EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 02014R0795-20171206

Consolidated text: Uredba Evropske centralne banke (EU) št. 795/2014 z dne 3. julija 2014 o pregledniških zahtevah za sistemsko pomembne plačilne sisteme (ECB/2014/28)

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2014/795/2017-12-06

02014R0795 — SL — 06.12.2017 — 001.001


To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B

UREDBA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) št. 795/2014

z dne 3. julija 2014

o pregledniških zahtevah za sistemsko pomembne plačilne sisteme

(ECB/2014/28)

(UL L 217 23.7.2014, str. 16)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  št.

stran

datum

►M1

UREDBA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2017/2094 z dne 3. novembra 2017

  L 299

11

16.11.2017




▼B

UREDBA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) št. 795/2014

z dne 3. julija 2014

o pregledniških zahtevah za sistemsko pomembne plačilne sisteme

(ECB/2014/28)



Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1.  Ta uredba določa pregledniške zahteve za SPPS.

2.  Svet ECB sprejme odločitev, s katero določi plačilne sisteme, za katere velja ta uredba, njihove upravljavce in pristojne organe. Ta seznam se vodi na spletni strani ECB in posodobi po vsaki spremembi.

3.  Plačilni sistem se določi kot SPPS, če: (a) je primeren za priglasitev kot sistem v skladu z Direktivo 98/26/ES s strani države članice, katere valuta je euro, ali je njegov upravljavec ustanovljen v euroobmočju, vključujoč ustanovitev v obliki podružnice, prek katere se sistem upravlja; in (b) v koledarskem letu izpolni najmanj dva od naslednjih pogojev:

(i) povprečna skupna dnevna vrednost obdelanih plačil, denominiranih v eurih, presega 10 milijard EUR;

▼M1

(ii) skupno število obdelanih plačil, denominiranih v eurih, doseže najmanj enega od naslednjih pragov:

 15 % skupnega števila plačil, denominiranih v eurih, v Uniji,

 5 % skupnega števila čezmejnih plačil, denominiranih v eurih, v Uniji,

 tržni delež 75 % skupnega števila plačil, denominiranih v eurih, na ravni države članice, katere valuta je euro;

▼B

(iii) njegova čezmejna dejavnost (tj. udeleženci, ustanovljeni v drugi državi kot upravljavec SPPS, in/ali čezmejne povezave z drugimi plačilnimi sistemi) zajema pet ali več držav in ustvari najmanj 33 % skupnega števila plačil, denominiranih v eurih, ki jih obdela ta SPPS;

(iv) uporablja se za poravnavo drugih IFT.

▼M1

Postopek določanja se izvede enkrat letno.

3a.  Odločitev, ki se sprejme na podlagi odstavka 2, velja do preklica. Enkrat letno se izvede preveritveni pregled plačilnih sistemov, ki so bili določeni kot SPPS, da se preveri, ali še izpolnjujejo merila, na podlagi katerih so bili določeni.

▼M1

4.  Upravljavci SPPS stalno sodelujejo s pristojnim organom in zagotavljajo skladnost SPPS, ki jih upravljajo, z zahtevami iz členov 3 do 21, tudi z vidika splošne učinkovitosti njihovih pravil, postopkov, procesov in okvirov. Upravljavci SPPS sodelujejo s pristojnim organom tudi za potrebe doseganja širšega cilja, da se podpira nemoteno delovanje plačilnih sistemov na sistemski ravni.

▼B

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi:

1. „plačilni sistem“ pomeni formalen dogovor med tremi ali več udeleženci, brez upoštevanja morebitnih poravnalnih bank, centralnih nasprotnih strank, klirinških hiš ali posrednih udeležencev, s skupnimi pravili in standardiziranimi postopki za izvrševanje nalogov za prenos med udeleženci;

2. „nalog za prenos“ ima enak pomen kot „prenosni nalog“, kakor je opredeljen v prvi alinei člena 2(i) Direktive 98/26/ES;

3. „sistemsko tveganje“ pomeni tveganje, da v primeru, če udeleženec ali upravljavec SPPS ne izpolni obveznosti, ki jih ima v SPPS, drugi udeleženci in/ali upravljavec SPPS ne bodo mogli izpolniti svojih obveznosti ob zapadlosti, potencialno z učinkom prenosa vplivov, ki bi ogrozil stabilnost finančnega sistema ali zaupanje vanj;

4. „upravljavec SPPS“ pomeni pravni subjekt, ki je pravno odgovoren za upravljanje SPPS;

5. „pristojni organ“ pomeni centralno banko Eurosistema, ki je primarno odgovorna za pregled in je kot taka določena v skladu s členom 1(2);

6. „SPPS Eurosistema“ pomeni SPPS, ki je v lasti in upravljanju centralne banke Eurosistema;

7. „pravno tveganje“ pomeni tveganje, ki izhaja iz uporabe zakonov ali drugih predpisov, njegova posledica pa je običajno izguba;

8. „kreditno tveganje“ pomeni tveganje, da nasprotna stranka, bodisi udeleženec bodisi drug subjekt, ne bo mogla v celoti izpolniti svojih finančnih obveznosti ob zapadlosti ali kadar koli v prihodnosti;

9. „likvidnostno tveganje“ pomeni tveganje, da nasprotna stranka, bodisi udeleženec bodisi drug subjekt, ne bo imela dovolj sredstev za izpolnitev svojih finančnih obveznosti ob zapadlosti, bi pa lahko imela za to dovolj sredstev v prihodnosti;

10. „operativno tveganje“ pomeni tveganje, da bodo pomanjkljivosti v informacijskih sistemih ali notranjih procesih, človeške napake, napake pri vodenju ali motnje zaradi zunanjih dogodkov ali storitev, zaupanih zunanjim izvajalcem, povzročile zmanjšanje, poslabšanje ali prekinitev storitev, ki jih zagotavlja SPPS;

11. „skrbniško tveganje“ pomeni tveganje, da bo prišlo do izgube v zvezi s finančnim premoženjem, ki je v skrbništvu, v primeru skrbnikove ali podskrbnikove insolventnosti, malomarnosti, goljufije, slabega upravljanja ali neustreznega vodenja evidenc;

12. „naložbeno tveganje“ pomeni tveganje izgube, s katerim se sooča upravljavec SPPS ali udeleženec, kadar upravljavec SPPS vlaga svoja sredstva ali sredstva udeležencev, npr. zavarovanje;

13. „tržno tveganje“ pomeni tveganje izgube v bilančnih in zunajbilančnih postavkah zaradi gibanj tržnih cen;

▼M1

14. „sistem za odloženo neto poravnavo“ pomeni sistem, pri katerem se poravnava v centralnobančnem denarju izvede na neto osnovi na koncu vnaprej določenega poravnalnega cikla, npr. na koncu delovnega dne ali med delovnim dnem;

▼B

15. „čezmejno zavarovanje“ pomeni zavarovanje, pri katerem je z vidika države, v kateri je finančno premoženje sprejeto za zavarovanje, najmanj eden od naslednjih elementov tuj: (a) valuta, v kateri je finančno premoženje denominirano; (b) država, v kateri se finančno premoženje nahaja, ali (c) država, v kateri je ustanovljen izdajatelj;

16. „čezmejno plačilo“ pomeni plačilo med udeležencema, ki sta ustanovljena v različnih državah;

17. „infrastruktura finančnega trga“ (IFT) pomeni večstranski sistem med udeleženimi institucijami, vključno z upravljavcem sistema, ki se uporablja za kliring, poravnavo ali evidentiranje plačil, poslov z vrednostnimi papirji ali izvedenimi finančnimi instrumenti ali drugih finančnih transakcij;

▼M1

18. „neposredni udeleženec“ pomeni pravni subjekt, ki je v pogodbenem razmerju z upravljavcem SPPS, ga zavezujejo pravila tega SPPS, sme pošiljati naloge za prenos v ta sistem in je sposoben naloge za prenos prejemati iz njega;

▼M1

18a. „posredni udeleženec“ pomeni pravni subjekt, ki nima neposrednega dostopa do storitev SPPS in ga običajno pravila tega SPPS neposredno ne zavezujejo, kliring, poravnava in evidentiranje njegovih nalogov za prenos pa se v tem SPPS izvaja prek neposrednega udeleženca. Posredni udeleženec je v pogodbenem razmerju z neposrednim udeležencem. Ti pravni subjekti so lahko samo:

(i) kreditne institucije, kakor so opredeljene v točki 1 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 );

(ii) investicijska podjetja, kakor so opredeljena v točki 1 člena 4(1) Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 );

(iii) podjetje s sedežem zunaj Unije, katerega funkcije se ujemajo s funkcijami kreditne institucije ali investicijskega podjetja v Uniji, kakor sta opredeljena v točkah (i) in (ii);

(iv) državni organi in podjetja z javnim jamstvom ter centralne nasprotne stranke oziroma 'srednje stranke', posredniki za poravnavo, klirinške hiše in upravljavci sistemov, kakor so opredeljeni v členu 2(c), (d), (e) in (p) Direktive 98/26/ES;

(v) plačilne institucije in institucije za izdajo elektronskega denarja, kakor so opredeljene v točki 4 člena 4 Direktive (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 ) in točki 1 člena 2 Direktive 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 );

▼B

19. „odbor“ pomeni upravni odbor ali nadzorni svet upravljavca SPPS ali oboje, v skladu z nacionalnim pravom;

20. „poslovodstvo“ pomeni izvršne direktorje, tj. člane upravnega odbora v enotirnem sistemu, ki so vključeni v dnevno vodenje upravljavca SPPS, in člane uprave upravljavca SPPS v dvotirnem sistemu;

21. „zadevni deležniki“ pomenijo udeležence, IFT, ki imajo vpliv na tveganja v SPPS, in druge prizadete tržne udeležence v posameznem primeru;

22. „kreditna izpostavljenost“ pomeni znesek ali vrednost, za katero obstaja tveganje, da je udeleženec ne bo poravnal v celoti niti ob zapadlosti niti kadar koli pozneje;

23. „zavarovanje“ pomeni tisto finančno premoženje ali zavezo tretje osebe, ki jo dajalec zavarovanja uporabi za zavarovanje obveznosti do prejemnika zavarovanja. Zavarovanje vključuje domače in čezmejno zavarovanje;

24. „ponudnik likvidnosti“ pomeni ponudnika denarja v skladu s členom 5(3), členom 6(5), členom 8(1), členom 8(9) in členom 8(11) ali ponudnika finančnega premoženja v skladu s členom 8(4), vključujoč udeleženca v SPPS ali tretjo osebo;

25. „skrajne, vendar možne razmere na trgu“ pomenijo celovit nabor preteklih in hipotetičnih razmer, vključno z obdobji največje volatilnosti, do katerih je prišlo na trgih, ki jim služi SPPS;

26. „nameravani dan poravnave“ pomeni dan, ki ga pošiljatelj naloga za prenos vnese v SPPS kot dan poravnave;

27. „splošno poslovno tveganje“ pomeni vsako potencialno poslabšanje finančnega položaja SPPS, pomembno z vidika nemotenega poslovanja, zaradi takšnega upada prihodkov ali rasti odhodkov, da odhodki presežejo prihodke in povzročijo izgubo, ki jo je treba pokriti v breme kapitala;

28. „načrt za sanacijo“ pomeni načrt za ponovno vzpostavitev nemotenega delovanja SPPS, ki ga pripravi upravljavec SPPS;

29. „načrt za urejeno prenehanje“ pomeni načrt za urejeno zaprtje SPPS, ki ga pripravi upravljavec SPPS;

30. „pomembno“ označuje tveganje, odvisnost in/ali spremembo, ki lahko vpliva na zmožnost subjekta, da opravlja ali zagotavlja storitve v skladu s pričakovanji;

31. „zadevni organi“ pomenijo organe, ki imajo legitimen interes za dostop do informacij iz SPPS zaradi izpolnjevanja svojih zakonskih obveznosti, npr. organe za reševanje in nadzornike večjih udeležencev;

32. „tveganje izgube glavnice“ pomeni tveganje, da bo nasprotna stranka izgubila celotno vrednost, ki je vključena v transakcijo, tj. bodisi tveganje, da bo prodajalec finančnega premoženja to premoženje nepreklicno dostavil, ne bo pa prejel plačila, bodisi tveganje, da bo kupec finančno premoženje nepreklicno plačal, ne bo ga pa prejel;

33. „skrbniška banka“ pomeni banko, ki vodi in hrani finančno premoženje tretjih oseb;

34. „poravnalna banka“ pomeni banko, ki vodi račune v zvezi s plačili, prek katerih se izvršuje poravnava obveznosti, ki izhajajo iz plačilnega sistema;

35. „agent nostro“ pomeni banko, ki jo udeleženci v SPPS uporabljajo za poravnavo;

36. „enostransko plačilo“ pomeni plačilo, ki vključuje samo en prenos sredstev v eni valuti;

37. „dvostransko plačilo“ pomeni plačilo, ki vključuje dva prenosa sredstev v različnih valutah v sistemu za poravnavo izmenjav vrednosti;

38. „tveganje zaradi neugodnih gibanj“ pomeni tveganje, ki izhaja iz izpostavljenosti do udeleženca ali izdajatelja, kadar obstaja močna korelacija med zavarovanjem, ki ga zagotovi ta udeleženec ali ga izda ta izdajatelj, in kreditnim tveganjem tega udeleženca ali izdajatelja;

39. „delovni dan“ ima enak pomen, kakor je opredeljen v členu 2(n) Direktive 98/26/ES;

▼M1

40. „neodvisni direktor“ pomeni neizvršnega člana odbora, ki nima poslovnih, družinskih ali drugih povezav, ki pomenijo nasprotje interesov v zvezi s SPPS ali upravljavcem SPPS ali obvladujočimi delničarji, poslovodstvom ali udeleženci SPPS oziroma upravljavca SPPS, in ki ni imel takih povezav dve leti, preden je postal član odbora;

41. „povezana družba“ pomeni družbo, ki nadzira udeleženca ali jo nadzira udeleženec ali jo nadzira isti subjekt kot udeleženca. Nadzor nad družbo je opredeljen kot (a) lastništvo, nadzor ali imetje najmanj 20 % razreda vrednostnih papirjev družbe, ki dajejo glasovalno pravico, ali (b) konsolidacijo družbe za potrebe finančnega poročanja;

42. „izredne razmere“ pomenijo dogodek, pojav ali okoliščino, ki lahko povzroči prekinitev ali motnjo delovanja, storitev ali funkcij SPPS, vključno z oviranjem ali preprečitvijo dokončne poravnave;

43. „finančne obveznosti“ pomenijo pravne obveznosti, ki v SPPS nastanejo med udeleženci ali med udeleženci in upravljavcem SPPS zaradi vstopa nalogov za prenos v ta SPPS;

44. „korektivni ukrep“ pomeni poseben ukrep ali ravnanje, ne glede na obliko, trajanje ali resnost, ki ga pristojni organ naloži upravljavcu SPPS, da odpravi neskladnost z zahtevami členov 3 do 21 ali prepreči ponovitev take neskladnosti.

▼B

Člen 3

Pravna zanesljivost

1.  Upravljavec SPPS oceni, ali veljavni predpisi v vseh zadevnih pravnih sistemih zagotavljajo visoko stopnjo varnosti za vse pomembne vidike dejavnosti njegovega SPPS in jih podpirajo.

2.  Upravljavec SPPS vzpostavi pravila in postopke SPPS ter sklene pogodbe, ki so jasni in skladni z veljavnimi predpisi v vseh zadevnih pravnih sistemih.

3.  Upravljavec SPPS je zmožen, da pristojnemu organu, udeležencem in, kjer pride v poštev, strankam udeležencev na jasen in razumljiv način predstavi veljavne predpise, pravila, postopke in pogodbe v zvezi z delovanjem SPPS.

4.  Upravljavec SPPS sprejme ukrepe, s katerimi zagotovi, da so njegovi pravila, postopki in pogodbe izvršljivi v vseh zadevnih pravnih sistemih ter da njegova dejanja, izvršena v skladu s temi pravili, postopki in pogodbami, ne bodo izpodbita, razveljavljena ali zadržana.

5.  Upravljavec SPPS, ki opravlja dejavnost v več kot enem pravnem sistemu, ugotovi in obvladuje tveganja, ki izhajajo iz morebitne kolizije zakonov.

6.  Upravljavec SPPS si po najboljših močeh prizadeva za določitev SPPS v skladu z Direktivo 98/26/ES.

Člen 4

Upravljanje

1.  Upravljavec SPPS ima dokumentirane cilje, ki dajejo visoko prioriteto varnosti in učinkovitosti SPPS. Ti cilji izrecno podpirajo finančno stabilnost in druge zadevne vidike v javnem interesu, zlasti odprte in učinkovite finančne trge.

▼M1

2.  Upravljavec SPPS ima učinkovito in dokumentirano ureditev upravljanja, ki določa jasne in neposredne pristojnosti in odgovornosti. Ta ureditev se da na voljo pristojnemu organu, lastnikom in udeležencem. Upravljavec SPPS da skrajšano različico te ureditve na voljo javnosti.

▼B

3.  Vloge in odgovornosti odbora so jasno določene. Vloge in odgovornosti odbora vključujejo vse naslednje:

(a) vzpostavitev jasnih strateških ciljev SPPS;

(b) vzpostavitev dokumentiranih postopkov za delovanje SPPS, vključno s postopki za ugotavljanje, obravnavanje in upravljanje nasprotij interesov članov;

(c) razen pri SPPS Eurosistema, zagotovitev učinkovite izbire, spremljanja in, kjer pride v poštev, razrešitve članov poslovodstva;

(d) razen pri SPPS Eurosistema, vzpostavitev ustreznih politik prejemkov, ki so skladne z najboljšimi praksami in temeljijo na dolgoročnih dosežkih.

4.  Razen pri SPPS Eurosistema odbor najmanj enkrat letno pregleda delo celotnega odbora in delo posameznih članov odbora.

▼M1

5.  Sestava odbora zagotavlja integriteto in, razen pri SPPS Eurosistema, ustrezno kombinacijo tehnične usposobljenosti, znanja in izkušenj na področju SPPS in finančnega trga na splošno, kar odboru omogoča izpolnjevanje njegovih vlog in odgovornosti. Pri sestavi se upošteva tudi razdelitev pristojnosti v skladu z nacionalnim pravom. Razen pri SPPS Eurosistema odbor vključuje neizvršne člane, vključno z najmanj enim neodvisnim direktorjem, če to dovoljuje nacionalno pravo.

▼B

6.  Vloga, odgovornosti in linije poročanja poslovodstva so jasno določene. Sestava zagotavlja integriteto ter ustrezno kombinacijo tehnične usposobljenosti, znanja in izkušenj na področju SPPS in finančnega trga na splošno, kar poslovodstvu omogoča izpolnjevanje odgovornosti za poslovanje in upravljanje tveganj upravljavca SPPS. Odgovornosti poslovodstva vključujejo, po navodilih odbora, zagotavljanje vsega naslednjega:

(a) da so dejavnosti upravljavca SPPS skladne z njegovimi cilji, strategijo in ravnjo sprejemljivega tveganja;

(b) da so notranje kontrole in povezani postopki ustrezno zasnovani, izvajani in nadzirani, tako da podpirajo cilje upravljavca SPPS;

(c) da notranje kontrole in povezane postopke redno pregledujeta in preizkušata funkciji upravljanja tveganj in notranje revizije, ki sta dobro usposobljeni in imata dovolj zaposlenih;

(d) dejavne vključenosti v proces nadzora tveganj;

(e) da so okviru za upravljanje tveganj SPPS dodeljeni zadostni viri.

7.  Odbor vzpostavi in nadzira dokumentiran okvir za upravljanje tveganj, ki:

(a) vključuje politiko ravni sprejemljivega tveganja upravljavca SPPS;

(b) dodeljuje pristojnosti in odgovornost za odločanje o tveganjih;

(c) ureja sprejemanje odločitev v kriznih in izrednih razmerah;

(d) ureja funkcije notranjih kontrol.

▼M1

Odbor zagotovi, da delujejo tri jasne in učinkovite obrambne linije (poslovanje, upravljanje tveganj in notranja revizija), ki so med seboj ločene ter imajo zadostne pristojnosti, neodvisnost, vire in dostop do odbora.

▼M1

7a.  Odbor mora odobriti odločitve, ki imajo znaten vpliv na profil tveganosti SPPS, in ključne dokumente o tveganjih, ki urejajo delovanje SPPS. Odbor odobri in enkrat letno pregleda najmanj okvir za celovito upravljanje tveganj iz člena 5(1), okvir za operativno tveganje in s tem povezan načrt neprekinjenega poslovanja iz člena 15(1) oziroma člena 15(5), načrt za sanacijo in urejeno prenehanje in kapitalski načrt iz člena 5(4) oziroma člena 13(6), okvira za kreditno in likvidnostno tveganje iz člena 6(1) oziroma člena 8(1), okvir za zavarovanje, ki ureja upravljanje tveganj, iz člena 7, naložbeno strategijo iz člena 14(4) ter okvir za kibernetsko odpornost iz člena 15(4a).

▼B

8.  Odbor zagotovi, da večje odločitve, ki vplivajo na tehnično in funkcijsko zgradbo SPPS, njegova pravila in splošno strategijo, zlasti glede izbire ureditve kliringa in poravnave, strukturo delovanja, obseg produktov, za katere se opravlja kliring ali poravnava, ter uporabo tehnologije in postopkov, ustrezno odražajo legitimne interese zadevnih deležnikov SPPS. V primernem času pred takimi odločitvami se opravi posvetovanje z zadevnimi deležniki in, kjer je primerno, z javnostjo.

Člen 5

Okvir za celovito upravljanje tveganj

1.  Upravljavec SPPS vzpostavi in vzdržuje zanesljiv okvir za upravljanje tveganj, v skladu s katerim celovito ugotavlja, meri, spremlja in upravlja vsa tveganja, ki nastajajo v SPPS ali jih ta nosi. Okvir za upravljanje tveganj pregleda najmanj enkrat letno. Okvir za upravljanje tveganj:

(a) vključuje politiko ravni sprejemljivega tveganja upravljavca SPPS in ustrezna orodja za upravljanje tveganj;

(b) dodeljuje pristojnost in odgovornost za odločanje o tveganjih;

(c) ureja sprejemanje odločitev v izrednih razmerah, ki so povezane s SPPS, vključno z gibanji na finančnih trgih, ki bi lahko imela negativen vpliv na likvidnost na trgu in stabilnost finančnega sistema v kateri koli državi članici, katere valuta je euro, v kateri je ustanovljen upravljavec SPPS ali kateri od udeležencev.

2.  Upravljavec SPPS spodbuja udeležence in, kjer pride v poštev, njihove stranke, da upravljajo in omejujejo tveganja, ki jih povzročajo SPPS, in tveganja, ki jih nosijo zaradi njega. Kar zadeva udeležence, take spodbude vključujejo učinkovito, sorazmerno in odvračilno ureditev denarnih kazni ali ureditev delitve izgub ali oboje.

3.  Upravljavec SPPS najmanj enkrat letno pregleda pomembna tveganja, ki jih SPPS zaradi soodvisnosti povzroča drugim subjektom, vključno, med drugim, IFT, poravnalnim bankam, ponudnikom likvidnosti in ponudnikom storitev, ter tista, ki jih SPPS nosi zaradi teh subjektov. Upravljavec SPPS razvije orodja za upravljanje tveganj, ki so zanesljiva in sorazmerna z ugotovljeno ravnjo tveganj.

▼M1

4.  Upravljavec SPPS določi ključne dejavnosti in storitve SPPS. Upravljavec SPPS ugotovi posamezne scenarije, ki bi lahko povzročili, da ne bi mogel zagotavljati teh ključnih dejavnosti in storitev kot delujoče podjetje, ter oceni učinkovitost vseh možnosti zasanacijo in, razen pri SPPS Eurosistema, za urejeno prenehanje. Ključne dejavnosti in storitve SPPS pregleda najmanj enkrat letno. Na podlagi te ocene upravljavec SPPS pripravi uresničljiv načrt zasanacijo in, razen pri SPPS Eurosistema, za urejeno prenehanje. Načrt za sanacijo in urejeno prenehanje med drugim vsebuje vsebinski povzetek ključnih strategij za sanacijo in urejeno prenehanje, navedbo ključnih dejavnosti in storitev SPPS ter opis ukrepov, ki so potrebni za izvedbo ključnih strategij. Kjer pride v poštev, upravljavec SPPS zagotovi zadevnim organom informacije, ki jih potrebujejo za načrtovanje reševanja.

Člen 6

Kreditno tveganje

1.  Upravljavec SPPS vzpostavi zanesljiv okvir za merjenje, spremljanje in upravljanje svojih kreditnih izpostavljenosti do udeležencev in kreditnih izpostavljenosti med udeleženci, ki izhajajo iz procesov plačil, kliringa in poravnave v SPPS.

2.  Upravljavec SPPS ugotovi vse vire kreditnega tveganja. Merjenje in spremljanje kreditnih izpostavljenosti poteka cel dan ob uporabi pravočasnih informacij in ustreznih orodij za upravljanje tveganj.

2a.  Upravljavec SPPS, ki upravlja sistem za odloženo neto poravnavo, zagotovi, da

(a) se finančne obveznosti vzpostavijo najkasneje v trenutku, ko se nalog za prenos uvrsti v izračun neto pozicij za poravnavo, do katerih lahko dostopa vsak udeleženec, in

(b) se najkasneje v trenutku iz točke (a) zagotovijo zadostna sredstva za kritje nastalih kreditnih izpostavljenosti v skladu z odstavkoma 3 in 4.

3.  Upravljavec SPPS, vključno z upravljavcem sistema za odloženo neto poravnavo z jamstvom poravnave, ki je med delovanjem SPPS kreditno izpostavljen do udeležencev, krije svojo kreditno izpostavljenost do vsakega udeleženca z uporabo zavarovanja, jamstvenih skladov, lastniškega kapitala (po odbitku zneska, ki je namenjen za kritje splošnega poslovnega tveganja) ali drugih enakovrednih finančnih sredstev.

4.  Upravljavec SPPS, vključno z upravljavcem sistema za odloženo neto poravnavo brez jamstva poravnave, v katerem so udeleženci soočeni s kreditno izpostavljenostjo zaradi procesov plačil, kliringa in poravnave v SPPS, ima vzpostavljena pravila ali pogodbene ureditve s temi udeleženci. Pravila ali pogodbene ureditve zagotovijo, da udeleženci zagotovijo zadostna sredstva, kakor so navedena v odstavku 3, za kritje kreditnih izpostavljenosti zaradi procesov plačil, kliringa in poravnave v SPPS v razmerju do dveh udeležencev, ki imata skupaj s svojimi povezanimi družbami najvišjo skupno kreditno izpostavljenost.

5.  Upravljavec SPPS vzpostavi pravila in postopke za obravnavo izgub, ki so neposredna posledica tega, da udeleženec ali več udeležencev ne izpolni svojih obveznosti do SPPS. Ta pravila in postopki obravnavajo delitev morebitne nekrite izgube, vključno z vračilom vseh sredstev, ki si jih je morda upravljavec SPPS izposodil pri ponudnikih likvidnosti. Vključujejo pravila in postopke upravljavca SPPS v zvezi z obnovitvijo vseh finančnih sredstev, ki jih je SPPS uporabil med obremenitvijo, na raven, ki je določena v odstavkih 3 in 4.

▼B

Člen 7

Zavarovanje

1.  Upravljavec SPPS sprejme za zavarovanje samo naslednje finančno premoženje: (a) denar in (b) finančno premoženje z nizkim kreditnim, likvidnostnim in tržnim tveganjem, tj. finančno premoženje, za katero lahko upravljavec SPPS pristojnemu organu na podlagi ustrezne notranje ocene dokaže, da izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(i) izdal ga je izdajatelj z nizkim kreditnim tveganjem;

(ii) je prosto prenosljivo brez pravnih omejitev ali pravic tretjih oseb;

(iii) denominirano je v valuti, katere tveganje upravlja upravljavec SPPS;

(iv) ima zanesljive podatke o cenah, ki se redno objavljajo;

(v) ni drugače izpostavljeno znatnemu tveganju zaradi neugodnih gibanj;

(vi) ni ga izdal udeleženec, ki zagotavlja zavarovanje, ali subjekt, ki je del iste skupine kot ta udeleženec, razen v primeru krite obveznice, toda samo, če je finančno premoženje v kritnem skladu ustrezno ločeno v zanesljivem pravnem okviru in izpolnjuje zahteve iz točk (i) do (iv).

Upravljavec SPPS pri opravljanju notranje ocene po točkah (i) do (vi) določi, dokumentira in uporabi objektivno metodologijo.

2.  Upravljavec SPPS vzpostavi in izvaja politike in postopke za spremljanje kreditne kvalitete, tržne likvidnosti in volatilnosti cen vsakega finančnega premoženja, ki je sprejeto za zavarovanje. Upravljavec SPPS redno in najmanj enkrat letno spremlja ustreznost svojih politik in postopkov vrednotenja. Tak pregled se izvede tudi ob vsaki pomembni spremembi, ki vpliva na izpostavljenost SPPS tveganjem. Upravljavec SPPS usklajuje vrednost svojega zavarovanja s tržno ceno najmanj enkrat dnevno.

3.  Upravljavec SPPS vzpostavi stabilne in konservativne odbitke ter jih najmanj enkrat letno preizkusi in upošteva razmere pretresov na trgu. Postopke v zvezi z odbitki najmanj enkrat letno preveri takšno osebje, ki ni ustvarilo in uporabilo teh postopkov.

4.  Upravljavec SPPS sprejme ukrepe, s katerimi se izogne koncentriranemu imetništvu posameznega finančnega premoženja, kadar bi to bistveno poslabšalo zmožnost hitrega likvidiranja tega finančnega premoženja brez bistvenih negativnih vplivov na ceno.

5.  Upravljavec SPPS, ki sprejema čezmejno zavarovanje, ugotovi in obvladuje tveganja, povezana z njegovo uporabo, ter zagotovi, da se lahko čezmejno zavarovanje uporabi pravočasno.

6.  Upravljavec SPPS uporabi učinkovit in operativno prilagodljiv sistem upravljanja zavarovanja.

7.  Odstavek 1 se ne uporablja za SPPS Eurosistema.

▼M1

Člen 8

Likvidnostno tveganje

1.  Upravljavec SPPS vzpostavi celovit okvir za upravljanje likvidnostnih tveganj, ki jih povzročajo udeleženci SPPS, poravnalne banke, agenti nostro, skrbniške banke, ponudniki likvidnosti in drugi zadevni subjekti. Upravljavec SPPS zagotovi udeležencem ustrezna orodja za učinkovito upravljanje njihove likvidnosti ter spremlja in olajšuje nemoten tok likvidnosti v sistemu.

2.  Upravljavec SPPS vzpostavi operativna in analitična orodja, ki mu omogočijo, da redno in pravočasno ugotavlja, meri in spremlja tokove poravnave in financiranja, vključno z uporabo likvidnosti čez dan.

2a.  Upravljavec SPPS, ki upravlja sistem za odloženo neto poravnavo, zagotovi, da

(a) se finančne obveznosti vzpostavijo najkasneje v trenutku, ko se nalog za prenos uvrsti v izračun neto pozicij za poravnavo, do katerih lahko dostopa vsak udeleženec, in

(b) se najkasneje v trenutku iz točke (a) zagotovijo zadostna likvidna sredstva v skladu z odstavki 3 do 6.

3.  Upravljavec SPPS ima ali zagotovi, da imajo udeleženci, ves čas od trenutka, ko se vzpostavijo finančne obveznosti, zadostna likvidna sredstva v vseh valutah, v katerih posluje, da se poravnava finančnih obveznosti ob raznovrstnih možnih scenarijih obremenitev izvrši isti dan. Kjer je ustrezno, to vključuje poravnavo znotraj dne ali v več dneh. Scenariji obremenitev vključujejo: (a) neizpolnitev obveznosti v skrajnih, vendar možnih razmerah na trgu s strani udeleženca, ki ima skupaj s svojimi povezanimi družbami najvišjo skupno finančno obveznost, in (b) druge scenarije v skladu z odstavkom 11.

4.  Upravljavec SPPS, ki opravlja poravnavo enostranskih plačil v eurih, ima ali zagotovi, da imajo udeleženci, zadostna likvidna sredstva v skladu z odstavkom 3 za pravočasno izvršitev poravnave finančnih obveznosti v primeru neizpolnitve obveznosti udeleženca, ki ima skupaj s svojimi povezanimi družbami najvišjo skupno finančno obveznost, kakor je določeno v odstavku 3(a), v kateri koli od naslednjih oblik:

(a) v denarju pri Eurosistemu ali

(b) v obliki primernega zavarovanja, kakor je opredeljeno v okviru Eurosistema za zavarovanje, določenem v Smernici Evropske centralne banke (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) ( 5 ) in Smernici ECB/2014/31 Evropske centralne banke ( 6 ), če lahko upravljavec SPPS dokaže, da je to zavarovanje takoj na voljo in ga je mogoče pretvoriti v denar isti dan ob uporabi vnaprejšnje in zelo zanesljive ureditve financiranja, tudi v razmerah pretresov na trgu.

5.  Upravljavec SPPS, ki opravlja poravnavo enostranskih plačil v eurih, ima ali zagotovi, da imajo udeleženci, dodatna likvidna sredstva v skladu z odstavkom 3(b) v oblikah, navedenih v odstavku 4, ali pri kreditno sposobni poslovni banki v obliki enega ali več naslednjih instrumentov:

(a) namenske kreditne linije;

(b) namenske valutne zamenjave;

(c) namenske začasne prodaje;

(d) finančno premoženje, ki izpolnjuje zahteve iz člena 7(1) in se vodi pri skrbniku;

(e) naložbe.

Vsi ti instrumenti morajo omogočati, da je denar na voljo dovolj hitro, da se lahko poravnava zaključi isti dan. Zlasti mora biti upravljavec SPPS zmožen dokazati, da so nedenarni instrumenti takoj na voljo in jih je mogoče pretvoriti v denar isti dan ob uporabi vnaprejšnje in zelo zanesljive ureditve financiranja, tudi v razmerah pretresov na trgu.

Upravljavec SPPS je pripravljen, da pristojnemu organu na podlagi ustrezne notranje ocene dokaže, da je poslovna banka kreditno sposobna.

6.  Upravljavec SPPS, ki opravlja poravnavo dvostranskih plačil ali enostranskih plačil v valutah, ki niso euro, ima ali zagotovi, da imajo udeleženci, zadostna likvidna sredstva v skladu z odstavkom 3 v oblikah, navedenih v odstavku 5.

7.  Kadar upravljavec SPPS sredstva iz odstavka 3 dopolni z drugim finančnim premoženjem, mora biti za to finančno premoženje verjetno, da je tržno ali sprejemljivo za zavarovanje (npr. za kreditne linije, zamenjave ali posle začasne prodaje) v posamičnem primeru po neizpolnitvi obveznosti, čeprav tega ni mogoče zanesljivo vnaprej urediti ali jamčiti za primer skrajnih, vendar možnih razmer na trgu. Kadar udeleženec sredstva iz odstavka 3 dopolni z drugim finančnim premoženjem, upravljavec SPPS zagotovi, da to drugo finančno premoženje izpolnjuje zahteve, določene v prvem stavku tega odstavka. Za finančno premoženje se domneva, da je verjetno tržno ali sprejemljivo za zavarovanje, če je upravljavec SPPS upošteval pravila in prakse zadevne centralne banke glede primernosti zavarovanja.

8.  Upravljavec SPPS ne predpostavlja, da bo na voljo izredno posojilo centralne banke.

9.  Upravljavec SPPS opravi skrben pregled, s katerim preveri, ali ima vsak ponudnik likvidnih sredstev SPPS iz odstavka 3: (a) zadostne in ažurne informacije, da razume in upravlja svoja likvidnostna tveganja, povezana z zagotavljanjem denarja ali finančnega premoženja, in (b) zmožnost zagotoviti potreben denar ali finančno premoženje. Upravljavec SPPS najmanj enkrat letno pregleda svojo skladnost z obveznostjo skrbnega pregleda. Za ponudnike likvidnosti se sprejmejo samo subjekti, ki imajo dostop do posojil centralne banke izdajateljice. Upravljavec SPPS redno preizkuša postopke SPPS za dostop do likvidnih sredstev.

10.  Upravljavec SPPS, ki ima dostop do računov, plačilnih storitev ali storitev v zvezi z vrednostnimi papirji pri centralni banki, uporabi te storitve, kadar je to uporabljivo.

11.  Upravljavec SPPS prek strogih obremenitvenih testov ugotovi znesek in redno preizkuša zadostnost likvidnih sredstev za izpolnitev zahtev iz odstavkov 3 in 4. Pri opravljanju obremenitvenih testov upravljavec SPPS upošteva raznovrstne scenarije, vključno z neizpolnitvijo obveznosti udeleženca ali več udeležencev na isti dan in v dveh ali več zaporednih dneh.

Pri teh scenarijih se upoštevata zasnova in delovanje SPPS, proučijo pa se vsi subjekti, ki bi lahko SPPS povzročili pomembna likvidnostna tveganja, vključno s poravnalnimi bankami, agenti nostro, skrbniškimi bankami, ponudniki likvidnosti in povezanimi IFT. Kjer je ustrezno, scenariji zajamejo obdobje več dni.

12.  Upravljavec SPPS dokumentira razloge, zakaj je treba imeti denar in drugo finančno premoženje, ki ga vzdržuje sam ali ga vzdržujejo udeleženci, ter ima ustrezno ureditev upravljanja v tej zvezi. Vzpostavi jasne postopke za poročanje odboru o rezultatih obremenitvenih testov ter te rezultate uporabi za oceno ustreznosti svojega okvira za upravljanje likvidnostnega tveganja in prilagoditve tega okvira.

13.  Upravljavec SPPS vzpostavi jasna pravila in postopke, ki SPPS omogočijo, da po neizpolnitvi obveznosti udeleženca ali več udeležencev izvrši poravnavo finančnih obveznosti isti dan in, kjer je ustrezno, pravočasno poravnavo znotraj dne ali v več dneh. Ti pravila in postopki:

(a) obravnavajo nepredvideno in potencialno nekrito pomanjkanje likvidnosti;

(b) so namenjeni temu, da ne pride do razveljavitve, preklica ali zamude poravnave finančnih obveznosti isti dan;

(c) določijo, kako obnoviti denar in drugo finančno premoženje, ki ju je SPPS uporabil med obremenitvijo, na raven, ki je določena v odstavkih 3 do 5.

▼B

Člen 9

Dokončna poravnava

Upravljavec SPPS vzpostavi pravila in postopke, s katerimi omogoči, da se dokončna poravnava izvrši najkasneje ob koncu nameravanega dneva poravnave.

Člen 10

Denarne poravnave

▼M1

1.  Upravljavec SPPS, ki opravlja poravnavo enostranskih plačil v eurih, zagotovi, da se dokončna poravnava izvrši v centralnobančnem denarju. Upravljavec SPPS, ki opravlja poravnavo plačil za druge SPPS, si prizadeva, da bi tem drugim SPPS omogočil poravnavo tudi v izrednih razmerah.

▼B

2.  Upravljavec SPPS, ki opravlja poravnavo dvostranskih plačil ali enostranskih plačil v valutah, ki niso euro, zagotovi, da se dokončna poravnava izvrši v centralnobančnem denarju, kadar je to uporabljivo in na voljo.

3.  Če se ne uporabi centralnobančni denar, upravljavec SPPS zagotovi, da se denarne poravnave izvršijo z uporabo sredstva za poravnavo, ki ima nizko kreditno in likvidnostno tveganje ali je brez takega tveganja.

4.  Če se poravnava izvrši v denarju poslovne banke, upravljavec SPPS spremlja, upravlja in omejuje kreditno in likvidnostno tveganje, ki izhaja iz poslovnih poravnalnih bank. Upravljavec SPPS zlasti vzpostavi in spremlja skladnost svojih poravnalnih bank s strogimi merili, ki med drugim upoštevajo reguliranje in nadzor, kreditno sposobnost, stanje kapitala, dostop do likvidnosti in operativno zanesljivost teh poravnalnih bank. Upravljavec SPPS tudi spremlja in upravlja koncentracijo kreditnih in likvidnostnih izpostavljenosti do poslovnih poravnalnih bank SPPS.

5.  Če upravljavec SPPS opravlja denarne poravnave v svojih poslovnih knjigah, zmanjšuje in strogo nadzira svoje kreditno in likvidnostno tveganje.

6.  Če se poravnava izvršuje v denarju poslovne banke, se v pravnih sporazumih upravljavca SPPS z vsako poslovno poravnalno banko jasno določi:

(a) kdaj se pričakuje, da se bodo zgodili prenosi v poslovnih knjigah posamezne poravnalne banke;

(b) da morajo biti prenosi dokončni, ko so izvršeni;

(c) da mora biti možno prejeta sredstva prenesti čim prej, najkasneje do konca dne.

Člen 11

Plačilo proti plačilu

Upravljavec SPPS, ki uporablja mehanizem plačila proti plačilu, odpravi tveganje izgube glavnice s tem, da zagotovi, da se dokončna poravnava ene obveznosti zgodi takrat in samo takrat, ko se zgodi tudi dokončna poravnava povezane obveznosti. To pravilo se spoštuje ne glede na to, ali se poravnava izvrši na bruto ali neto osnovi, in ne glede na to, kdaj nastopi dokončnost.

Člen 12

Pravila in postopki za primer neizpolnitve obveznosti udeleženca

1.  Upravljavec SPPS v pravilih in postopkih SPPS določi opredelitev pojma neizpolnitve obveznosti udeleženca, ki vključuje najmanj neizpolnitev finančnih obveznosti udeleženca ob zapadlosti med drugim zaradi operativnih razlogov, kršitev pogodbe ali začetek postopka zaradi insolventnosti tega udeleženca. Upravljavec SPPS razlikuje med primeri izpolnitve obveznosti, ki nastopijo samodejno, in tistimi, o katerih je treba odločati. Za primere neizpolnitve obveznosti, o katerih je treba odločati, upravljavec SPPS določi, kateri subjekt o tem odloča. To opredelitev pregleda najmanj enkrat letno.

2.  Upravljavec SPPS ima pravila in postopke za primer neizpolnitve obveznosti, ki mu omogočijo, da v primeru neizpolnitve obveznosti udeleženca še naprej izpolnjuje svoje obveznosti, in urejajo obnovitev sredstev po neizpolnitvi obveznosti. Ta pravila in postopki določajo najmanj vse naslednje:

(a) ukrepe, ki jih lahko izvede upravljavec SPPS, ko pride do neizpolnitve obveznosti;

(b) ali so ti ukrepi samodejni ali je treba o njih odločati in način, kako se o slednjih odloča;

(c) možne spremembe običajnih postopkov poravnave upravljavca SPPS, da se zagotovi pravočasna poravnava;

(d) ravnanje s plačili na različnih stopnjah obdelave;

(e) verjetni vrstni red ukrepov;

(f) vloge, obveznosti in odgovornosti zadevnih strank, vključno z udeleženci, pri katerih ni prišlo do neizpolnitve obveznosti;

(g) druge mehanizme, ki se sprožijo, da se omeji vpliv neizpolnitve obveznosti.

3.  Upravljavec SPPS je pripravljen na izvedbo svojih pravil in postopkov za primer neizpolnitve obveznosti, vključno z vsemi ustreznimi postopki, o katerih je treba odločati in so določeni v njegovih pravilih. Upravljavec SPPS med drugim zagotovi: (a) da ima operativno zmožnost, vključno z zadostnim dobro usposobljenim osebjem, za pravočasno izvedbo postopkov, navedenih v odstavku 2, in (b) da pravila in postopki SPPS rešujejo potrebe po dokumentiranju, informiranju in komuniciranju ter, kadar je vključena več kot ena IFT ali organ, usklajevanje.

4.  Upravljavec SPPS javno razkrije ključne vidike pravil in postopkov, navedenih v odstavku 2, ki vključujejo najmanj vse naslednje:

(a) okoliščine, ko se izvedejo ukrepi;

(b) kdo izvede te ukrepe;

(c) obseg ukrepov, ki se izvedejo;

(d) mehanizme za ureditev obveznosti upravljavca SPPS do udeležencev, pri katerih ni prišlo do neizpolnitve obveznosti.

5.  Upravljavec SPPS preizkusi in pregleda pravila in postopke SPPS, navedene v odstavku 2, najmanj enkrat letno oziroma po vsaki pomembni spremembi v SPPS, ki vpliva na ta pravila in postopke. Upravljavec SPPS v te preizkuse in preglede vključi udeležence SPPS in zadevne deležnike.

▼M1

Člen 13

Splošno poslovno tveganje

1.  Upravljavec SPPS vzpostavi zanesljive sisteme upravljanja in nadzora za ugotavljanje, spremljanje in upravljanje splošnih poslovnih tveganj, vključno z izgubami zaradi slabega izvrševanja poslovne strategije, negativnih denarnih tokov ali nepričakovanih in čezmerno visokih poslovnih odhodkov.

2.  Upravljavec SPPS vzdržuje uresničljiv načrt za sanacijo in, razen pri SPPS Eurosistema, za urejeno prenehanje, kakor se zahteva po členu 5(4).

3.  Upravljavec SPPS na podlagi svojega profila splošnih poslovnih tveganj ter časa, ki ga potrebuje za sanacijo in/ali urejeno prenehanje svojih ključnih dejavnosti in storitev, določi potrebni znesek sredstev za izvedbo načrta iz odstavka 2. Ta znesek ni manjši od zneska šestmesečnih tekočih poslovnih odhodkov.

4.  Za kritje zneska iz odstavka 3 ima upravljavec SPPS likvidna neto sredstva, financirana z lastniškim kapitalom, npr. navadne delnice, razkrite rezerve ali drug preneseni dobiček, tako da lahko nadaljuje dejavnosti in storitve kot delujoče podjetje. Ta sredstva so dodatna k sredstvom, ki se vodijo za kritje neizpolnitve obveznosti udeležencev ali drugih tveganj iz členov 6 in 8. Za izognitev dvojnim kapitalskim zahtevam se lahko vključi lastniški kapital, ki se vodi po mednarodnih standardih za kapital na osnovi tveganj.

5.  Sredstva iz odstavka 4, ki se vodijo za kritje splošnega poslovnega tveganja, morajo biti dovolj likvidna in kakovostna, da so pravočasno na voljo, ter jih je treba ločiti od sredstev SPPS, ki se uporabljajo za redno poslovanje. Upravljavec SPPS je zmožen sredstva, ki se vodijo za kritje splošnega poslovnega tveganja, unovčiti z majhnim negativnim učinkom na cene ali brez takega učinka, tako da lahko nadaljuje dejavnosti in storitve kot delujoče podjetje, če utrpi splošne poslovne izgube.

6.  Upravljavec SPPS vzpostavi uresničljiv kapitalski načrt za zbiranje dodatnega lastniškega kapitala, če se njegov lastniški kapital zniža na raven blizu zneska iz odstavka 3 ali pod tem zneskom.

7.  Odstavki 3 do 6 se ne uporabljajo za SPPS Eurosistema.

▼B

Člen 14

Skrbniško in naložbeno tveganje

1.  Upravljavec SPPS ima svoje finančno premoženje in finančno premoženje udeležencev pri nadziranih in reguliranih subjektih (v nadaljnjem besedilu: skrbniki), ki imajo računovodske prakse, postopke hrambe in notranje kontrole, ki to finančno premoženje popolnoma varujejo pred tveganjem izgube v primeru skrbnikove ali podskrbnikove insolventnosti, malomarnosti, goljufije, slabega upravljanja ali neustreznega vodenja evidenc.

2.  Upravljavec ima pravočasen dostop do svojega finančnega premoženja in finančnega premoženja, ki so ga zagotovili udeleženci.

3.  Upravljavec SPPS oceni in razume svoje izpostavljenosti do skrbniških bank, pri čemer upošteva celoten nabor svojih razmerij z vsako od njih.

4.  Upravljavec SPPS določi svojo naložbeno strategijo, ki je skladna z njegovo splošno strategijo upravljanja tveganj in v celoti razkrita udeležencem. Naložbeno strategijo pregleda najmanj enkrat letno.

5.  Naložbe upravljavca SPPS v skladu z njegovo naložbeno strategijo so zavarovane z visokokakovostnimi zavezanci ali so terjatve do takih zavezancev. Upravljavec SPPS določi merila za visokokakovostne zavezance. Vlaga v instrumente z minimalnim kreditnim, tržnim in likvidnostnim tveganjem.

6.  Odstavki 3 do 5 se ne uporabljajo za SPPS Eurosistema.

Člen 15

Operativno tveganje

1.  Upravljavec SPPS vzpostavi zanesljiv okvir z ustreznimi sistemi, politikami, postopki in kontrolami za ugotavljanje, spremljanje in upravljanje operativnega tveganja.

▼M1

1a.  Upravljavec SPPS redno in po večjih spremembah pregleda, revidira in preizkusi sisteme, operativne politike, postopke in kontrole.

▼B

2.  Upravljavec SPPS določi cilje glede ravni storitev in operativne zanesljivosti ter politike, zasnovane za doseganje teh ciljev. Te cilje in politike pregleda najmanj enkrat letno.

3.  Upravljavec SPPS zagotovi, da ima SPPS vedno prilagodljive zmogljivosti, s katerimi lahko obvlada povečanja obsega plačil, do katerih pride zaradi obremenitev, in da lahko doseže cilje glede ravni storitev.

4.  Upravljavec SPPS določi celovite politike fizične in informacijske varnosti, s katerimi se ustrezno ugotavljajo, ocenjujejo in upravljajo vse možne ranljivosti in grožnje. Te politike pregleda najmanj enkrat letno.

▼M1

4a.  Upravljavec SPPS vzpostavi učinkovit okvir za kibernetsko odpornost, ki vsebuje ustrezne upravljavske ukrepe za upravljanje kibernetskega tveganja. Upravljavec SPPS določi svoje ključne dejavnosti in sredstva, ki jih podpirajo, ter vzpostavi ustrezne ukrepe, s katerimi jih zaščiti pred kibernetskimi napadi, zazna te napade, se odzove nanje in si po njih opomore. Ti ukrepi se redno preizkušajo. Upravljavec SPPS zagotovi, da ima ustrezno raven situacijskega zavedanja glede kibernetskih groženj. Upravljavec SPPS zagotovi postopek trajnega učenja in razvoja, ki mu omogoča pravočasno prilagoditev okvira za kibernetsko odpornost na dinamično naravo kibernetskih tveganj, kadar koli je to potrebno.

▼B

5.  Upravljavec SPPS vzpostavi načrt neprekinjenega poslovanja, ki obravnava dogodke, za katere obstaja znatno tveganje, da bi povzročili motnje v delovanju SPPS. Načrt vključuje uporabo sekundarne lokacije in je zasnovan tako, da zagotavlja, da lahko ključni sistemi informacijske tehnologije začnejo znova delovati v dveh urah od teh dogodkov. Načrt je zasnovan tako, da lahko SPPS vedno poravna vsa zapadla plačila do konca delovnega dne, v katerem se je zgodila motnja. Upravljavec SPPS načrt preizkusi in pregleda najmanj enkrat letno.

6.  Upravljavec SPPS določi ključne udeležence, zlasti na podlagi števila in vrednosti plačil ter vpliva, ki bi ga lahko imeli na druge udeležence in SPPS kot celoto v primeru, da bi imeli znatne operativne težave.

7.  Upravljavec SPPS ugotovi, spremlja in upravlja tveganja, ki bi jih delovanju SPPS lahko povzročili ključni udeleženci, druge IFT ter ponudniki javnih in drugih storitev.

▼M1

Člen 16

Merila za dostop in udeležbo

1.  Upravljavec SPPS določi in javno razkrije nediskriminacijska merila za dostop do storitev SPPS in udeležbo pri teh storitvah za neposredne in, kjer pride v poštev, posredne udeležence ter druge IFT. Ta merila pregleda najmanj enkrat letno.

2.  Merila za dostop in udeležbo iz odstavka 1 so upravičena z vidika varnosti in učinkovitosti SPPS in trgov, ki jim ta služi, ter prilagojena in sorazmerna tveganjem, ki so značilna za SPPS. V skladu z načelom sorazmernosti upravljavec SPPS določi zahteve, ki omejijo dostop v najmanjši možni meri. Če upravljavec SPPS subjektu, ki zaprosi za dostop, tega ne omogoči, poda pisno obrazložitev, ki temelji na celoviti analizi tveganj.

3.  Upravljavec SPPS stalno spremlja, ali udeleženci izpolnjujejo merila SPPS za dostop in udeležbo. Vzpostavi nediskriminacijske postopke, ki omogočajo začasno in urejeno trajno prenehanje udeleženčeve pravice do udeležbe, kadar udeleženec ne izpolnjuje meril, ter javno razkrije ustrezne ključne vidike teh postopkov. Te postopke pregleda najmanj enkrat letno.

▼B

Člen 17

Ureditve posredne udeležbe

▼M1

1.  Upravljavec SPPS za potrebe upravljanja tveganj zagotovi, da mu pravila, postopki in pogodbena ureditev SPPS omogočajo zbiranje informacij o posredni udeležbi, da lahko ugotovi, spremlja in upravlja vsa pomembna tveganja za SPPS, ki izhajajo iz udeležbe. Te informacije zajemajo najmanj:

(a) dejavnost, ki jo neposredni udeleženci opravljajo v svojem imenu in v imenu posrednih udeležencev, kot delež dejavnosti na ravni sistema;

(b) število posrednih udeležencev, ki opravljajo poravnave prek posameznih neposrednih udeležencev;

(c) število in vrednost plačil v SPPS, ki izvirajo od posameznega posrednega udeleženca;

(d) število in vrednost plačil iz točke (c) kot delež števila in vrednosti plačil neposrednega udeleženca, prek katerega posredni udeleženec dostopa do SPPS.

2.  Upravljavec SPPS ob upoštevanju informacij iz odstavka 1 ugotovi pomembne odvisnosti med neposrednimi in posrednimi udeleženci, ki bi lahko vplivale na SPPS.

▼B

3.  Upravljavec SPPS določi posredne udeležence, ki SPPS povzročajo pomembna tveganja, in neposredne udeležence, prek katerih dostopajo do SPPS, z namenom upravljanja teh tveganj.

4.  Upravljavec SPPS pregleda tveganja, ki izhajajo iz ureditev posredne udeležbe, najmanj enkrat letno. Po potrebi sprejme ukrepe, s katerimi zagotovi ustrezno upravljanje teh tveganj.

Člen 18

Učinkovitost in uspešnost

1.  Upravljavec SPPS ima vzpostavljen proces, v katerem ugotovi in izpolni potrebe trgov, ki jim SPPS služi, zlasti v zvezi z:

(a) izbiro ureditve kliringa in poravnave;

(b) strukturo delovanja;

(c) obsegom produktov, za katere opravlja kliring ali poravnavo;

(d) uporabo tehnologije in postopkov.

2.  Upravljavec SPPS ima jasno določene namene in cilje, ki so merljivi in dosegljivi, na primer na področjih minimalnih ravni storitev, pričakovanj v zvezi z upravljanjem tveganj in prednostnih poslovnih ciljev.

3.  Upravljavec SPPS ima vzpostavljene mehanizme, s pomočjo katerih redno, najmanj enkrat letno pregleda zahteve iz odstavkov 1 in 2.

Člen 19

Postopki in standardi komuniciranja

Upravljavec SPPS uporabi ustrezne mednarodno sprejete postopke in standarde komuniciranja ali dopusti njihovo uporabo, da omogoči učinkovito plačevanje, kliring, poravnavo in evidentiranje.

Člen 20

Razkritje pravil, ključnih postopkov in tržnih podatkov

1.  Upravljavec SPPS sprejme pravila in postopke, ki so jasni in celoviti ter se v celoti razkrijejo udeležencem. Tudi relevantna pravila in ključni postopki se javno razkrijejo.

2.  Upravljavec SPPS razkrije jasne opise zasnove in delovanja sistema ter pravice in obveznosti upravljavca SPPS in udeležencev, tako da lahko udeleženci ocenijo tveganja, ki bi jim bili izpostavljeni z udeležbo v SPPS.

3.  Upravljavec SPPS zagotovi vse potrebne in ustrezne dokumente in usposabljanje, da udeležencem olajša razumevanje pravil in postopkov SPPS ter tveganj, ki so jim izpostavljeni z udeležbo v SPPS.

4.  Upravljavec SPPS javno razkrije nadomestila SPPS na ravni posameznih storitev, ki jih ponuja, in politike popustov. Upravljavec SPPS zaradi primerljivosti zagotovi jasne opise storitev, za katere zaračunava.

5.  Upravljavec SPPS izpolni in javno razkrije odgovore na okvir CPSS-IOSCO za razkritje za infrastrukture finančnega trga (CPSS-IOSCO Disclosure framework for financial market infrastructures). Odgovore posodobi po pomembnih spremembah v sistemu ali njegovem okolju, vendar najmanj enkrat vsaki dve leti. Upravljavec SPPS razkrije tudi, kot minimum, osnovne podatke o številu in vrednosti transakcij.

▼M1

Člen 21

Pooblastila pristojnega organa

1.  Pristojni organ je pooblaščen, da:

(a) od upravljavca SPPS kadar koli pridobi vse informacije in dokumente, ki jih potrebuje, da oceni skladnost z zahtevami te uredbe ali podpira nemoteno delovanje plačilnih sistemov na sistemski ravni. Upravljavec SPPS ustrezne informacije brez odlašanja sporoči pristojnemu organu;

(b) od upravljavca SPPS zahteva imenovanje neodvisnega strokovnjaka, ki opravi preiskavo ali neodvisen pregled delovanja SPPS. Pristojni organ lahko določi zahteve glede vrste strokovnjaka, ki ga je treba imenovati, vsebine in obsega poročila, ki ga je treba pripraviti, ravnanja s poročilom, vključno z razkritjem in objavo nekaterih elementov, ter rokov za pripravo poročila. Upravljavec SPPS obvesti pristojni organ, kako je izpolnil zahteve, ki jih je ta določil;

(c) opravlja inšpekcijske preglede na kraju samem ali prenese pooblastilo za opravljanje takih pregledov. Pristojni organ lahko inšpekcijski pregled opravi brez predhodne najave, kadar je to potrebno za ustrezno izvedbo in učinkovitost inšpekcijskega pregleda.

2.  ECB sprejme sklep o postopku in pogojih za izvajanje pooblastil iz odstavka 1.

▼M1

Člen 21a

Organizacija dejavnosti pregleda

Pristojni organ lahko izvaja stalne in/ali ad hoc dejavnosti pregleda, da oceni skladnost upravljavca SPPS z zahtevami iz členov 3 do 21 ali podpira nemoteno delovanje plačilnih sistemov na sistemski ravni.

Člen 21b

Zaupnost

Informacije, ki jih zaupno izmenjata upravljavec SPPS in pristojni organ, se lahko izmenjajo znotraj Evropskega sistema centralnih bank (ESCB). Članice ESCB te informacije obravnavajo kot zaupne v skladu z dolžnostjo varovanja poslovne skrivnosti iz člena 37.1 Statuta ESCB.

▼M1

Člen 22

Korektivni ukrepi

1.  Kadar upravljavec SPPS ne zagotovi skladnosti s to uredbo ali obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da ni zagotovil skladnosti s to uredbo, pristojni organ:

(a) pisno obvesti upravljavca SPPS, za kakšno neskladnost ali domnevno neskladnost gre, in

(b) da upravljavcu SPPS možnost, da se izjavi in da pojasnila.

2.  Ob upoštevanju informacij, ki jih zagotovi upravljavec SPPS, lahko pristojni organ upravljavcu SPPS naloži korektivne ukrepe, da odpravi neskladnost in/ali prepreči njeno ponovitev.

3.  Pristojni organ lahko korektivne ukrepe naloži takoj, če presodi, da je neskladnost dovolj resna, da zahteva takojšnje ukrepanje. Svojo odločitev obrazloži.

4.  Pristojni organ, ki ni ECB, o tem, da namerava upravljavcu SPPS naložiti korektivne ukrepe, brez odlašanja obvesti ECB.

5.  Korektivni ukrepi se lahko naložijo neodvisno od sankcij, ki se naložijo na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 2532/98 ( 7 ), ali poleg njih.

6.  ECB sprejme sklep o postopku, po katerem je treba ravnati, če se naložijo korektivni ukrepi.

Člen 23

Sankcije

V primeru kršitve te uredbe lahko ECB naloži sankcije. Te sankcije se naložijo v skladu z Uredbo (ES) št. 2532/98 in Uredbo Evropske centralne banke (ES) št. 2157/99 (ECB/1999/4) ( 8 ). ECB sprejme sklep o metodologiji za izračun zneskov sankcij.

Člen 24

Pregled

Svet ECB pregleda splošno uporabo te uredbe najkasneje dve leti po datumu začetka njene veljavnosti, zatem pa vsaka tri leta, in oceni, ali jo je treba spremeniti.

▼B

Člen 25

Končne določbe

1.  Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.  Upravljavci SPPS se uskladijo z zahtevami te uredbe v enem letu od datuma, ko prejmejo obvestilo o odločitvi Sveta ECB v skladu s členom 1(2).

3.  Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.



( 1 ) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

( 2 ) Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L 145, 30.4.2004, str. 1).

( 3 ) Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L 337, 23.12.2015, str. 35).

( 4 ) Direktiva 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja ter o spremembah direktiv 2005/60/ES in 2006/48/ES in razveljavitvi Direktive 2000/46/ES (UL L 267, 10.10.2009, str. 7).

( 5 ) Smernica Evropske centralne banke (EU) 2015/510 z dne 19. decembra 2014 o izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (ECB/2014/60) (UL L 91, 2.4.2015, str. 3).

( 6 ) Smernica ECB/2014/31 Evropske centralne banke z dne 9. julija 2014 o dodatnih začasnih ukrepih v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavarovanja ter o spremembi Smernice ECB/2007/9 (UL L 240, 13.8.2014, str. 28).

( 7 ) Uredba Sveta (ES) št. 2532/98 z dne 23. novembra 1998 o pooblastilih Evropske centralne banke za nalaganje sankcij (UL L 318, 27.11.1998, str. 4).

( 8 ) Uredba Evropske centralne banke (ES) št. 2157/99 z dne 23. septembra 1999 o pooblastilih Evropske centralne banke za nalaganje sankcij (ECB/1999/4) (UL L 264, 12.10.1999, str. 21).

Top