This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 02014R1042-20181016
Commission Delegated Regulation (EU) No 1042/2014 of 25 July 2014 supplementing Regulation (EU) No 514/2014 with regard to the designation and management and control responsibilities of Responsible Authorities and with regard to status and obligations of Audit Authorities
Consolidated text: Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1042/2014 z dne 25. julija 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 514/2014 v zvezi z imenovanjem odgovornih organov, njihovimi odgovornostmi glede upravljanja in nadzora ter statusom in obveznostmi revizijskih organov
Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1042/2014 z dne 25. julija 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 514/2014 v zvezi z imenovanjem odgovornih organov, njihovimi odgovornostmi glede upravljanja in nadzora ter statusom in obveznostmi revizijskih organov
02014R1042 — SL — 16.10.2018 — 001.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1042/2014 z dne 25. julija 2014 (UL L 289 3.10.2014, str. 3) |
spremenjena z:
|
|
Uradni list |
||
št. |
stran |
datum |
||
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1291 z dne 16. maja 2018 |
L 241 |
1 |
26.9.2018 |
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1042/2014
z dne 25. julija 2014
o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 514/2014 v zvezi z imenovanjem odgovornih organov, njihovimi odgovornostmi glede upravljanja in nadzora ter statusom in obveznostmi revizijskih organov
POGLAVJE I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Opredelitve pojmov
V tej uredbi se uporabljajo opredelitve iz Uredbe (EU) št. 514/2014. Uporabljajo se tudi naslednje opredelitve:
(a) „organ za imenovanje“ pomeni ministrski organ države članice iz člena 26(1) Uredbe (EU) št. 514/2014, ki imenuje odgovorni organ;
(b) „pristojni organi“ pomeni odgovorni organ, revizijski organ in, kjer je ustrezno, pooblaščeni organ iz člena 25(1) Uredbe (EU) št. 514/2014;
(c) „sistem SFC2014“ pomeni elektronski informacijski sistem, vzpostavljen s členom 2 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 802/2014; ( 1 )
(d) „sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev“ pomeni sporazum ali enakovreden pravni instrument, na podlagi katerega odgovorni organ upravičencu zagotovi nepovratna sredstva za izvajanje projekta v okviru nacionalnega programa.
POGLAVJE II
ODGOVORNI ORGAN
ODDELEK I
Naloge odgovornega organa
Člen 2
Merila in postopek za imenovanje odgovornega organa
1. Telo, ki naj bi bilo imenovano za odgovorni organ, ima upravno organizacijo in sistem notranjega nadzora, ki sta v skladu z merili iz Priloge k tej uredbi („merila za imenovanje“). Merila za imenovanje zadevajo:
(a) notranje okolje;
(b) nadzorne dejavnosti;
(c) notranje obveščanje in sporočanje;
(d) notranje spremljanje in poročanje.
Države članice lahko določijo dodatna merila za imenovanje, da bi upoštevale velikost, odgovornosti in druge značilnosti odgovornega organa.
2. Revizijsko telo iz člena 26(3) Uredbe (EU) št. 514/2014 oceni, ali morebitni odgovorni organ izpolnjuje merila za imenovanje iz Priloge, in svoje revizijske ugotovitve, zaključke in mnenje dokumentira v revizijskem poročilu, naslovljenem na organ za imenovanje.
3. Če organ za imenovanje na podlagi tega meni, da morebitni odgovorni organ ne izpolnjuje meril za imenovanje, mu izda posebna navodila in določi rok za odpravo neskladnosti, preden se ga lahko imenuje za odgovorni organ.
Do zagotovitve skladnosti se lahko telo začasno imenuje za odgovorni organ, in sicer za največ 12 mesecev. Dolžina tega začasnega obdobja je sorazmerna z ugotovljenimi neskladnostmi.
4. Ko država članica imenuje odgovorni organ, o tem prek sistema SFC2014 nemudoma obvesti Komisijo. Temu obvestilu država članica priloži dokumentacijo, v kateri so navedeni:
(a) glavna delitev odgovornosti med organizacijskimi enotami odgovornega organa;
(b) kjer primerno, njegovi odnosi s pooblaščenimi organi, dejavnosti, ki se prenesejo, in glavni postopki za nadzor nad temi prenesenimi dejavnostmi ter
(c) povzetek glavnih postopkov za obdelavo finančnih zahtevkov upravičencev ter za odobritev in evidentiranje odhodkov.
Člen 3
Nadzor nad odgovornim organom in ponovni pregled njegovega imenovanja
1. Organ za imenovanje nadzira odgovorni organ, zlasti na podlagi informacij, določenih v členu 14(2) te uredbe, ter ukrepa na podlagi vseh ugotovljenih pomanjkljivosti.
2. Država članica zagotovi, da se informacije, ki kažejo, da odgovorni organ ne izpolnjuje več meril za imenovanje, nemudoma sporočijo organu za imenovanje.
3. Če odgovorni organ meril za imenovanje ne izpolnjuje več v celoti ali če je njegov sistem notranjega nadzora tako pomanjkljiv, da ogroža njegovo zmožnost izpolnjevanja nalog, organ za imenovanje odgovornemu organu spremeni imenovanje v pogojno. V takih primerih organ za imenovanje pripravi načrt za odpravo neskladnosti, ki ga odgovorni organ izvaja v obdobju, ki je sorazmerno z resnostjo neskladnosti ali pomanjkljivosti. To obdobje ne sme biti daljše od 12 mesecev od začetka pogojnega imenovanja.
4. Organ za imenovanje Komisijo takoj obvesti o morebitnem načrtu za odpravo neskladnosti, ki ga sestavi v skladu z odstavkom 3, nato pa jo obvešča o napredku.
5. Če je imenovanje odgovornega organa preklicano, organ za imenovanje v skladu s členom 26 Uredbe (EU) št. 514/2014 in členom 2 te uredbe takoj imenuje drug odgovorni organ, da se upravičencem zagotovi neprekinjeno izplačevanje.
6. Če Komisija ugotovi, da država članica ni izpolnila svoje obveznosti glede priprave načrta za odpravo neskladnosti v skladu z odstavkom 3, ali da je odgovorni organ ohranil imenovanje, čeprav načrta za odpravo neskladnosti v določenem roku ni izvedel, preostale pomanjkljivosti obravnava v skladu s postopkom za potrditev skladnosti iz člena 47 Uredbe (EU) št. 514/2014.
ODDELEK II
Obveznosti odgovornega organa glede upravljanja in nadzora
Člen 4
Naloge odgovornega organa
Odgovorni organ upravlja in izvaja nacionalni program v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja. Izvaja naslednje naloge:
(a) posvetuje se s partnerji v skladu s členom 12(1) Uredbe (EU) št. 514/2014;
(b) zagotavlja pravilno delovanje odbora za spremljanje iz člena 12(4) Uredbe (EU) št. 514/2014;
(c) Komisiji prek sistema SFC2014 posreduje predlog nacionalnega programa iz člena 14 Uredbe (EU) št. 514/2014 in njegove morebitne nadaljnje spremembe;
(d) opredeljuje in vzpostavlja pravila glede upravičenosti za projekte in glede stroškov projektov za vse dejavnosti, pri čemer zagotavlja enako obravnavo in se v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja izogiba vsakršnemu navzkrižju interesov;
(e) organizira in oglašuje javne razpise in razpise za zbiranje predlogov, nato pa organizira in oglašuje izbiro in dodelitev projektov za financiranje prek nacionalnega programa v skladu s področjem uporabe in cilji posebnih uredb iz člena 2(a) Uredbe (EU) št. 514/2014 in z merili iz člena 9 te uredbe;
(f) zagotavlja, da so vzpostavljeni sistemi za zbiranje podatkov, potrebnih za poročanje Komisiji o skupnih kazalnikih in posebnih kazalnikih programa, ter drugih podatkov o izvajanju programa in projektov;
(g) prejema plačila od Komisije in izvršuje plačila upravičencem;
(h) zagotavlja skladnost in dopolnjevanje med sofinanciranjem v okviru posebnih uredb in drugimi ustreznimi instrumenti države članice in Unije;
(i) spremlja projekte in preverja, ali so odhodki, prijavljeni za projekte, dejansko nastali in ali so v skladu s pravili Unije in nacionalnimi predpisi;
(j) zagotavlja elektronski sistem za evidentiranje in shranjevanje računovodskih podatkov za vsak projekt v okviru nacionalnega programa ter zbiranje podatkov o izvajanju, ki so potrebni za finančno poslovodenje, spremljanje, nadzor in vrednotenje;
(k) brez poseganja v nacionalna računovodska pravila zagotavlja, da upravičenci in druga telesa, ki so udeležena v izvajanju projektov, financiranih prek nacionalnega programa, vodijo ločeno računovodstvo ali uporabljajo ustrezno računovodsko kodo za vse transakcije, povezane s projektom;
(l) zagotavlja, da se vrednotenja nacionalnega programa iz člena 56 in člena 57(1) Uredbe (EU) št. 514/2014 izvajajo v ustreznih rokih;
(m) zagotavlja, da neodvisni izvajalci vrednotenja iz člena 56 in člena 57(1) Uredbe (EU) št. 514/2014 za namene vrednotenja in pripravo mnenja prejmejo vse potrebne informacije o upravljanju nacionalnega programa;
(n) vzpostavlja postopke za zagotavljanje, da imajo vsi dokumenti v zvezi z odhodki, sklepi in dejavnostmi nadzora potrebno revizijsko sled in da se hranijo v skladu z izvedbenimi uredbami Komisije, sprejetimi na podlagi člena 27(5) Uredbe (EU) št. 514/2014;
(o) zagotavlja, da revizijski organ za izvedbo revizij iz člena 29 Uredbe (EU) št. 514/2014 in za pripravo revizijskega mnenja prejme vse potrebne informacije o uporabljenih upravljavskih in nadzornih postopkih ter odhodkih, financiranih v okviru posebnih uredb;
(p) pripravlja poročila o izvajanju iz člena 54 Uredbe (EU) št. 514/2014 in poročila o vrednotenju iz člena 57(1) Uredbe (EU) št. 514/2014 ter jih prek sistema SFC2014 posreduje Komisiji;
(q) pripravlja zahtevke za plačilo iz člena 44 Uredbe (EU) št. 514/2014 in jih prek sistema SFC2014 posreduje Komisiji;
(r) izvaja dejavnosti obveščanja in oglaševanja ter razširja rezultate programa v skladu s členom 53 Uredbe (EU) št. 514/2014;
(s) izvaja upravni nadzor in preglede na kraju samem v skladu s členom 27 Uredbe (EU) št. 514/2014;
(t) sodeluje s Komisijo in odgovornimi organi v drugih državah članicah ter
(u) se odziva na ugotovitve revizijskega organa bodisi z obravnavo ugotovitev bodisi, kadar z njimi ne soglaša, s podrobno utemeljitvijo.
Člen 5
Pooblaščeni organ
1. Odgovorni organ lahko prenese nekatere ali vse svoje naloge na pooblaščeni organ iz člena 25(1)(c) Uredbe (EU) št. 514/2014. Vsak prenos nalog je skladen z načeli dobrega finančnega poslovodenja in zagotavlja skladnost z načelom nediskriminacije in prepoznavnost financiranja Unije. Prenesene naloge ne povzročijo navzkrižja interesov.
S pooblastilom odgovornega organa lahko pooblaščeni organ deluje kot izvršilni organ, kakor je določeno v členu 8.
2. Obseg nalog, ki jih odgovorni organ prenese na pooblaščeni organ, in podrobno določeni postopki za njihovo izvajanje se določijo v dokumentu, ki ga podpišeta odgovorni in pooblaščeni organ. V aktu o prenosu so navedeni vsaj:
(a) ustrezna posebna uredba;
(b) naloge, prenesene na pooblaščeni organ, kjer je to primerno vključno s projekti, pri katerih lahko pooblaščeni organ deluje kot izvršilni organ, kakor je določeno v členu 8;
(c) obveznost pooblaščenega organa, da preveri skladnost upravičencev s pravili Unije in države članice;
(d) obveznost pooblaščenega organa, da vzpostavi in vzdržuje organizacijsko strukturo ter sistem upravljanja in nadzora, ki sta prilagojena njegovemu opravljanju dolžnosti;
(e) informacije in spremna dokumentacija, ki jih mora pooblaščeni organ predložiti in roki, ki jih mora upoštevati, ter
(f) mehanizem odgovornega organa za nadzor nad pooblaščenim organom.
3. V skladu s členom 25(1)(a) Uredbe (EU) št. 514/2014 se komunikacija s Komisijo ne prenese. Pooblaščeni organ komunicira s Komisijo prek odgovornega organa.
4. Če pooblaščeni organ ni telo javne uprave ali zasebno telo, ki opravlja javne storitve v skladu z nacionalnim pravom, odgovorni organ nanj ne sme prenesti izvršilnih pristojnosti, ki vključujejo precejšnjo diskrecijo glede političnih odločitev.
5. Odgovorni organ ohrani odgovornost za prenesene naloge. Odgovorni organ redno pregleduje prenesene naloge, da potrdi, da je delo opravljeno zadovoljivo in v skladu s pravili Unije in države članice.
6. Pri prenesenih nalogah se ta uredba po analogiji uporablja za pooblaščeni organ.
Člen 6
Zunanje izvajanje nalog
Odgovorni organ lahko izvajanje nekaterih svojih nalog prenese na zunanje izvajalce. Kljub temu ohrani odgovornost zanje.
Odgovorni organ redno pregleduje naloge, prenesene na zunanje izvajalce, da potrdi, da je delo opravljeno zadovoljivo in v skladu s pravili Unije in države članice.
ODDELEK III
Obveznosti odgovornega organa glede javne intervencije
Člen 7
Vloga odgovornega organa kot telesa za dodelitev
1. Praviloma odgovorni organ dodeljuje nepovratna sredstva za projekte v okviru nacionalnega programa na podlagi javnih razpisov za zbiranje predlogov.
2. Odgovorni organ lahko nepovratna sredstva za projekte dodeli na podlagi omejenega razpisa za zbiranje predlogov.
Omejeni razpisi za zbiranje predlogov so na voljo le izbranim organizacijam zaradi posebne narave projekta ali tehnične ali upravne pristojnosti teles, pozvanih k predložitvi predlogov.
Razlogi, ki upravičujejo uporabo omejenega razpisa za zbiranje predlogov, se navedejo v razpisu za zbiranje predlogov.
3. Odgovorni organ lahko nepovratna sredstva dodeli neposredno, kadar posebna narava projekta oziroma tehnične ali upravne pristojnosti ustreznih teles ne omogočajo druge rešitve, kot velja v primeru legalnega ali dejanskega monopola.
Razlogi, ki upravičujejo uporabo neposredne dodelitve, se navedejo v sklepu o dodelitvi.
4. V ustrezno utemeljenih primerih, ki vključujejo nadaljevanje večletnih projektov, ki so bili izbrani po predhodnem razpisu za zbiranje predlogov, ali v nujnih primerih se lahko nepovratna sredstva dodelijo brez razpisa za zbiranje predlogov.
Razlogi, ki upravičujejo dodelitev nepovratnih sredstev brez razpisa, se navedejo v sklepu o dodelitvi.
5. Če odgovorni organ deluje kot organ za dodelitev, ne smeta niti odgovorni organ niti kateri koli pooblaščeni organ nastopiti v vlogi upravičenca do nepovratnih sredstev, dodeljenih v skladu s tem členom.
6. Odgovorni organ določi, kdo dodeljuje nepovratna sredstva, in zagotavlja, da ne pride do navzkrižij interesov, zlasti ko so prosilci nacionalna telesa.
Člen 8
Pogoji, v skladu s katerimi odgovorni organ deluje kot izvršilni organ
1. Odgovorni organ se lahko odloči, da bo projekte izvajal neposredno, bodisi samostojno bodisi v sodelovanju s katerim koli drugim nacionalnim organom, če upravne pristojnosti, tehnično strokovno znanje ali narava projekta pri izvajanju ne omogočajo druge rešitve, kot velja v primeru legalnega monopola ali varnostnih zahtev. V takih primerih je odgovorni organ upravičenec do nepovratnih sredstev.
2. O razlogih odgovornega organa za delovanje v vlogi izvršilnega organa in za izbiro morebitnih nacionalnih organov za sodelovanje, kot je opisano v odstavku 1, se Komisiji poroča v letnem poročilu o izvajanju iz člena 54 Uredbe (EU) št. 514/2014.
3. Če odgovorni organ projekte izvaja kot izvršilni organ, upošteva načelo gospodarnosti in preprečuje navzkrižja interesov.
4. Upravni sklep o sofinanciranju projekta prek nacionalnega programa vsebuje informacije, potrebne za spremljanje izvajanja sofinanciranih izdelkov in storitev ter za preverjanje nastalih odhodkov.
5. Če je verjetno, da bo odgovorni organ redno nastopal kot izvršilno telo:
(a) odgovorni organ in revizijski organ nista del istega telesa, razen če revizijski organ poroča zunanjemu telesu in je zagotovljena njegova revizijska neodvisnost, ter
(b) to ne vpliva na naloge odgovornega organa, kakor so določene v členu 4.
Člen 9
Postopki izbire in dodelitve
1. Razpisi za zbiranje predlogov iz člena 7(1) se objavijo na način, ki zagotavlja odprto konkurenco in ustrezno obveščenost med možnimi upravičenci. Vsakršna večja sprememba razpisa se objavi na enak način.
V razpisih za zbiranje predlogov iz člena 7(1) in (2) se navedejo vsaj:
(a) cilji;
(b) merila za izbiro in dodelitev;
(c) ureditev za financiranje s strani Unije in, če je primerno, države članice, vključno, kjer je to primerno, z možnostjo uporabe višje stopnje sofinanciranja v skladu s členom 16(5) Uredbe (EU) št. 514/2014;
(d) ureditve in rok za oddajo predlogov;
(e) pravila o upravičenosti za odhodke;
(f) trajanje projekta ter
(g) finančne in druge informacije, ki jih je treba hraniti in sporočati.
2. Odgovorni organ se pred izdajo sklepa o dodelitvi prepriča, ali bodo upravičenci v projektu lahko izpolnili merila za izbiro in dodelitev.
3. Odgovorni organ določi postopke za prejem predlogov. Predloge preveri s formalno, tehnično in proračunsko analizo ter kvalitativno oceno, pri čemer na pregleden in nediskriminatoren način uporabi merila, določena v razpisu za zbiranje predlogov. Pri zavrnitvi predlogov odgovorni organ pisno navede svoje razloge.
4. V sklepu o dodelitvi se navedejo vsaj ime upravičencev, osnovni podatki o projektu in njegovi operativni cilji, najvišji znesek prispevka Unije in najvišja stopnja sofinanciranja skupnih upravičenih stroškov.
5. Odgovorni organ o svojem sklepu pisno obvesti vse prosilce. Neuspešnim kandidatom navede razloge za zavrnitev, pri čemer se sklicuje na merila za izbiro in dodelitev.
Člen 10
Dokumenti, s katerimi se formalizirajo nepovratna sredstva, če odgovorni organ deluje kot organ za dodelitev
1. V primerih, ko odgovorni organ deluje kot organ za dodelitev, določi postopke upravljanja projektov, ki zahtevajo vsaj naslednje:
(a) podpis sporazumov z upravičenci o dodelitvi nepovratnih sredstev in
(b) spremljanje sporazumov o nepovratnih sredstvih, vključno z morebitnimi spremembami sporazumov, in sicer z upravnimi sredstvi, kot so korespondenca ali pisna poročila.
2. Sporazum o nepovratnih sredstvih vsebuje ali navaja naslednje:
(a) najvišji znesek prispevka Unije;
(b) najvišji odstotek prispevka Unije v skladu z ustrezno posebno uredbo;
(c) podroben opis in časovni razpored za izvedbo projekta;
(d) če je primerno, vsako večjo nalogo, ki jo namerava upravičenec oddati v podizvajanje tretjim stranem, skupaj s povezanimi stroški;
(e) dogovorjeni načrtovani proračun in finančni načrt za projekt, vključno z odhodki in prihodki, v skladu z veljavnimi pravili o upravičenosti;
(f) metodo za izračun zneska prispevka Unije po zaključku projekta;
(g) časovni razpored in izvedbene določbe sporazuma, vključno z določbami o obveznostih poročanja ter spremembah in prenehanju sporazuma;
(h) operativne cilje projekta, vključno s količinsko opredeljenimi cilji in kazalniki, o katerih se poroča;
(i) določbe, ki zahtevajo, da upravičenec pravočasno zbere potrebne podatke za skupne kazalnike, določene v posebni uredbi, in morebitne posebne kazalnike programa, ter da te podatke sporoča vsaj enkrat letno;
(j) opredelitev upravičenih stroškov, vključno, če je to primerno, z opisom metodologije za določanje stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnega financiranja;
(k) računovodske zahteve in pogoje glede plačila nepovratnih sredstev;
(l) pogoje glede revizijske sledi;
(m) določbe o varstvu podatkov in
(n) določbe o objavljanju.
3. Praviloma se sporazum o nepovratnih sredstvih podpiše pred začetkom katere koli dejavnosti projekta, ki bremeni nacionalni program.
4. Sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev izrecno določa, da imajo Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče revizijska pooblastila za izvajanje revizij pri vseh upravičencih, pogodbenikih in podizvajalcih, ki prejmejo sredstva Unije v okviru nacionalnega programa, in sicer tako za preglede dokumentacije kot preglede na kraju samem.
Člen 11
Dokumenti, s katerimi se formalizirajo nepovratna sredstva, če odgovorni organ deluje kot izvršilni organ
1. V primerih, ko odgovorni organ deluje kot izvršilni organ, določi postopke upravljanja projektov, ki zahtevajo vsaj naslednje:
(a) formalizacijo upravnega sklepa o sofinanciranju projektov in
(b) spremljanje upravnega sklepa in njegovih morebitnih sprememb, in sicer z upravnimi sredstvi, kot so korespondenca ali pisna poročila.
2. Upravni sklep vsebuje ali navaja naslednje:
(a) najvišji znesek prispevka Unije;
(b) najvišji odstotek prispevka Unije v skladu z ustrezno posebno uredbo;
(c) podroben opis in časovni razpored za izvedbo projekta;
(d) če je primerno, vsako večjo nalogo, ki jo namerava upravičenec oddati v podizvajanje tretjim stranem, skupaj s povezanimi stroški;
(e) dogovorjeni načrtovani proračun in finančni načrt za projekt, vključno z odhodki in prihodki, v skladu z veljavnimi pravili o upravičenosti;
(f) metodo za izračun zneska prispevka Unije po zaključku projekta;
(g) operativne cilje projekta, vključno s količinsko opredeljenimi cilji in kazalniki, ki se uporabljajo;
(h) določbo, s katero se od odgovornega organa zahteva, da zbira in vsaj enkrat letno sporoča potrebne podatke za skupne kazalnike, določene v posebni uredbi, in morebitne posebne kazalnike programa ter da tudi te sporoča vsaj enkrat letno;
(i) opredelitev upravičenih stroškov, vključno, če je to primerno, z opisom metodologije za določanje stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnega financiranja;
(j) računovodske zahteve in pogoje glede plačila nepovratnih sredstev;
(k) pogoje glede revizijske sledi;
(l) določbe o varstvu podatkov in
(m) določbe o objavljanju.
3. Praviloma se upravni sklep sprejme pred začetkom katere koli dejavnosti projekta, ki bremeni nacionalni program.
4. Upravni sklep izrecno določa, da imajo Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče revizijska pooblastila za izvajanje revizij pri vseh upravičencih, pogodbenikih in podizvajalcih, ki prejmejo sredstva Unije v okviru nacionalnega programa, in sicer tako za preglede dokumentacije kot preglede na kraju samem.
POGLAVJE III
STATUS REVIZIJSKEGA ORGANA IN NJEGOVE OBVEZNOSTI GLEDE REVIZIJ
Člen 12
Status revizijskega organa
1. V skladu z drugim pododstavkom člena 59(5) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in v skladu s členom 25(1)(b) Uredbe (EU) št. 514/2014 revizijski organ deluje neodvisno od odgovornega organa. Šteje se, da funkcionalna neodvisnost obstaja, če med revizijskim in odgovornim organom ni neposredne hierarhične povezave in če je revizijski organ v svojih mnenjih in izjavah popolnoma avtonomen.
2. Vse revizijsko delo se izvaja v skladu z mednarodno sprejetimi standardi revidiranja.
Člen 13
Zunanje izvajanje revizij
Revizijski organ lahko izvajanje svojega revizijskega dela deloma prenese na drugo revizijsko telo pod pogojem, da je to telo funkcionalno neodvisno od odgovornega organa. Revizijski organ ohrani odgovornost za delo, preneseno na zunanjega izvajalca.
Revizije, prenesene na zunanjega izvajalca, se izvajajo v skladu z mednarodno sprejetimi standardi revidiranja in pod strogim nadzorom revizijskega organa.
Člen 14
Revizije
1. Revizijski organ za predložitev mnenja iz drugega pododstavka člena 59(5) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 ) izvede revizije sistemov, revizije odhodkov in revizije računovodskih izkazov.
2. Z revizijami sistemov se preveri, ali so sistemi upravljanja in nadzora odgovornega organa uspešno delovali, tako da so dali razumna zagotovila, da so finančni podatki, vključeni v zahtevek za plačilo letne razlike, predložen Komisiji v skladu s členom 44 Uredbe (EU) št. 514/2014, zakoniti in pravilni.
Na podlagi teh revizij sistemov revizijski organ preveri skladnost s ključnimi zahtevami iz Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2015/378 ( 3 ), in ali odgovorni organ še naprej izpolnjuje merila za imenovanje iz Priloge I k tej uredbi.
3. Revizije odhodkov se za vsako proračunsko leto izvajajo na ustreznem vzorcu, pridobljenem iz finančnih podatkov, ki jih odgovorni organ smatra za upravičene (v nadaljnjem besedilu: osnutki računovodskih izkazov), potem ko v celoti izvede nadzor iz člena 27 Uredbe (EU) št. 514/2014 in Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/840 ( 4 ).
Finančni podatki zajemajo vse vrste plačil, ki jih odgovorni organ izvede v proračunskem letu, kakor je opredeljeno v členu 38 Uredbe (EU) št. 514/2014, vključno s predplačili, vmesnimi plačili, končnimi plačili in plačili v zvezi s tehnično pomočjo in operativno podporo. Finančni podatki za Sklad za azil, migracije in vključevanje zajemajo tudi število premeščenih, preseljenih in zakonito sprejetih oseb.
Revizije odhodkov:
— se izvedejo na podlagi spremne dokumentacije, ki predstavlja revizijsko sled, preverjajo pa zakonitost in pravilnost finančnih podatkov v osnutku računovodskih izkazov,
— po potrebi vključujejo preverjanje odhodkov upravičencev na kraju samem, smiselno tudi za plačila v zvezi s tehnično pomočjo in operativno podporo,
— po potrebi vključujejo preverjanje skladnosti z zahtevami za osebe, premeščene v skladu s sklepoma Sveta (EU) 2015/1523 in (EU) 2015/1601, preseljene v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 516/2014, premeščene v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 516/2014 in zakonito sprejete v skladu s Sklepom Sveta (EU) 2015/1601, za katere se zahteva pavšalni znesek,
— preverjajo točnost in popolnost plačil upravičencem, ki jih je odgovorni organ evidentiral v svojem računovodskem sistemu, in usklajenost revizijske sledi na vseh ravneh.
Če revizijski organ v osnutku računovodskih izkazov zazna pomembno stopnjo napake ali se ugotovljene težave zdijo sistemske in bi tako lahko pomenile tveganje za druga plačila, financirana iz nacionalnega programa, revizijski organ zagotovi nadaljnje preglede, po potrebi tudi z dodatnimi revizijami, da se določi obseg težav. Najvišja raven pomembnosti znaša 2 % prispevka Unije za finančne podatke v „osnutku računovodskih izkazov“.
Revizijski organ odgovornemu organu priporoči potrebne popravne ukrepe, po potrebi vključno s pavšalnimi finančnimi popravki v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/378. Revizijski organ o rezultatih revizij odhodkov in z njimi povezanimi priporočili in popravnimi ukrepi poroča v letnem poročilu o nadzoru iz člena 14(8).
4. Revizijski organ v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi določi metodo za izbor ustreznega vzorca (v nadaljnjem besedilu: metoda vzorčenja). Metoda vzorčenja revizijskemu organu omogoča oceno skupne stopnje napake v „osnutku računovodskih izkazov“ za proračunsko leto.
Revizijski organ v letnem poročilu o nadzoru iz člena 14(8) dokumentira svojo strokovno presojo, uporabljeno za določitev metode statističnega ali nestatističnega vzorčenja in veljavnih parametrov vzorčenja. Revizijski organ vodi evidenco o uporabljeni metodologiji vzorčenja, ki zajema faze načrtovanja, izbora, preskušanja in vrednotenja, da dokaže primernost izbrane metode vzorčenja.
Kadar ni mogoče uporabiti metode statističnega vzorčenja, se lahko po strokovni presoji revizijskega organa uporabi metoda nestatističnega vzorčenja. Vsaka metoda nestatističnega vzorčenja določa naključni izbor vzorčnih enot in zajema vsaj 10 % vrednosti finančnih podatkov, vključenih v „osnutek računovodskih izkazov“.
Na podlagi izbrane metode vzorčenja in velikosti vzorca lahko revizijski organ oblikuje zaključke o celotni populaciji, iz katere je bil vzorec izbran.
V ta namen lahko revizijski organ po potrebi stratificira finančne podatke z razdelitvijo v stratume, od katerih je vsak skupina vzorčnih enot s podobnimi značilnostmi.
Kadar revizijski vzorec vključuje vmesna in/ali končna plačila za obračun predplačil, prijavljenih v računovodskih izkazih za predhodno proračunsko leto, obseg revizije odhodkov vključuje navedena predplačila.
Vendar se za poročanje v tabeli 10.2 „Rezultati revizij odhodkov“ v letnem poročilu o nadzoru iz člena 14(8) stopnje napake in revizijska pokritost izračunajo izključno na podlagi revizijskega vzorca, pridobljenega iz finančnih podatkov v „osnutku računovodskih izkazov“ za tekoče proračunsko leto.
5. Revizije računovodskih izkazov se izvedejo za pridobitev razumnega zagotovila, da so letni računovodski izkazi resničen in pošten prikaz finančnih podatkov, o katerih se poroča v zahtevku za plačilo letne razlike (v nadaljnjem besedilu: zaključni računi), ki ga odgovorni organ predloži Komisiji v skladu s členom 44 Uredbe (EU) št. 514/2014.
Da bi revizijski organ sprejel zaključek o tem, ali so zaključni računi resničen in pošten prikaz, preveri, ali so vsi finančni podatki in prejeti javni prispevki, vknjiženi v računovodske izkaze, ki jih je pripravil odgovorni organ za proračunsko leto, pravilno evidentirani v računovodskem sistemu in ali ustrezajo spremnim računovodskim izkazom, ki jih vodi odgovorni organ. Revizijski organ na podlagi teh računovodskih izkazov zlasti:
(a) preveri, ali je skupni znesek finančnih podatkov, o katerem se poroča v zahtevku za plačilo letne razlike, v skladu z računovodskim sistemom odgovornega organa in ali so v primeru razlik navedena ustrezna pojasnila za uskladitvene zneske;
(b) preveri, ali umaknjeni in izterjani zneski, zneski za izterjavo ter neizterljivi zneski ob koncu proračunskega leta ustrezajo zneskom, vknjiženim v računovodskem sistemu odgovornega organa, in ali so podprti z dokumentiranimi sklepi odgovornega organa;
(c) preveri, ali je odgovorni organ izvajal upravni in finančni nadzor ter operativne preglede na kraju samem v skladu s členom 27 Uredbe (EU) št. 514/2014 in Izvedbeno uredbo (EU) 2015/840.
Preverjanja iz točk (a), (b) in (c) se lahko izvedejo z vzorčenjem.
Na podlagi skupne stopnje napake, ki se ugotovi pri reviziji odhodkov, in rezultatov revizije računovodskih izkazov revizijski organ izračuna stopnjo preostalih napak za predložitev mnenja iz drugega pododstavka člena 59(5) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012. Izračun stopnje preostalih napak se dokumentira v letnem poročilu o nadzoru iz odstavka 8.
6. Če ugotovitve revizijskega organa po zaključku celotnega revizijskega dela nakazujejo bistvene pomanjkljivosti v uspešnem delovanju sistema upravljanja in nadzora odgovornega organa, revizijski organ:
(a) oceni finančne posledice ugotovljenih pomanjkljivosti v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/378;
(b) za odgovorni organ pripravi ustrezna priporočila o korektivnih in preventivnih ukrepih;
(c) spremlja, kako odgovorni organ ukrepe iz točke (b) zgoraj izvaja, in oceni, ali se izvaja akcijski načrt za ponovno vzpostavitev uspešnega delovanja sistemov upravljanja in nadzora.
7. V skladu s členom 3(2) revizijski organ o svojih ugotovitvah poroča organu za imenovanje, pri čemer med drugim izrazi mnenje o tem, ali odgovorni organ še naprej izpolnjuje merila za imenovanje.
8. Revizijski organ zagotovi, da se vse informacije v zvezi z njegovimi revizijskimi dejavnostmi iz odstavkov 1, 2, 3, 4, 5, 6 in 7 ustrezno sporočijo Komisiji. V ta namen revizijski organ pripravi letno poročilo o nadzoru z glavnimi ugotovitvami revizijskega dela. Letno poročilo o nadzoru se pripravi v skladu z vzorcem iz Priloge k tej uredbi in se Komisiji pošlje po sistemu elektronske izmenjave podatkov iz člena 2 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 802/2014. Letno poročilo o nadzoru se Komisiji pošlje najpozneje 3 delovne dni po tem, ko pristojni organ Komisiji predloži zahtevek za plačilo letne razlike v skladu s členom 44 Uredbe (EU) št. 514/2014.
POGLAVJE IV
KONČNA DOLOČBA
Člen 15
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.
PRILOGA
Merila za imenovanje odgovornega organa
1. Notranje okolje
(A) Organizacijska struktura
(1) Organizacijska struktura, ki odgovornemu organu omogoča izvajanje nalog iz člena 4.
(2) Organizacijska struktura, opredeljena v organizacijski shemi, iz katere je jasno razvidna delitev vlog in odgovornosti.
(B) Standardi v zvezi s človeškimi viri
(1) Ustrezni človeški viri za opravljanje nalog iz člena 4.
(2) Ločitev nalog, tako da noben član osebja ni odgovoren za več kot eno odobritev, izplačevanje ali računovodstvo zneskov, za katere se bremeni nacionalni program, in noben član osebja ne opravlja teh nalog brez nadzora drugega člana osebja.
(3) Pisna opredelitev odgovornosti vsakega člana osebja, vključno z omejitvami njegove finančne pristojnosti.
(4) Ustrezno usposabljanje osebja.
(5) Postopki za preprečevanje navzkrižja interesov, med drugim za primer, ko član osebja na odgovornem ali občutljivem položaju glede preverjanja, odobritve, izvrševanja izplačil in obračunavanja zahtevkov opravlja tudi druge funkcije izven odgovornega organa.
2. Dejavnosti nadzora
(A) Izbira projektov
(1) Postopki glede izbire in dodelitve nepovratnih sredstev v skladu s členom 9.
(2) Postopki glede vsebine in podpisa sporazumov o dodelitvi sredstev in upravnih sklepov v skladu s členoma 10 in 11.
(B) Postopki za upravni nadzor in preglede na kraju samem
(1) Postopki za redno in pravočasno obveščanje vodstva odgovornega organa na ustrezni ravni o rezultatih opravljenih pregledov, da se omogoči revizija strategije nadzora in postopkov notranjega nadzora, kadar so ugotovljene sistemske pomanjkljivosti, ali po potrebi.
(2) Opis metode vzorčenja, ki se uporabi, kadar upravni pregledi ali pregledi na kraju samem niso izčrpni, ampak izvedeni na podlagi vzorčenja, in postopek za poročanje o neskladjih in nepravilnostih.
(3) Postopki, ki zagotavljajo dostop odgovornega organa do dokumentov (v papirni ali elektronski obliki) v zvezi z nadzorom, izvedenim nad finančnimi zahtevki, kadar te dokumente hranijo drugi organi; te postopke skupaj določijo ti organi in odgovorni organ.
(C) Postopki za odobritev plačila finančnih zahtevkov, ki jih predloži upravičenec
(1) Postopki za zagotavljanje spremljanja izvajanja sporazumov o nepovratnih sredstvih, upravnih sklepov in pogodb v skladu s pogodbenimi pogoji.
(2) Postopki za prejem, evidentiranje in obdelavo finančnih zahtevkov, ki jih predloži upravičenec, ki opredeljujejo zlasti opis dokumentov, ki jih je treba uporabiti, in postopek za pregled opravljenega dela.
(3) Kontrolni seznam preverjanj, ki jih mora opraviti vsak član osebja, ki je odgovoren za odobritev, vključno s pregledom opravljenega dela.
(4) Postopek za odobritev plačila, vključno s preverjanjem skladnosti s pravili Unije in države članice ter vključno s pregledi iz člena 5(2) in člena 27 Uredbe (EU) št. 514/2014 za preprečevanje in odkrivanje goljufij ter drugih nepravilnosti, zlasti glede na prepoznana tveganja.
(D) Postopki za plačila
(1) Postopki za zagotovitev, da se plačila izvršijo le na bančne račune upravičenca in da se nobeno plačilo ne izvrši v gotovini.
(2) Postopki za zagotovitev, da se vsa plačila, pri katerih transferji niso bili opravljeni, ponovno knjižijo v dobro proračuna nacionalnega programa.
(E) Računovodski postopki
Računovodski postopki, ki zagotavljajo, da so letni računovodski izkazi popolni, točni in pravočasno pripravljeni ter da se morebitne napake ali opustitve odkrijejo in popravijo, zlasti s pomočjo rednih kontrol in uskladitev.
(F) Postopki za predplačila
(1) Postopki, ki zagotavljajo, da so predplačila upravičencem v računovodskih izkazih opredeljena ločeno.
(2) Postopki, ki zagotavljajo, da se predplačila obračunajo v predpisanih rokih in da se opredeli, katera predplačila so že zapadla v obračun.
(G) Postopki za dolgove
(1) Postopki, ki zagotavljajo, da se merila iz točk od (A) do (D) smiselno uporabljajo za zneske, ki jih mora odgovorni organ izterjati v skladu s členom 21(h) Uredbe (EU) št. 514/2014.
(2) Postopki, ki zagotavljajo pravilno spremljanje izdanih nalogov za izterjavo in, če je to primerno, zamudnih obresti.
(3) Postopki, ki zagotavljajo, da se ugotovi razlog, kadar izterjava ni mogoča, kar omogoča oceno, ali mora država članica sredstva vrniti v proračun Unije.
(4) Sistem za priznanje vseh dolgovanih zneskov in evidentiranje vseh dolgov pred njihovim knjiženjem v knjigo terjatev.
(5) Postopki, ki zagotavljajo redno preverjanje te knjige terjatev, da se zagotovita njeni zanesljivost in popolnost.
(H) Postopki za odkrivanje nepravilnosti in goljufij
(1) Opredelitve nepravilnosti v skladu z zahtevami Unije.
(2) Mehanizmi, ki zagotavljajo pravočasno odkrivanje nepravilnosti in takojšnje sprejemanje korektivnih ukrepov.
(3) Postopki za uvedbo sorazmernih ukrepov proti goljufijam.
(4) Postopki, ki zagotavljajo, da je Komisija obveščena o odkritih nepravilnostih, in če je primerno, o vseh korektivnih ukrepih, sprejetih v letnih računovodskih izkazih.
(I) Revizijska sled
Postopek, ki zagotavlja ustrezno revizijsko sled v skladu z izvedbeno uredbo, sprejeto na podlagi člena 27(5) Uredbe (EU) št. 514/2014, in sicer s predložitvijo dokazil, ki se hranijo v prostorih odgovornega organa, v zvezi z izbiro projektov, odobritvijo, računovodstvom in plačevanjem finančnih zahtevkov, ki jih predloži upravičenec, ter v zvezi z obravnavo predplačil in dolgov.
3. Notranje obveščanje in sporočanje
(A) Sporočanje
(1) Postopki, ki zagotavljajo naslednje:
(a) vse spremembe zakonodaje Unije se evidentirajo;
(b) navodila, zbirke podatkov in kontrolni seznami se pravočasno posodabljajo, tako da odražajo te spremembe, ter
(c) vse zainteresirane strani, kot je na primer pooblaščeni organ, se o teh spremembah pravočasno obvestijo.
(2) Postopki, ki zagotavljajo, da imajo vsi upravičenci na voljo potrebne informacije za opravljanje svojih nalog in izvajanje dejavnosti.
(3) Postopki, ki zagotavljajo, da prosilci prejmejo ustrezne naknadne informacije o rezultatih izbirnega postopka.
(B) Varnost informacijskih sistemov
(1) Varnost uporabljenih informacijskih sistemov ustreza najnovejšim mednarodnim standardom.
(2) Postopki, ki zagotavljajo, da so finančni in tehnološki ukrepi sorazmerni s tveganji.
4. Notranje spremljanje in poročanje
(A) Notranja dokumentacija in poročila
(1) Dokumentirani postopki in ustrezni kontrolni seznami, ki jih je treba izpolniti, zaradi:
(a) podpore delu odbora za spremljanje iz člena 12(4) Uredbe (EU) št. 514/2014 in zagotavljanja informacij, ki jih ta potrebuje za izvajanje svojih nalog, zlasti podatkov o napredku nacionalnega programa pri doseganju ciljev, finančnih podatkov in podatkov v zvezi s kazalniki in mejniki;
(b) priprave letnih in končnih poročil o izvajanju ter pošiljanja le-teh Komisiji;
(c) priprave dokumentov, ki sestavljajo zahtevek za plačilo letne izravnave iz člena 44 Uredbe (EU) št. 514/2014;
(d) zagotavljanja, da so višjemu vodstvu na voljo vsa potrebna poročila in informacije za uspešno spremljanje izvajanja programov, za katere je pristojno, ter
(e) zagotavljanja, da so višjemu vodstvo na voljo poročila neodvisnih ocen ali revizij o delovanju njihovih sistemov.
(2) Dokumentirani postopki za poročanje in spremljanje, če odgovorni organ izvajanje nalog zaupa drugemu organu.
(B) Spremljanje drugih nalog, ki jih ne izvajajo sami organi
(1) Če telesa delujejo pod odgovornostjo odgovornega organa, z izjemo pooblaščenih organov, postopki, ki zagotavljajo, da so vzpostavljeni nadzorni mehanizmi za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja.
(2) Če so nadzorne dejavnosti zaupane zunanjim izvajalcem, postopki, ki zagotavljajo, da so vzpostavljeni nadzorni mehanizmi, ki zagotavljajo skupno nadzorno metodologijo in doslednost dela.
(3) Če odgovorni organ prenese dejavnosti, postopki, ki zagotavljajo, da se upošteva člen 5(4) te uredbe.
PRILOGA II
Vzorec za letno poročilo o nadzoru
Letno poročilo o nadzoru [SKLAD]
(1) UVOD
V tem oddelku se navedejo naslednje informacije:
1.1 Navedba revizijskega organa in drugih organov, ki so bili vključeni v pripravo poročila.
1.2 Referenčno obdobje (tj. proračunsko leto ( 5 )).
(2) IZPOLNJEVANJE MERIL ZA IMENOVANJE IN POMEMBNE SPREMEMBE SISTEMOV UPRAVLJANJA IN NADZORA (če je primerno)
V tem oddelku se navedejo naslednje informacije:
2.1 Opis vseh pomembnih sprememb sistemov upravljanja in nadzora glede odgovornosti pristojnih organov (po potrebi vključno z vsemi prenosi nalog), datum začetka veljavnosti navedenih sprememb in vpliv sprememb na revizijsko delo.
2.2 Na podlagi revizijskega dela, ki ga je izvedel revizijski organ, potrditev, ali sistem upravljanja in nadzora še vedno ustreza merilom za imenovanje iz člena 2 in Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 1042/2014.
2.3 Informacije o poročanju organu za imenovanje o tem, ali odgovorni organ izpolnjuje merila za imenovanje iz člena 2(2) in Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 1042/2014.
(3) SPREMEMBE REVIZIJSKE STRATEGIJE
V tem oddelku se navedejo naslednje informacije:
3.1 Podrobnosti o izvedenih spremembah revizijske strategije in pojasnitev razlogov za te spremembe, zlasti podrobnosti o vseh spremembah uporabljene metode vzorčenja za revizije odhodkov (glej oddelek 5 v nadaljevanju).
(4) REVIZIJE SISTEMOV
V tem oddelku se navedejo naslednje informacije:
4.1 Podrobnosti o organih, ki so opravili revizije sistemov za preverjanje učinkovitega delovanja sistema upravljanja in nadzora sklada (kot je določeno v členu 14(2) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1042/2014).
4.2 V zvezi s tabelo 10.1 „Rezultati revizij sistemov“, priloženo letnemu poročilu o nadzoru, opis glavnih ugotovitev in zaključkov na podlagi revizij sistemov glede ključnih zahtev.
4.3 Navedba, ali odkrite težave veljajo za sistemske, količinska opredelitev nepravilnih finančnih podatkov in ustrezni popravni ukrepi za odpravo takšnih sistemskih napak, vključno s povezanimi finančnimi popravki, izvedenimi v skladu s členom 46 Uredbe (EU) št. 514/2014 in Izvedbeno uredbo (EU) 2015/378.
4.4 Informacije o upoštevanju revizijskih priporočil na podlagi revizij sistemov iz prejšnjih let.
(5) REVIZIJE ODHODKOV
V tem oddelku se navedejo naslednje informacije:
5.1 Podrobnosti o organih, ki so izvedli revizije odhodkov (kot je določeno v členu 14(3) in (4) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1042/2014).
5.2 Opis uporabljene metodologije vzorčenja, pri čemer se podrobno opredelijo uporabljeni parametri vzorčenja ( 6 ) ter temeljni izračuni in uporabljena strokovna presoja pri izbiri vzorca ( 7 ), izračun skupne stopnje napake (kadar je ustrezno, vključno s stratifikacijo) in informacije o tem, ali je metodologija v skladu z revizijsko strategijo. Če se uporabi stratifikacija, je treba opisati parametre stratumov.
5.3 Analiza glavnih rezultatov revizij odhodkov z opisom števila revidiranih vzorčnih enot, zadevne količine in vrste revidiranih finančnih podatkov, narave ( 8 ) in vrste ( 9 ) odkritih napak ter ustreznih popravnih ukrepov, ki jih predlaga revizijski organ (vključno z ukrepi za izogibanje podobnim napakam v prihodnosti, finančnimi popravki za posamezne ugotovljene nepravilnosti ter vsemi ustreznimi ekstrapoliranimi ali pavšalnimi finančnimi popravki ( 10 )). Če se uporabi stratifikacija, se dodatne informacije za posamezne stratume navedejo v tem oddelku in povzamejo v tabeli 10.2 „Rezultati revizij odhodkov“, priloženi letnemu poročilu o nadzoru.
5.4 Če revizijski vzorec vključuje vmesna in/ali končna plačila za obračun predplačil, prijavljenih v računovodskih izkazih za predhodna proračunska leta, se znesek predplačila, ki spada v obseg revizij odhodkov, ugotovljene napake in ustrezni finančni popravki v zvezi s temi predplačili navedejo v tabeli 10.3 „Rezultati revizij dodatnih odhodkov“, priloženi letnemu poročilu o nadzoru.
5.5 Pojasnila o načinu izračuna stopenj napake v tabeli 10.2 in, če je primerno, informacije o revizijah dodatnih odhodkov v tabeli 10.3.
5.6 Informacije o tem, ali kakršne koli nepravilnosti, ugotovljene z revizijami odhodkov, veljajo za sistemske in torej pomenijo tveganje za druga plačila, vključno s količinsko opredelitvijo njihovega vpliva na populacijo in vsemi povezanimi finančnimi popravki.
5.7 Informacije o stanju izvajanja popravnih ukrepov s strani odgovornega organa, vključno s finančnimi popravki, ki jih je predlagal revizijski organ zaradi rezultatov revizije odhodkov pred predložitvijo „zaključnih računov“ Komisiji. Razkriti bi bilo treba vsa morebitna odstopanja popravkov, ki jih je predlagal revizijski organ, od popravkov, ki jih je izvedel odgovorni organ.
5.8 Informacije o nadaljnjem spremljanju revizij odhodkov iz preteklih let, zlasti pomanjkljivosti sistemske narave.
(6) REVIZIJE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV
V tem oddelku se navedejo naslednje informacije:
6.1 Podrobnosti o organih, ki so izvedli revizije računovodskih izkazov (kot je določeno v členu 14(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1042/2014).
6.2 Opis revizijskega pristopa, ki se uporablja za preverjanje finančnih podatkov v računovodskih izkazih, priložen zahtevku za plačilo letne izravnave, ki ga predloži odgovorni organ v skladu s členom 14(5) Delegirane Uredbe Komisije (EU) št. 1042/2014. To bi moralo vključevati sklic na revizije, izvedene v okviru revizij sistemov (podrobno opisanih v oddelku 4) in revizij odhodkov (podrobno opisanih v oddelku 5), ter relevantne v zvezi z zahtevano zanesljivostjo računovodskih izkazov.
6.3 Zaključki, ki izhajajo iz revizije računovodskih izkazov v zvezi z resničnim in poštenim vpogledom v računovodske izkaze, priložene zahtevku za plačilo letne izravnave, ki ga predloži odgovorni organ, ter finančni popravki, izvedeni kot posledica takšnih revizij ter izraženi v računovodskih izkazih.
6.4 Navedba, ali so bile ugotovljene sistemske nepravilnosti, in navedba uporabljenih ustreznih popravnih ukrepov.
(7) USKLAJEVANJE ORGANOV, KI IZVAJAJO REVIZIJE, IN NADZORNIH NALOG REVIZIJSKEGA ORGANA (kjer je primerno)
V tem oddelku se navedejo naslednje informacije:
7.1 Opis postopka usklajevanja med revizijskim organom in vsemi organi, ki so izvedli revizije, kot je predvideno v členu 13 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1042/2014, kadar je to ustrezno.
7.2 Opis postopka nadzora in pregleda kakovosti, ki ga je revizijski organ uporabil pri revizijskem delu, ki so ga opravili takšni revizijski organi.
(8) DRUGE INFORMACIJE
V tem oddelku se navedejo naslednje informacije:
8.1 Kjer je primerno, informacije o prijavljenih in domnevnih goljufijah, odkritih v okviru revizij, ki jih je izvedel revizijski organ (vključno s primeri, ki so jih sporočili drugi nacionalni organi ali organi EU, in primeri v zvezi z operacijami, ki jih je revidiral revizijski organ) ter sprejetih ukrepih.
8.2 Kjer je primerno, kasnejši dogodki, ki so se zgodili po predložitvi „osnutka računovodskih izkazov“ za proračunsko leto revizijskemu organu in pred predložitvijo povezanega letnega poročila o nadzoru Komisiji, ki bi lahko bili pomembni za mnenje, ki ga izda revizijski organ. Zlasti bi bilo treba razkriti in pojasniti vse razlike med finančnimi podatki, ki jih je predložil odgovorni organ v „osnutku računovodskih izkazov“ (tj. populaciji, iz katere je izhajal revizijski vzorec ( 11 )), in zaključnimi računi, predloženimi Komisiji.
(9) SPLOŠNA STOPNJA ZANESLJIVOSTI
9.1 Navedba splošne stopnje zanesljivosti v zvezi s pravilnim delovanjem sistema upravljanja in nadzora ( 12 ) ter pojasnilo o tem, kako je bila taka stopnja dosežena na podlagi kombinacije rezultatov revizij sistemov, revizij odhodkov in računovodskih izkazov. Kadar je relevantno, revizijski organ upošteva tudi rezultate revizij, ki so jih opravili drugi nacionalni revizijski organi ali revizijski organi EU in bi lahko vplivali na finančne podatke, sporočene za proračunsko leto.
9.2 Ocena morebitnih ukrepov za blažitev in popravnih ukrepov, ki jih je izvedel odgovorni organ, kot so finančni popravki, in navedba, ali so potrebni dodatni popravni ukrepi iz sistemskega in finančnega vidika.
(10) PRILOGE K LETNEMU POROČILU O NADZORU
10.1 Rezultati revizij sistemov (predloga je opredeljena spodaj)
10.2 Rezultati revizij odhodkov (predloga je opredeljena spodaj)
10.3 Rezultati revizij dodatnih odhodkov (če je primerno)
10.1 Rezultati revizij sistemov
Revidirani subjekt (npr. odgovorni organ, pooblaščeni organ itd.) |
Naslov revizije |
Datum končnega revizijskega poročila |
Ključne zahteve (kjer je primerno) [kot je opredeljeno v tabeli 1 v Prilogi I k Izvedbeni Uredbi Komisije (EU) št. 378/2015] |
|
|
||||||||
KZ 1 |
KZ 2 |
KZ 3 |
KZ 4 |
KZ 5 |
KZ 6 |
KZ 7 |
KZ 8 |
KZ 9 |
Splošna ocena (kategorija 1, 2, 3, 4) (kot je opredeljeno v tabeli 2 v Prilogi I k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 378/2015) |
Opombe |
|||
|
|
|
|
|
|||||||||
|
|
|
|
|
|||||||||
(1) Kategorija 1, 2, 3, 4, kot je opredeljeno v tabeli 2 v Prilogi I k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 378/2015 |
10.2 Rezultati revizij odhodkov
A |
B |
C |
D |
E |
F |
G |
H |
I |
J |
|
Sklad/vrsta plačila (1) |
Znesek v EUR, ki ustreza populaciji ali podpopulaciji v „osnutku računovodskih izkazov“, iz katerega je vzorec izhajal (2) |
Revizijski vzorec (znesek v EUR) (3) |
Revizijski vzorec (v % populacije) [D = C/B] |
Znesek napak, ki jih je revizijski organ odkril v vzorcu (v EUR) (4) |
Stopnja napake v vzorcu v % [F = E/C)] (4) |
Skupna stopnja napake v populaciji (5) |
Skupne napake v populaciji (znesek v EUR) [H = G*B] |
Finančni popravki (znesek v EUR), ki jih je odgovorni organ izvedel zaradi skupne stopnje napake (6) |
Preostala skupna stopnja napake (7) [J = (H – I) / B] |
Opombe |
Stratumi (če je primerno) (1) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Vsota (A) |
Vsota (B) |
Znesek v EUR |
% |
|
|
|
|
|
|
|
10.3 Rezultati revizij dodatnih odhodkov (8)
K |
L |
M |
N |
O |
|
Opis |
Sklad/projekt/sklicna št. plačila |
Dodatni revidirani odhodki (3) |
Znesek napak v dodatnih revidiranih odhodkih (4) |
Finančni popravki, ki jih je odgovorni organ izvedel v dodatnih revidiranih odhodkih (6) |
Opombe |
Odhodki, povezani z vmesnimi plačil ali končnimi plačili, vključenimi v naključnem/statističnem vzorcu |
|
|
|
|
|
Drugo (opis) … |
|
|
|
|
|
(1) Če so finančni podatki – tj. populacija revizije – razdeljeni na različne stratume (npr. predplačila, vmesna plačila ali končna plačila, drugo), je treba podatke, kjer je primerno, navesti po stratumih. Ena vrstica za vsak stratum, parametri stratumov pa morajo biti opisani v oddelku 5 letnega poročila o nadzoru.
(2) Stolpec B se nanaša na populacijo, ki se lahko revidira, tj. „osnutek računovodskih izkazov“, ki predstavlja vsa plačila, ki jih odgovorni organ izvrši v tekočem proračunskem letu, iz katerega je vzorec izhajal.
(3) Če revizijski vzorec iz tekočega proračunskega leta vključuje vmesna plačila in/ali končna plačila za obračun predplačil, prijavljenih v računovodskih izkazih za predhodna proračunska leta, ta predplačila spadajo v obseg revizije odhodkov za vzorčena vmesna in/ali končna plačila.
Vendar se za namene poročanja v tabeli 10.2 (stolpec C) pri izračunu revizijske pokritosti za tekoče proračunsko leto (stolpec D) sporočajo in upoštevajo samo vmesna plačila ali končna plačila, vzorčena iz osnutka računovodskih izkazov za tekoče proračunsko leto.
„Znesek predplačil“, obračunan z vmesnimi plačili in/ali končnimi plačili ter preverjen v okviru revizije odhodkov, se sporoči v stolpcu M v tabeli 10.3. Glej tudi opombo 8.
(4) Revizijski organ sporoči napake, ugotovljene v vzorcu (kot zneske in kot odstotek vzorca), preden odgovorni organ uporabi kakršne koli finančne popravke na podlagi revizijskega dela revizijskega organa.
Za izračun in poročanje o znesku napak in stopnji napake v stolpcih E in F v tabeli 10.2 se upošteva le znesek napak v zvezi z revidiranimi vmesnimi plačili ali končnimi plačili iz osnutka računovodskih izkazov tekočega proračunskega leta.
Znesek ugotovljenih napak, ki vplivajo na „višino obračunanih predplačil“, bi bilo treba navesti v stolpcu N v tabeli 10.3.
(5) Skupna stopnja napake v populaciji je ocena revizijskega organa glede skupne stopnje napake v „osnutku računovodskih izkazov“ za tekoče proračunsko leto. Skupna stopnja napake se izračuna, preden odgovorni organ uporabi kakršne koli finančne popravke.
Revizijski organ opiše metodologijo, uporabljeno za oceno skupne stopnje napake, in temeljne izračune (vključno z informacijami o stratifikaciji, kjer je primerno) v oddelku 5 letnega poročila o nadzoru. Načeloma je skupna stopnja napake vsota napovedanih naključnih napak ter, če je primerno, skupni znesek sistemskih napak v populaciji in nepopravljenih izjemnih napak, deljen s populacijo.
(6) Stolpec I razkriva finančne popravke, ki jih je odgovorni organ izvedel izključno na populaciji, ki se lahko revidira, tj. za „osnutek računovodskih izkazov“ za tekoče proračunsko leto, iz katerega je izhajal vzorec.
Finančne popravke v zvezi z obračunanim „zneskom predplačil“ bi bilo treba navesti v stolpcu O v tabeli 10.3.
(7) Stolpec J bi moral prikazati stopnjo preostalih napak v računovodskih izkazih, potem ko odgovorni organ izvede finančne popravke samo za tekoče proračunsko leto.
Nepopravljene napake v obračunanem „znesku predplačil“ ne bi smele biti vključene v izračunu stopnje preostalih napak za računovodske izkaze za tekoče proračunsko leto.
(8) V tabeli 10.3 mora revizijski organ poročati o rezultatih vseh revizij, izvedenih na postavkah, razen vzorčenih zneskov, sporočenih v tabeli 10.2. Če revizijski organ meni, da je treba opraviti dodatne revizije (tj. revizije na podlagi tveganja, revizije negativnih ali ničelnih plačil), bi bilo treba rezultate teh dodatnih revizij prav tako predstaviti v tabeli 10.3.
( 1 ) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 802/2014 z dne 24. julija 2014 o določitvi vzorcev za nacionalne programe ter pogojev za sistem elektronske izmenjave podatkov med Komisijo in državami članicami v skladu z Uredbo (EU) št. 514/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o splošnih določbah o Skladu za migracije, azil in vključevanje ter o instrumentu za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz (UL L 219, 25.7.2014, str. 22).
( 2 ) Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002, (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).
( 3 ) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/378 z dne 2. marca 2015 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 514/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z izvajanjem postopka za letno potrditev obračuna in postopka za potrditev skladnosti (UL L 64, 7.3.2015, str. 30).
( 4 ) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/840 z dne 29. maja 2015 o nadzoru, ki ga izvajajo odgovorni organi v skladu z Uredbo (EU) št. 514/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o splošnih določbah o Skladu za migracije, azil in vključevanje ter o instrumentu za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz (UL L 134, 30.5.2015, str. 1).
( 5 ) Kot je opredeljeno v členu 38 Uredbe (EU) št. 514/2014.
( 6 ) Parametri vzorčenja vključujejo vzorčno enoto, vrednost in velikost populacije, vrednost in velikost vzorca, revizijsko pokritost (v evrih in odstotku zajetih enot in zneskov) in merila vzorčenja. Za statistično vzorčenje se navedejo tudi raven pomembnosti, stopnja zaupanja, pričakovana stopnja napake in interval vzorčenja.
( 7 ) Če se uporabi nestatistično vzorčenje, revizijski organ navede ukrepe za zagotovitev naključnosti (in reprezentativnosti) vzorca ter zagotovi zadostno velikost vzorca, ki mu omogoča oceno skupne napake v populaciji in pripravo utemeljenega revizijskega mnenja.
( 8 ) Na primer: upravičenost, javna naročila, državna pomoč itn.
( 9 ) Naključne, sistemske ali izjemne napake.
( 10 ) Pavšalni in/ali ekstrapolirani finančni popravki se lahko uporabijo na primer, če prihaja do sistemskih napak in/ali če je skupna stopnja napake v osnutku računovodskih izkazov pomembna.
( 11 ) Stolpec B tabele 10.2.
( 12 ) Splošna stopnja zanesljivosti ustreza eni od štirih kategorij, opredeljenih v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2017/646: Kategorija 1 (Dobro deluje. Izboljšave niso potrebne ali pa so potrebne le manjše izboljšave.), kategorija 2 (Deluje. Potrebne so določene izboljšave.), kategorija 3 (Delno deluje. Potrebne so znatne izboljšave.) in kategorija 4 (Dejansko ne deluje).