simptomatične rastline in asimptomatične rastline v bližini simptomatičnih;
(c) v vsaj 5 km širokem pasu okoli okuženega območja je bila izvedena preiskava za ugotavljanje meja razširjenosti, s katero je bilo ugotovljeno, da zadevni organizem v navedenem pasu ni navzoč. Navedena preiskava se izvede v vsaj 1 km širokem pasu okoli okuženega območja na podlagi mreže, ki jo sestavljajo kvadrati v velikosti 100 m × 100 m, v preostalem varovalnem pasu pa na podlagi mreže, ki jo sestavljajo kvadrati v velikosti 1 km × 1 km. Zadevna država članica v vsakem od navedenih kvadratov izvaja vizualne preglede zadevnih rastlin ter vzorčenje in testiranje simptomatičnih rastlin in asimptomatičnih rastlin v bližini simptomatičnih;
(d) na podlagi testov, izvedenih dvakrat v obdobju letenja prenašalca in v skladu z mednarodnimi standardi, na okuženem območju od sprejetja ukrepov izkoreninjenja niso bili odkriti prenašalci, okuženi z zadevnim organizmom. Navedeni testi vodijo do zaključka, da je naravno širjenje zadevnega organizma izključeno.
Kadar država članica zmanjša širino varovalnega pasu, o utemeljitvi za navedeno zmanjšanje nemudoma obvesti Komisijo in druge države članice.
V primeru okuženega območja je varovalni pas za namen ukrepov zadrževanja iz člena 7(1) širok vsaj 10 km.
Natančna razmejitev območij temelji na trdnih znanstvenih načelih, biologiji zadevnega organizma in njegovih prenašalcev, stopnji okuženosti, navzočnosti prenašalcev in razširjenosti zadevnih rastlin na zadevnem območju.
3. Če se znotraj varovalnega pasu potrdi navzočnost zadevnega organizma, se razmejitev okuženega območja in varovalnega pasu nemudoma ustrezno pregleda in spremeni.
4. Države članice vodijo in posodabljajo seznam razmejenih območij, vzpostavljenih na njihovih ozemljih, ter objavijo navedeni seznam in morebitne posodobitve. Komisijo obvestijo o svojem seznamu in morebitnih posodobitvah v skladu z Izvedbenim sklepom Komisije 2014/917/EU ( 2 ).
Komisija na podlagi teh obvestil posodobi in objavi svoj seznam razmejenih območij.
5. Kadar na podlagi preiskav iz člena 3 in spremljanja iz člena 6(7) zadevni organizem na razmejenem območju ni odkrit pet let, se lahko razmejitev prekliče. V takih primerih zadevna država članica obvesti Komisijo in druge države članice.
Kadar zadevna država članica z odstopanjem od prvega pododstavka zmanjša varovalni pas na širino, ki ni manjša od 1 km, v skladu s četrtim pododstavkom odstavka 2, lahko navedena država članica razmejeno območje prekliče po 12 mesecih od njegove prvotne vzpostavitve, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
(a) zaradi ukrepov, sprejetih v skladu s četrtim pododstavkom odstavka 2, je bilo z visoko stopnjo zaupanja ugotovljeno, da je bila prvotna navzočnost zadevnega organizma osamljen primer in da na zadevnem razmejenem območju ni bilo nadaljnjega širjenja;
(b) na razmejenem območju so bili opravljeni uradni testi čim bližje času preklica, kolikor je to praktično mogoče, ob upoštevanju tehničnih smernic za preiskavo organizma Xylella fastidiosa, objavljenih na spletišču Komisije, pri čemer je bila uporabljena shema vzorčenja, s katero je mogoče z 99-odstotno zanesljivostjo ugotoviti stopnjo navzočnosti okuženih rastlin v višini 1 % v skladu z mednarodnimi standardi ter ki je usmerjena na simptomatične rastline in asimptomatične rastline v bližini simptomatičnih.
Kadar se razmejeno območje prekliče v skladu z drugim pododstavkom, so zadevne rastline na predhodno vzpostavljenem razmejenem območju v naslednjih dveh letih predmet intenzivnih preiskav. Preiskava se izvede s shemo vzorčenja, s katero je mogoče z 99-odstotno zanesljivostjo ugotoviti stopnjo navzočnosti okuženih rastlin v višini 1 % ali več v skladu z mednarodnimi standardi in na podlagi znanstvenih in tehničnih načel glede morebitnega širjenja zadevnega organizma v neposredni okolici ter ki je usmerjena na simptomatične rastline in asimptomatične rastline v bližini simptomatičnih.
Kadar država članica prekliče razmejeno območje po 12 mesecih od njegove prvotne vzpostavitve, o utemeljitvi za navedeni preklic nemudoma obvesti Komisijo in druge države članice.
6. Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko država članica odloči, da razmejenega območja ne vzpostavi takoj, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(a) če obstajajo dokazi, da je bil zadevni organizem nedavno vnesen na to območje z rastlinami, na katerih je bil odkrit, ali da je bil zadevni organizem odkrit na enoti, ki je fizično zaščitena pred prenašalci navedenega organizma;
(b) če obstaja indic, da so bile zadevne rastline okužene še pred njihovim vnosom na zadevno območje;
(c) če v bližini navedenih rastlin na podlagi testov, izvedenih v skladu z mednarodno potrjenimi metodami testiranja, niso bili odkriti prenašalci, okuženi z zadevnim organizmom.
7. V primeru iz odstavka 6 država članica:
(a) najmanj dve leti izvaja letno preiskavo, da se ugotovi, ali so bile razen rastlin, na katerih je bil zadevni organizem najprej odkrit, okužene tudi druge rastline;
(b) na podlagi navedene preiskave določi, ali je treba vzpostaviti razmejeno območje;
(c) Komisijo in druge države članice obvesti o utemeljitvi, zakaj se razmejeno območje ne vzpostavi, in rezultatih preiskave iz točke (a) takoj, ko so na voljo.
Člen 5
Prepoved sajenja gostiteljskih rastlin na okuženih območjih
1. Sajenje gostiteljskih rastlin na okuženih območjih je prepovedano, razen na enotah pridelave, ki so fizično zavarovane pred vnosom zadevnega organizma z njegovimi vektorji.
2. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko zadevna država članica izda dovoljenja za saditev gostiteljskih rastlin na okuženih območjih iz Priloge II, kjer se izvajajo ukrepi zadrževanja v skladu s členom 7, razen na 20-kilometrskem območju iz člena 7(7)(c). Zadevna država članica pri izdaji navedenih dovoljenj da prednost gostiteljskim rastlinam sort, ki so ocenjene kot odporne na zadevni organizem ali tolerantne zanj.
Člen 6
Ukrepi izkoreninjenja
1. Države članice, ki so vzpostavile razmejeno območje iz člena 4, na navedenem območju izvedejo ukrepe iz odstavkov 2 do 11.
2. Zadevna država članica v polmeru 100 metrov okrog rastlin, ki so bile testirane in pri katerih je bilo ugotovljeno, da so okužene z zadevnim organizmom, nemudoma odstrani:
(a) gostiteljske rastline, ne glede na njihovo zdravstveno stanje;
(b) rastline, za katere je znano, da so okužene z zadevnim organizmom;
(c) rastline, ki kažejo simptome morebitne okužbe z navedenim organizmom ali za katere obstaja sum, da so okužene z navedenim organizmom.
2a. Z odstopanjem od točke (a) odstavka 2 se lahko države članice odločijo, da posameznih gostiteljskih rastlin, ki so uradno priznane kot rastline z zgodovinsko vrednostjo, ni treba odstraniti, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(a) te gostiteljske rastline so bile vzorčene in testirane v skladu s členom 3(2) ter je bilo potrjeno, da niso okužene z zadevnim organizmom;
(b) posamezne gostiteljske rastline ali to območje se ustrezno fizično zaščiti pred prenašalci, tako da te rastline ne prispevajo k nadaljnjemu širjenju zadevnega organizma;
(c) uporabljajo se ustrezne kmetijske prakse za obvladovanje zadevnega organizma in njegovih prenašalcev.
Zadevna država članica pred odobritvijo odstopanja Komisijo obvesti o izidu vzorčenja in testiranja iz točke (a), opisu ukrepov iz točk (b) in (c), ki jih namerava izvesti, njihovi utemeljitvi ter lokaciji posameznih rastlin. Komisija objavi seznam in lokacijo gostiteljskih rastlin, za katere se odobri tako odstopanje.
Vsaka taka rastlina se v obdobju letenja prenašalca uradno pregleda za simptome zadevnega organizma in za preverjanje ustreznosti fizične zaščite. Kadar so navzoči simptomi, se rastlina vzorči in testira za ugotavljanje navzočnosti zadevnega organizma.
3. Zadevna država članica v polmeru 100 metrov okrog vsake okužene rastline izvede vzorčenje in testiranje zadevnih rastlin v skladu z mednarodnim standardom za fitosanitarne ukrepe št. 31 (ISPM št. 31) ( 3 ).
4. Zadevna država članica pred odstranitvijo rastlin iz odstavka 2 izvede ustrezna fitosanitarna tretiranja proti prenašalcem zadevnega organizma in rastlinam, ki bi navedene prenašalce lahko gostile. Navedena tretiranja lahko po potrebi vključujejo odstranitev rastlin.
5. Zadevna država članica na kraju samem ali na bližnjem, temu namenjenem kraju znotraj okuženega območja uniči rastline in dele rastlin iz odstavka 2, in sicer na način, ki zagotavlja, da se zadevni organizem ne širi.
6. Zadevna država članica izvede ustrezne raziskave za ugotavljanje izvora okužbe. Izsledi zadevne rastline, povezane z zadevnim primerom okužbe, vključno s tistimi, ki so bile premeščene, še preden je bilo vzpostavljeno razmejeno območje. Rezultati tovrstnih raziskav se sporočijo državam članicam porekla navedenih zadevnih rastlin, državam članicam, prek katerih so se navedene rastline premeščale, in državam članicam, v katere so bile navedene rastline premeščene.
7. Zadevna država članica spremlja navzočnost zadevnega organizma z letnimi preiskavami, pri čemer upošteva tehnične smernice za preiskavo organizma Xylella fastidiosa, objavljene na spletišču Komisije. Izvaja vizualne preglede zadevnih rastlin ter vzorčenje in testiranje simptomatičnih rastlin in asimptomatičnih rastlin v bližini simptomatičnih v skladu z ustreznimi določbami člena 3(1) in (2).
V varovalnih pasovih se preiskava izvede v vsaj 1 km širokem pasu okoli okuženega območja na podlagi mreže, ki jo sestavljajo kvadrati v velikosti 100 m × 100 m, v preostalem varovalnem pasu pa na podlagi mreže, ki jo sestavljajo kvadrati v velikosti 1 km × 1 km. Zadevna država članica v vsakem od navedenih kvadratov izvaja vizualne preglede zadevnih rastlin ter vzorčenje in testiranje simptomatičnih rastlin in asimptomatičnih rastlin v bližini simptomatičnih.
8. Zadevna država članica ozavešča javnost o nevarnosti zadevnega organizma ter o sprejetih ukrepih za preprečevanje vnosa tega organizma v Unijo in njegovega širjenja znotraj Unije. Postavi prometne znake, ki označujejo razmejitev zadevnega razmejenega območja.
9. Zadevna država članica po potrebi izvaja ukrepe za odpravo vseh posebnosti in težav, ki bi lahko preprečile, ovirale ali zadržale izkoreninjenje, zlasti tistih, povezanih z dostopnostjo in ustreznim uničenjem vseh okuženih rastlin in rastlin, za katere obstaja sum, da so okužene, ne glede na njihovo lokacijo, javno ali zasebno lastništvo ali osebo ali subjekt, ki je odgovoren zanje.
10. Zadevna država članica izvede vse druge ukrepe, ki lahko prispevajo k izkoreninjenju zadevnega organizma v skladu s standardom ISPM št. 9 ( 4 ) in izvajanju celostnega pristopa v skladu z načeli standarda ISPM št. 14 ( 5 ).
11. Zadevna država članica uporabi ustrezne kmetijske prakse za obvladovanje zadevnega organizma in njegovih prenašalcev.
Člen 7
Ukrepi zadrževanja
1. Z odstopanjem od člena 6 se lahko samo na okuženem območju iz Priloge II pristojni uradni organ zadevne države članice odloči, da bo uporabljal ukrepe zadrževanja iz odstavkov 2 do 7 (v nadaljnjem besedilu: območje zadrževanja).
2. Zadevna država članica odstrani vse rastline, za katere je bilo na podlagi uradnih preiskav iz odstavka 7 ugotovljeno, da so okužene z zadevnim organizmom.
Navedena odstranitev se izvede nemudoma po uradni ugotovitvi navzočnosti zadevnega organizma.
Sprejmejo se vsi potrebni previdnostni ukrepi, da se prepreči širjenje zadevnega organizma med odstranitvijo in po njej.
3. Zadevna država članica v polmeru 100 m okoli rastlin iz odstavka 2, pri katerih je bilo ugotovljeno, da so okužene z zadevnim organizmom, vzorči in testira gostiteljske rastline v skladu s standardom ISPM št. 31. Navedeno testiranje se izvaja redno, in sicer vsaj dvakrat na leto.
4. Zadevna država članica pred odstranitvijo rastlin iz odstavka 2 izvede ustrezna fitosanitarna tretiranja proti prenašalcem zadevnega organizma in rastlinam, ki bi navedene prenašalce lahko gostile. Navedena tretiranja lahko po potrebi vključujejo odstranitev rastlin.
5. Zadevna država članica na kraju samem ali na bližnjem, temu namenjenem kraju znotraj območja zadrževanja uniči rastline in dele rastlin iz odstavka 2, in sicer na način, ki zagotavlja, da se zadevni organizem ne širi.
6. Zadevna država članica uporablja ustrezne kmetijske prakse za obvladovanje zadevnega organizma in njegovih prenašalcev.
7. Zadevna država članica spremlja navzočnost zadevnega organizma z letnimi uradnimi preiskavami, pri čemer upošteva tehnične smernice za preiskavo organizma Xylella fastidiosa, objavljene na spletišču Komisije, vsaj na naslednjih lokacijah:
(a) v bližini enot pridelave iz člena 9(2);
(b) v bližini lokacij rastlin, ki imajo posebno kulturno, družbeno ali znanstveno vrednost;
(c) znotraj okuženega območja iz Priloge II na območju vsaj 20 km od meje navedenega okuženega območja s preostalim ozemljem Unije.
Navedene preiskave temeljijo na mreži, ki jo sestavljajo kvadrati velikosti 100 m × 100 m. Zadevna država članica v vsakem od navedenih kvadratov izvaja vizualne preglede zadevnih rastlin ter vzorčenje in testiranje simptomatičnih rastlin in asimptomatičnih rastlin v bližini simptomatičnih v skladu z ustreznimi določbami člena 3(1) in (2).
Zadevna država članica nemudoma obvesti Komisijo in druge države članice o morebitni uradni ugotovitvi navzočnosti zadevnega organizma na lokacijah iz točke (c).
Točka (c) prvega pododstavka se ne uporablja za otoke, ki so v celoti območja zadrževanja in so več kot 10 km oddaljeni od najbližjega kopenskega ozemlja Unije.
▼M2 —————
Člen 9
Premeščanje zadevnih rastlin znotraj Unije
1. Ta člen se uporablja samo za premeščanje zadevnih rastlin, razen:
(a) rastlin, ki so bile celotni proizvodni cikel gojene in vitro, ali
(b) rastlin, ki spadajo med sorte zadevnih rastlin iz Priloge III.
Z razmejenih območij in okuženih območij je v zadevne varovalne pasove prepovedano premeščati zadevne rastline, ki so vsaj del svojega življenjskega obdobja rasle na razmejenem območju, vzpostavljenem v skladu s členom 4.
2. Z odstopanjem od odstavka 1 je tako premeščanje dovoljeno, če so zadevne rastline rasle na enoti pridelave, kjer so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(a) je registrirana v skladu z Direktivo Komisije 92/90/EGS ( 6 );
(b) pristojni uradni organ je enoto ob upoštevanju ustreznih mednarodnih standardov za fitosanitarne ukrepe odobril kot enoto, ki je neokužena z zadevnim organizmom in na njej niso navzoči njegovi prenašalci;
(c) je fizično zaščitena pred vnosom zadevnega organizma prek njegovih prenašalcev;
(d) je obdana s pasom širine 100 metrov, ki se uradno pregleduje dvakrat letno in v katerem so bile vse rastline, za katere je bilo ugotovljeno, da so okužene z zadevnim organizmom ali da imajo simptome, nemudoma odstranjene, pred navedeno odstranitvijo pa so bila opravljena ustrezna fitosanitarna tretiranja proti prenašalcem zadevnega organizma;
(e) je predmet fitosanitarnih tretiranj ob ustreznem času v letu, da se zagotovi, da na njej niso navzoči prenašalci zadevnega organizma; navedena tretiranja lahko, če je primerno, vključujejo odstranitev rastlin;
(f) na njej in obenem na pasu iz točke (d) se letno izvedeta vsaj dva uradna pregleda ob upoštevanju tehničnih smernic za preiskavo organizma Xylella fastidiosa, objavljenih na spletišču Komisije;
(g) celotno obdobje rasti zadevnih rastlin na njej niso bili odkriti niti simptomi zadevnega organizma niti njegovi prenašalci, če pa so bili opaženi sumljivi simptomi, so bili izvedeni testi, ki so potrdili odsotnost zadevnega organizma;
(h) celotno obdobje rasti zadevnih rastlin na pasu iz točke (d) niso bili odkriti simptomi zadevnega organizma, če pa so bili opaženi sumljivi simptomi, so bili izvedeni testi in je bila potrjena odsotnost zadevnega organizma.
3. Na reprezentativnih vzorcih vsake vrste zadevnih rastlin s posamezne enote je bilo izvedeno letno testiranje ob najustreznejšem času in je bila odsotnost zadevnega organizma potrjena na osnovi testov, izvedenih v skladu z mednarodno potrjenimi metodami testiranja.
4. Kolikor je le praktično mogoče blizu časa premeščanja, so bili v skladu z mednarodno potrjenimi metodami testiranja na partijah zadevnih rastlin izvedeni uradni vizualni pregled, vzorčenje in molekularno testiranje, pri čemer je bila v skladu s standardom ISPM št. 31 uporabljena shema vzorčenja, s katero je mogoče z 99-odsotno zanesljivostjo ugotoviti stopnjo navzočnosti okuženih rastlin v višini 1 % ali več in ki je usmerjena predvsem na rastline, ki kažejo sumljive simptome zadevnega organizma.
4a. Z odstopanjem od odstavkov 1 in 4 se rastline vrste Vitis, namenjene sajenju, razen semen, v stadiju mirovanja v Uniji lahko premeščajo znotraj razmejenih območij ali iz njih, če sta izpolnjena naslednja pogoja:
(a) rastline so rasle na enoti pridelave, registrirani v skladu z Direktivo 92/90/EGS;
(b) kolikor je le praktično mogoče blizu časa premeščanja, so rastline ustrezno tretirane s termoterapijo v obratu za tretiranje, ki ga je v ta namen odobril in ga nadzoruje pristojni uradni organ, in sicer se rastline v stadiju mirovanja v skladu z ustreznim standardom EPPO ( 7 ) za 45 minut potopijo v vodo, segreto na 50 °C.
5. Pred premeščanjem so bila na partijah zadevnih rastlin izvedena fitosanitarna tretiranja proti prenašalcem zadevnega organizma.
6. Zadevne rastline, ki se premeščajo prek razmejenih območij ali znotraj njih, se prevažajo v zaprtih zabojnikih ali embalaži, ki zagotavlja, da ne more priti do okužbe z zadevnim organizmom ali katerim koli od njegovih prenašalcev.
7. Zadevne rastline, ki so vsaj del svoje življenjske dobe rasle na razmejenem območju, se na ozemlje Unije in znotraj ozemlja Unije premeščajo samo, če jim je priložen rastlinski potni list, pripravljen in izdan v skladu z Direktivo Komisije 92/105/EGS ( 8 ).
8. Gostiteljske rastline, ki niso nikoli rasle na razmejenih območjih, se znotraj Unije premeščajo samo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) rasle so na enoti, ki je predmet letnega uradnega pregleda in v primeru simptomov zadevnega organizma tudi vzorčenja, ob upoštevanju tehničnih smernic za preiskavo organizma Xylella fastidiosa, objavljenih na spletišču Komisije, ter testiranja v skladu z mednarodnimi standardi za ugotavljanje navzočnosti zadevnega organizma;
(b) priložen jim je rastlinski potni list, pripravljen in izdan v skladu z Direktivo 92/105/EGS.
Brez poseganja v del A Priloge V k Direktivi 2000/29/ES se rastlinski potni list ne zahteva za premeščanje gostiteljskih rastlin iz tega odstavka v primeru katere koli osebe, ki deluje za namene zunaj področij njene trgovske, poslovne ali poklicne dejavnosti in ki navedene rastline pridobi za lastno uporabo.
9. Brez poseganja v odstavek 8 se pred-bazni material, kot je opredeljen v členu 2(5) Direktive Sveta 2008/90/ES ( 9 ), ali pred-bazne matične rastline, kot so opredeljene v členu 1(3) Izvedbene direktive Komisije 2014/98/EU ( 10 ), ki pripadajo vrstam Juglans regia L., Olea europaea L., Prunus amygdalus Batsch, P. amygdalus × P. persica, P. armeniaca L., P. avium (L.) L., P. cerasus L., P. domestica L., P. domestica × P. salicina, P. dulcis (Mill.) D.A. Webb, P. persica (L.) Batsch in P. salicina Lindley in ki so rasle zunaj razmejenih območij ter so bile vsaj del svojega življenjskega obdobja zunaj objektov, zaščitenih pred žuželkami, znotraj Unije premeščajo samo, če jim je priložen rastlinski potni list, pripravljen in izdan v skladu z Direktivo 92/105/EGS, in če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) zanje se izda dovoljenje, določeno v Izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2017/167 ( 11 );
(b) v najkrajšem možnem času pred njihovim premeščanjem so bile predmet vizualnega pregleda, vzorčenja in molekularnega testiranja za ugotavljanje navzočnosti zadevnega organizma, izvedenega v skladu z mednarodnimi standardi.
Brez poseganja v del A Priloge V k Direktivi 2000/29/ES se rastlinski potni list ne zahteva za premeščanje pred-baznih matičnih rastlin in pred-baznega materiala iz tega odstavka v primeru katere koli osebe, ki deluje za namene zunaj področij njene trgovske, poslovne ali poklicne dejavnosti in ki navedene rastline pridobi za lastno uporabo.
Člen 9a
Premeščanje zadevnih rastlin, ki so bile gojene in vitro, znotraj Unije
1. Zadevne rastline, ki so bile celotni proizvodni cikel gojene in vitro in vsaj del svojega življenjskega obdobja na razmejenem območju, vzpostavljenem v skladu s členom 4, se lahko premeščajo z razmejenih območij in okuženih območij v zadevne varovalne pasove le, če so izpolnjeni pogoji iz odstavkov 2 do 5.
2. Zadevne rastline iz odstavka 1 so bile gojene na enoti pridelave, kjer so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(a) enota je registrirana v skladu z Direktivo 92/90/EGS;
(b) pristojni uradni organ je enoto ob upoštevanju ustreznih mednarodnih standardov za fitosanitarne ukrepe odobril kot enoto, ki je neokužena z zadevnim organizmom in na njej niso navzoči njegovi prenašalci;
(c) enota je fizično zaščitena pred vnosom zadevnega organizma prek njegovih prenašalcev;
(d) na enoti sta ob ustreznem času izvedena vsaj dva uradna pregleda letno;
(e) celotno obdobje rasti zadevnih rastlin na enoti niso bili odkriti niti simptomi zadevnega organizma niti njegovi prenašalci, če pa so bili opaženi sumljivi simptomi, so bili izvedeni testi, ki so potrdili odsotnost zadevnega organizma.
3. Zadevne rastline iz odstavka 1 so bile gojene v prozornem zabojniku v sterilnih pogojih in izpolnjujejo enega od naslednjih pogojev:
(a) vzgojene so bile iz semen;
(b) v sterilnih pogojih so bile razmnožene iz matičnih rastlin, ki so celo življenje rasle na območju ozemlja Unije, neokuženem z zadevnim organizmom, in pri katerih je bilo s testiranjem ugotovljeno, da niso okužene z zadevnim organizmom;
(c) v sterilnih pogojih so bile razmnožene iz matičnih rastlin, ki so bile celo življenje gojene na enoti pridelave, ki izpolnjuje pogoje iz odstavka 2, in pri katerih je bilo s testiranjem ugotovljeno, da niso okužene z zadevnim organizmom.
4. Zadevne rastline iz odstavka 1 se prevažajo v prozornem zabojniku v sterilnih pogojih, kar izključuje možnost okužbe z zadevnim organizmom prek njegovih prenašalcev.
5. Priložen jim je rastlinski potni list, pripravljen in izdan v skladu z Direktivo 92/105/EGS.
Člen 10
Sledljivost
1. Poklicni izvajalci dejavnosti, ki dobavljajo zadevne rastline, ki so vsaj del svojega življenjskega obdobja rasle na razmejenem območju ali so bile premeščene prek takšnega območja, vodijo evidenco o vsaki dobavljeni partiji in poklicnih izvajalcih dejavnosti, ki so jih prejeli.
2. Poklicni izvajalci dejavnosti, ki se jim dobavljajo zadevne rastline, ki so vsaj del svojega življenjskega obdobja rasle na razmejenem območju ali so bile premeščene prek takšnega območja, vodijo evidenco o vseh prejetih partijah in dobaviteljih.
2a. Odstavka 1 in 2 se uporabljata tudi za dobavo rastlin za saditev vrst Coffea, Lavandula dentata L., Nerium oleander L., Olea europaea L., Polygala myrtifolia L. in Prunus dulcis (Mill.) D.A. Webb, ki niso nikoli rasle na razmejenem območju.
3. Poklicni izvajalci dejavnosti hranijo evidenco iz odstavkov 1, 2 in 2a tri leta po datumu, ko so dobavili ali prejeli posamezno partijo.
4. Poklicni izvajalci dejavnosti iz odstavkov 1 in 2 nemudoma obvestijo svoje pristojne uradne organe o vsaki partiji, ki so jo dobavili ali prejeli. Predložene informacije vključujejo izvor, pošiljatelja, prejemnika, namembni kraj, posamezno serijsko in tedensko številko ter številko serije rastlinskega potnega lista kot tudi identiteto in količino zadevne partije.
5. Pristojni uradni organ, ki prejme informacije v skladu z odstavkom 4, nemudoma obvesti pristojni uradni organ v namembnem kraju zadevne partije.
6. Države članice informacije iz odstavka 4 na zahtevo dajo na voljo Komisiji.
Člen 11
Uradni pregledi premeščanja zadevnih rastlin
1. Države članice izvajajo redne uradne preglede zadevnih rastlin, ki se premeščajo izven razmejenega območja ali z okuženega območja v varovalni pas.
Takšni pregledi se izvajajo vsaj na:
(a) točkah, na katerih se zadevne rastline premeščajo z okuženih območij v varovalne pasove;
(b) točkah, na katerih se zadevne rastline premeščajo iz varovalnih pasov na nerazmejena območja;
(c) namembnem kraju zadevnih rastlin v varovalnem pasu;
(d) namembnem kraju na nerazmejenih območjih.
2. Pregledi iz odstavka 1 vključujejo preverjanje listin in identitete zadevnih rastlin.
Pregledi iz odstavka 1 se izvajajo ne glede na lokacijo zadevnih rastlin, lastništvo ali osebo ali subjekt, ki je odgovoren zanje.
3. Intenzivnost pregledov iz odstavka 2 temelji na tveganju, da rastline prenašajo zadevni organizem ali znane ali možne prenašalce, ob upoštevanju porekla partij, stopnje občutljivosti rastlin in izpolnjevanja določb tega sklepa in vseh drugih ukrepov, sprejetih za zadrževanje ali izkoreninjenje zadevnega organizma, s strani poklicnega izvajalca dejavnosti, ki je odgovoren za premeščanje.
Člen 12
Seznam odobrenih enot pridelave
Države članice vzpostavijo in posodabljajo seznam vseh enot pridelave, odobrenih v skladu s členom 9(2).
Države članice seznam predložijo Komisiji.
Komisija na podlagi informacij, ki jih prejme od držav članic, vzpostavi in posodablja seznam vseh odobrenih enot pridelave v državah članicah.
Komisija navedeni seznam pošlje vsem državam članicam.
Člen 13
Ukrepi v primeru neskladnosti s členom 9
Kadar je na podlagi pregledov iz člena 11(2) razvidno, da pogoji iz člena 9 niso izpolnjeni, država članica, ki je izvedla te preglede, nemudoma uniči neskladno rastlino na kraju samem ali bližnji lokaciji. Ta ukrep se izvede ob upoštevanju vseh potrebnih varnostnih ukrepov, da se prepreči širjenje zadevnega organizma in vseh prenašalcev, ki se prenašajo z navedeno rastlino, med premeščanjem in po njem.
Člen 13a
Kampanje ozaveščanja
Države članice dajo najširši javnosti, potnikom ter poklicnim in mednarodnim prevoznikom na voljo informacije o nevarnosti zadevnega organizma za ozemlje Unije. Navedene informacije dajo na voljo javnosti v obliki ciljno usmerjene kampanje ozaveščanja na zadevnih spletiščih pristojnih uradnih organov ali drugih spletiščih, ki jih določijo navedeni organi.
Člen 14
Poročanje o ukrepih
Države članice do 31. decembra vsako leto Komisiji in drugim državam članicam predložijo:
(a) poročilo o ukrepih, izvedenih v skladu s členi 3, 4, 6, 7, 8 in 11, ter rezultatih teh ukrepov;
(b) načrt ukrepov, vključno z načrtovanim časovnim obdobjem za vsak ukrep, ki se v naslednjem letu izvede v skladu s členi 3, 4, 6, 7, 8 in 11.
Če se zadevna država članica odloči, da bo uporabila ukrepe zadrževanja v skladu s členom 7, Komisiji nemudoma sporoči razloge za uporabo ukrepov zadrževanja ter ukrepe, ki jih je izvedla ali jih namerava izvesti.
Kadar to upravičuje razvoj zadevnega fitosanitarnega tveganja, država članica prilagodi zadevne ukrepe in ustrezno posodobi načrt iz točke (b). O posodobitvi načrta nemudoma obvesti Komisijo in druge države članice.
Člen 15
Prepoved vnosa rastlin rodu Coffea s poreklom iz Kostarike oziroma Hondurasa za saditev, razen semen
Vnos v Unijo rastlin rodu Coffea s poreklom iz Kostarike oziroma Hondurasa za saditev, razen semen, je prepovedan.
Rastline rodu Coffea s poreklom iz Kostarike oziroma Hondurasa za saditev, razen semen, ki so bile vnesene v Unijo pred začetkom uporabe tega sklepa, znotraj Unije premeščajo le poklicni izvajalci dejavnosti, potem ko so o tem obvestili pristojni uradni organ.
Člen 16
Vnos v Unijo zadevnih rastlin s poreklom iz tretje države, kjer zadevni organizem ni navzoč
Zadevne rastline s poreklom iz tretje države, kjer zadevni organizem ni navzoč, se lahko vnesejo v Unijo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) nacionalna organizacija za varstvo rastlin v zadevni tretji državi je Komisijo pisno obvestila, da zadevni organizem v državi ni navzoč;
(b) zadevnim rastlinam je priloženo fitosanitarno spričevalo iz člena 13(1)(ii) Direktive 2000/29/ES, v katerem je pod rubriko „Dopolnilna izjava“ navedeno, da zadevni organizem v državi ni navzoč;
(c) ob vnosu v Unijo je zadevne rastline pregledal pristojni uradni organ v skladu s členom 18(2), pri čemer niso bili odkriti niti navzočnost niti simptomi zadevnega organizma.
Rastline za saditev, razen semen, vrst Coffea, Lavandula dentata L., Nerium oleander L., Olea europaea L., Polygala myrtifolia L. in Prunus dulcis (Mill.) D.A. Webb se v Unijo vnesejo samo, če so rasle na enoti, ki je predmet letnega uradnega pregleda, ter če se na navedenih rastlinah ob ustreznem času opravita vzorčenje in testiranje za ugotavljanje navzočnosti zadevnega organizma v skladu z mednarodnimi standardi, ki potrjujeta odsotnost zadevnega organizma, pri čemer je bila uporabljena shema vzorčenja, s katero je mogoče z 99-odstotno zanesljivostjo ugotoviti stopnjo navzočnosti okuženih rastlin v višini 5 %, ter ki sta usmerjena na simptomatične rastline in asimptomatične rastline v bližini simptomatičnih.
Člen 17
Vnos v Unijo zadevnih rastlin s poreklom iz tretje države, kjer je znano, da je navzoč zadevni organizem
1. Zadevne rastline s poreklom iz tretje države, kjer je znano, da je zadevni organizem navzoč, se smejo vnesti v Unijo, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) priloženo jim je fitosanitarno spričevalo iz člena 13(1)(ii) Direktive 2000/29/ES;
(b) so v skladu z odstavkom 2 ali odstavkoma 3 in 4;
(c) ob vnosu v Unijo jih je pregledal pristojni uradni organ v skladu s členom 18, pri čemer niso bili odkriti niti navzočnost niti simptomi zadevnega organizma.
2. Kadar zadevne rastline izvirajo z območja, za katerega je zadevna nacionalna organizacija za varstvo rastlin v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe ugotovila, da je neokuženo z zadevnim organizmom, so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) nacionalna organizacija za varstvo rastlin v zadevni tretji državi je Komisiji pisno sporočila ime navedenega območja;
(b) ime navedenega območja je navedeno v fitosanitarnem spričevalu pod rubriko „kraj izvora“.
3. ►M2 Kadar zadevne rastline, ki niso rastline, ki so bile celotni proizvodni cikel gojene in vitro, izvirajo z območja, kjer je znano, da je navzoč zadevni organizem, je v fitosanitarnem spričevalu pod rubriko „Dopolnilna izjava“ navedeno, da: ◄
(a) so bile zadevne rastline pridelane na eni ali več enotah, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 4;
(b) je nacionalna organizacija za varstvo rastlin v zadevni tretji državi Komisiji v pisni obliki predložila seznam navedenih enot, vključno z njihovo lokacijo v državi;
(c) se na enoti in njegovem pasu iz odstavka 4(c) izvajajo fitosanitarna tretiranja proti prenašalcem zadevnega organizma;
(d) je bilo na reprezentativnih vzorcih vsake vrste zadevnih rastlin s posamezne enote izvedeno letno testiranje ob najustreznejšem času in je bila na podlagi testov, izvedenih v skladu z mednarodno potrjenimi metodami testiranja, potrjena odsotnost zadevnega organizma;
(e) so se zadevne rastline prevažale v zaprtih zabojnikih ali embalaži, ki zagotavlja, da ne more priti do okužbe z zadevnim organizmom ali njegovimi znanimi prenašalci;
(f) kolikor je le praktično mogoče blizu časa izvoza, so bili v skladu z mednarodno potrjenimi metodami testiranja na partijah zadevnih rastlin izvedeni uradni vizualni pregled, vzorčenje in molekularno testiranje, ki so potrdili odsotnost zadevnega organizma, pri čemer je bila uporabljena shema vzorčenja, s katero je mogoče z 99-odsotno zanesljivostjo ugotoviti stopnjo navzočnosti okuženih rastlin v višini 1 % ali več in ki je usmerjena predvsem na rastline, ki kažejo sumljive simptome zadevnega organizma;
(g) so bila neposredno pred izvozom na partijah zadevnih rastlin izvedena fitosanitarna tretiranja proti vsem znanim prenašalcem zadevnega organizma.
Poleg tega je v fitosanitarnem spričevalu iz točke (a) odstavka 1 pod rubriko „kraj izvora“ navedena identifikacija enote iz točke (a).
3a. Kadar zadevne rastline, ki so bile celotni proizvodni cikel gojene in vitro, izvirajo z območja, kjer je znano, da je navzoč zadevni organizem, je v fitosanitarnem spričevalu pod rubriko „Dopolnilna izjava“ navedeno, da:
(a) so bile zadevne rastline gojene na eni ali več enotah pridelave, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 4a;
(b) je nacionalna organizacija za varstvo rastlin v zadevni tretji državi Komisiji v pisni obliki predložila seznam navedenih enot, vključno z njihovo lokacijo v državi;
(c) so se zadevne rastline prevažale v prozornem zabojniku v sterilnih pogojih, kar izključuje možnost okužbe z zadevnim organizmom prek njegovih prenašalcev;
(d) zadevne rastline izpolnjujejo enega od naslednjih pogojev:
(i) vzgojene so bile iz semen;
(ii) v sterilnih pogojih so bile razmnožene iz matičnih rastlin, ki so celo življenje rasle na območju, neokuženem z zadevnim organizmom, in pri katerih je bilo s testiranjem ugotovljeno, da niso okužene z zadevnim organizmom;
(iii) v sterilnih pogojih so bile razmnožene iz matičnih rastlin, ki so bile celo življenje gojene na enoti pridelave, ki izpolnjuje pogoje iz odstavka 4, in pri katerih je bilo s testiranjem ugotovljeno, da niso okužene z zadevnim organizmom.
V fitosanitarnem spričevalu iz točke (a) odstavka 1 je pod rubriko „Kraj izvora“ navedena enota pridelave iz točke (a) tega odstavka.
4. Enota iz točke (a) odstavka 3 izpolnjuje naslednje pogoje:
(a) nacionalna organizacija za varstvo rastlin je enoto ob upoštevanju ustreznih mednarodnih standardov za fitosanitarne ukrepe odobrila kot enoto, ki je neokužena z zadevnim organizmom in na njem niso navzoči njegovi prenašalci;
(b) je fizično zaščitena pred vnosom zadevnega organizma prek njegovih prenašalcev;
(c) je obdana s pasom širine 100 metrov, ki se uradno pregleduje dvakrat letno in v katerem so bile vse rastline, za katere je bilo ugotovljeno, da so okužene z zadevnim organizmom ali da imajo simptome, nemudoma odstranjene, pred navedeno odstranitvijo pa so bila opravljena ustrezna fitosanitarna tretiranja proti prenašalcem zadevnega organizma;
(d) je predmet fitosanitarnih tretiranj ob ustreznem času v letu, da se zagotovi, da na njej niso navzoči prenašalci zadevnega organizma; navedena tretiranja lahko, če je primerno, vključujejo odstranitev rastlin;
(e) na njej in obenem na pasu iz točke (c) se letno izvedeta vsaj dva uradna pregleda v obdobju letenja prenašalca;
(f) celotno obdobje pridelave zadevnih rastlin na njej niso bili odkriti niti simptomi zadevnega organizma niti njegovi prenašalci, če pa so bili opaženi sumljivi simptomi, so bili izvedeni testi in je bila potrjena odsotnost zadevnega organizma;
(g) celotno obdobje pridelave zadevnih rastlin na pasu iz točke (c) niso bili odkriti simptomi zadevnega organizma, če pa so bili opaženi sumljivi simptomi, so bili izvedeni testi in je bilo potrjena odsotnost zadevnega organizma.
4a. Enota pridelave iz točke (a) odstavka 3a izpolnjuje naslednje pogoje:
(a) nacionalna organizacija za varstvo rastlin je enoto ob upoštevanju ustreznih mednarodnih standardov za fitosanitarne ukrepe odobrila kot enoto, ki je neokužena z zadevnim organizmom in na njej niso navzoči njegovi prenašalci;
(b) enota je fizično zaščitena pred vnosom zadevnega organizma prek njegovih prenašalcev;
(c) na enoti sta ob ustreznem času izvedena vsaj dva uradna pregleda letno;
(d) celotno obdobje pridelave zadevnih rastlin na enoti niso bili odkriti niti simptomi zadevnega organizma niti njegovi prenašalci, če pa so bili opaženi sumljivi simptomi, so bili izvedeni testi in je bila potrjena odsotnost zadevnega organizma.
Člen 18
Uradni pregledi ob vnosu v Unijo
1. Vse pošiljke zadevnih rastlin, ki se vnesejo v Unijo iz tretje države, se uradno pregledajo na vstopnem mestu v Unijo ali namembnem kraju, določenem v skladu s členom 1 Direktive Komisije 2004/103/ES ( 12 ) in po potrebi v skladu z odstavkom 2 ali 3 in odstavkom 4.
2. Če zadevne rastline izvirajo iz tretje države, kjer zadevni organizem ni navzoč, ali z območja iz člena 17(2), pristojni uradni organ izvede naslednje preglede:
(a) vizualni pregled ter
(b) v primeru suma na navzočnost zadevnega organizma vzorčenje in testiranje partije zadevnih rastlin za potrditev odsotnosti zadevnega organizma oziroma njegovih simptomov.
3. Če zadevne rastline izvirajo z območja, kjer je znano, da je zadevni organizem navzoč, pristojni uradni organ izvede naslednje preglede:
(a) vizualni pregled ter
(b) vzorčenje in testiranje partije zadevnih rastlin za potrditev odsotnosti zadevnega organizma oziroma njegovih simptomov.
4. Velikost vzorcev iz odstavkov 2(b) in 3(b) ob upoštevanju standarda ISPM št. 31 z 99-odstotno zanesljivostjo omogoča določitev stopnje okuženih rastlin v višini 1 % ali več.
Prvi pododstavek se ne uporablja za zadevne rastline, ki so bile celotni proizvodni cikel gojene in vitro in se prevažajo v prozornih zabojnikih v sterilnih pogojih.
Člen 19
Skladnost
Države članice za uskladitev s tem sklepom razveljavijo ali spremenijo ukrepe, ki so jih sprejele, da bi se zavarovale pred vnosom in širjenjem zadevnega organizma. O navedenih ukrepih nemudoma obvestijo Komisijo.
Člen 20
Razveljavitev
Izvedbeni sklep 2014/497/EU se razveljavi.
Člen 21
Naslovniki
Ta sklep je naslovljen na države članice.
PRILOGA I
Seznam rastlin, za katere je znano, da so občutljive na evropske in neevropske izolate zadevnega organizma (v nadaljnjem besedilu: zadevne rastline)
Acacia dealbata Link
Acacia longifolia (Andrews) Willd.
Acacia saligna (Labill.) H. L. Wendl.
Acer
Aesculus
Agrostis gigantea Roth
Albizia julibrissin Durazz.
Alnus rhombifolia Nutt.
Alternanthera tenella Colla
Amaranthus blitoides S. Watson
Ambrosia
▼M2 —————
Ampelopsis arborea (L.) Koehne
Ampelopsis cordata Michx.
Anthyllis hermanniae L.
Artemisia arborescens L.
Artemisia douglasiana Hook.
Artemisia vulgaris var. heterophylla (H.M. Hall & Clements) Jepson
Asparagus acutifolius L.
Avena fatua L.
Baccharis halimifolia L.
Baccharis pilularis DC.
Baccharis salicifolia (Ruiz & Pav.)
Bidens pilosa L.
Brachiaria decumbens (Stapf)
Brachiaria plantaginea (Link) Hitchc.
Brassica
Bromus diandrus Roth
Calicotome villosa (Poiret) Link
Callicarpa americana L.
Capsella bursa-pastoris (L.) Medik.
Carex
Carya illinoinensis (Wangenh.) K. Koch
Cassia tora (L.) Roxb.
Catharanthus
Celastrus orbiculata Thunb.
Celtis occidentalis L.
Cenchrus echinatus L.
Cercis canadensis L.
Cercis occidentalis Torr.
Cercis siliquastrum L.
Chamaecrista fasciculata (Michx.) Greene
Chenopodium album L.
Chenopodium quinoa Willd.
Chionanthus
Chitalpa tashkentensis T. S. Elias & Wisura
▼M3 —————
Cistus creticus L.
Cistus monspeliensis L.
Cistus salviifolius L.
Citrus
Coelorachis cylindrica (Michx.) Nash
Coffea
Commelina benghalensis L.
Conium maculatum L.
Convolvulus arvensis L.
Conyza canadensis (L.) Cronquist
Coprosma repens A. Rich.
Cornus florida L.
Coronilla valentina L.
Coronopus didymus (L.) Sm.
Cynodon dactylon (L.) Pers.
Cyperus eragrostis Lam.
Cyperus esculentus L.
Cytisus scoparius (L.) Link
Cytisus villosus Pourr.
Datura wrightii Regel
Digitaria horizontalis Willd.
Digitaria insularis (L.) Ekman
Digitaria sanguinalis (L.) Scop.
Disphania ambrosioides (L.) Mosyakin & Clemants
Dodonaea viscosa Jacq.
Duranta erecta L.
Echinochloa crus-galli (L.) P. Beauv.
Encelia farinosa A. Gray ex Torr.
Eremophila maculata F. Muell.
Erigeron bonariensis L.
Erigeron sumatrensis Retz.
Eriochloa contracta Hitchc.
Erodium
Erysimum
Escallonia montevidensis Link & Otto
Eucalyptus camaldulensis Dehnh.
Eucalyptus globulus Labill.
Eugenia myrtifolia Sims
Euphorbia hirta L.
Euphorbia terracina L.
Fagopyrum esculentum Moench
Fagus crenata Blume
Ficus carica L.
Fragaria vesca L.
Fraxinus
▼M3 —————
Fuchsia magellanica Lam.
Genista corsica (Loisel.) DC.
Genista ephedroides DC.
Genista monspessulana (L.) L. A. S. Johnson
Genista x spachiana (syn. Cytisus racemosus Broom)
Geranium dissectum L.
Ginkgo biloba L.
Gleditsia triacanthos L.
Grevillea juniperina L.
Hebe
Hedera helix L.
Helianthus annuus L.
Helichrysum italicum (Roth) G. Don
Heliotropium europaeum L.
Hemerocallis
Heteromeles arbutifolia (Lindl.) M. Roem.
Hibiscus schizopetalus (Masters) J.D. Hooker
Hibiscus syriacus L.
Hordeum murinum L.
Hydrangea paniculata Siebold
Ilex vomitoria Sol. ex Aiton
Ipomoea purpurea (L.) Roth
Iva annua L.
Jacaranda mimosifolia D. Don
Juglans
Juniperus ashei J. Buchholz
Koelreuteria bipinnata Franch.
Lactuca serriola L.
Lagerstroemia indica L.
Laurus nobilis L.
Lavandula × allardi (syn. Lavandula × heterophylla)
Lavandula angustifolia Mill.
Lavandula dentata L.
Lavandula × intermedia
Lavandula stoechas L.
Ligustrum lucidum L.
Lippia nodiflora (L.) Greene
Liquidambar styraciflua L.
Liriodendron tulipifera L.
Lolium perenne L.
Lonicera japonica (L.) Thunb.
Ludwigia grandiflora (Michx.) Greuter & Burdet
Lupinus aridorum McFarlin ex Beckner
Lupinus villosus Willd.
Magnolia grandiflora L.
Malva
Marrubium vulgare L.
Medicago polymorpha L.
Medicago sativa L.
Melilotus
Melissa officinalis L.
Metrosideros
▼M3 —————
Modiola caroliniana (L.) G. Don
Montia linearis (Hook.) Greene
Morus
Myoporum insulare R. Br.
Myrtus communis L.
Nandina domestica Murray
Neptunia lutea (Leavenw.) Benth.
Nerium oleander L.
Nicotiana glauca Graham
Olea europaea L.
Origanum majorana L.
Parthenocissus quinquefolia (L.) Planch.
Paspalum dilatatum Poir.
Pelargonium
▼M3 —————
Persea americana Mill.
Phagnalon saxatile (L.) Cass.
Phillyrea latifolia L.
Phoenix reclinata Jacq.
Phoenix roebelenii O'Brien
Pinus taeda L.
Pistacia vera L.
Plantago lanceolata L.
Platanus
Pluchea odorata (L.) Cass.
Poa annua L.
Polygala myrtifolia L.
Polygala x grandiflora nana
Polygonum arenastrum Boreau
Polygonum lapathifolium (L.) Delarbre
Polygonum persicaria Gray
Populus fremontii S. Watson
Portulaca
Prunus
Pyrus pyrifolia (Burm. f.) Nakai
Quercus
Ranunculus repens L.
Ratibida columnifera (Nutt.) Wooton & Standl.
Rhamnus alaternus L.
Rhus
▼M2 —————
Rosa californica Cham. & Schldl.
Rosa canina L.
Rosa x floribunda
Rosmarinus officinalis L.
Rubus
Rumex crispus L.
Salix
Salsola tragus L.
Salvia apiana Jeps.
Salvia mellifera Greene
Sambucus
Sapindus saponaria L.
Schinus molle L.
Senecio vulgaris L.
Setaria magna Griseb.
Silybum marianum (L.) Gaertn.
Simmondsia chinensis (Link) C. K. Schneid.
Sisymbrium irio L.
Solanum americanum Mill.
Solanum elaeagnifolium Cav.
Solanum lycopersicum L.
Solanum melongena L.
Solidago fistulosa Mill.
Solidago virgaurea L.
Sonchus
Sorghum
Spartium junceum L.
Spermacoce latifolia Aubl.
Stellaria media (L.) Vill.
Streptocarpus
Tillandsia usneoides (L.) L.
Toxicodendron diversilobum (Torr. & A. Gray) Greene
Trifolium repens L.
Ulmus
▼M2 —————
Umbellularia californica (Hook. & Arn.) Nutt.
Urtica dioica L.
Urtica urens L.
Vaccinium
Verbena litoralis Kunth
Veronica
Vicia faba L.
Vicia sativa L.
Vinca
Vitis
Westringia fruticosa (Willd.) Druce
Westringia glabra L.
Xanthium spinosum L.
Xanthium strumarium L.
▼M1 —————
PRILOGA II
Okužena območja iz člena 4(2), ki so območja zadrževanja v smislu člena 7(1)
DEL A
Okuženo območje v Italiji
V okuženo območje v Italiji so vključena naslednja območja:
1. Pokrajina Lecce
2. Občine v pokrajini Brindisi:
|
Brindisi |
|
|
Carovigno |
|
|
Ceglie Messapica |
Samo katastrske parcele (Fogli) 11, 20 do 24, 32 do 43, 47 do 62, 66 do 135 |
|
Cellino San Marco |
|
|
Erchie |
|
|
Francavilla Fontana |
|
|
Latiano |
|
|
Mesagne |
|
|
Oria |
|
|
Ostuni |
Samo katastrske parcele (Fogli) 34 do 38, 48 do 52, 60 do 67, 74, 87 do 99, 111 do 118, 141 do 154 in 175 do 222 |
|
San Donaci |
|
|
San Michele Salentino |
|
|
San Pancrazio Salentino |
|
|
San Pietro Vernotico |
|
|
San Vito dei Normanni |
|
|
Torchiarolo |
|
|
Torre Santa Susanna |
|
|
Villa Castelli |
|
3. Občine v pokrajini Taranto:
|
Avetrana |
|
|
Carosino |
|
|
Faggiano |
|
|
Fragagnano |
|
|
Grottaglie |
Samo katastrske parcele (Fogli) 5, 8, 11 do 14, 17 do 41, 43 do 47 in 49 do 89 |
|
Leporano |
Samo katastrske parcele (Fogli) 2 do 6 in 9 do 16 |
|
Lizzano |
|
|
Manduria |
|
|
Martina Franca |
Samo katastrske parcele (Fogli) 246 do 260 |
|
Maruggio |
|
|
Monteiasi |
|
|
Monteparano |
|
|
Pulsano |
|
|
Roccaforzata |
|
|
San Giorgio Ionico |
|
|
San Marzano di San Giuseppe |
|
|
Sava |
|
|
Taranto |
Samo: (Oddelek A, katastrske parcele (Fogli) 49, 50, 220, 233, 234, 250 do 252, 262, 275 do 278, 287 do 293 in 312 do 318) (Oddelek B, katastrske parcele (Fogli) 1 do 27) (Oddelek C, katastrske parcele (Fogli) 1 do 11) |
|
Torricella |
|
DEL B
Okuženo območje v Franciji
V okuženo območje v Franciji je vključeno naslednje območje:
Regija Korzika
DEL C
Okuženo območje v Španiji
V okuženo območje v Španiji je vključeno naslednje območje:
Avtonomna skupnost Balearski otoki
PRILOGA III
Sorte zadevnih rastlin, ki niso občutljive na zadevni različek podvrst zadevnega organizma iz točke (b) prvega pododstavka člena 9(1)
|
Sorte |
Vrste sort |
Podvrste zadevnega organizma |
|
Cabernet Sauvignon |
Vitis vinifera L. |
Xylella fastidiosa ssp. pauca ST 53 |
|
Negroamaro |
Vitis vinifera L. |
Xylella fastidiosa ssp. pauca ST 53 |
|
Primitivo |
Vitis vinifera L. |
Xylella fastidiosa ssp. pauca ST 53 |
( 1 ) „Smernice za preiskavo organizma Xylella fastidiosa (Wells et al.) na ozemlju Unije“: http://ec.europa.eu/food/sites/food/files/plant/docs/ph_biosec_legis_guidelines_xylella-survey.pdf.
( 2 ) Izvedbeni sklep Komisije 2014/917/EU z dne 15. decembra 2014 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Direktive Sveta 2000/29/ES glede uradnega obveščanja o navzočnosti škodljivih organizmov in ukrepih, ki jih sprejmejo ali nameravajo sprejeti države članice (UL L 360, 17.12.2014, str. 59).
( 3 ) Metodologije za vzorčenje pošiljk – Referenčni standard ISPM št. 31 Sekretariata Mednarodne konvencije o varstvu rastlin, Rim. Objavljeno leta 2008.
( 4 ) Smernice za programe izkoreninjenja škodljivcev – Referenčni standard ISPM št. 9 Sekretariata Mednarodne konvencije o varstvu rastlin, Rim. Objavljeno 15. decembra 2011.
( 5 ) Uporaba celostnih ukrepov v sistemskem pristopu k obvladovanju tveganja pri škodljivcih – Referenčni standard ISPM št. 14 Sekretariata Mednarodne konvencije o varstvu rastlin, Rim. Objavljeno 8. januarja 2014.
( 6 ) Direktiva Komisije 92/90/EGS z dne 3. novembra 1992 o obveznostih pridelovalcev in uvoznikov rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov in podrobnostih za njihovo registracijo (UL L 344, 26.11.1992, str. 38).
( 7 ) EPPO (Evropska in sredozemska organizacija za varstvo rastlin), 2012. Tretiranje vinske trte z vročo vodo za obvladovanje fitoplazme Grapevine Flavesence dorée. Bulletin OEPP/EPPO Bulletin, 42(3), 490–492.
( 8 ) Direktiva Komisije 92/105/EGS z dne 3. decembra 1992 o določanju stopnje standardizacije za rastlinske potne liste, ki se uporabljajo za premeščanje nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov znotraj Skupnosti, in določanju podrobnih postopkov za izdajo takih rastlinskih potnih listov ter pogojev in podrobnih postopkov za njihovo zamenjavo (UL L 4, 8.1.1993, str. 22).
( 9 ) Izvedbena direktiva Komisije 2014/98/EU z dne 15. oktobra 2014 o izvajanju Direktive Sveta 2008/90/ES v zvezi s posebnimi zahtevami za rodove in vrste sadnih rastlin iz Priloge I k Direktivi, posebnimi zahtevami, ki jih morajo izpolnjevati dobavitelji, in podrobnimi predpisi za uradne preglede (UL L 298, 16.10.2014, str. 22).
( 10 ) Direktiva Sveta 2008/90/ES z dne 29. septembra 2008 o trženju razmnoževalnega materiala sadnih rastlin in sadnih rastlin, namenjenih za pridelavo sadja (UL L 267, 8.10.2008, str. 8).
( 11 ) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2017/167 z dne 30. januarja 2017 o začasnem dovoljenju Belgiji, Češki, Franciji in Španiji za certificiranje pred-baznih matičnih rastlin in pred-baznega materiala določenih vrst sadnih rastlin iz Priloge I k Direktivi Sveta 2008/90/ES, pridelanih na polju v pogojih, ki ne zagotavljajo zaščite pred žuželkami (UL L 27, 1.2.2017, str. 143).
( 12 ) Direktiva Komisije 2004/103/ES z dne 7. oktobra 2004 o preverjanjih identitete in zdravstvenih pregledih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, naštetih v delu B Priloge V k Direktivi Sveta 2000/29/ES, ki se lahko opravljajo na mestu, ki ni vstopno mesto v Skupnost, ali na mestu, ki je blizu, in podrobni določitvi pogojev, povezanih s temi pregledi (UL L 313, 12.10.2004, str. 16).